NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS LETUS DNA AKCIJA! Vsa^a fiziCnp osfiha, ki v časti nrt 1 ii julija do31, dvyui;La 2011 na deponijo v KuVarjah (L>ivSi zadhdni dom) pritelje vet kol 100 Kg odpadnih produktov, prejme ^pon, s kalefim sodeluje v nagradnem žrebanju, v katerem se izžrebanim posameznikom pobeli 11 nagran: LCD TV sprejemnik in 10 praktičnih nagrad. i^Nik runjANMAffiTMM -L P CI ■ Inlnii '.k Iiixtnbll Hlli T": IJ^lllU r;,! rr^u M .lil';^ bhllTii|B-- <■ ■ n'nr^ jnni'- ■ ■. Tretja stran Čebelarski turizem - tržna niša tudi za našo dolino V Gornjem Gradu so minuli vikend uspešno spravili pod streho 24. Čebelarski praznik. Za turizem v Zgornji Savinjski dolini je zelo pomembno, da je Gornjegrajcem predlani uspelo po več kot desetletju premora omenjeno prireditev znova organizirati in tako nadaljevati dragoceno tradicijo za-drečkih čebelarjev. Slovenija se namreč v mednarodnem merilu vse bolj uveljavlja kot turistična dežela z neokrnjeno naravo in v tem kontekstu predstavlja čebelarski turizem zelo perspektivno tržno nišo. S svojo pestro ponudbo, bogato naravno in kulturno dediščino ter odgovornim odnosom do okolja lahko Slovenija učinkovito zadovoljuje potrebe in želje sodobnih turistov, vendar le pod pogojem, da pri tem uveljavi svojo konkurenčno prednost pred ostalimi državami v evropskem prostoru. Konkurenčna prednost pa je lahko samo nekaj, po čemer smo drugačni od drugih. Slovenija vsekakor ima nekaj, s čimer se lahko pohvali v svetovnem merilu, in to je čebelarstvo, ki ponazarja skrb za zdravje in ohranjanje čistega naravnega okolja. Slovenci se upravičeno lahko štejemo za pionirje čebelarjenja, saj je bil Anton Janša prvi čebelarski učitelj na takratnem cesarskem Dunaju, Peter Pavel Glavar je prvi začel s čebelarsko šolo, dr. Filip Terč je utemeljitelj apiterapije. Izjemno bogata je tudi naša tradicija poslikanih čebelnjakov. Poslikane panjske končnice, o katerih piše Aleksander Videčnik v rubriki Zgodovina in narodopisje, imajo ne samo etnografsko ampak tudi dokumentarno vrednost. Naša kranjska čebela sivka sodi med tri najkakovostnejše pasme na svetu, izmed tisoč Slovencev so kar štirje čebelarji, kar je edinstven primer v globalnem merilu. S čebelarskim turizmom lahko postanemo prepoznavni kot dežela odličnih čebelarjev, zato je Čebelarska zveza Slovenije že leta 2007 začela spodbujati svoje člane k razvoju tovrstnega turizma. In kaj sploh je čebelarski turizem? Čebelarski turizem temelji na najrazličnejših doživetjih, ki so unikatna: čebelarji turiste popeljejo v skrivnostni svet čebel, razkrijejo jim umetnost čebelarjenja, seznanijo jih s tem, kako nastane med in kakšni so blagodejni vplivi medu ter drugih čebeljih pridelkov na ohranjanje zdravja. Turisti se lahko preizkusijo v izdelovanju izdelkov z uporabo medu in nihče izmed njih ne ostane ravnodušen ob vonju slastnih medenjakov, aromi sladke medice in okusu medene penine ... Več o čebelarskem turizmu v Zgornji Savinjski dolini pa Marija Lebar v prihodnji številki Savinjskih novic. številki Savinjskih novic. IZ VSEBINE: 29 ^_J Smreka Gornji Grad: Novo vodstvo in spremenjena lastniška struktura ................................................. 4 Nazarje: Delovna skupina bo iskala rešitve za energetiko...........................................................5 Gospodarstvo SAŠA regije 2010: Več zaposlenih in več prihodkov, toda manj dobička................................................6 Intervju: Mag. Marjan Kolenc, dolgoletni tehnični direktor Premogovnika Velenje..........................8 Logarska dolina: Invalidi želijo enake možnosti, ne usmiljenja.........................................................11 Efc. Nova Štifta: Novo v Sloveniji: smučanje na travi...............18 Črna kronika: Med izogibanjem zapeljal v potok.................22 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 29, 22. julij 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 ID Aktualno smreka gornji grad Novo vodstvo in spremenjena lastniška struktura Od junija dalje ima gornjegrajsko podjetje Smreka novo vodstvo, spremenila pa se je tudi lastniška struktura. Te in še nekatere spremembe so posledica težav v poslovanju, ki so se odrazile v visoki izgubi ob koncu poslovnega leta 2010. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je svoj lastniški delež, okoli trideset odstotkov, prodala Gozdnemu gospodarstvu Slovenj Gradec, ki je bilo že sicer večinski lastnik. Družbo zdaj vodita dva prokurista iz GG Slovenj Gradec, eden od njiju, Borut Tasič, dnevno prihaja iz Radelj ob Dravi v Gornji Grad. IZGUBA TERJALA UKREPE »Lanskoletno poslovanje Smreke ni bilo uspešno, zlasti ni bilo optimalne količine naročil v pomladanskih in jesenskih mesecih. Vzrok je med drugim tudi recesija in stanje na trgu gradbenih del,« pojasnjuje Borut Tasič. Smreka je lani pridelala nekaj več kot 300 tisoč evrov izgube in je bila med desetimi največjimi »zgubaši« v SAŠA regiji. Izdelan je bil sanacijski program, ki je predvidel tudi reorganizacijo. »Prepričani smo, da ima podjetje Smreka perspektivo. Tukaj je akumulirano ogromno znanja in več kot petdeset let izkušenj. Treba je vse to le znati prodati,« pravi Tasič in dodaja, da lastniki ne dvomijo, da je gradnja z lesom prava usmeritev. NAROČIL DOVOLJ DO OKTOBRA Proizvodnjo v Smreki sestavljata predvsem dva osnovna programa: izdelava in montaža lesenih hiš in izdelava tako imenovanega vrtnega programa, kateremu bodo v bodoče namenili več pozornosti. Ta bo pomemben zlasti za jesenske in zimske mesece, ko za gradnjo hiš ni sezona, proizvode iz vrtnega programa pa je mogoče izdelovati tudi nekoliko vnaprej. Tako imajo že sklenjen dogovor z eno od velikih italijanskih prodajnih verig, kjer ta vrtni program prodajajo pod svojim imenom. »Trenutno imamo proizvodnjo več kot polno zasedeno, v dogovoru s sodelavci smo prestavili kolektivni dopust, ki smo ga načrtovali za avgust, delamo pa tudi v podaljšanem delovnem času. Gre za lesene hiše. Eno pravkar postavljamo v Južni Koreji. Novost je, da prvi v Sloveniji ponujamo način križno sestavljenih masivnih sten brez lepil po sitemu MHM, kar bo še dodana vrednost h kakovosti in okoljski ustreznosti naših hiš. Po tem sistemu ravno gradimo večji poslovni objekt v Radljah ob Dravi. Čeprav so naročila dobrodošla od povsod, tradicionalno se pojavljamo tudi na španskem trgu, se vendarle nameravamo posvetiti predvsem trgom Borut Tasič, prokurist Smreke: »Tukaj je akumulirano ogromno znanja in več kot petdeset let izkušenj. Treba je vse to le znati prodati.« (Foto: Marija Lebar) bočna Dela na regionalni cesti Gornji Grad - Nazarje v Bočni potekajo po planu. Izvajalec del je pretekli vikend porušil most pri Bulku, kar je razlog za popolno zaporo ceste. Obvoz na relaciji Gornji Grad - Nazarje poteka preko Radmirja in je označen. Zaprtje ceste bo trajalo predvidoma do konca avgusta. Poleg izgradnje novega mostu trenutno potekajo dela na glavni cesti skozi Bočno in vgrajevanje robnikov. Zaključena so že dela na odvajanju meteornih voda, predpriprava za elektrifikacijo in javno razsvetljavo, priprava v naši soseščini, tudi iz logističnih razlogov,« še pravi Tasič. PRAVA USMERITEV »Nedvomno je les surovina bodočnosti. Zato imamo v GG Slovenj Gradec slogan Od gozda do hiše. Kupci so vse bolj osveščeni in marsikdo si želi bivati ali delati v lesenem in okolju prijaznem, seveda pa tudi energetsko varčnem objektu. Pomemben del te verige je podjetje Smreka. Želimo si, da bi v prihodnosti našli za to podjetje perspektivne kadre tako lesarske obrti kot druge strokovnjake. Otrokom naših zaposlenih smo letos omogočili počitniško delo, saj si želimo, da bi naši sodelavci živeli s Smreko in da bi Smreka živela s krajem, v katerem je,« je sklenil svoje razmišljanje prokurist Borut Tasič. Marija Lebar avtobusnih postajališč, regulacija Bočnice ter izvedba, prestavitev in zaščita komunalnih vodov. Občina Gornji Grad ima za omenjena dela sklenjeno tripartitno pogodbo z Ministrstvom za promet, ki financira investicijo, in izbranim izvajalcem del. Po končani izgradnji prevzame v upravljanje urejen odsek regionalne ceste Nazarje - Gornji Grad Direkcija Republike Slovenije za ceste, Občina Gornji Grad pa prevzame v upravljanje pločnik za pešce, javno razsvetljavo in komunalne vode. Štefka Sem Starega mosta v Bočni ni več, gradnja novega se je pričela v tem tednu. (Foto: Štefka Sem) Zaradi gradnje novega mostu popolna zapora ceste 4 Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 Aktualno občinski svet nazarje Delovna skupina bo iskala rešitve za nazarsko energetiko Aleksij Mužina je s pravnega stališča osvetlil možnosti ravnanja z občinskim deležem v energetiki. (Foto: Marija Lebar) Nazarski občinski svetniki so na 7. redni seji v juliju obravnavali tudi problematiko toplovodnega ogrevanja. Občina je namreč nekaj več kot 33-od-stotna lastnica Energetike d. o. o. Nazarje, ki je proizvajalec, delno pa tudi distributer toplotne energije. Hkrati je občina tudi lastnica večjega dela toplovodnega omrežja, glavni del distribucije pa opravlja Javno podjetje Dom Nazarje. Kot je povedala županja Majda Podkrižnik, so na občini primorani razmišljati o reorganizaciji toplotne oskrbe. »Občina pokriva izgube, ki jih ima JP Dom kot distributer pri toplotni oskrbi, in sicer smo v zadnjih štirih letih plačali že 110.000 evrov. Takšno stanje ne more trajati v nedogled. Prav tako ni smiselno, da bi se toplovod ukinil, zato je treba preučiti možnosti reorganizacije toplovodne oskrbe.« Pogovarjajo se z resnim kupcem, ki bi bil pripravljen odkupiti občinski delež v Energetiki in na omrežju, vendar kaže, da dela infrastrukture, to je vodov, občina ne sme prodati. Zato je županja na sejo občinskega sveta povabila pravnega strokovnjaka Aleksija Mužino, ki bo v omenjeni zadevi sve- toval tudi v bodoče, če se bo občinski svet tako odločil. Mužina je povedal, da v zvezi z občinskim deležem obstajajo tri možnosti, in sicer oddaja v najem, koncesijska pogodba ali prodaja. Nekaj infrastrukture je bilo narejene s sredstvi, ki so bila pridobljena na razpisih, zato se tega dela ne sme prodati. Te in-frastrukturne vode bi bilo treba oddati v koncesijo. Izvesti bi bilo potrebno cenitev Energetike in hkrati urediti pravna razmerja med JP Dom in Energetiko. Če bi se občina odločila za prodajo svojega deleža, bi bilo potrebno pripraviti javni razpis. Ker je bila problematika toplotne oskrbe v Nazarjah na dnevnem redu občinskega sveta že na prejšnjih sejah, so svetniki menili, naj se oblikuje posebna delovna skupina, ki bo preučila omenjeno problematiko. Sprejet je bil sklep, da se v delovno skupino, ki bo predlagala možne rešitve, imenujejo direktor Energetike Nazarje, direktor JP Dom Nazarje, direktor Energetike Celje, štirje občinski svetniki in več predstavnikov porabnikov toplotne energije. Marija Lebar las društvo za razvoj podeželja zgornje savinjske doline Izbrani projekti, ki bodo sofinancirani iz sredstev LEADER Načrt izvedbenih projektov (NIP) je dokument, s katerim je lokalna akcijska skupina (LAS) vsebinsko opredelila in finančno ovrednotila načrtovane projekte, ki bodo sofinancirani iz sredstev LEADER v tem letu in s katerimi LAS uresničuje cilje svoje razvojne strategije. Na zadnji razpis je bilo prijavljenih 16 projektov, od katerih je bilo izbranih sedem. Leti se bodo do višine 85 odstotkov od upravičenih stroškov sofinancirali iz sredstev LEADER. Za projekte bo razdeljenih 189.000 evrov. Solčavski Center Rinka - zavod za turizem in trajnostni razvoj je uspel s projektom Dogodki in prireditve za krepitev identitete in izboljšanje kakovosti izdelkov, storitev in bivanja na podeželju, v katerega so vključeni številni partnerji, namenjen pa bo izboljšanju duhovne in materialne kakovosti življenja na podeželju. Občina Ljubno je kot nosilec prijavila projekt Vzpostavitev Centra za razvoj podeželja (CRP) Zgornje Savinjske doline, ki se bo uredil v prostorih Fašunove hiše. Projekt bo prispeval k večji kakovosti življenja na podeželju, saj bo CRP omogočal kvaliteten prostor za delo različnih interesnih združenj. V projektu sodeluje šest partnerjev. Čebelarski center SAŠA s šolskim čebelnjakom je projekt Čebelarskega društva Luče, namen pa je ureditvi centra za učne namene. Mateja Brlec Suhodolnik: »Izbrani projekti imajo trajnostni značaj in bodo zadovoljili cilje razvojne strategije.« (Foto: Štefka Sem) Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja je pripravil projekt Dobimo se na tržnici, v katerem kot partnerji poleg vseh občin Zgornje Savinjske doline sodelujejo še Ljudska univerza Velenje, Lesarski muzej Nazarje in Anica Bider. S projektom želijo oživiti dejavnost tržnice v Nazarjah in Mozirju s še večjim številom ponudnikov in pri pridobivanju registracije pomagati obstoječim ponudnikom. Preko dogodkov želijo na tržnico privabiti večje število obiskovalcev. Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje je nosilec petega projekta Most do znanja in priložnosti, v katerem sodeluje pet partnerjev. Projekt bo prispeval k izboljšanju zaposlitvenih možnosti in gospodarskega razvoja podeželja, h kakovosti življenja na podeželju ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Med izbranimi projekti je tudi Fidov gaj, dediščina ljudske modrosti Jožeta Firšta. Ta projekt je namenjen ureditvi in večji prepoznavnosti ter obiska-nosti Fidovega gaja. Kot zadnji je bil izbran projekt Društva za kulturo odnosov SPES Za varni jutri - Znanje za življenje. Projekt bo dal prebivalcem Zgornje Savinjske doline možnost, da pridobijo, razširijo in utrdijo potrebno znanje nudenja laične prve pomoči, vključno z znanjem uporabe defibri-latorja. Poleg nosilca sodeluje še šest partnerjev. Predsednica LAS Zgornje Savinjske doline Mateja Brlec Suhodolnik je povedala, da jo veseli, da so izbrani projekti pestra paleta idej iz skorajda cele doline, ki imajo trajnostni značaj in bodo zadovoljili cilje razvojne strategije. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 Gospodarstvo poslovanje gospodarskih družb v letu 2010 Več zaposlenih in več prihodkov, toda manj dobička Podatke o poslovanju za leto 2010 je AJPES v SASA regiji predložilo skupaj 936 družb in 6 zadrug. Med družbami je bilo 91 % mikro, 5 % majhnih, 2 % srednjih in 2 % velikih družb. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Družbe so v letu 2010: stotnih točk manjši kot ob koncu leta 2009). Zadruge so v letu 2010: - zaposlovale 209 delavcev ozi- DRUŽBE ZAPOSLENI CISTI PRIHODKI OD PRODAJE Število 2010 Število 2009 Indeks Število 2010 Število 2009 Indeks Znesek v tisoč EUR 2010 Znesek v tisoč EUR 2009 Indeks REGIJA SAŠA 936 933 100,3 16.520 18.907 87,4 2.102.848 2.085.194 100,8 Zgornja Savinjska dolina 218 218 100 2.518 2.356 106,0 435.895 389.854 111,8 Gornji Grad 23 25 92 94 100 94,0 7.299 6.286 116,1 Ljubno 32 31 103,2 510 468 109,0 78.488 70.215 111,8 Luče 26 22 118,2 87 96 90,6 12.854 12.419 103,5 Mozirje 59 61 96,7 272 262 103,8 20 166 18.090 111,5 Nazarje 43 43 100 1 413 1.275 110,8 305.855 272.832 112,1 Solčava 6 6 100 43 43 100 2.677 2.194 131,1 Rečica ob Savinji 29 30 96,7 99 112 88.4 8.356 7.818 106,9 Šaleška dolina 718 715 100,4 14.002 16,551 84,6 1.666,953 1.695.340 98,3 Šmartno ob Paki 34 32 106,2 107 103 103,9 16.361 12.800 127,8 Šoštanj 105 59 106,1 1.196 1.241 96,3 314 466 290.878 108,1 Velenje 579 534 99.1 12.700 15,207 83.5 1.336.126 1 391.662 96,0 Osnovni podatki o poslovanju gospodarskih družb v SAŠA regiji - zaposlovale 16.520 delavcev; - ustvarile 2.192.577 tisoč evrov prihodkov; - povečale prihodke za 8,7 % in odhodke za 9,6 %, kazalnik celotne gospodarnosti pa je v primerjavi z - ugotovile 2.826 tisoč evrov neto čistega dobička, kar je 83,9 % manj kot v letu 2009 (največji neto čisti dobiček je bil dosežen v področju predelovalnih dejavnosti - 4.274 tisoč evrov, po posame- roma 0,5 % manj kakor v letu 2009; - ustvarile 35.368 tisoč evrov prihodkov, kar je 2,4 % manj kot v letu 2009; - ustvarile 5.049 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je 11,5 % več kakor v letu 2009 (neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 24.274 evrov oziroma 12,6 % več kot v letu 2009 in je bila za 29,4 % manjša kot v gospodarskih družbah); - ustvarile čisti dobiček v znesku 62 tisoč evrov (v primerjavi z letom 2009 je bil večji za 14,8 %); - ustvarile 103 evre čiste izgube (1 zadruga); - na dan 31. 12. imele 31.554 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je 2,7 % več kakor na dan 31. 12. 2009. Poslovanje družb v Zgornji Savinjski dolini V Zgornji Savinjski dolini se je v letu 2010 število gospodarskih družb malenkostno povečalo, medtem ko se je število zaposlenih v primerjavi z letom 2009 povečalo za skoraj 7 %. Največ novih delovnih mest so odprli v občinah Nazarje in Ljubno. Opazno višji, za skoraj 12%, so bili v tem obdobju tudi čisti prihodki od prodaje. Neto poslovni izid zgornjesavinj-skih podjetij je bil lani pozitiven in je znašal 8,5 milijona EUR, od tega so 6,7 milijona EUR ustvarila podjetja v občini Nazarje, 1,7 milijona EUR pa podjetja v občini Ljubno. Glede na leto 2009 je bil neto poslovni izid slabši za dobrih 55 %. Neto dodana vrednost, ki so jo lani ustvarila podjetja v Zgornji Savinjski dolini, je znašala 84,8 milijona EUR in je bila skoraj enaka kot leto poprej. Franci Kotnik Vir: Vladimir Šuster: Informacija o poslovanju gospodarskih družb s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2010, AJPES, Izpostava Velenje, junij 2011. Neto poslovni izid gospodarskih družb SAŠA regije po posameznih letih letom 2009 padel z 1,01 na 1,00 in je najnižji v zadnjih petih letih; - ustvarile 567.610 tisoč evrov neto dodane vrednosti oziroma 6,3 % več kakor v letu 2009 (neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 34.359 evrov oziroma 9 % več kakor v letu 2009); - ugotovile 32.391 tisoč evrov čistega dobička, kar je 5,6 % manj kakor v letu 2009 (čisti dobiček je ugotovilo 608 družb oziroma 65 % vseh); - imele 29.565 tisoč evrov čiste izgube, kar je 76,6 % več kakor v letu 2009 (čisto izgubo je ugotovilo 273 družb oziroma 29 % vseh); znih občinah pa v občini Nazarje -6.729 tisoč evrov. Družbe so ob koncu leta 2010: - imele 2.709.040 tisoč evrov sredstev (aktive) oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je 5,9 % več kakor ob koncu leta 2009; - povečale kratkoročna sredstva za 10,4 %, dolgoročna sredstva pa za 2,7 %; - povečale kapital za 1,7 %, zmanjšale dolgoročne obveznosti za 2,8 % ter povečale kratkoročne obveznosti za 16,4 % (delež kapitala v virih sredstev je znašal 39,9 % in je bil za 1,6 od- Povprečna mesečna plača na zaposlenega (v EUR) Indeks 2010 2009 REGIJA SAŠA 1.397 1.297 107,7 Zgornja Savinjska dolina 1.239 1.097 112,9 Gornji Grad 1.019 893 114,1 Ljubno 1.203 1.097 109,7 Luče 848 696 121,8 Mozirje 1.063 1.043 101,9 Nazarje 1.359 1.178 115,4 Solčava 1.050 1.029 102,0 Rečica ob Savinji 821 809 101,5 Šaleška dolina 1.425 1.329 107,2 Šmartno ob Paki 985 980 100,5 Šoštanj 1.632 1.627 100,3 Velenje 1.409 1.305 108,0 Povprečne mesečne plače v gospodarskih družbah SAŠA regije C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 Iz občin, Organizacije ljubno ob savinji Začeli s prenovo starega dela osnovne šole Izvajalsko podjetje Remont je v teh dneh začelo z deli na starem šolskem objektu na Ljubnem ob Savinji. V celoti bodo obnovili zunanjost stavbe, ki je pod zaščito zavoda za varstvo kulturne dedišči- Prenova starega dela šole bo končana do sredine avgusta (Foto: Marija Lebar) ne. Občina je za sofinanciranje prenove pridobila evropska sredstva, šola pa mora biti nared do konca avgusta. Na stari šoli bodo zamenjali kritino, vzidali novo stavbno pohištvo in prenovili fasado. Glede na zahteve celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine mora biti strešna kritina taka kot doslej, torej strešniki bobrovci. Tudi stavbno pohištvo mora ostati v sedanjih merah in videzu. Okna, ki so bila že zelo dotrajana, bodo nadomestili z novimi, vendar jih je bilo treba izdelati po meri sedanjih. Kako stara je ljubenska šolska zgradba, priča zanimiva najdba, ki so jo odkrili pri odstranjevanju dosedanje fasade. Nad vrati je viden napis v nemščini Folksschule, ki je bil prej prepleskan. Celoten projekt je vreden okoli 150.000 evrov. Občina se je uspešno prijavila na razpis ukrepa 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Sredstva zagotavlja Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, in sicer v vrednosti petdeset odstotkov upravičenih stroškov. Ostali del zneska bo pokrila občina iz proračuna. Marija Lebar savinjsko gozdarsko društvo Ogled primorskih gozdov in drugih zanimivosti Konec junija je dvajset članov Savinjskega gozdarskega društva (SaGD) obiskalo Primorsko, kjer so si ogledali način gospodarjenja z gozdovi, ki se zaradi drugačne sestave gozdov zelo razlikuje od načina gospodarjenja tukajšnjih lastnikov gozdov. Na področju Petrinj, Črnotič in Kraškega roba so si udeleženci ekskurzije ogledali borove Na sprehodu skozi sečoveljske soline. (Foto: Lojze Gluk) gozdove in se na panoramski vožnji seznanili s severozahodnim delom Istre. V Hrastovljah so si ogledali znano cerkev, v kateri je znamenita freska mrtvaški ples. Kako lastniki gospodarijo s hrastovimi gozdovi, so si ogledali na področju Dekanov. Tam so obiskali tudi turistično kmetijo Bordon, kjer so v vinski kleti degustirali žlahtna vina. Kot zanimivost so na koncu obiskali še muzej so-linarstva v krajinskem parku Sečoveljske soline. Štefka Sem Člani Savinjskega gozdarskega društva ob ogledu primorskih gozdov. (Foto: Ljubo Kosmač) Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 7 Ljudje in dogodki mag. marjan kolenc iz melis Letošnji dopust prvi po dolgih letih, ko bo lahko izklopil budilko in telefon Mag. Marjan Kolenc iz Melis je dolgoletni tehnični direktor Premogovnika Velenje (PV), sedaj svetovalec direktorja za varnost. Življenjska pot ga je v rudarstvo ponesla povsem po naključju, a mu za to odločitev nikoli ni bilo žal. Še več. S svojim poklicem in delom je tako zadovoljen, da se po tej plati upokojitve, ki ga čaka prihodnje leto, ne veseli pretirano. S svojimi sodelavci je v PV razvil odkopno metodo, ki se je uveljavila v rudnikih po vsem svetu. Na 51. Skoku čez kožo, tradicionalni rudarski prireditvi v Velenju, je Kolencu letos pripadel častni skok. Kdaj je dozorela odločitev, da se podate v rudarstvo? Po osnovni šoli sem se vpisal v gimnazijo. Bil sem drugi od štirih otrok in edini fant v družini. Starša sta si ves čas želela, da bi se izučil za trgovca in zanju je bilo to veliko razočaranje. Ampak jaz sem vztrajal pri svoji odločitvi, po gimnaziji pa sem razmišljal o študiju elektrotehnike. Nekega dne sem v učilnici našel knjižico Zakaj študirati rudarstvo. Prebral sem jo in ugotovil, da se pri študiju rudarstva prepletajo elektrotehnika, strojništvo in še veliko drugih zanimivih stvari. Za rudnik v Velenju takrat nisem vedel, ampak knjižica me je prepričala, da se splača poskusiti in ni mi žal. V času študija sem si denar prislužil doma med vikendi, ko sem žagal les. Takrat se je na veliko »švercalo«. Študentsko življenje takrat je bilo povsem drugačno, kot je danes. Ste se takoj po študiju zaposlili v rudarstvu? Imel sem srečo, da je naša generacija lahko opravljala tako imenovan sprotni študij. Večino izpitov sem opravil s kolokviji in po štirih letih in pol sem diplomiral. Že kot absolvent sem dobil službo v takratnem Rudniku lignita v Velenju in v velenjskem rudniku bom končal svojo kariero. V jami nisem delal nikoli, čeprav sem bil včasih v njej skoraj vsak dan, sedaj pa grem vsaj enkrat tedensko. Imel sem srečo in sem takoj po pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu prišel na vodilno mesto. Pred 18 leti sem postal tehnični direktor premogovnika. To je najvišja funkcija v rudniku po tehnični plati in zelo Mag. Marjan Kolenc: »V jami nisem delal nikoli, čeprav sem bil včasih v njej skoraj vsak dan, sedaj pa grem vsaj enkrat tedensko.« (Foto: Štefka Sem) »Častni skok čez kožo je zame priznanje, da sem v Premogovniku Velenje veliko dosegel.« (^8 j Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 odgovorno delo. Lani oktobra sem to funkcijo predal svojemu nasledniku, sam pa sem pričel opravljati delo svetovalca za varnost. Tudi področje varnosti in zdravja pri delu je zelo zanimivo. Poškodb pri delu je precej in številni delavci so v preteklosti zaradi raznih nesreč ter obolenj mišic in kosti postali delovni invalidi. Pred 15 leti je bilo takih tudi 60 na leto, v zadnjih letih je le-teh še kakšnih pet. Delovni invalidi ne morejo več opravljati težjih del in del v jami, kakšno delo se potem najde zanje? Delovne invalide zaposlujemo v hčerinskem invalidskem podjetju HTZ. To je največje invalidsko podjetje v Sloveniji, ki zaposluje 950 ljudi, od tega je več kot 40 procentov invalidov, kakor zahteva zakonodaja. Ker je v rudniku le-teh vedno manj, smo v preteklem letu zaposlili nekaj brezposelnih invalidov. Trenutno država finančno podpira njihovo zaposlovanje, kako bo pa s spremembo invalidske zakonodaje, se še ne ve. Verjetno bo potrebno povečati delež delovnih invalidov v invalidskih podjetjih, pomoč države se bo zmanjšala. Kakšen je v današnjem času interes za delo v rudarstvu, se mladi še vpisujejo na rudarsko šolo? Poklic rudarja ni več tako težak kot včasih. Kramp in lopata še imata mesto v jami, a se rabita vse manj. Delo opravljajo stroji, težji so le pogoji, saj je v jami prah in plini. Že dlje časa je znano, da kdor dela v jami, je dokaj dobro preskrbljen, saj so plače, primerno pogojem dela, boljše od plač v nekaterih drugih podjetjih. Je pa res, da mora rudar vsak dan preživeti osem ur brez dnevne svetlobe v jami in kdor ne prenaša zaprtih prostorov, tega dela ne more opravljati. Nekdo mi je nekoč rekel, da pride delat v jamo, ko bodo v njej okna, tako da za to delo ni vsak. Letno zaključi šolanje na edini slovenski poklicni in tehnični šoli za rudarja v Velenju okrog 60 dijakov, ki se lahko naprej izobražujejo na višji šoli prav tako v Velenju ali na visoki šoli v Ljubljani. Vsi, ki so šolanje zaključili, so lahko dobili službo v PV. Usoda Premogovnika Velenje je tesno povezana s šoštanjsko termoelektrarno. Kaj menite, kakšni časi se obetajo? Termoelektrarna Šoštanj ne more preživeti brez nas in mi ne brez nje. Smo tesno povezani, saj skoraj ves izkop konča v TEŠ-u. Električno energijo, pridobljeno iz šoštanjske termoelektrarne, bi v Sloveniji težko nadomestili z drugo. Res da ekologi vztrajno omenjajo, da bi bilo fosilno energijo potrebno nadomestiti z zeleno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, ampak to ne bo tako lahko doseči. Že umeščanje hidroelektrarn ali vetrnih elektrarn v prostor ni lahko. Poleg tega le-te in sončne elektrarne ne dajejo redno dovolj energije, medtem ko se TEŠ prilagaja porabi. Proizvodnja električne energije v C Ljudje in dogodki, Iz občin termoelektrarni je večja tekom dneva, ko je večja tudi poraba, in manjša ponoči. Že od leta 1987 veliko delamo na skrbi za okolje. Proizvodnja se je takrat zmanjšala, uvedle so se čistilne naprave. Novi blok TEŠ 6 bo še bolj ekološki, onesnaževanja bo manj, energije bo več. Poraba energije se bo zmanjšala za četrtino, izkupiček pa bo isti, zato menim, da je TEŠ 6 potrebno zgraditi. Zaradi gradnje šestega bloka so raziskali zaloge premoga in ob izdelavi načrtov, kje in koliko se bo kopalo, so rezultati pokazali, da je zalog premoga dovolj do leta 2050. TEŠ trenutno proizvede okrog 30 odstotkov potrebne električne energije in ne vidim alternativ- nih virov, ki bi ga lahko nadomestili, da bi preskrba ostala nemotena in zadostna. V vaši dolgoletni karieri so bili zagotovo tako lepi kot težki trenutki. Katerih se najbolj spominjate? Med lepimi so to prav gotovo potovanja po vsem svetu. Skoraj ni večjega rudnika, v katerem nisem bil, in ta potovanja so nekako nadomestila potovanja, ki si jih zaradi odgovornega delovnega mesta tehničnega direktorja v službi nisem mogel privoščiti med dopusti. To je bila tudi edina »slaba« stran moje službe, da sem moral biti podnevi in ponoči, med prazniki, vikendi in dopusti vedno dosegljiv, v kolikor je prišlo v rudniku do kakšnih težav. Zato bo letošnji do- pust prvič po dolgih letih priložnost, da izklopim budilko in telefon. Med najtežje trenutke prav gotovo spadata dve nesreči v rudniku. V prvi je leta 1994 za posledicami nesreče umrl delavec, v drugi leta 2003 pa smo izgubili dva rudarja zaradi vdora plina v jamo. To sta bili edini nesreči s človeškimi žrtvami v vseh teh letih. V razvoj odkopne metode ste s sodelavci vložili veliko dela in bili za to nagrajeni s strani inženirske zbornice Slovenije. Prav tako vam je pripadel letos častni skok čez kožo. Ste ponosni na svoje dosežke v karieri? Častni skok čez kožo je zame priznanje, da sem v PV veliko dosegel. Ponavadi je bil ta skok namenjen ljudem izven premogovništva, politi- kom, poslovnim partnerjem in od 17 oseb sem šele drugi zaposlen v premogovniku, ki mu je pripadla ta čast, na kar sem ponosen. Tudi razvoj odkopne metode in priznanje za ino-vativnost zanjo tako meni kot sodelavcem pomeni veliko, saj je to visoko produktivna metoda, ki omogoča konkurenčno delo. Za konec pa nam zaupajte, kaj bo zapolnjevalo vaše dni, ko se boste upokojili? To bodo predvsem prostočasne aktivnosti na deželi, kot so napravlja-nje drv, delo okrog hiše, pozimi koline. Veliko časa bom lahko namenil ženi, otrokoma in vnučku. Dolgočasil se prav gotovo ne bom. Pogovarjala se je Štefka Sem luce Lepša in bolj funkcionalna mrliška vežica V Lučah izvajalci v teh dneh končujejo prenovo mrliške vežice. Tla-kovce v vseh prostorih so zamenjali z nedrsečimi, prav tako so zamenjali tlak v predprostoru. V vežici so pred tem vgradili talno gretje, kar bo zelo dobrodošlo za žalujoče, ki se tam zadržujejo dalj časa. Obnovili in izolirali so vodovodno napeljavo. Župan Ciril Rosc: »Tudi pokopališče je ogledalo kraja, še posebej v sezonskem času, ko si ga ogleda tudi kakšen turist ali naključni obiskovalec. Značilno za Luče je, da je pokopališče v samem središču kraja in torej stalno na očeh. Imamo vzdrževalca, ki vestno skrbi za vsa dela na pokopališču. Par J^M Prenova mrliške vežice v Lučah je skoraj zaključena. (Foto: Marija Lebar) 51. flosarski bal Kljub nižjemu proračunu še bolj pester program let nazaj je občina obnovila ograjo oziroma zid okoli pokopališča. V zidu smo uredili prostor za trideset žarnih grobov, saj je bilo že zaznati prostorsko stisko.« Najemnina za grobove se steka v občinski proračun, vendar je ta denar namensko porabljen za vzdrževanje pokopališča. O najemu grobov in vzdrževanju pokopališča je letos razpravljal tudi občinski svet, ki je sklenil, da se najemnine za grobove ne povišajo. V Lučah so najemne pogodbe sklenili za deset let, najemniki grobov pa najemnino plačujejo praviloma vsaki dve leti. Marija Lebar Helena Bizjak Zerovnik in Stanko Rihter sta predstavila Flosfest in 51. Flosarski bal. (Foto: Marija Lebar) Kljub temu, da je proračun Flo-sarskega bala in Flosfesta nižji kot lani, bo letos dogajanje na Ljubnem ob Savinji še bolj pestro. Tako bi lahko na kratko povzeli napoved prihajajočega praznovanja Ljuben-cev, ki se začenja danes in bo trajalo vse do 7. avgusta. Helena Bizjak Žerovnik, ki je v turističnem društvu Naš kraj zadolžena za stike z javnostmi, je predstavila program dogajanja, ki se začne s Flosfestom in zaključi s tradicionalno povorko in flosarskim krstom. Vmes se bodo zvrstili številni etnografski, družabni, športno rekreativni, zabavni pa tudi kulturni dogodki. Svečana proslava ob občinskem prazniku bo v petek, 5. avgusta. Predsednik turističnega društva Stanko Rihter je povedal: »Poudarek bo na etnografskih temah. Ker je letos mednarodno leto gozdov, smo v sodelovanju s Savinjskim gozdarskim društvom in nazarsko enoto zavoda za gozdove pripravili prikaz spravila lesa po starem, razdrli pa bomo tudi kopo, v kateri se je kuhalo oglje. Osrednjo po-vorko bodo letos sestavljala naša društva.« V sklopu dogodkov bo tudi nekaj otvoritev, med drugim bodo namenu predali novo Planin-ko, TIC Ljubno in turistično agencijo Veronika. Marija Lebar C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 Organizacije, Iz Občin zoomaks, specializirana trgovina s hrano in opremo za male živali Ponudbo prilagajajo potrebam hišnih ljubljenčkov V Zgornji Savinjski dolini smo pred mesecem in pol dobili prvo specializirano trgovino z opremo in hrano za male živali. Trgovina Zoo-maks se nahaja v centru Mozirja, nasproti slaščičarne Polonca, njena lastnica pa je Katarina Herček Pod-lesnik. Ker je Podlesnikova tudi sama velika ljubiteljica živali in lastnica več psov ter mačk, se pomanjkanja tovrstne ponudbe v dolini dobro zaveda in je prepričana, da bo lahko olajšala skrb za hišnega ljubljenčka prenekateremu ljubitelju živali. V Zoomaksu so dobro založeni s hrano in opremo za številne hišne ljubljenčke. V njej bodo želene izdelke našli tako lastniki psov, mačk, ptic, želv in akvarijskih ribic kot tudi tisti, ki so jim ljubši hrčki, dihurji ali kakšne bolj eksotične živali. Podle-snikova stranke svoje trgovine šele spoznava in zato ponudbo opreme in hrane sproti prilagaja potrebam čebelarsko društvo kokarje različnih hišnih ljubljenčkov. V času odkar je Zoomaks odprl svoja vrata, se je po opažanjih Podlesnikove pokazalo, da je potreba po različnih izdelkih za živali med Zgornjesavinjčani velika. Lastniki ljubljenčkov postajajo vedno bolj zavedni, kar se tiče skrbi za živali, in so vedno bolje poučeni tudi o njihovi prehrani. V Zoomaksovi ponudbi je zato le kvalitetna hrana, ki vsebuje vse potrebne sestavine za ohranjanje zdravja. Lastnikom živali, ki trpijo za različnimi alergi- Katarina Herček Podlesnik izkušnje za razumevanje živali in pravilno skrb zanje pridobiva tudi preko svojih ljubljenčkov. (Foto: Tatiana Golob) jami ali določeno boleznijo, v Zoo-maksu pomagajo izbrati primerno hrano, v primeru potrebe po specifičnih izdelkih le-te dobavijo v najkrajšem možnem času. Podlesnikova pri svojem delu opaža, da hišni ljubljenčki večini lastnikov ne predstavljajo več živih igračk, ampak vedno bolj postajajo člani njihovih skupnosti, zato je potrebno zanje skrbeti z veliko odgovornostjo in spoštovati njihove potrebe. Ker je tudi sama lastnica dveh mačkov in dveh hrtov, malega angleškega in španskega galga, rešenega gotove smrti iz zavetišča v Španiji, s svojimi strankami rada deli ne le svoje znanje, ampak tudi lepe ali manj prijetne izkušnje z živalmi. Podlesnikova je v svoji trgovinici še posebej vesela vsakega hišnega ljubljenčka, ki ga lastniki pripeljejo s sabo. Tatiana Golob Tudi letos sodelovali pri pogozdovanju okonina Poskrbljeno za varno otroško igro Marjan Denša iz zavoda za gozdove je čebelarjem pokazal pravilno zasaditev in zaščito javorjev. (Foto: Franjo Podrižnik) Prejšnji teden so minila tri leta od vetroloma, ki je na Črnivcu in v drugih bližnjih predelih naredil veliko škodo na gozdovih. Gole gozdne površine se bodo delno obnovile po naravni poti, delno pa so jih in jih še zasajajo. Pri pogozdovanju je tudi letos, kot že leto poprej, sodelovalo Čebelarsko društvo Kokarje. Pogozdovanja se je udeležilo 16 članov ČD Kokarje. »Z letošnjo akcijo smo obeležili mednarodno leto gozdov in tako prispevali svoj del k ohranjanju narave in k izboljšanju čebeljih paš v prihodnosti,« je povedal predsednik ČD Kokarje Franjo Podrižnik in opisal potek akcije: »Na Črnivcu nas je počakal Marjan Denša iz nazarske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Odredil nam je območje pogozdovanja in nam pokazal pravilno zasaditev ter zaščito javorjev. Zaradi nezahtevnega terena je sajenje potekalo hitro in 400 sadik javorja je bilo v nekaj urah pripravljenih, da nadaljujejo rast.« Marija Lebar Sredi Okonine, tik ob gasilskem domu, od 16. julija tudi uradno služi svojemu namenu novo otroško igrišče. Zaradi večje varnosti otrok so okoli njega namestili varnostno ograjo, ki preprečuje otrokom, da bi ob brezskrbnih trenutkih neprevidno stopili na cestišče. Projekt igrišča so v preteklem letu zasnovali Katja Govek, Peter Jur-jevec in Toni Novak s partnerji. Ideji so prisluhnili na ljubenski občini in projekt je zaživel. Občina je poskrbela za pripravo terena in postavitev igral. Prostor za igrišče so prispevali gasilci, igrišče je namenu predal lju-benski župan Franjo Naraločnik. Po letošnji tragični prometni nesreči, ki je zaradi smrti deklice pretresla Okonino, se je pojavila ideja, da igrišče ogradijo in s tem otroke zaščitijo pred prometom. Prošnjo so naslovili na podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires, kjer so z veseljem priskočili na pomoč. Skupaj z Vulkanizerstvom Novak in podjetjem Gaber, ki je opravilo strojna dela, so poskrbeli, da je otroški park odslej varen v vseh pogledih. Benjamin Kanjir Otroško igrišče v Okonini je sedaj varno v vseh pogledih (Foto: BK) C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 logarska dolina Invalidi želijo enake možnosti, ne usmiljenja Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje je v Logarski dolini organiziralo 15. srečanje invalidov za celjsko območje. Drugo julijsko soboto se je pred domom planincev zbralo več kot tisoč udeležencev iz različnih krajev naše domovine, ki so sončnem vremenu uživali gostoljubje Barbare in Martina Petka. V uvodu sta udeležence pozdravila predsednik medobčinskega društva invalidov Anton Gračner in solčavski podžupan Aleš Klemen-šek, v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije pa je spregovoril predsednik Drago Novak. Med drugim je poudaril, da »invalidi želimo enake možnosti ne usmiljenja.« Novak je prepričan, da socialni model invali- dnosti v praksi pomeni, da če nekdo ne more po stopnicah v zdravstveni dom, za to ni kriva njegova invalidnost, temveč odnos države, ki ne poskrbi za ustrezen dostop. »Ustvariti moramo prilagodljiv svet, ki bo ustrezal velikemu številu ljudi. Tak, ki bo po meri nas vseh in kjer bomo invalidi skupaj z drugimi ranljivimi skupinami uživali vse pravice človeka in državljana. Seveda nam je vsem jasno, da ideal- nega stanja ne bomo nikoli dosegli, vendar je naša pravica ali celo dolžnost, da se takemu stanju nenehno približujemo,« je še dejal Novak. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, za humorne vložke pa je poskrbel moderator Nejc Sla-pnik. Druženje v Logarski dolini so številni izkoristili za obisk svete maše v kapelici Kristusa kralja in za sprehode v prelepi naravi ob vznožju Alp. Marija Šukalo Organizacije V Logarski dolini se je zbralo več kot tisoč udeležencev iz različnih krajev naše domovine. (Foto: Marija Šukalo) praznik gornjegrajske župnije 250 let katedrale sv. Mohorja in Fortunata Za gornjegrajsko župnijo je 10. julij pomemben dan. Na ta dan pred 250 leti je knezoškof Petazzi blagoslovil novozgrajeno katedralo svetega Mohorja in Fortunata. Natanko četrt tisočletja kasneje je ob obletnici ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres daroval slovesno sveto mašo, blagoslovil obnovljene bandere in vodil procesijo ob prazniku farnih zavetnikov. V imenu faranov župnijskega sveta in ključarjev je nadškofa Stresa, celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, domačega župnika Jožeta Belaka, dekana Martina Pu-šenjaka, domačina salezijanca Janeza Potočnika in ostale pozdravil Klemen Petek: »Veseli smo, da lahko danes skupaj praznujemo naš farni praznik, god sv. Mohorja in Fortunata, ki sta zavetnika naše župnije. Župljani smo se pridno Zupan Stanko Ogradi je poudaril, da je katedrala ponos Gornjega Grada. (Foto: Štefka Sem) pripravljali na današnjo slovesnost. jubilej. Nanjo smo lahko ponosni. Obnovili smo bandere zavetnikov farne cerkve in podružničnih cerkva ter slovesno okrasili našo župnijsko cerkev, ki je današnja slavljenka.« Petek se je nato zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravi slavja. Navzoče je nagovoril tudi župan Stanko Ogradi: »Katedrala, ki je ponos našega kraja, praznuje visok Nastala je s sodelovanjem številnih ljudi, ki si jih lahko vzamemo za zgled tudi v sedanjem času.« Dr. Anton Stres je tako v pozdravnem govoru kot pridigi omenil pomen božje hiše: »Ko so predniki gradili cerkve, je bil to odraz globoke vere. Cerkve so bile nekoč središče življenja v kraju.« Današnji čas so središča življenja vse bolj povezana z denarjem in materialnimi dobrinami. »Katedrala je potrebna nenehnega vzdrževanja in negovanja, le-tega je potrebno tudi življenje vsakega posameznika. Negovati moramo svoje zdravje, ljubezen do soljudi in prijateljstvo. Današnje praznovanje naj vas spomni na temeljne resnice našega življenja,« je v pridigi poudaril nadškof in vsem zaželel prijetno praznovanje praznika. Stres je ob zaključku maše opravil blagoslov štirih bander, posvečenih zavetnikom cerkva v Gornjem Gradu, Florjanu in Lenartu. Obnovitev le-teh so financirali farani in Občina Gornji Grad. Sledila je še procesija okrog katedrale, po slovesnosti pa so se farani zbrali v parku pred katedralo, kjer so ob domačih dobrotah nadaljevali z druženjem. Štefka Sem Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 Organizacije 24. čebelarski praznik v gornjem gradu Rdeča nit letošnjega praznika in gozd V soboto, 16. julija, je bil Gornji Grad prizorišče tradicionalnega Čebelarskega praznika, katerega sta ob podpori občine organizirala turistično in čebelarsko društvo. Popoldan v kraju je bil zapolnjen z glasbo in športom, vrhunec večera je bil izbor medene kraljice. Večer sta obiskovalcem popestrila Tanja Žagar z ansamblom Avantura in ansambel Vesela družba. Na čelu povorke so bili čebelarji SASA regije s prapori in člani čebelarske družine. POVORKA IN PRIKAZ KMEČKIH DEL Čebelarski dan se je pričel s po-vorko v ritmu Godbe Zgornje Savinjske doline. Na čelu povorke so bili čebelarji SAŠA regije s prapori, člani čebelarske družine, najmlajši čebelarji, ki obiskujejo krožek v šoli, medena kraljica in predsednik Turističnega društva Kristjan Kramer. Sledili so jim vozovi, na katerih so domačini predstavili izdelavo šiklnov, žaganje, cepljenje drv, pripravo »pacekov« za zimo in pletenje košev. Opravila vezana na gozd so simbolno prikazala, kako pomemben je gozd za čebele in čebelarje. Tri četrtine občine Gornji Grad namreč pokriva gozd, ki je zelo po- memben za pridelavo medu, saj je v njem veliko medovitih vrst dreves. Sožitje obeh se pokaže v bogatem izboru gozdnega medu, med te spadajo kostanjev, hojev, smrekov, lipov in hrastov med. Omenjena vsebina je bila predstavljena na razstavi Gozd in čebela. Ob mednarodnem letu gozdov jo je pripravil Zavod za gozdove. BOGAT IZBOR IZDELKOV IZ MEDU Čebelarji domačega čebelarskega društva so poleg medu na svoji stojnici pripravili pokušino in prodajo vseh vrst čebeljih izdelkov, tudi medice in medenega žganja, kmečke ženske pa so med uporabile v različnih vrstah hrane. Na stojnici so se tako znašli mede-njaki, palačinke z medom, bananina strjenka z medom, ajdnek in piščančja stegna v medeni omaki. Ajdnek, domači kruh, potratno potico, medenjake in druge dobrote je bilo mogoče tudi kupiti. Že dopoldan je potekal izbor za najboljši aj-dnek, katerega je spekla Marija Pu-stoslemšek, in medenjake, za katere je letos priznanje prejela Marica Poličnik, obe iz Novo Štifte. ČAS ZA LJUDSKO PETJE Na govorniškem odru so obiskovalcem spregovorili predsednik turističnega društva Kristjan Kramer, predsednik čebelarskega društva Franc Bezovšek, župan Stanko Ogradi in vodja javne svetovalne službe v čebelarstvu Lidija Senič. Omenjena služba je imela na prireditvi svoj informacijsko razstavni prostor, prireditev si je ogledal tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. to pa so se predstavile obiskovalcem. Merjenje glasnosti aplavza je dalo zmagovalko šele v drugem krogu. Na koncu se je zmage in naziva medena kraljica veselila Eva Černevšek iz Nove Štifte, prva spremljevalka je postala Katja Stradovnik, druga spremljevalka Ana Juvan. Zmagovalka je poleg laskavega naziva dobila še vikend paket v Čateških toplicah in prstan iz belega zlata. Prav tako je bilo zanimivo tekmovanje v plesnih parih, kjer sta zmagala Lidija Kaker in Uroš Poličnik. SPORTNI DEL PRAZNIKA Zelo atraktivno tekmovanje je bilo vleka vrvi za pokal strdi, kjer so se pomerile štiri moške in dve ženski ekipi. Zmagovalci v obeh kon-kurencah so slavili že tretjič zapored. Pri ženskah je bila to ekipa Če si dober si dober, pri moških Mesnica Forti. Turnir v malem nogometu je na Kmečke žene so na stojnici ponujale najrazličnejše izdelke z uporabo medu. Nova medena kraljica je postala Eva Černevšek iz Nove Štifte. Popoldanski del prireditve je bil namenjen ljudskim pesmim in domači glasbi. Na odru so zapeli pevci in godci zasedbe Reber iz Vinske Gore, ljudske pevke Pušeljc in Lipa, zaigral je domači ansambel Zlatorog. VRHUNEC IZBOR MEDENE KRALJICE Vrhunec večera je pripadel izboru medene kraljice. Lanskoletno zmagovalko Matejo Ermenc so poskušale zamenjati štiri kandidatke, ki so se najprej pomerile v poznavanju čebelarstva, na- igrišče privabil devet ekip, organiziralo ga je Športno društvo Gornji Grad. Zmage so se veselili člani ekipe Joga bonito, drugo mesto so osvojili domačini ŠD Gornji Grad, tretje Klub malega nogometa Ljubno ob Savinji. V okviru čebelarskega dne je v nedeljo potekal turnir trojk v košarki, kjer je sodelovalo šest ekip. Zmagali so Kebri, drugo mesto je osvojila ekipa U-38 in tretje Sulci. Fotoreportažo s Čebelarskega praznika si lahko ogledate na www. savinjske.com (geslo: ceb24gg). Tekst in fotografije: Štefka Sem Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 Zgodovina in narodopisje Poslikane panjske končnice - pričevalke časa (2) C Piše: Aleksander Videčnik KONČNICE O UMORU V STRUGAH S prijazno pomočjo mag. Vladimirja Šlibarja iz Pokrajinskega muzeja v Celju sem pridobil zelo zanesljive podatke o končnicah, ki so v hrambi celjskega muzeja. Iz bogate zbirke, s katero muzej razpolaga, so tri z motivi o uboju v Strugah: 1. Umor v Lučah, 1898; čebelar Ivan Krebs, p.d. Spodnji Plaznik iz Sv. Florijana. Končnica meri 33,3 x 12,8 cm. Na vrhu v sredini je napis. »Tako je klav in pobijav v Lučah Karl Čuvan 1884.« Na zadnji strani je napis s svinčnikom: »Tukaj namalajte Ko je v Luči tri zaklo.« 2. Umor v Lučah; brez letnice, najdena pri Šemprimožniku v Sv. Florjanu; 29,6 x 10,6 cm. 3. Umor v Lučah; 1898, najdena pri S. Mavri-ču - Petek pri Sv. Florjanu; 30,5 x 11,7 cm. Literatura: - Iz Luč v Zgornji Savinjski dolini (Uboj); Slovenski gospodar, 24. 4. 1884, str. 132. - Milena Moškon; Celjska zbirka panjskih končnic; Celjski zbornik 1967, str. 121-183. - Gorazd Makarovič; Panjske končnice štajerske ljudske slikarske delavnice; Slovenski etno-graf 1963-1964, str.183-189. - Andrej Studen; Grozovit umor v Lučah, Slovenska kronika XIX. stoletja, 1884-1899, Ljubljana 2003, str.18. - (V prejšnjem članku smo že zajeli vsebino razprave Milene Moškon v Celjskem zborniku). PRVA ČASOPISNA VEST O UBOJU V STRUGAH Članek je bil objavljen v časopisu Slovenskega gospodar, dne 24. aprila 1884 in glasi dobesedno: »Iz Luč v zgornji Savinjski dolini (Uboj). Pol ure hoda od Luč ne levem bregu Savinje, tik ceste proti Ljubnem je krčmica Antona Molič-nika, po domače Strugarja. Bil je oženjen, brez otrok; njegova žena je več let na protinu bolana ležala, njena sestra jo je stregla. Čevlja K. Čuvan iz tuje občine, prenoči v noči od 7. na 8. aprila v prvi sobi; žena in njene sestra v drugi, a mož se poda k počitku v zgornjo sobo. Pozno ponoči vstane Čuvan in začne stikati po denarjih. Sestra se vzbudi, ter hoče to zabraniti, ali hudobnež jo z nožem smrtno rani in na posled vrat skoro popolno prereže, da se mrtva zgrudi na tla. Na upi-tje pride mož, ali tudi njega divjaško zgrabi, neusmiljeno razmesari, da v krvi plavajoč izdihne. Žena v drugi sobi na postelji vpije prosi usmile-nja pa tudi revi ne prizanese, zgrabi cepin, ter jo po glavi udari, da so se možgani po postelji raz-stresli, za vselej je utihnila. Po dokončani moriji je po vseh sobah preobrnil, in kar je denarja našel, ga odnesel. Žalostno, da groza je bilo videti tri mrtve osebe v krvi; mož leži v hiši pred dvermi, njegova žena v drugi na postelji in njena sestra zraven nje na tleh, a vsi prav po divjaško razmesarjeni. Do zdaj še v našem, zavetnem kraji ni bilo kaj enakega slišati. Slovesen pogreb je bil 10 aprila t.l.. Bila je zastopana vsa fara; č.g. župnik so imeli ganljiv nagovor, vendar so tolažili: prvič, da zločinec ni domačin, nego tujec. Drugič upati je, da so umorjeni bili na smrt pripravljeni; mož je svojo velikonočno dolžnost pred malo dnevi v farni cerkvi opravil; njegove žene v bolezni pa je bila največja tolažba molitev, kar rožni venec priča, ki je bil še pri zadnjem vzdihljaji okoli roke ovit. Njena sestra pa je delo usmiljenja s tem storila, ker je prišla bolnici streč in jo tolažit. Žalostni smo se ločili od gomile, želeč jim, naj bi v večni domovini veselo alelujo prepevali. Zločinca so uže zaprli.« IZ SESTAVKA, KI GA JE NAPISAL ANDREJ STUDEN Že prej smo omenili med članki, da je Stu-den napisal svoj sestavek v Slovenski kroniki. V njem omenja v glavnem ugotovitve, ki so bile objavljene v razpravi Milene Moškon. Zanimiv pa je odlomek, ki govori o osebnosti zločinca Karla Čuvana. Takole je zapisal: »Med avtohtonimi prebivalci Luč je zgodba o grozovitem zločinu v Strugah še vedno živa ... Čevljar Karl Čuvan je delal in stanoval pri Tomažinu v Lučah ... Ljudsko izročilo pravi, da je sedemindvajsetletni čevljar K. Čuvan, bil znan roki pravice kot surov človek, ki je zaradi tepežev bil že večkrat kaznovan. Pojavil se je na pogrebu ljudi, ki jih je razmesaril kot divja zver, in se menda glasno zgražal nad človekom, ki je storil zločin. Toda gornjegrajski žandarji so ga še pred koncem aprila vklenili v verige, saj je suroveža prijavila njegova žena, ko je našla doma v skrinji okrvavljeno srajco. Za uboj je bil Čuvan obsojen na smrt, pozneje so mu kazen omilili na dvajset let strogega zapora. Njegova družina se je zaradi sramote izselila iz Luč, sam pa se je, tako pravijo, po odsluženi kazni še enkrat oglasil v vasi ... Na podlagi znanih lokalitet čebelnjakov s končnicami, na katerih je upodobljen uboj v Lučah, lahko ugotovimo, da je bil ta motiv razširjen samo v Zadrečki in Savinjski dolini in kot ostali specialno štajerski motivi, ki so prešli iz dežele nastanka na kamniško, slovensko koroško in ostalo štajersko območje.« RAZGLABLJANJE O POTEKU STRAŠNEGA DOGODKA V STRUGAH Pisni viri so v marsičem skopi in protislovni, morda tudi zaradi časa, ko se še ni toliko dopisovalo s podeželja v časopise, ki so izhajali v večjih mestih. Zato so nekatere okoliščine ob razmisleku nejasne. Seveda gre pri tem le za razglabljanje, ugibanje in domneve. Ali je človek, ki je živel nekaj kilometrov od kra- ja zločina, res iskal prenočišče v bližnjih Strugah? Ali ni morda šlo za vlom, pri čemer je nastal ropot, ki je opozoril bolno ženo na nevarnost? Da je Čuvan ubijal, gre iskati v dejstvu, da je bil družini v Strugah dobro znan. Verjetno se je zanašal na trdno spanje gostilničarja in njegovih in vlomil v hišo. Ko pa so ga domači odkrili pri kraji, je podivjal in brezumno ubijal. Seveda to ni v ničemer olajševalno. Nekateri viri omenjajo, da je Čuvan bil Mozirjan. K temu lahko pripišemo, da mozirska Družinska knjiga iz tistega časa nima vpisa s tem priimkom. Toliko le za osvetlitev nekaterih, sicer stranskih dejstev. Bilo bi nadvse zanimivo najti kakšno poročilo tedanjih časopisov o sojenju zločincu v Mariboru. Morda bo kdo našel ustrezne pisne vire, ki bodo dodatno razjasnili potek sodnega postopka proti morilcu Čuvanu. Upodobitev ene od treh panjskih končnic, ohranjenih v Pokrajinskem muzeju v Celju. Poslikava nazorno prikaže ubijanje gostilničarjeve družine s cepinom. C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 Nasveti, Ljudje in dogodki Kratka razlaga krščanske liturgije SARA BASTL, umetnostna zgodovinarka Krščanska liturgija ali verski obredi so se začeli oblikovati s pojavom krščanstva. Z uveljavitvijo krščanstva kot državne religije v 4. stoletju so postali bogatejši in bolj ceremonialni, intenzivno pa so se razvijali tudi v kasnejših stoletjih. Liturgija se navezuje na obredna dejanja, geste, oblačila, predmete itd., ki imajo natančno določeno simbolno vsebino. Najpomembnejši so trije sklopi krščanske liturgije, in sicer mašno bogoslužje z evharistijo (obhajilom) kot osrednjim dogajanjem, praznovanje liturgičnega leta z vsemi cerkvenimi prazniki in izvajanje svetih zakramentov (krst, spoved, obhajilo, birma, poroka, mašniško posve- čenje in poslednje maziljenje). V srednjem veku so bili temeljni pisni viri za krščansko liturgijo mi-sali, sakramentariji in plenarji, ki so poleg molitev, beril in ostalega vsebovali tudi navodila za izvajanje cerkvenih obredov. Kasneje, v 15. In 16. stoletju, je prišlo do poenotenja liturgičnih knjig v rimski Cerkvi, s katerim so uredili področje liturgije. Temeljni viri so postali Misa-le, Rituale, Pontificale in Ceremoniale Romanum. LITURGIČNE GESTE Liturgija katoliške cerkve je obsežno področje, ki se ga umetnostna zgodovina dotika le v aspek-tih, ki so vplivali na likovno umetnost: ikonografija geste, barv in liturgičnih predmetov. Liturgične geste so jasno določeni gibi telesa, ki izražajo prošnjo, občudovanje, zahvalo, kesanje ipd. Po vsebini jih delimo na zakramentalne (polaganje rok, pokrižanje), molitvene (razprostrte roke, dvigovanje pogleda, klečanje, sklenjene roke), prinašal-ne (dvigovanje stvari ali predmeta v zrak), spokorne (trkanje na prsi), pozdravne (poljub miru), častne (priklon, pokaditev), konvencional-ne (sedenje, umivanje rok, procesija). LITURGIČNE BARVE Tudi liturgične barve duhovniških oblačil imajo simbolični pomen in se povezujejo z liturgičnim letom. V zgodnjem krščanstvu je bila edina liturgična barva bela, kasneje pa so se začele pojavljati tudi druge barve, dokler papež Inocenc v zgodnjem 13. stoletju ni poenotil liturgičnih barv in njihove uporabe. Najpomembnejše liturgične barve so bela, zlata, rdeča, vijolična, zelena in črna. Bela in zlata barva zaznamujeta veselje in radost in se uporabljata ob Kristusovih in Marijinih praznikih ter ob praznikih večjih svetnikov, ki niso bili mučenci. Rdeča barva simbolizira ogenj in kri in se nosi ob binkoštih in praznikih mu-čencev. Vijolična, barva ponižnosti in pokore se uporablja v času Ad-venta in posta. Črna je barva žalosti in je bila včasih namenjena pogrebnim mašam (danes vijolična) in Velikemu petku (danes rdeča). Zelena barva pomeni upanje in se nosi ob običajnih dnevih v liturgič-nem letu. LITURGIČNI PREDMETI Pomemben del cerkvenega obreda predstavljajo še liturgični predmeti (kelihi, patene, monštran-ce, ciboriji, kadilnice,.), liturgične knjige (sakramentariji, evangeli-jarji, graduali,...) in liturgična glasba (gregorijanski koral, hvalnice, psalmi,...). Liturgija je v umetnosti pomembno vplivala na upodabljanje svetopisemskih motivov in na razvoj kri-stološke in mariološke ikonografije, velik vpliv pa je liturgija imela tudi na sakralno arhitekturo, namenjeno bogoslužju in se je spreminjala skladno z njo. Tako so npr. s spremenjenim načinom krščeva-nja v 13. stoletju prenehali z gradnjo velikih baptisterijev ob stolnicah, z uveljavitvijo zvonjenja od 6. stoletja dalje so zrasli prvi cerkveni zvoniki, z razcvetom kulta relikvij in romarskih poti v visokem srednjem veku pa so v cerkvah nastali veliki korni obhodi z relikvijami svetnikov, h katerim so romale vse večje množice vernikov. kako do denarja za odlično kosilo Koliko prihraniš na leto, če nisi kadilec? To je bilo vprašanje, s katerim se je pred trinajstimi leti začela ta zgodba. Franjo Atelšek in njegov sodelavec sta si bila takrat edina, da denarja nobenemu ne ostaja na pretek. Kako bi šele bilo, če bi zapravljala, če bi na primer redno kadila? Koliko neki stane ta nezdrava razvada povprečnega kadilca v enem letu, sta se spraševala. Odgovor sta poiskala na izviren in praktičen način. Napisala sta si prav stroga pravila igre, od katerih se ni smelo odstopati. Vsak bo v za to pripravljeno in skrbno zalepljeno škatlo od obutve dnevno shranil znesek, ki bi ga, če bi bil kadilec, namenil za nakup škatlice povprečnih cigaret. Zanimivemu sporazumu se je kasneje pridružilo še nekaj sodelavcev. V letu dni se je v šparovčkih nabrala lepa vsota denarja. (Foto: ML) V letu dni se je »zakadilo« debelega jurja, kar je bilo za še tako dobro kosilo več kot dovolj. Toliko bolj pa je bil tako prihranjen denar dobrodošel v družinskih proračunih, ki takšnih finančnih okrepitev v današnjem času niso pogosto deležni. Naši prijatelji bodo s hranjenjem denarja nadaljevali, ob letu osorej se bodo spet dobili in šteli denarce. Morda pa bo opisana metoda spodbudila še koga, morda celo katerega od pravih kadilcev. Marija Lebar Nedavno je od zadnjega »podaljšanja« dogovora minilo okroglo leto dni in »kadilci« so vsak svojo zalepljeno škatlo prinesli v gostišče, kjer so si iz tega denarja privoščili pošteno kosilo. Špa-rovčke so slovesno odprli in vsebino skrbno prešteli, saj se mora znesek ujemati skoraj do centa. Pravila so pač pravila. POPRAVEK INFORMACIJE V 28. številki Savinjskih novic je bila v članku o turnirju v malem nogometu na Rečici ob Savinji objavljena napačna informacija. Zmaga je namreč ostala doma oziroma na Pobrežjih, gostje iz Luč pa so zasedle drugo mesto. Pravilno bi se torej tretji stavek v tretjem odstavku glasil takole: Gostje iz Luč so pokazale, da so dobro podkovane v igri, a so žal imele malo smole, zato so se morale zadovoljiti z drugim mestom. Marija Šukalo C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi nova uredba o zavarovanju prosto živečih vrst gliv Zaščitene gobe dovoljeno nabirati le z dovoljenjem Vlada je pretekli teden sprejela Uredbo o zavarovanju prosto živečih vrstah gliv, ki določa, katere vrste gliv ni dovoljeno nabirati v Sloveniji, razen v znanstvene in izobraževalne namene. V uredbi je naštetih 41 vrst gliv, ki so zaščitene in so na seznam uvrščene z Rdečega seznama gliv, ki so ogrožene zaradi nabiranja. Glive, ki niso ogrožene, je dovoljeno nabirati, kot to urejajo predpisi s področja gozdarstva, pri čemer še vedno velja omejitev nabiranja na 2 kg gliv na osebo na dan. Gobe s seznama ogroženih gliv se lahko nabira, poseduje ali prevaža pod določenimi pogoji, ki so zapisani v uredbi, oseba, ki bo to opravila, pa mora imeti za to dovoljenje. Le-to se izda na podlagi strokovnega mnenja, iz katerega mora biti razvidno, da se s tem ne ogrozi obstoja zavarovanih vrst gliv na njihovem naravnem območju razširjenosti. Strokovno mnenje pripravi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki tudi vodi seznam izdanih dovoljenj. Nadzor nad izvajanjem te uredbe bodo opravljali inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za gozdove, in Predsednik Gobarskega društva Ajdovec Gornji Grad Ivan Fale pozdravlja sprejem uredbe, saj inšpektorjem daje možnost nadzora. (Foto: Štefka Sem) naravovarstveni nadzorniki, globe za prekr-škarje pa so v višini od 250 do 4.000 evrov. Predsednik Gobarskega društva Ajdovec iz Gornjega Grada Ivan Fale meni, da je sprejem te uredbe pomemben, saj bodo imeli inšpektorji možnost nadzora nad nabiranjem zaščitenih vrst gliv. »To je zelo pomembno zaradi obstoja gliv, ki so se znašle na seznamu ogroženih vrst. Omenjene glive, seznam katerih se je glede na prejšnjo uredbo zmanjšal, bo možno nabirati le še v izobraževalne namene, kot je izvzem ene gobe iz naravnega okolja za namen razstave ali proučevanja. Kultura gobarjev je pomembna za obstoj vseh vrst gob. Nabiranje v košaro, čiščenje gob v gozdu, upoštevanje omejene količine nabranih gob, vse to je pomembno. Namerno uničevanje gob, tudi če so strupene, je prepovedano, prav tako bi ljudi, ki se odpravijo gobarit, opozoril, naj gobo utrgajo le, če so prepričani, da je užitna, pa tudi pri nakupu na tržnicah naj bodo previdni. Ni odveč opozorilo, naj v času go-barjenja poskrbijo tudi za zaščito pred klopi,« je še povedal Fale. Štefka Sem Pokrovitelj akcije ji? JUL 2£ Hotel Plesnik Kaže, da je ljudi s svetlimi lasmi težje prepoznati. Verjamemo, da bo šlo tokrat lažje. Ali prepoznate osebo, narisano s tekstovnimi znaki? Če jo, potem njeno ime in priimek nemudoma napišite na kupon št. 6, ga nalepite na dopisnico in pošljite najkasneje do torka, 26. julija 2011. na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi kuponi št, 6 s pravilnim odgovorom bomo izžrebali dobitnika dveh sadnih kup v hotelu Plesnik. p .................-........ V prejšnji številki se je v sliki s tekstovnimi znaki skrivala pevka Alya. Med poslanimi pravilnimi odgovori smo izžrebali Mileno Marolt, Podveza 3, Luče. Nagrajenka naj se oglasi v našem tajni&tvu, kjer prejela bon za dve sadni kupi v hotelu Plesnik v Logarski dolini. zhBBhDBhzssss=szssEzzz (-++< | i " " . =DppDpDDzss = -i-=szzszsss=+ ( (-— * '....' -■ ' ~ L* ^'J. < . T — . l==g===33= §1 O -t . "O C O o 0£k ££ OZ £0 u "O ^ CO CO 15 9 "I — CO CD iS ČE CO CO -Q (0 083 OS OZ £0 Novo v Sloveniji: smučanje na travi! Za vse ljubitelje smučanja prihaja razveseljiva novica. Smučanje namreč v Sloveniji postaja tudi poletni šport. Na smučišču Slapnik nad Novo Štifto je prvo soboto v juliju zabrnela vlečnica in prvi smučarji na travi so se lahko spustili po progi. To je prvo letno smučišče v Sloveniji, zanimanje za ta šport pa je po besedah lastnikov veliko. Pri tem projektu sodelujejo s Primožem in Janijem Sle-menškom, ki sta priskrbela smuči in nudita brezplačne inštrukcije. »Smučanje na travi je po svetu znano že več kot trideset let, predvsem v državah, kjer ni snega. Pri nas je to dokaj nova panoga, Slapnikovo smučišče pa je sploh prvo v Sloveniji, ki nudi to možnost,« je povedal Primož Slemenšek. SMUKA PO TRAVI NI KOT SMUKA PO SNEGU »Smuči za smučanje po travi se precej razlikujejo od »navadnih« alpskih smuči. So veliko bolj zapletene, krajše in hitre. Tehnika vožnje se je v zadnjih letih precej približala alpskemu smučanju, nekatere razlike pa so še pre- Tehnika vožnje se je približala alpskemu smučanju, toda še vedno je nekaj bistvenih razlik. cej opazne. Pomembno je omeniti, da pri smučanju po travi ni mogoče oddrsavati ali izvajati plužne zavoje, izvajajo se lahko izključno carving zavoji,« je še povedal Sle-menšek, ki poleg prodaje in izposoje to vrsto smuči tudi servisira. SMUČI NA VOLJO NA SMUČIŠČU Smučarski zanesenjaki, ki bi želeli smučati pri Slapni-ku, potrebujejo smučarske čevlje, čelado in po želji ščitnike za kolena in komolce. Smuči si bodo lahko sposodili na smučišču. Tam bodo skrbeli, da bo le-teh vedno dovolj na zalogi. Smučišče na začetku obratuje ob sobotah in nedeljah, po dogovoru, za zaključene skupine, tudi med tednom. Interes za uporabo smučišča je že pokazala slovenska smučarska reprezentanca in Fakulteta za šport. Smučarski center Slapnik z dvema vlečnicama bo letošnjo zimo polno zaživel. Otvoritveni dan je pokazal, da je zanimanje za ta šport veliko, saj je bila vlečnica večji del dneva polno obremenjena, veliko je bilo tudi gledalcev. NASTAJA SMUČARSKI CENTER Boštjan Rihter s Slapnikove kmetije že nekaj časa ureja smučarski center, ki bo letošnjo zimo končno zaživel. Birokratske ovire so velike, je povedal Rihter, ki je doslej poskrbel za vlečnice in povečal teren za smučišče. Do zimske sezone bodo zgrajeni prostori, v katerih bo gostinska ponudba, in smučišče z dvema vlečnicama v dolžini 400 in 200 metrov bo lahko zaživelo. Vlečnici bosta imeli kapaciteto 1.500 smučarjev na uro. Površina smučišča je osem hektarov, teren pa je primeren tako za začetnike kot zahtevnejše smučarje. Tudi topovi za izdelavo snega so pripravljeni, če bo zima premalo radodarna s snegom. Rihter je pohvalil sodelovanje z Upravno enoto Mozirje in občinsko upravo v Gornjem Gradu pri pridobivanju dovoljenj, želi si le več zanimanja občine in občinskega sveta za razvoj turizma in njihovo pomoč v tej smeri. Vodenje smučarske dejavnosti bo pri Rihterjevih prevzela hčerka Tina, ki zaključuje študij ekonomije. Tekst in fotografije: Štefka Sem Smuči za smučanje po travi se precej razlikujejo od alpskih smuči. C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 C Organizacije, Ljudje in dogodki taborjenje na lazah pri kokarjah Kljub dežju bivanje v naravi užitek Taborniki so ob zaključku letošnjega taborjenja v svoje vrste sprejeli osem novih članov. (Foto: Marija Šukalo) Kot že vrsto let so se tudi letos nazarski taborniki rodu Sotočje zbrali na taborjenju na Lazah pri Kokarjah. Taborovodja Denis Hren in starešina Zvonka Zakrajšek sta skupaj z vodniki pripravila številne aktivnosti, med katerimi so taborniki preizkusili znanje, pridobljeno med šolskim letom. Tako so bivakirali na Čreti in poskušali preživeti dan tako, da so si hrano poiskali v gozdu. Na tabornem prostoru so v vodovih kotičkih urejali zeliščni vrt, izdelali katapult in se urili v taborniških veščinah. Večere so zaključevali ob tabornem ognju. Na zaključku taborjenja so pripravili krst za osem novih članov, ki so morali pokazati pogum in spretnost pa tudi veliko znanja. Med novostmi letošnjega taborjenja je bila taborniška poroka. Kronist Nejc Pečovnik je zapisal: »Čas je kar letel. Vsak vod si je izmislil lastno ime, vzklik in naredil zastavo, ki je vlivala ostalim strahospoštova-nje, vodu pa ponos in dajala občutek pripadnosti. Otroci so se učili od vodnikov, vodniki pa od otrok in tako smo uživali naše sobivanje.« Slednjega ni pokvaril niti dež, ki jim je dodobra zmočil šotore in jih prisilil, da so zadnji večer prespali v brunarici. Marija Šukalo Končana igra za Matica Pečnika Tako so prijatelji in sovaščani iz Ljubije napisali na majico Maticu Pečniku, svetovnemu popotniku, ki bo v kratkem obljubil večno zvestobo Amandine Danpierre iz Nantesa v Franciji. Vodnik za Ars Longo po Mehiki je tako moral obuti najtežje čevlje (simbol potepuha) in se podati na zadnjo fantovsko pot iz središča Mozirja do zidanice v Kolovratu, kjer so ga prijatelji tolažili z izdatnimi pomirjevali iz posebne »flaške« za takšne primere. Na katerem atolu se bo mladi par »vzel«, je še skrivnost, saj sta zaročenca menda znana po improvizacijah. Zaže-limo jima srečen in dooooolg zakon! Jože Miklavc Matic Pečnik iz Ljubije se je v družbi prijateljev in sovaščanov poslovil od »ledik« stanu. (Foto: Jože Miklavc) počitniške delavnice v občini nazarje Aktivno in varno preživljanje prostega časa V občini Nazarje so prejšnji teden v organizaciji turističnega društva in s podporo občine potekale počitniške delavnice za otroke, ki jih je vodila Vanja Hofbauer. Šolarji, ki počitnice preživljajo doma, so se z veseljem udeležili različnih aktivnosti, ki so se odvijale v Nazarjah, Kokarjah in Šmartnem ob Dreti. Torkovo dopoldne so otroci preživeli v športni dvorani, kjer so se učili plezanja in igrali namizni tenis, badminton ter nogomet. Naslednji dan so se zbrali na nazarskem športnem igrišču, kjer so rola-li in v ustvarjalnih delavnicah izdelovali različne izdelke. V četrtek so se podali na Laze pri Kokarjah. Taborniki so jim predstavili njihov način življenja in delo v taboru, poleg tega pa so se preizkusili v orientaciji v naravi. V petek so se nato zbrali še v Rač-neku. Bilo je veselo, športno obarvano in družabno. Ob koncu pestrega tedna so si animatorji, ki so skrbeli za dobro počutje udeležencev počitniških delavnic, zadovoljni oddahnili, saj so otrokom omogočili nekaj dni aktivnega vendar varnega preživljanja prostega časa. Benjamin Kanjir V športni dvorani Nazarje so se otroci učili plezanja po plezalni steni. (Foto: Benjamin Kanjir) C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi strelska tekmovanja lovcev v gornjem gradu Dušan Žehelj najboljši v regiji in tretji v državi Zadnjo majsko nedeljo je na strelišču Lovske družine Gornji Grad potekalo prvenstvo Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin. Tekmovalci so se pomerili v kombinaciji, najboljši pa so se uvrstili na državno prvenstvo. Strelci so se pomerili v streljanju na glinaste golobe, v disciplini compak in streljanju s puško velikega kalibra. V moški kombinaciji je prvo mesto osvojil Dušan Žehelj (LD Gornji Grad), tik za njim pa se je uvrstil Miha Fin-kšt (LD Mozirje). Podobno je bilo tudi pri streljanju glinastih golobov, kjer se je Žehlju in Fin-kštu na zmagovalnih stopničkah pridružil Janez Mikek (LD Gornji Grad). Lovke so tekmovale v streljanju glinastih golobov in streljanju z malokalibrsko puško v tarčo srnjaka. V obeh disciplinah je zmagala Ida Jelenko (LD Smrekovec). Na gornjegrajskem strelišču je bilo 11. junija še 6. državno prvenstvo Lovske zveze Slovenije. Največ uspeha med lovci Savinjsko Kozjan- ske zveze lovskih družin je spet dosegel Dušan Žehelj. V streljanju z risanico je z zaostankom enega kroga osvojil drugo mesto, v streljanju na glinaste pa golobe je dosegel 8. rezultat, kar mu je prineslo skupno tretje mesto. Benjamin Kanjir Najboljši strelci na prvenstvu Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin v Gornjem Gradu; Dušan Zehelj prvi z desne v drugi vrsti. gornji grad 15. prijateljsko nogometno srečanje V soboto, 9. julija, so se na igrišču v Gornjem Gradu pomerili nogometaši domačega Športnega društva Veterani in Veterani iz Črenšovcev. V že petnajsti prijateljski nogometni tekmi, ki ji je sledilo družabno srečanje, so letos zmagali gostje, kar pa ni pokvarilo vzdušja na in ob igrišču. »V vseh letih srečanj so gostje v minimalni rezul- tatski prednosti,« je povedal predsednik ŠD Veterani Milan Mekiš, »je pa res, da imajo daljšo nogometno tradicijo in se jih trudimo dohiteti.« Prekmurci vsako leto ob nogometnem srečanju obiščejo še kakšen kraj ali znamenitost v Zgornji Savinjski dolini. Letos so se podali v Robanov kot. Tudi Gornjegrajci so si ogledali že veliko zani- mivosti v Prekmurju, saj se pri organizaciji tekme vsako leto izmenjujejo. V ekipi Črenšovcev igra tudi tamkajšnji župan, zato je goste pozdravil tudi župan Stanko Ogradi. V nagovorih sta oba župana izrazila željo po sodelovanju tako na športnem kot na ostalih področjih. Štefka Sem Na letošnji tekmi nogometnih veteranov so slavili gostje iz Črenšovcev. (Foto: Nada Trogar) maribor Mozirjani odlični v balvanskem plezanju V Mariboru je 2. julija v sklopu festivala Lent potekalo 1. mednarodno tekmovanje v balvanskem plezanju za otroke. Tekmovanja so se udeležili tudi mozirski plezalci, ki trenirajo pod okriljem Športno plezalne sekcije Mozirje ŠPSM. Balvansko plezanje je plezalni slog, pri katerem sta poudarjeni moč ter dinamika gibanja, ne toliko vzdržljivost, značilna za športno plezanje. Balvan-ske smeri imenujejo problemi, ker je narava tovr- stnega plezanja pogosto kratka, nenavadna in podobna reševanju problema. Organizatorji so na Trgu generala Maistra v Mariboru postavili veliko balvansko steno, na kateri so v času trajanja festivala organizirali plezanje za obiskovalce. Vrhunec je bilo tekmovanje najmlajših, ki ga želijo prireditelji postaviti ob bok že uveljavljenim mednarodnim tekmovanjem, kot sta Kid Rock v italijanskem Arcu in Petzen Trophy v Avstriji. Postavljavec smeri (problemov) je bil trener ŠPSM Erih Obrez. Na steni je postavil 30 problemov različnih težavnostnih stopenj. Pet udeležencev iz Mozirja je doseglo odlične rezultate: med cicibani je bil Grega Verbuč peti, Nace Štiglic pa deveti. Med mlajšimi deklicami je bila Julija Verbuč četrta, Manca Glušič pa sedma. Med starejšimi dečki je Jan Štiglic zasedel 7. mesto. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 15 Šport, Oglasi kolesarska dirka cez pohorje Smola preprečila zmago Rosensteinu V soboto, 9. julija, je potekala prva dirka čez Pohorje oziroma Race across Pohorje (RAP). Tridnevno dogajanje z dobrodelno noto je potekalo prvič. Številni kolesarji so se lahko pomerili v treh različnih tekmah: RAP krosu, RAP maratonu in RAP ultra. Na slednjem je nastopil tudi Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji, ki je 350-kilometrsko preizkušnjo s star- tom in ciljem na Mariborskem Pohorju končal na drugem mestu, čeprav je vse kazalo na njegovo zmago. Tik pred ciljem se mu je namreč odpelo pedalo, zato je v zadnjem sprintu izgubil vodilno mesto. »Takšen je šport,« je po tekmi povedal Rosenstein, »počutil sem se zelo dobro in skozi celo dirko sem bil med prvimi tremi. Malce pred ciljem sem Drugo mesto na prvi dirki čez Pohorje je za Erika Rosensteina (desno) kljub smoli dober dosežek. (Foto: Tinkara Verbuč Rosenstein) ekshibicijska tekma v nazarjah Promocija rokometa V začetku julija je v nazarski športni dvorani potekala ekshibicijska rokometna tekma med žensko in moško ekipo. Žensko ekipo so, z izjemo ene igralke, sestavljale članice slovenske rokometne reprezentance, moško ekipo pa so tvorili ljubitelji rokometa iz Zgornje Savinjske doline. Rezultat in tekma sta bila prijateljske narave, bilo je 28:28, zato sodnik Marko Grudnik ni imel posebej težkega dela. Po tekmi je sledilo še druženje udeležencev tekme. Članice reprezentance, ki so nastopale za žensko ekipo, so stare manj kot 23 videl, da sem močnejši od konkurence, a na žalost se mi je odpelo pedalo in zmaga je splavala po vodi. Razočaranje je bilo toliko večje, ker sem zmago izgubil v zadnjih metrih dirke.« Trasa dirke je bila Rosensteinu pisana na kožo, saj so morali tekmovalci osvojiti številne vrhove od Ro-gle, Kop, Treh Kraljev do cilja na Mariborskem Pohorju in zaradi dolžine dirke. V klancih je dokazal svojo moč in vztrajnost, kateri sta lahko sledila le dva tekmovalca. Dirko čez Pohorje z višinsko razliko 7.000 metrov je osvojil Tadej Blatnik pred Erikom Rosensteinom, tretji je bil Uroš Komac, četrti Marko Baloh. Rosenstein je imel kot vedno glasno podporo svojih navijačev, ki so mu pomagali pri ohranjanju motivacije. Štefka Sem let, kar pomeni, da bodo v prihodnje predstavljale hrbtenico slovenskega ženskega rokometa. Podobno tekmo so na pobudo nekaterih posameznikov organizirali že lani in naj bi postala tradicionalna. »V prihodnjih letih bomo naredili več na oglaševanju tega dogodka, saj je vsaka dodatna promocija ženskega rokometa v naši dolini v podporo sicer zelo dobremu delu, ki ga opravljajo v rokometnem klubu v Nazarjah,« je povedal eden od igralcev Matija Zakrajšek. Marija Lebar Na tekmi ni manjkalo odločnih napadalnih akcij na obeh straneh. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA? Ne skrbite, ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525. Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. RAČUNOVODSKI SERVIS Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah. Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. DO IDEALNE TEŽE BREZ STRADANJA! Želite izgubiti odvečne kilograme na zdrav način s podporo wellness svetovalca? Pokličite 040 548 022. Agencija Svit, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje. Savinjske novice št. 29, 22. julij 2011 12D Črna kronika, Zahvale, Obvestila Č R N A K R O N I K A • GROZIL Z OBRAČUNOM Nazarje: 12. julija je znani storilec v Nazarjah kršil javni red in mir, saj je grozil s fizičnim obračunom. Pri oškodovancih je s tem povzročil občutek ogroženosti in strahu, zato so mu policisti izdali plačilni nalog. • TRČIL V OBCESTNI ZNAK Mozirje: 15. julija popoldan je voznik osebnega avtomobila na krožišču na Šmihelski cesti v Mozirju trčil v obcestni znak. Posredovali so domači gasilci, ki so zavarovali kraj nesreče in z vpojnim sredstvom očistili razlite motorne tekočine. • UKRADEN OSEBNI AVTOMOBIL Gornji Grad: 17. julija je neznani storilec v Gornjem Gradu ukradel odklenjen osebni avtomobil znamke fiat punto, rdeče barve, letnik 1995, reg. št. CE 87-07M. Policisti storilca še iščejo. • ZASEŽENA TRI MOTORNA KOLESA Mozirski policisti so v preteklem tednu pri kontroli cestnega prometa večkratnim kršiteljem zasegli tri motorna kolesa, osebni avtomobil in pridržali vinjenega voznika osebnega avtomobila. • NAJDENO KOLO Policisti so pri avtobusni postaji v Spodnji Rečici našli žensko kolo srebrne barve, ki je bilo tam že dlje časa. Kolo čaka lastnika na policijski postaji v Mozirju. • MED IZOGIBANJEM ZAPELJAL V POTOK Mozirje: 18. julija okoli poldneva je v Mozirju na obvoznici pri križišču s Savinjsko cesto manjše tovorno zapeljalo v potok in se prevrnilo na bok. Policisti so z zbiranjem informacij ugotovili, da je voznik tovornega vozila peljal v smeri Nazarij. Ko je pripeljal v bližino omenjenega križišča, je iz nasprotne smeri pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila znamke mercedes višnjeve barve, karavan izvedbe, ljubljanskega registrskega območja, ki je nepravilno prehiteval v križišču. Zaradi tega je voznik tovornega vozila zapeljal desno z vozišča v strugo potoka. Pri tem k sreči ni bil telesno poškodovan. Gasilci PGD Nazarje so postavili pivnike v vodotok, odklopili akumulator, cestišče posuli z vpojnim sredstvom in vse počistili. Z avtodvigalom so vozilo postavili nazaj na cestišče in usmerjali promet. Policisti prosijo morebitne očividce nesreče, ki bi lahko pripomogli k razjasnitvi vseh okoliščin, da se oglasijo ali pokličejo na Policijsko postajo Mozirje ali pa podatke sporočijo na anonimno telefonsko številko 080 1200. Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenlh prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Pahor, Boris: Trikrat ne : spomini svobodnega človeka, Malava-šič, Ivan: Mora, roman o odpuščanju, Hill, Melissa: Prosim, odpusti mi, Colfer, Eoin: Artemis Fowl, Atlantidski sindrom, Kinsella, Sophie: Koktajli za tri, Lapidus, Jens: Hitri zaslužek, Geda, Fabio: V morju so krokodili, Gerritsen, Tess: Ledeni grob, Lilin, Nicolai: Sibirska vzgoja. MLADINSKA LITERATURA: Plavec, Karmen: Lisica in volk, Makarovič, Svetlana: Čuk na palici, Razložnik, Eva: Saksofonata, Knister: Mala čarovnica Lili in knjiga o zmaju, Krajnc, Tomaž: Skrivnost iz letala, Donaldson, Julia: Najprisrčnejši velikan, Meadows, Daisy: Ula, vila konjičkov. STROKOVNA LITERATURA: Hines, Brian: Življenje je pravično, Domscheit-Berg, Daniel: Wi- kileaks od znotraj, Manguel, Alberto: Knjižnica ponoči, Santanche, Egidio: Za srečo naših otrok, Balažic, Milan: Samostojna Slovenija in iztek demokratične revolucije. ,_ Budnovih staršev ni več, ostaja spomin le boleč. Drugje je zdaj njih domovina, za njimi ostaja globoka praznina. r mM V SPOMIN IN ZAHVALO Marija MAVRIC 22.12.1919 - 22.7.1996 Mineva 15 let, odkar nas je zapustila draga mama. Hvala vsem, ki jo nosite v srcu kot dragocen spomin. Matija MAVRIC 16.2.1915 - 22.6.2011 Mesec dni mineva, odkar nas je zapustil pokončen mož, naš dragi Budnov oče. Veliko je prestal v življenju, a je vedno znova in znova dokazoval, da je vredno živeti. Hvala vsem, ki sočustvujete z nami in postojite ob grobu naših staršev. > Hčerke: Micka, Terezija in Anica z družinami C41 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2011 Zahvale, Oglasi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. A nate spomin bo večno ostal. Mineva leto dni, od kar nas je zapustila Rozalija POLJANŠEK p.d. Oknetova mama 1929 - 2010 bu. Hvala vsem, ki se je spomnite v molitvi in postojite ob njenem gro- Sin Ciril in Anica z družino ter brata z družino OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKE AKCIJE 28.7. od 7. do 11. tire OŠ LJUBNO 2.8. od 7. do 12. ure OŠ NAZARJE 4.8. od 7. do 11. ure OŠ GORNJI GRAD S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! KiuasiiMiSirffliD t Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in íar;ev (RMkej 15.00-16.00 Draženje z ljudskimigodd (Ras tke) 18.00 - 24 00 Zsbavi zan»mh!< »m Roka £l:::dte (Raí tke) Ponedeljek, 01,00. 11,00 Otvoritev Hotel.-; Plir.inki turistične agencije Vere lka Irt Turistična Informativnega centra Ljub::.. 10.00 Krfcijan ?enhcfer. Orgeiski koncert: Baročna jlüsba v erkvi Sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji Torek. 02.08. 15.00 Prikaz sečnje in s pravila po starem v Okolici cerkve pr Sv. Prtmožti; prireja Savinjsko gozdarsko društvo ti ZGS OH Mazaije v sodelovali i. Lastniki gozdov Iz Primoža 30.00 Kdbedijs; P.-.-JiAjemnji (Vrijje) 2 s. 00 Prikaz dokt&naitaniiega filma o 50. liti,'-.iíi:«m bilo (Vrbje) DNEVI SAVINJSKIH ŽLINKROFOV Gostilna pri Runuu Ljubno od 2. ■ 5,0,2031 Sredn, 010 6. OZOO Pn k a z kc^nje in iLpra vHo sena (Športno igrišče Radmlijej 10,00 Likovna delavnica na vrtu; Slikam ria Ljubnem s prijatelji - Serbeta Rupr.lk. Potit 32 17.00 Tekmovale v kegljanjtfUiflglttSče Ernienc) 1 fl. 00 Odbojksrsk a tekma v Osn g vr,i Soli Ljubno ob Savinji 2¡.00 Hetje podaknic mešanega pevskega zbora na Trgu Čcircek. 04.08. ] s.CLi upokojencev v Vrbju Piknik prostor GfjI - razdira rje kope za ogjje ¡EfljOO 20.00 Noüm poíiyJ fia Rajliovko í¿bor v Vtbju) Petek. 05.00. 19.00 5 vi; ^ t ia pipila va, y b ob mskem prazniku (Kulturni dom). utvbdtev odra v Vitju in srečanje z Ljudskrni godci ter društvom Komen Sobota, 06.08. 09.00 Bjuttüv memorial RD Ljubno ob Savinji (RiL'.Líkl dom) í.'V.OO - 20,00 Nogometni tui r.:r za pokil Flojfir - Forát 0^.00 Športni ccnter Jakop - odbejka na mivki za 00. 00 pokal Flosarja (rnoiki ui ženske^ Spe ■pormi center J;il:op - Teniški turni- za pokal Flos^jja in memorial Franja Jakopa Pckal Flosaaja v.srnuffigkih siiotin (SSK Uubno mt: J 50.00 - 03.00 FiosaisW weíer z ansamblom Pegas ii.00 Nedelja. 07,Od, 14,00 Povorlia ineko^ ni danesi s Torsia v Vrbjf. 15,00 - ¡-J.Q0 Lok n lomaiaponudbs fVrt^e) 16,30 Prfdst.-ivitev flosarskega krsia 17.00 Hajtop ífcüpmt Puí^i lñ.00 - 74 00 Éd^arsk; večer z ansamblortl Slovenski zvoki LIKOVNA RAZSTAVA ŠERBELA RUPNltt 29.07. -07.08.20II 11.00 -18.OO URE V DOMAČI GALERIJI FORŠT Si, LJUBNO VABLJENI NA LJUBNO OB SAVINJI! Savinjskenovicešt. 29,22.julij 2011 ŠM«4So,Prajola • lel.:03/70S 30 57 • 9SM:031/S«^e Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Rofiit, Baumit) ^EKO-POPUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2011. ' 5 le! garancija * kvclisela po evropskih meiiliti ' ugodno ' izdelujemo • vse vrsta fasad • notranje in zunanje strojne omete - gradimo stanovanjske objekte www,termo-sgd.com