VSAK ISKREN DEMOKRAT JE DOLŽAN PODPRETI AKCIJO PODPISOV ZA MIR! C£NÀ 15 Lir, 10 Jugolir, 6 Din i NAROČNINA: Cona A: me- ' sečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240—, 400— jugolir. FLRJ: 24.—, 70.—, 140.—, 280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-5374; tekoči račun za Ju-( goslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljublj. 6-90601-19. TRST 3. decembra 194S LETO TRETJE - številka 1« UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-11 - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. Bratstvo z antifašisti ne pa s škvadristi Viđali in njegovi najbolj vneti Pristaši ie pet mesecev neutrudno blatijo novo Jugoslavijo m njene voditelje, obrekujejo in lažejo, hujskajo ljudstvo proti vsemu, kar je res doslednega in revolucionarnega ter hočejo slovensko ljudstvo IJopolnoma odtujiti od njegove matične dežele. Vse to njihovo šču-vanje, obrekoiimje, blatenje, vse njihove laži in vsa njihova besna gonja pa ne dosegajo zaželenih uspehov, kajti ljudstvo vedno . jas-I neje vidi, kam vodi taka politika ter zapušča Viđalijeve vrste. Ta proces razčiščevanja pojmov j se zlasti krepi na deželi med slovenskim ljudstvom, ki tudi v prvi j trenutni zmedi ni šlo čez drn in ,1 strn za Vidalijem ter je hotelo samo presojati, kdo ima prav. Ljudstvo namreč ni moglo razumeti, da bi postali ljudje, ki so ga vodili v najtežjih dneh njegovega obstan-w ka, kar qez noč izdajalci in je zato z vedno večjim nezaupanjem sprejemalo Vidalijeve «aktiviste», I ki so se polagoma spremenjali v I Prave škvadriste in zamenjali svoje začetne «argumente» s pestjo. Ker je Viđali videl, da na deželi vedno bolj zgublja svoje itak šibke položaje, si je iztuhtal nezaslišano, drzno, nesramno in doslej neviđeno provokacijo. V svojem glasilu je pozval svoje pristaše na Proslavo pete obletnice drugega zasedanja AVNOJ-a in tretje obletnice proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije, tiste Jugoslavije, ki jo vsak dan blati I in obrekuje. Več dni zaporedoma je objavljal v «Lavoratore» razpored proslav AVNOJ-a po raznih mestnih krožkih in vaseh ter najavljal razne govornike, med katerimi je bil celo sindikalist P.adich, ki je že od vsega začetka nasprotoval pravični rešitvi slovenskega narodnostnega vprašanja ih pri-kliučitvi Trsta k FLRJ. V svoji podlosti je šel Viđali celo tako daleč, da je izdal nekak poziv svojega izvršilnega odbora, v katerem pravi, da «bo letošnja proslava pete obletnice AVNOJ-a v znaku pomoči jugoslovanskim na- ' rodom, v znaku okrepitve slovom-sko italijanskega bratstva». Ne glede na to, da jugoslovanski narodi take pomoči ne potrebujejo. ker grade socializem ne z besedami, temveč s trdim požrtvovalnim delom in vztrajnimi napori, je imela ta provokacija revno naspro-t. ten namen: razbiti slovansko-itali-jansko bratstvo, razen tega pa še razbiti enotnost slovenskega ljudstva, da bi ga laže opeharil. V nedeljo so se Viđali in razni njegovi opričniki v spremstvu znanih in motoriziranih pretepačev odpravili v slovenske vasi ter pri tem privlekli s seboj še nekaj zavednih italijanskih delavcev, ki naj bi po besedah vidalijevcev manifestiranu za slovansko-italijansko bratstvo in za povezanost med kmeti in delavci, katere pa so v resnici pripeljali v vasi samo zato da prikrijejo svoj polom. Naše ljudstvo, ki je ostalo zvesto svoji borbi, zvesto načelom te borbe in onim, ki so ga vodili v osvobodilni vojni, pa ni nasedlo Vida-lijevj hinavski provokaciji, ker jo je takoj razumelo. Našemu ljudstvu ni bilo treba čakati Vidalija, da praznuje praznik ustanovitve nove Jugoslavije; Vidalija, ki je bil takrat, ko so sedanji voditelji jugoslovanskih narodov to novo Jugoslavijo na čelu jugoslovanskih borcev z borbo gradili, na tisoče kilometrov daleč od nas tam preko morja in ni o naši borbi še prav nič vedel. V nekaterih vaseh je ljudstvo Vidalijeve oprode nagnalo, v Lonjerju jo je Viđali kar sam odkuril, ko je videl, da so tla prevroča, drugod pa so se ljudje zaprli v hiše in so Vidalijevci kai sami osamljeni «praznovali» 5. obletnico AVNOJ-a z blatenjem Jugoslavije. Vse to je bilo sila klavrno in smešno, Vidalijevi škvadristi so zato proslavljali AVNOJ in «utrjevali bratstvo» v praznih dvoranah. Viđali doslej še ni doživel take polomije in vsa prizadevanja «Lavoratora», da bi jo prikril, so jalova, kajti vsaka njegova vrsta potrjuje neuspeh. Slovensko ljudstvo je torej nagnalo motorizirano drhal, ki je prišla v vasi, kakor so nekdaj hodili fašisti, ko so delili olje, ali pozneje collottijevci in Nemci. Če pa je ljudstvo nagnalo razne Vi-dalije, Ferlane, Destradije, Gombače in vodje škvade» Grisonija, to pa nikakor ne pomeni, da ljudstvo ne mara med seboj poštenih itali-lanskih delavcev, s katerimi je skovalo bratstvo že v borbi proti fašistom in nacistom ter to bratstvo še bol- okrepilo v slavni dvanajstdnevni stavki. Slovensko ljudstvo se namreč prav dobro zaveda, da je le s tem bratstvom možna u-spešna borba proti imperialistom in tudi borba za njegove nacional- Vsakemu Slovencu na Tržaškem ozemlju, pa tudi izven naših meja jo delovanje SHPZ dobro znano, znani so veliki uspehi, ki jih je ta kulturna organizacija dosegla po •y:,.seh, kjer niso 25 let smeli javno spregovoriti slovenske besede, kjer je zamrla slovenska pesem in je tifla le v srcih ljudi kot drag spomin in velika krepka nada na bodočnost. Prizadevanja in delo prosvetne zveze je rastlo od meseca do meseca, od leta do leta. Objelo je mesto in vse vasi prav tja do zadnjih majhnih krajev. Naši ljudje so v prosvetnih društvih zaživeli, se začeli izobraževati in kulturno rasti. Di bra organizacija SHPZ in volja ter hrepenenje naših ljudi po prosveti, je rodilo pevske zbore in igralske družine, ki so s svojimi nastopi navdušili naše Primorce in ponesle slavo daleč preko meje celo v najskrajnejšo republiko Jugoslavije - Makedonijo. Knjižnice so bile polne čitateljev, predavanja in literarni večeri so še vrstili, tako da je v treh letih, svojega delovanja SHPZ žela take uspehe, da jih mora priznati prav vsakdo, pa čeprav jih le deloma občuti. Toda nenadoma je postalo delovanje SHPZ nacionalistično, ljudje, ki vodijo SHPZ, nevredni, da delajo z ljudstvom da mu posredujejo njegovo kulturo. Kako je to ne pravice. Ljudstx>o, ki je v narodnoosvobodilni borbi kljub dolgemu zatiranju takoj podalo roko italijanskim tovarišem delavcem, ker je vedelo, da oni niso bili krivi tega zatiranja, je že zdavnaj pokazalo, Jcaj je" pravi internacio-nalizem, in ni zato čakalo Vidalija, da mu pride delit nauke o njem,. Ljudstvo je le pokazalo, da ne bo nikoli dovolilo, da bi pritepe- mogoče? Kako je mogoče, da je tista organizacija, ki je delala tri leta popolnoma pravilno, kar lahko sodimo po uspehih, ki jih je dosegla, naenkrat nevredna, da vodi še naprej kulturno življenje Slovencev in Hrvatov v coni A Tržaškega ozemlja. To je nezaslišana krivična obsodba ljudi, ki so odgovorni za ves zastoj, ki je v zadnjem času nastal v delovanju SHPZ. SHPZ ni prenehala s snovanjem načrtov, kako bi lahko najbolje izkoristila četrto leto svojega delovanja za slovensko ljudstvo cone A. Pripravila je koroške večere, pripravila večere sovjetske literature, pri katerih bi poleg predavateljev sodelovali še recitatorji in pevski zbori. Kako so izpadli koroški večeri, nam je dobro znano. «Kaj bomo s tem ko pa imamo vendar dovolj perečih problemov, ki tarejo Tržačane!» Res je, ‘ dovolj perečih problemov imamo, ki nas tarejo, vendar pa ne moremo in smemo iti preko borbe grškega naroda, niti ne smemo prezreti borbe junaške kitajske vojske, še manj torej smemo prezreti usodo koroških Slovencev, ki je naši tako sorodna in s katerimi nas veže težnja, da se združimo v matično domovino Slovenijo. Koroški večeri so le malokje uspeli. Se slabše pa so do zdaj uspeli večeri sovjetske kulture. nec Viđali pljuval na ono Jugoslavijo, ki jo je tako požrtvovalno pomagalo graditi s svojo lastno krvjo, ko se je on sončil v Mehiki. Zato so vsa Vidalijeva prizadevanja, da bi razbil enotnost Slovencev ter slov ansko-itali jansko bratstvo zaman, ker naše ljudstvo dobro ve, da je to bratstvo in ta enotnost osnovni pogoj za dosego njegovih nacionalnih in socialnih pravic. Odsek za Ljudsko prosveto pri SHPZ je organiziral 5p takih kulturnih večerov s predavanjem o ruski klasični in sovjetski literaturi ler recitacijami in petjem ruskih umetnih la narodnih pesmi. Vidalijevi frakcionaši pa so vrgli med ljudi: Ljudje pri SHPZ niso vredni, da bi govorili o sovjetski svezi in so povsod, kjer koli so mogli, razbili te večere, tako da jih je bilo mogoče izvesti le štiri. Slovenci, elani SHPZ so se leta 1941, še. preden je Sovjetska zveza stopila y vojno z Nemčijo kot OF, zakleli, da se bodo uprli nacistom in fašistom, vodili borbo za življenje in smrt. Vsa štiri leta vojne so najtesneje povezani z Rdečo armado prenašali nečloveške muke in dah najdragocenejše žrtve ter so prav začb najbolj upravičeni, da govore o SZ, medtem ko mnogi tisti ki danes kriče o naši nevredno-i,ti, sploh ne vedo; kaj je resnična borba, ker je niso doživeli in tako ničesar doprinesli k zmagi nad nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. Mi dobro vemo, da vidalijevcem ni mar Koroška ni jim mar Sovjetska zveza, njim je važno le eno: da uničijo vse napredne organizacije. Zato so se lotili tudi prosvetnih društev samih, med katerimi je bilo prvo. S Škamperle, pri Sv. Iva-(Nadaljevanje na 4. strani) Ali morejo delavci potrditi izdajstvo razredne borbe Jutri in pojutrišnjem bo redni kongres Enotnih sindikatov. Namen vidalijevcev na tem kongresu je izvoliti nov glavni in izvršilni odbor, poleg tega pa potrditi novo sporazumaško in likvidatorsko politiko. To nam potrjuje sam predsednik Zveze enotnih sindikatov gospod Destradi v uradnem glasilu Enotnih sindikatov «Unità Operaia» z dne 29. novembra 1948. v svojem članku «Oggi la classe lavoratrice triestina». Mimogrede moramo priznati, da smo bili prijetno iznenađeni, ko smo po dolgem času zopet zagledali v sindikalnem glasilu članek z Destradijevim podpisom, ker smo zadnje čase opažali le članke gospoda Radicha, ki je Destradija kljub njegovim «mea culpa» in bridkemu kesanju popolnoma zatemnil, ali bolje rečeno naravnost zakopal v pozabo. Navedli bomo le nekaj besed iz omenjenega Destradijevega članka, ki pa nam zelo mnogo povedo. De-stradi najprej ugotavlja, da je tržaški delavski razred razdeljen in da je k temu v veliki meri pripomogla anglo-ameriška okupacija in nadaljuje: «Toda bilo bi napačno, če bi hoteli pripisovati samo temu dejstvu razdvojenost našega delavstva in ne bi hoteli priznati v določeni meri tudi našo odgovornost. Napake v preteklosti, naša sindikalna politika, ki se je izenačevala s poudarjanjem nacionalistične politike, ki jo je označeval neke vrste avanturizem, ki se je konkretiziral v pretiravanju stavk in v nestrpnosti, je bila zelo ugodna za rovarjenje sovražnikov delavskega razreda. V tedanjem položaju sta bili dve smeri, za katere so bili delavci le predmet manevriranja za dosego strankarskih političnih ciljev. Iz preučevanja napak preteklosti bomo potegnili pravilne zaključke za . razredno usmeritev sindikatov in delavcev...». Tako torej piše Destradi o bodočem kongresu. Spokorjeno priznava, da je tudi on «grešil» in priznava svojo odgovornost. S tem seveda misli, da je sedaj na pravi poti. Zato meče v isti kož pravilno razredno linijo Enotnih sindikatov in šovinizem Delavske zbornice, zato trdi, da so Enotni sindikati vodili nacionalistično politiko; zato pozablja, da je šel on sam v Pariz zagovarjat pravično rešitev slovenskega nacionalnega vprašanja, zato govori o avanturizmu in zlorabi stavk in nestrpnosti. Zanj so bili torej delavci le predmet manevriranja v strankarske namene, zanj je torej ničeva vsa pretekla borba delovnega ljudstva proti italijanskemu šovinizmu. Po tej logiki naj bi bila torej nestrpnost v Enotnih sindikatih kriva, da je prišlo 30. junija 1948 do izgredov in pustošenja sindikalnih sedežev in k obsodbi 12 dnevne stavke je le še majhen korak, saj bi morala biti po takem stališču tudi ta stavka nepravilna, to je sad zgrešene linije. S takimi likvidatorskimi nameni torej gredo vidalijevci na kongres Enotnih sindikatov, pljuvajoč na vso preteklo borbo tržaških delov-(Nadaljevanje na 3. strani) SPOŠTOVANJE PROSVETNEGA DELA JE MERILO LASTNE KULTURNOSTI Po širokem svetu KRONIKA :: Irski parlament je izglasoval zakon, na podlagi katerega ne bo Irska imela nobene vezi z britansko krono in s« bo odslej imenovala Republika Irska. :: V Venezueli je prišlo do voja-škega upora, kar pa ni za južno, ameriške države nobena posebnost. :: 600 na smrt obsojenih grških rodoljubov je začelo na otoku Egi. na gladovno stavko, :: Posebna politična komisija Varnostnega sveta je razpravljala o sprejemu novih članov. Tudi tu je prišlo do nesoglasja. Zapadne sile nočejo ničesar slišati o sprejemu Romunije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in Mongolske republike pač pa vsiljujejo sprejem samo Italije, Finske, Irske, Portugalske, Cejlona in Avstrije. Sovjetska zveza ne oporeka sprejemu teh držav, pač pa zahteva sprejem tudi ostalih, kar je popolnoma razumljivo. :: Italijanska vlada se še vedno ni odločila, da bi izročila Sovjetski zvezi brodovje, kar je dolžna sto. riti po mirovni pogodbi. Predstavnik vlade je izjavil, da bo Ita. lija še vedno skušala doseči olajšanja. :: ^ Kadar kakšen špijon reakcije popiha iz kake demokratične drža. ve, pravijo na zapadu, da si je izbral svobodo. Kaj bodo le rekli za ono grško rodoljubjubkinjo, ki je skočila iz tretjega nadstropja nekega atenskega zapora, ker ni mogla prenašati mučenja. :: Jugoslovanska vlada je ponovno protestirala pri grški vladi zaradi številnih kršitev jugoslovanskega ozemlja po monarhofašističnih četah. :: Pretekli teden je bila obletnica pogodbe o vzajemni pomoči, prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograjska «Borba» piše ob tej priliki, da sa. mo izpolnjevanje te pogodbe lahko zagotovi bratske odnose med naro. di Balkana. :: V zapadni Nemčiji so Ameri. kanci začeli obnavljati nacistično policijo. Organizacijo te policije so poverili bivšemu šefu nacistične varnostne službe Muellerju, za šefa posebnega oddelka te policije pa je bi! imenovan neki Otto Scorzenl, kot «osvoboditelj Mussolinija». :: Mešana jugoslovansko - Italijan. ska razmejitvena komisija se mudi sedaj, ko je dokončala svoje delo v bližini Trbiža, okrog Gorice m pri Solkanu. :: Jugoslovanski državni praznik so razen doma, praznovali tudi v inozemstvu. V Rimu je bila ob tej priliki otvorjena fotografska razstava o FLRJ; v Parizu je jugoslovanski veleposlanik Ristič priredil sprejem, ki so se ga udeležili člani diplomatskega zbora in številni de. legati glavne skupščine OZN, sprejema v Varšavi so se udeležili poljski zunanji minister Modzelevski, minister Grubecki, zastopniki var Savskih demokratičnih strank in množičnih organizacij; sprejemu v Sofiji so prisostvovale vodilne o. sebnosti «Otačestvene fronte, predstavniki inozemskih delegacij v in veliko število javnih in kulturnih delavcev Sofije. Podobni sprejemi so bili tudi na Dunaju v Rimu in drugod. :: V Pragi je nastopil službo novi italijanski poslanik, u V italijanskem parlamentu so začeli debato o zunanji politiki via. de. Sef italijanske socialistične stranke Nennl je ostro napadel politiko klerikalne vlade. :: V glavni skupščini OZN je potekel rok opravljanja predsedniških poslov raznim načelnikom odborov in pododborov. Izvolili so nove in zadnje, kajti še pred božičem bo zasedanje končano. :: Poročajo, da je Truman zelo hladno sprejel italijanskega poslanika Tarchianija, ki je prišel k njemu prosjačit za milost glede ita. lijanskih kolonij. Počasi se bodo razni hlapci že naučili, da je gospodar neizprosen, kadar gre za njegove interese. Jedro grškega problema ni i seneni! meja!! M imi u njem sredili Pred generalno skupščino OZN so zaključili debato o tako imenovanem grškem vprašanju. Razpravljali so o resoluciji ZDA, ki ji je že prej dala angloamerička glasovalna večina v političnem komiteju prednost pred sovjetsko resolu^ cijo. Čeprav je tudi sedaj plenum generalne skupščine sprejel ame^ riško resolucijo z običajnimi 47 glasovi angloameriškega bloka, je vendar odločen nastop delegatov demokratičnih držav v prvi vrsti Jugoslavije in Sovjetske zveze tako učinkovito razgalil krivdo Amerike in njenega bloka za položaj v Grčiji, da- predstavlja razpravljanje o grškem položaju v celoti kljub vsemu globok moralni poraz imperialistične politike angloameriškega bloka. Jedro ameriške resolucije je namreč v tem, da skušajo ZDA zvreči krivdo za tako imenovano grško vprašanje na severne sosede Grčije in tako pod pretvezo varovanja grške «svobode» opravičiti svojo oboroženo intervencijo v Grčiji. Ker je ZDA za tako obdol-ževanje manjkalo dokazov, je vsa resolucija zgrajena na prozorni laži, kar pa seveda glasovalnega stro-•ja ni motilo. Resolucija ZDA na-prtuje sicer svoje «dokaze» proslu-po ameriškem bloku izsiljena usta-vlogo pa so predvsem zastopniki Jugoslavije v OZN že ponovno razkrinkali. Balkanska komisija je Z ameriškim orožjem mtpretluie Mac» Tse Tnnsi i-vsy -e* mg Armade generala Mao Tse Tunga n apredujejo proti Nankingu. Na sliki izvidniške oklopne enote na tankih, ameriškega izvora, ki so jih borci osvobodilne vojske odvzeli razbitim nacionalističnim četam. Velika bifka za Sučov, ki je trajala skoraj tri tedne, je prinesla narodno osvobodilni vojski Kitajske doslej največjo zmago. Preostanki Kuomintangovih armad so zapustili Sučov, najvažnejše mesto pred Nankingom in se panično pomikajo proti jugu, kjer jih Cang Kaj Sek namerava uporabiti za skrajno obrambo Nankinga. Ljudske armade napredujejo sedaj vzhodno in zahodno od Sučova, v ozadju pa se je stvorila velika vreča, v kateri je najmanj 250.000 Kuomintangovih razkropljenih mož v stalnem križnem ognju topništva osvobodilnih armad. Pri svojem bliskovitem napredovanju so ljudske armade zavzele mesta Ling Pi Sushien, Kushien ob progi Sučov Nanking in sedaj se bore po ulicah Pen Pua, zadnje železniške postaje ob tej progi. Po nekaterih vesteh pa sta armadi pod poveljstvom ge-naralov Chen Lia in Liu Po Chen-ga že dosegli bregove Yangtsea (modre reke) zapadno in vzhodno od Nankinga. Naglo napredovanje narodnoosvobodilnih armad je povzročilo strahovito zmedo in paniko med Cangkajskovo generalitete in med člani Kuomintanga, kakor tudi med inozemskimi zastopstvi in tujimi vojaškimi misijami v Nankingu. V ameriških vojaških krogih potrjujejo, da se je Cang Kaj Sek odločil preseliti iz Nankinga v Šanghaj, po zadnjih vesteh pa se bo zatekel celo v skrajno južno Kitajsko v Canton. Ameriško poslaništvo v Nankingu se pripravlja za preselitev na Filipine. Vse te mrzlične priprave za pre. seljevanje Kuomintangovih mogotcev na varnejše, čeprav so do še nedavna mislili, da drže vso Kitajsko trdno v rokah, kažejo na dejstvo, da narodno osvobodilne vojske ni mogoče več ustaviti in da ni več daleč, ko bo Cang Kaj Sek zgubil poslednja važna kitajska mesta kot so: člankov, Yanking, Nan yang itd. Medtem je prispela v Honolulu Cang Kaj Skova žena, ki je na poti v Ameriko k Trumanu. V mnogih ameriških krogih ironično dodajajo, da bo za njo tudi mož prišel kmalu iskat zatočišča v deželo vseh mogočih beguncev. po ameriškem bloku izsiljena ustanova, ki naj služi za onemogočanje rešitve toko imenovanega grškega vprašanja vedno v skladu z imperialističnimi cilji ameriške oborožene intervencije v Grčiji. Jugoslovanski delegat dr. Beblerje pred zaključkom razprave podal še enkrat sliko resničnega razvoja dogodkov v Grčiji in zmagovite narodno-osvobodilne borbe grškega ljudstva proti nacističnim okupatorjem, do prihoda angloameričkih čet v Grčijo z vsemi posledicami vedno hujšega terorja osovraženega monarhofašističnega režima, ki je lahko bil vspostav-Ijen samo z angloameriško vojaško intervencijo. Navedel je dejstvo, da danes ječi v monarhofašističnih zaporih nad 70.000 grških demokratov in da so nagla sodišča izrekla doslej nad 2900 smrtnih obsodb. Ce se danes grško ljudstvo bori za svojo svobodo proti tujim imperialistom in krvnikom fašistične atenske vlade, ne pada za to nobena krivda na severne sosede Grčije, čeprav te s simpatijami spremljajo in moralno podpirajo junaško osvobodilno borbo grških rodoljubov, pač pa nosijo krivdo za to prav angloamerikanci, ki s svojo prisotnostjo in svojim direktnim vmešavanjem na strani monarhofašističnih tolp podaljšujejo borbo in trpljenje grškega ljudstva. Delovanje balkanske komisije pa se omejuje na organizacijo in pripravljanje poročil incidentov na severnih mejah, ki naj potem omogočajo sestavljanje poročil, v katerih obtožuje severne grške sosede vmešavanja. Balkanska komisija se spreminja na ta način v vojaško enoto, ki bo pomenila drugo leto že večjo nevarnost za odnose med Grčijo in njenimi severnimi sosedi. Beblerjeve dokaze je z vso odločnostjo podprl delegat Sovjetske zveze, ki je poudaril, da na konkretne dokaze Jugoslavije angloamerikanci niso mogli dati nobenega odgovora, da predstavlja ustanovitev balkanske komisije rešitev ustanovne listine OZN in da gre ob grškem primeru za borbo med resnico in lažjo. Belgijski zunanji minister Spaak je sestavil novo viado. Barba za demokratično Nemčijo Deset tednov že zaseda glavna skupščina Združenih narodov v Par rizu, toda dala je prav malo rezultatov, ki bi se jih javnost lahko radovala. Kolikor kažejo demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu volje in pripravljenosti priti vsaj do rešitve najnujnejših problemov, kakor so nemški problem, problem razorožitve in kontrole nad atomsko energijo, prav toliko in še več si prizadevajo zastopniki ameriškega imperializma sabotirati dokončno ureditev perečih povojnih vprašanj. In kadar prede imperialističnemu bloku trda, takrat stopi v delovanje njegov glasovalni stroj. Zasedanje glavne skupščine se tako bliža h koncu, medtem pa se zaostrujejo nekatera vprašanja, med njimi posebno berlinsko vprašanje. V želji, da ustvarijo iz Nemčije odskočno desko za svoje avanturistične podvige, zapadne velesile odločno naspro-I tujejo enotni Nemčiji, k čemur stre-j me vse demokratične množice Nemčije. V svojih okupacijskih conah so zapadne sile spravile na površje reakcionarne nemške sile in obnovile politični vpliv veleindustrijcev, ki so bili v preteklosti največja opora nacističnega režima. Z uvedbo valutarne reforme so zapadne sile izsilile tudi delitev Berlina in napovedale za 5. decembra administrativne volitve. Demokratične sile v Nemčiji se upirajo taki politiki zapadnih sil. Ko so (Nadaljevanje na 3. strani) Siifše Haligamke kelmige plen britanskih imperialistov Demokratični krogi v Italiji so označili zadnje De Gasperijevo potovanje v Francijo in Belgijo kot najnesrečnejše De Gasperijevo potovanje v svet. Italijanska reakcija skuša sicer to dejstvo prikriti in se na široko razpisuje o vstopu Italije v zapadni vojaški blok, kot da bi to bila za Italijo rešitev iz vseh kriz, ki jo pretresajo, ničesar pa ne pove. kaj ta zapadni vojaški blok v resnici je in kaj je dobila Italija od njega, še predsn je bila dobro vanj vključena. Vendar je na vprašanja, ki italijansko javnost vsekakor bolj zanimajo kot prazne vladine obljube, kljub skrivanju le padel žarek luči in osvetlil polom zadnje De Gasperijeve poti v inozemstvo. Vprašanje bivše italijanske kolonialne posesti v Afriki je bilo že večkrat po vojni predmet razprav na mednarodnih konferencah, vendar do kake konkretne odločitve o bodoči usodi teh kolonij ni prišlo nikoli. Tudi tu se je kot v vseh večjih problemih mednarodne politike pojavilo dvojno gledanje na vprašanje: demokratično in imperialistično. Sovjetska zveza je bila naklonjena delni italijanski upravi nad nekaterimi njenimi bivšimi kolonijami, v kolikor niso posamezne kolonialne dežele zrele za samoupravo. Amerika in posebno Anglija pa je ves čas tenia za tem. afriških kolonialnih dežel utrdi svoje pozicije v Afriki z izgledi nadaljnjega prodiranja v eventualnem bodočem vojnem spopadu. Francosko stališče je bilo bolj naklonjeno Italiji, kajti v razširjanju britanske posesti so se francoski kolonizatorji čutili upravičeno o-grožene. Spričo tako različnih stališč je vprašanje bivših, italijanskih kolonij ostalo odprto vse do danes i.i dajalo italijanski reakcionarni vladi in njenim ameriškim pokrovi-teljem možnost najrazličnejših špekulacij vedno seveda na škodo italijanskega ljudstva Sedaj pa, ko je vojnohujskaško snovanje vojaških blokov pod pretvezo nekakšne o-brambe proti Sovjetski zvezi, prišlo do viška, je angloameriški imperializem, ki preko teh blokov spravlja v politično in ekonomsko sužnost zapadnoevropske države odločil rešiti vprašanje bivših italijanskih kolonij tako, kakor to narekujejo interesi imperialistične ekspanzije-Strategično važno kolonialno posest so si po dogovoru z ZDA prisvojili Britanci, kar je moral potrditi De Gasperi sam in s tem priznati pred italijansko javnostjo nemoč italijanske vlade, oz. njeno odvisnost od Amerike. Načrt razdelitve bivših italijanskih kolonij je po dogovoru med ZDA in V. da si na račun Italije in svobode 1 Britanijo naslednji: strategično in gospodarsko popoinomo nepomembna Somalija pride pod italijansko upravo; Eritreja bo razdeljena v dve coni, od katerih bo ena pripadla Abesiniji, strategično pomembna Cirenajka pride pod direktno britansko oblast, vprašanje Tripolitanije pa bodo odložili do spomladi, dotlej pa bo še naprej pod britansko kontrolo. Ta samovoljna odločitev zapadnih imperialistov je dvignila v I-taliji val ogorčenja proti politiki reakcionarne italijanske vlade, ki spravlja Italijo ob poslednje ostanke neodvisne države. Toda ne samo v Italiji, ki je direktno prizadeta, tudi v Franciji je okrepitev britanskih pozicij v Se-evmi Afriki povzročila nezadovoljstvo in razburjenje. Doslej, so imeli francoski kolonizatorji ključ" ne pozicije v Severni Afriki: z enostransko odločitvijo o nadaljnji usodi bivših italijanskih kolonij pa se je položaj menjal v korist Britancev. Za francosko vladno politiko je to le drugi udarec v zadnjem času; prvega predstavlja izročitev porurske industrije v ponovno nemško upravo. Primer italijanskih kolonij in Porurja nazorno potrjuje imperialistično politiko ZDA v Evropi »n razkrinkuje propagandno krinko ameriškega ekspanzionizma o skrbi za gospodarsko obnovo t,vrope. Tudi na Tržaškem ozemlju bomo izvedli podpisno kampanjo za mir V BORBO ZA HIB! je spričo provokatorskega delovanja vojnib hujskačev v zadnjem času, po-jačal borbo za svetovni mir z vsemi sredstvi, ki so demokratičnim silam na razpolago. Po vseh državah so napredne organizacije začele izvajati kampanjo podpisov za mir, ki se je po nekaj dneh spremenila v pravi plebiscit volje svetovnih demokratičnih in miro. Ijubnih množic. Jugoslovanske žene so poslale Organizaciji združenih naro. dov nad milijon 300.900 podpisov, italijanske žene skoraj 3 milijone itd. Na posebno originalen način so začeli mirovno kampanjo francoski delavci, kar vse kaže, da imajo resnično željo po miru tisti, ki so pretrpsii vojno in okupacijo, tisti, ki so se bojevali in trpeli za svobodo, za demokracijo zato, da zagotovijo bodočim generacijam dol. go obdobje neskaljenega miru in dela. Simbol vseh francoskih borcev za svobodo je neznani ustreljeni borec. AH morejo delavci potrdili izdajstvo razredne borbe (Nadaljevanje s .l. strani), nih množic. Namesto da bi kongres analiziral sedanje napake, sedanjo zgrešeno linijo, sedanje kompromisarstvo in izdajstvo, naj analizira slavno preteklost, pravično borbo ter naj vse to proglasi za «napako» samo zato, da opere pred italijanskimi šovinisti ljudi, kot je Destradi, ki se svoje pretekle borbe sramujejo in ki j° sedaj dan za dnem izdajajo, da bi se jih Delavska zbornica le usmilila, jih sprejela kot spokorjene izgubljene ovčice v naročje «Velike matere». To naj bi bila nova linija, vse ostalo pa naj bi bilo pozabljeno. Pozabljeno naj bi bilo, zakaj je sploh nastala Cosulicheva zbornica, pozabljeni naj bi bili konkretni pogoji, ki so to zbornico rodili; vsega naj bi bili krivi le izključeni slovenski «nacionalist»^ katerim je Destradi nad tri leta spokorno in ponižno «služil in nasedal», dokler ni razsvetlila njegovih ubogih možganov čudežna luč resolucije Informacijskega urada. Taki breznačelni in neznačajni voditelji, taki izdajalci delavcev in njihovih interesov naj bi še v bodoče vodili Enotne sindikate, naj bi od kongresa Zveze enotnih sindikatov zahtevali, da vse to njihovo izdajstvo potrdi! V tem ne smejo uspeti- ker bi to pomenilo konec dolge borbe tržaškega delovnega ljudstva za boljše in pravičnejše življenje, ker bi pomenilo zanikati vso dosedanjo razredno borbo in priti na položaje Cosulicha in vse njegove reakcionarne in imperialistične družbe. Zato bodo razredno zavedni delavci storili vse, da ne bo njihov kongres potrdil izdajstva, potrdil sedanjo likvidatorsko linijo, temveč da se bo vrnil' k svetlim borbenim tradicijam «Delavske enotnosti» in Enotnih sindikatov, ki so iz nje nastali. Slika ki so jo našli pri nekem umorjenem nacističnem častniku, predstavlja moža pred nemškimi puškami, moža, ki se v hipu, ko mu krogle zati. ralcev pretrgajo nit življenja, odkrito smeje svojim krvnikom v obraz. Sme. je se, ker ve, da njegova žrtev ni bila zanam, da bo služila nečemu vzvišenemu, ker ve, da bo njegova prelita kri prinesla na svet žarek vere in pravičnosti, smeje se ker ve, da bodo nujno nastopili boljši dnevi, dnevi, v katerih bo od preganjalcev ostal le spomin, ko bo na vsem svetu zavladal mir ko bodo pravice revežev in delavcev priznavale in ščitile prave ljudske in demokratične oblasti. Borci za svobodo so vzeli sliko neznanega ustreljenega borca in so nanjo zadaj napisali: «Ustreljeni neznani borec, simbol vseh junakov in mučencev se je smehljal Franciji, smehljal se je svobodi, smehljal miru. Da ne oskrunite njegovega poguma, njego, ve žrtve in vere, spoštujte neodvi. snost narodov, denacificirajte Nemčijo, razorožite jo, spoštujte Ustavno listino Združenih narodov». Razglednico so naslovili na Trigve Lieja, taj. nika Združenih narodov — Palača Chaillot, Pariz. XVI. jo ponatisnili v tisoč in tisoč izvodih ter te pred nekaj dnevi s praznim prostorom za ime pošiljatelja razposlali po vsej Franciji. Kdor želi mir, jo je lahko prejel, podpisal in odposlal. V treh dneh so razglednice pokupili in jih odposlali, sledilo pa jih bo še na tisoče. Neki novinar je šel k Trigve Lieju da sliši, kaj misli on o tej pobudi. Nje. gova miza je bila polna razglednic. Obraz ustreljenega borca je mežikal s svojim odkritim smehom pred prete- čim žrelom naperjenih pušk iz vseh kotov prostornega urada. Trigve Lie je bil videti utrujen. Njegov rejeni obraz se je zdel medel in njegova precej plešasta glava je bila vsa v znoju. «Organizacija združenih narodov, mi je dejal, «se je vedno trudila, da najde najbolj ravno pot, ki vodi k miru. Doslej nam ni uspelo ohraniti ustaljen mednarodni položaj, upamo pa, da nam bo morda pobuda te vrste — in medtem je pokazal na velikanski kup razglednic — pomagala k utrditvi miru med narodi. Tajnik Združenih narodov ni videl vojne v svoji hiši, ni videl bombar, diranja, niti kako so besneli Nemci nad civilnim prebivalstvom, ni videl mučenih, ustreljenih in obešenih partizanov, ni videl vsega tega in ne ve, kaj so vojne grozote. Ta gospod in tudi drugi gospodje. r,% A Neznani partizan na dopisni ci francoskih delavcev ki so sledili vojni proti nacistom in In fašistom samo na zemljevidu, po_ sutem z zastavicami in so se žaba. vali, ko so jih premikali, kot bi bila to otroška igra In ne krvava tragedija, vseh narodov, ti gospodje torej bi morali spoznati, kaj pomeni vojna za tistega, ki mora izpostavljati svoje življenje nevarnostim, kaj pomenita "LE FUSILLÉ INCONNU"- Symbol® de Jous les héros et de tous les mortyrs, riait à la France riait à la Liberté riait à la Paix. r\ <_ jOo-^> £v.a- ò-C#v^v.OL^e/ ca- -ò«*- C , f) C ££ C ' cLl^> p e.c-*_p / c L /\ Li oL*.L O.AT.l/. f diié por les Combonon:i d« lo libet'ó. IO. »ce te»Ou». Po».» XVI*. à l'occos'cn de» Anisei Nononqles de lo Po>i e» de lo t so jih neko nedeljo po maši nagnali vse v velik ograjen prostor. Tu jim je nek bradat in kosmat komandant govoril kako da se borijo za sveto stvar kralja Petra. Ni jim pa povedal, kako so po’* Bosni in Srbiji klali zavedne ljudi in jih mučili ter sežigali. Neki voznik — furman — si je pred govorom zamašil z bombažem ušesa, da ne bi slišal vseh ogabnih besed tega čvekača. Postavil se je prav pod oder in z odprtimi usti zijal venomer v govornika. Ta ga je po končanem govoru potrepljal po ramenu in pohvalil: «Brate, ti si me dobro razumio» «Ce bi bil bradač .vedel, kako sem ga razumel, bi se bila najbrže precej drugače pogledala», mi je dejal pre. brisani voznik. Veliko je napredovala industrija v kratkem času po osvoboditvi v tem okraju. Danes brnijo stroji na žagah, v tovarni «Falersa», v opekarni «Aita», ^v premogovniku «Snežnik». Ob Strojih se vrtijo preprosti delavci in prodirajo v njihov skrivnostni me. hanizem. Vedo, da jim bodo ti še bolj olajšali delo, in da bodo proizvajali zanje in za skupnost še več in boljše. Zato pa jih imajo radi, rokujejo se z njimi ko zapuščajo tovarne. To je danes nov svet, katerega gradijo novi ljudje, ki gredo-socializmu naproti! Talamatomija. — Nova operacija za ozdravljanje duševnih motenj, ki sta jo iznašla Paul Langevin. in Jean Perrin. — Iglo potisne električni tole v talamus — to je središče impulzov v možganih, in pretrga tako živčne vezi, ki ve žejo talamus s čelno lobanjo o sta Langevin in Perrin začela znanstveno delovati, je bilo poznavanje sveta precej drugačno, kakor je danes; fizika in kemija nista bili tako tesno povezani, kakor sta v današnji znanosti. Kemija je proučevala lastnosti elementov raznih teles in kombinacije teh ter učinke, nespremenjenih elementov. Predpostavljali so že, da to telesa 'sestav,Ijena iz atomov in molekul, toda skoro ničesar niso znali o nji-hoveb pomenu, o zgradbi in o večjih alt manjših sorodnostih med posameznimi delci. Poznali so mehaniko, ki je slonela na Newtonovih tezah in ki je posebno napredovala v proučevanju gibanja zvezd ter si os vajala najmlajše panoge jizike elektromagne-tizem. Proučavali so termodinamiko, optiko, a med vsemi temi vejami znanosti ni bilo vedno soglasja. V nekaj desetletjih je privedla množica odkritij v. fiziki do tega, da so znanstveniki znova proučili vsemirje in da so bolj ali manj med seboj neodvisne znanstvene panoge povezali. Nekaj teh pridobitev je bilo eksperimentalne vrste: nepričakovano odkritje novih žarkov, n. pr. žarkov V Življenjsko delo Jiaul J&tHfeidMt Ut J-eOH, Ttetoina znanstvenikov X ali gama žarkov elektromagnetske narave, dalje odkritje katodnih žarkov, ali žarkov alfa in beta, transmutacijo (pretvarjanje), ki privede do pojma enotnosti narave in pretvarjanja narave v energijo. Toda istočasno so ta nova odkritja pojasnjevala teorije, ki so razlagale \ njega delca, spoznana dejstva in pi edvidevale Ì elektroni. Te dni so prenesli v Panteon y Parizu posmrtne ostanke dveh velikih francoskih znanstvenikov Jeana Perrina (1*70-1942), ki je umrl v pregnanstvu za časa nemške okupacije in Paula Langevina (1172 -1946). Velika znanstvenika sta bila obenem tudi državljana, popolnoma predana borbi ljudstva. Svečanosti je v imenu jugoslovanskih znanstvenikov prisostvoval univerzitetni prof. Peterlin iz Ljubljane. ■'krog katerega teže nova. Med temi teorijami navajamo pojav atomov v nekem senčnem sistemu, zgrdjenem iz enega osred- osebno odgovorno in varno delo opravljajo tam gori ludi številni letalci, ki morajo -dan za dnem. preleteti velike predele Severnega Ledenega morja ob evropski in azijski obali. Vestno preiskujejo ledena polja in med, njimi odph'a-odpirajoče in zapirajoče, vrzeli. P° joče in zapirajoče se vrzeli. Po. < stajam, te pa naprej, da konvoji ladij po nepotrebnem ne izgubljajo časa z iskanjem poti med ledom; Na ladji je radiotelegrafist neprestano na delu in oddaja navigacijska poročila vodečemu oficirju, ki !s svojim štabom sproti zučrtuje vedno se izpreminjajočo pot. Pred ladjam, ki ledolomilcem slede. No- Pravljica o sibirski zemlji in resnica P. KUNAVER u- immnmmmmmm ladijsko karavano pa dandanes vedno vozi- mogočen ledolomilec. Posebno so se . do izbruha druge svetovne vojne odlikovali ledolomilci Jermak, Lenin, Rušanov fh Krasin. Zadnji je rešil svoj čas ostanke posadke zrakoplova Italia: ki se je razbil na ledu, potem ko se jé vračal s severnega pola. Od tedaj so zgradili že več novih •mogočnih ledolomilcev. Te ladje morajo biti močne in na poseben način zgrajene, da se nekako vzpno nad ledeno ploščo ter jo prerežejo in stro s svojo težo in ostrim rilcem. Tako napravijo pot drugim vejši ledolomilci imajo na krovu po dve letališki se dvigneta torej kar od tam; nč da bi morali iskati daljno bazo na kopnem. Tako utirajo s skupnimi močmi pot ladjam, posredovalkam med bogastvom notranje in vzhodne Sibirije ter potrošniškimi trgi v Evropi. Danes je že odprta pot po Severnem Ledenem morju in sovjetske ladje morejo priti od Daljnega Vladivostoka ob obali Tihega oeeana do Murmanska v Evropi in obiščejo spotoma popolnoma nova pristanišča ob izlivih sibirskih veletokov. Iz Evrope v Sibirijo prenašajo razne stroje in evropske izdelke, nazaj pa prevažajo ogromne množine lesa, hrane in kožuhovine. Na vseh parnikih so seveda tudi številni potniki najsevernejših delov Azije, predvsem iz številnih naselbin ob izlivih severnih veletokov. Nova mesta severne Sibirije Naišelbine so včasih komaj nekaj let stare in vstale so iz tal tam, kjer so našli važne rudnine ali pa so nova pristanišča vhodi v Sibirijo in prekladališča tovorov iz rečnih parnikov na morske brodove. Do izbruha druge svetovne vojne je bilo pristanišče Igar-ka največje novo mesto severne Sibirije Vsak sedmi prebivalec je NEKAJ MESNICE o Xìùla 2. Oafiašfr/o s iiv. Justem (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Šovinisti se poslužujejo'vsake prili. (ke, da tržaški simbol . Sv. Justa izrabljajo in zlorabljajo kot simbol ita-lijanstva in celo protislovenstva, kakor da bi bila stolnica Sv. Justa nekaka laška cerkev. Zdaj Pa poglejmo nekoliko v zgodovino, ki nam bo povedala, kaj predstavlja Sv. Just. Sv. Just ni samo ena izmed župnij v Trstu, temveč je obenem stolna cerkev tržaške škofije. Tam se zbira škof s kanoniki, ki predstavljajo vso škofijo: vse župnije, vse kaplanije, vse vernike. Oglejmo si statistiko tržaške škofije iz 1. 1918, to je v dobi, ko še ni tod gospodovala Italija. Dne 6. marca 1920. so slovenski in hrvatski duhovniki izročili papežu Benediktu XV. obširno spomenico glede naše škofije. Iz te spomenice smo posneli tele številke. Slovencev in Hrvatov je bilo v škofiji 258.616, Italijanov pa 137.520. Potemtakem sta bili v škofiji dve tretjini Slovencev in Hrvatov ter komaj ena tretjina Italijanov. Se bolj podrobno: duhovnik; so po- lž zapuščine pokojnega Virgila Ščcka bomo v frek zaporednih odlomkih priobčili članek: "Nekaj resnice o italijanstvu Trsta", ki ga je avtor nekaj dni pred smrtjo napisal prav za LJUDSKI TEDNIK V ČETRTEM POGLAVJU BOMO IZVEDELI KAKO SO IZRINILI SLOVENSKO BOGOSLUŽJE vedali papežu Benediktiju, da je v tržaški škofiji 173 župnij. Od teh je 137 samoslovanskih, 36 je mešanih, samolaške župnije ni niti ene. Slovani imajo v lasti 19 dvajsetin zemlje, Italijan; samo eno dvajsetino zemlje. Kako pa je bilo pred dve sto leti? Upoštevati moramo ta-le dejstva: 1. Da bivajo Italijani skoraj samo v mestih (Trst, Koper, Piran itd), do-čim so Slovani na deželi. 2. Na deželi se -število prebivalstva ni bogve koliko pomnožilo. V mestih Pa se je jilno pomnožilo. Pred dve sto leti so našteli v tržaškem mestu 3600 ljudi, leta 1812 so našteli 26.140 oseb. Zdaj pa primerjajmo. Denimo, da se je število podeželskega ljudstva dvakrat pomnožilo. Zanesljivo torej sklepamo, da je bilo pred dve sto leti v kofiji 130.000 Slovencev in Hrvatov ter komaj 30.000 Italijanov. Kaj je torej tedaj predstavljal Sv. Just? Predstavljal je škofijo, v kateri je bilo Slovanov petkrat toliko kakor Italijanov. Ni torej predstavljal nika-kega italijanštva, temveč slovensko škofijo, v kateri je živela enopetinska italijanska jezikovna manjšina. Toliko glede celotne škofije. Kaj pa tržaško mesto samo na sebi? Trditve šovinističnih zgodovinarjev, da so Slovenci v Trstu priseljenci zadnjih stoletij, spada med prav'-Ijicč. V 14. stoletju je bilo Trsta samo za eno navadno župnijo. In vendar se v nekem dokumentu iz leta 1348 ime- nuje neki duhovnik Tomaž, ki je bil dušn; pastir za tržaške Slovence. Iz zgornjih številk je umljivo, da so tržaški škofje morali znati slovenski jezik, če so hoteli izvrševati svoje dolžnosti. Zato ni čudno, da je škof Peter Bonomo (1592 do 1548) v Trstu pri-digoval slovensko. In to v stolnici Sv. Justa. Dve sto korakov od cerkve je bilo semenišče, kjer je tudi sam škof Peter Bonomo gojence poučeval v slovenskem in italijanskem jeziku. Naš prvi pisatelj Primož Trubar je bil med njegovimi gojenci in je stanoval pri njem od 1524 do 1527, od 1529 do 1530. Ko je bil Trubar posvečen, je v stolnici kot duhovnik pridigal v slovenskem jeziku. V isti cerkvi je slovensko pridigal slovenski književnik Jurij Japelj od leta 1771 do 1773. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil Sv. Just do leta 1774 edina župnija v Trstu, torej župnija za Slovence in Italijane, da takrat v Trstu ni bilo nobene druge žuiine cerkve, pač pa več cerkva, v katerih so opravljali službo božjo. (Nadaljevanje na 12. strani) ■i? tepa se**jih skoraj jokaje: »Ni- razk,Tejc>’ r,edki prumendi zobje reže je vojska! Vsakdo se enkrat lahko spozabi. NeTT mamo, nimamo!« Hladi jo misel, da je le dobršen del vsega poskrila Voiak podrsavajo palec ob kazalec in žvenketajo z drobižem Ženska odmahne z rokami in z glavo, češ tudi za denar ne. Težko se sporazumevajo Zaman, vojaki odnašajo, kar jim pride pod ZHn^ roko. v vojakov smejoči se obraz, ki se blišči kot bi hii bite o tem po vasi! Obrekovanje junaške nemške namazan z lojem. »Hop, hop sufies Maderl. hop, vojske je kaznivo«, se primakne za korak; »ker hop«, se norčuje vojak in prizdiguje Kumičko, ki je v- svoji besnosti in razsodnost. Zagornik z velikim naporom dvigne levico, ki ob posteljni stranici, dotiplje šlapo in jo se je to pripetilo ravno pri vas. bom škodo porav-onemoglcsti izgubila vsako nal. Do poldneva mi predložite račun! Verstehsn Sie!« Zagornikove steklene oči ne trenejo. »Also Morgen!« zaškrtne Nemcu med zobmi in hoče oditi. Takrat vstopi župnik. Ko se globoko skloni nad Boštjana, se mu prelomi dih v prsih. « zažene v objestnega plesalca. SSS £ SSS! 1 STim t jo obenj, si ga posaiajo na kolena, ga ščipljejo \ izvije iz objema, se zasuče okrog svoje osi in plju- Nemca. lica in mu vsiljujejo vino Ker presunljivo joče, ga Jela potisne v čumnato, kjer hlipajoč zadremlje na vreči koruze. Zagornik siuti. da nekaj v hiši ni v redu. Spočetka mu Jela p?ekriva, a dolgo ne vzdrži. Kar prekoplje se v njej. »Boštjan, vso hišo nam bodo razvlekli«. Starec bolšči v strop in se drži za srce. Zdi ne v »Dnu Schvveein!« vzklikne «Dunajčan in obstane kot pribit. Fantje planejo: Debeluh se znajde. »Hudiča, še stare coprnice m c več ne marajo«, odrine proti Okučanom. se zahohoče in odfrkne pljunek z rokava, Nato se sprička z nekim zelencem, ki si izbiri plošč! Fant ne popusti »Kakor sem ukazal!« kriči Herman in se ne- -o.- mu, da sanja. V sobo uhaja pijana pesem, ka- varno zamaje; kup se nagne, mladenič ga hoče pri- jela zavrešči in zakoplje glavo v črn predpasnik; Cenček odškrne vrata čumnate in bolšči v nemškega gospoda, kakor ščurek iz špranjej Naslednji popoldan nemška kolona pojoč -ne proti Okučanom. luivuva, im atu se Na koncu blatne vasi joče na vček nam zevajo- S lasti pravico pri čo jamo, ki je pravkar požrla izsušeno telo Boštja- J na Zagernika. jHr KONEC O- ilalijanòiuu Uiòta (Nadaljevanja z 9. strani) Da pa ni bila v drugih cerkvah služba božja samo za Slovence, imamo veC kot dovolj dokazov. Škof Marenzi je bil leta 1662 v Rimu, da bi papežu poročal (po latinsko se reče «ad limina»). In kaj je poročal? Med drugim tudi to, da je slovenska služba božja s prL digo redno v jezuitski cerkvi (Ma rija velika, Santa Maria Maggiore, to je med magistratom in Sv. Justom). Duhovnik Lenart Bonomo se je rodil v Trstu leta 1468, bil je doktor pra- va. Kot duhovnik je služboval v Piranu, nato kot župnik v Brezovici v Istri, kasneje kot župnik na Igu pri Ljubljani, končno je bil dekan stolne cerkve Sv. Justa. Dovolj dokaza, da je — čeprav Lah — znal slovensko. Iz škofijskega poročila za Rim iz leta 1659 je razvidno, da je bila slo. venska služba božja v cerkvi Device Marije pri morju. Te cerkve ni več. Bila je v ulici, ki ji pravijo zdaj via Madonna del Mare in ki se odcepi iz ulice Cavana. Prav tako so imeli Slovenci službo božjo pri starem Sv. Antonu, da niti ne govorimo o vseh drugih cerkvah brez izjeme. Ako bi bili Slovenci v Trstu !e redko posejani, kakor trdijo iaski šo. vinisti, bi jim bila cerkvena obiastva odkazaia eno samo cerkev, kakor je to cerkev storila z Nemci pred drugo svetovno vojno, ko jim je odkazaia za nemško službo božjo tako imenovano armensko cerkev. Toda Slovencev je bilo v Trstu toliko, da so imeli po vsek cerkvah lastno službo božjo. Kaj pa škofje? Do IS. stoletja so bili skoro vsi škofje tujci. Tisti škof, ki je hotel vestno opravljati svoje dolžnosti, je moral govoriti tudi slovenski jezik. Med temi je bil že imenovani Peter Bonomo. 2a! pa moramo pripomniti, da se niso vsi škofje vestno ukvarjali z dušnim pastirstvom in zato slovenščine niso poznali. Škofje so bili svetni glavarji, baroni in so prepuščali cerkvene posie kanonikom. Ko pa se je z Napoleonovo dobo zbudil v naši deželi narodni čut in so nastopili časi, ko se je moral škof ukvarjati s škofijskimi opravili, tedaj je začela cerkev nastavljati za škofe v Trstu može, ki so znali oba jezika, tako da so lahko občevali z vsemi verniki. Tako vidimo, da je bil ustoličen za tržaškega škofa leta 1821 Tone Lenardič, bivši župnik v jezikovno mešanem Ločniku pri Gorici, leta 1831 Matej Ravnikar (o njem je znana tale epizoda: Nekoč je prisostvo. val maši, ki jo je pel neki kanonik za r ' mrtve. Ko je kanonik zaključil n»»šo ; z molitvijo «Repuiescant in pace», ter je to zadnjo besedo izgovoril «in paže», je škof rekel: «Kaj bi se pačil!»), leta 1846 Jernej Legat, 1875 Jurij pobrila, 1882 Ivan Glavina, 1896 A»'- : drej Sterk, 1902 France Nagi, 19H Andrej Karlin itd. Nato je naredila cerkev dve izjemi, ko je imenovala dva škofa, ki sta znala samo italijansko: Angelo ’ Bartolomasi, ki pa' ié spoznal položaj ter se odpovedal, in . pa Antona Santina, ki je še sedaj na stolici Sv. Just. Tudi iz tega j4 razvidno, da je bahaštvo .z italijanstvori1. Sv. Justa, zgodovinsko neutemeljeno-j (Nadaljevanje prihodnjič! [MAR rè MA| E RO va KOMAH »Bruhanje krvi«, je ponovil. »To je huda be-[seda. V laiku zbuja smrten strah. A v resnici to j nič ni. Samo posledica napora. S takšnim bruha-f pjem živijo ljudje sto let!« * ljubeznivo se je smehljal. p*Po nepotrebnem ste se prestrašili. Od tega -se ne umre!« je dodal z rahlim posmehom, ker je ! 'Vedei, da mu bo Lenka tako najprej verjela. In vroče je objel z obema rokama njeno vdaji no, koprnečo ročico ter skloni! zelo nizko čelo nad njo. / :!ta elan nista mnogo govorila med seboj. Oba sta bila razvneta spričo skupne navzočnosti, po kateri sta vsak dan bolj hrepenela. Volja jima ni bila več poslušna. Čutila sta, da ju privlačuje no-1 v»: ii» vendar tako davno skupno čustvo, kakor se privjičujeta dve bilki v vodi. In zato je bilo to pri-j jetM , zato je dražilo živce do razkošne napeto-[ «§j lato jima je bilo obenem, kakor da izpolnju-: jctalneko življenjsko poslanstvo, in sta se voljno i vdajjila sladkemu nasilju, ki je toliko obetalo, a t nič grozilo. L,Nenadcma se je Lenki življenje prikupilo. jiTčj^zalo ji je lično stran. Ko ga je obračala na-je zaključila vsak ugovor s stavkom: H j»Od tega se ne umre«. IjTo si je' dejala z naslado, ker je pozabila na VSe| hudo, s čimer jo je življenje doslej gostilo. TrHmtki, ki jih je preživela z Romanom, so bili polili hvaležnosti, niso imeli začetka ne konca, ker [> narejali srečno. ’|iOd tega se ne umre«, se je nasmehnila, ko je v'spominu preživljala smrtno grozo, ki jo je obšla, ko je zagledala kri iz svojih pljuč. »Od tega se ne umre, o hvala!« je vriskala iama pri sebi, ko se je vračala po ločitvi domov. 4>Se ne umre! je klica! sleherni živec, ko je njeno zavest premerila dolga, tanka, senca gospoda očeta. A kakor hitro je videla pred seboj njegov npacSL sivi obraz s štrlečimi ličnicami, s poskakujočim. Adamovim jabolkom, s šilastim orljim nosan, obraz, ki je bil prežet z nepomirljivo jezo in besnim brezupom, so v njej utihnili vsi radostni glasovi, zamrli v smrtnem hladu in Lenka je nenadoma in brez vzroka izgubila vedro samozavest in slutnja nečesa strašnega ji je stiskala src&s • i rada mislila na mlin. Kadar pa je za hip obstala na njegovi sliki, je bilo to zgolj zato, da bi njena sedanja svoboda še jasneje odsevala na svojem temnem ozadju. lin je dalje živel, a kako se je izpremenil! i ga mogla videti! Bil je podoben svojemu u. Anton se je vrnil iz vojne z eno roko, n in srdit in zdaj sta bila v hiši dva čemer-daka, oče in sin, drug je bil drugemu na po-vražila sta svoje nadloge in svojo pohablje-nostjkakor grbec svojo grbo llinar se je preselil v mlinski prostor, ker je i hotel biti ločen in daleč od ostankov družine. Sam vi ie zbil pograd iz desk, prenesel nanj siamnja-' co, ki je bila trdo nabita z dolgo žitno slamo, pod slavo pa si je del svojo priljubljeno tanko blazino iz oskubenega perja. Mlinarski pomočnik ga je 1 Slišal, kako je stokal in kašljal. Večkrat je opo~ ' zarij Bilansko, ki je tudi brez tega vedela: »Gospa mama, gospod oče ne bo dolgo. Vča-! sih prekašlja vso noč. Večkrat pomislim, da ni-iftlmjveč pljuči« Odkar je Lenka ušla, ni mlinar več zahajal v gostilno, dvakrat pa so ga le zvabile karte. Prvi-; krat! se je vrnil šele čez tri dni, drugikrat pa so ga i Prinesli domov. ■JVsakdo je videl, da je njegova koža perga-| nricntna, ušesa strle narazen in so prozorna, diha- nje kratko in hropeče. Tudi Kaftanka je opozarjala Bilansko, naj se pripravi na najhujše. »Draga moja!« je jadikovala mlinarica in s težavo pobirala kratke korake po hiši. »Povejte mi, s čim sem se pregrešila, da me bog tako hudo preganja?« »Kaj bi tako tarnala? Deloma je to žalostno, deloma pa znosno. Mar ne živi Anica ko v raju? Tudi Marija in Lenka se imata dobro. Marsikdo je v vojni izgubil obe nogi, Anton je to plačal z roko, a je vsaj doma Kaj naj jaz rečem!« »Ženska, tega ne razumete. Za to ste bržčas slepi ali pa zabiti. Toda meni srce upada, ko vidim, da sem na stara leta tako sama. Nikjer naklonjenosti ne hvaležnosti, nikjer ljubezni Kakor da sem drva rodila. Pač nimate počemu tožiti. Nihče nc gre od vas. Rajnica hčerka vam je vse zapustila. Betina bi vam zvezde z neba sklatila. A otroci! Saj jih imate polno hišo! Jaz pa sem sama ko osel«. Kaftanka je kimala, mlela z brezzobimi dlesni v znak sočutja, po poti domov pa je momljala: »Vidiš, bog ti ni dal sreče. Bog je pravičen. Gospod bog, zahvalim te, da obiskuješ tudi bogate. Brez tega nc bi bilo nobene pravičnosti na svetu!« Mlinarica se je ključila pred udarcem, ki ga je vsak čas čakala. Naposled je iztegnjena roka padla. Nekega jutra, ko je bila še tema, jo je prebudil mlinarski pomočnik in zahteval, da bi prenesla očeta v sobo, ker se mu blede, oči mu ugašajo in ne bi bilo dobro za obrt, ko' bi umrl v mlinskem prostoru. Prenesla sta ga v odeji, s katero se je pokrival. Bil j c lahek, toda mlinarica je bolestno stokala. V gostinski sobi ga je pokrila s pernicami, to je bilo njeno zadnje zdravilo. Vročica je zastirala mlinarja s slikovitimi sanjami, iz katerih se je za hip prebudil in se na pol osvestil. To jutro ga je utelesila v mlinarja Bilan-skega, kakršen je bil pred dvajsetimi leti. Čutil se je mladega in krepkega v žilavem telesu in koprneče čakal nekega pogona, ki bi predramil v njem moči. Stal je na pragu mlina in se pozibaval na prstih, kakor bi na nekaj prežal. Svetli dan zgodnjega poletja je zvonil z zlatimi šibami sončnih žarkov. Na obzorju je zaslutil bodoče obilje, v sebi je videl zaloge neizčrpne sile. Rad bi bil razmahnil roke in napel vse mišice. Nikjer pa ni bilo nikogar in ničesar, da bi se z njim pomenil. Po dvorišču so se podili samo otroci. Oba dečka in Marija, slabotna na tankih nogah. Vsi so bili bos:, zagoreli in njihovi lasje so bili od sonca ožgani. Sukali so se in skakali, da nisi vedel, kje so ramena, kje kolena. Vrtinec otroških udov, nagih in sinkih, ki so se prepletali in plesali. Tu je vsaj nekaj, na čemer bi Lahko preizkusil svoje moči. Ustaviti to otroško gibanje, vmešati se z ukazovalno besedo in s kretnjo, poteptati mravljišče. Zadrl se je nanje. Hkrati so obstali, kakor obstanejo kolesa pri uri, če se jih dotakne grob prst. Odreveneli so. Občutil je blaženo zadoščenje, a to mu ni bilo dovolj. Hotel je zbuditi grozo. Obrnil se je na petah in snel s stene korobač, ki je tam visel za pse in za vsakogar, ki ni poslušal’ gospoda očeta. Švrknil je s korobačem, zažvižgalo je in počilo. Otroci so zacepetali in s prestrašenimi obrazi napeli oči gledajoč nanj kakor strani časopisa, ki je potiskan s poročilom o umoru. Otroka za otrokom je poklical po imenu. Pristopali so k njemu otrpli od groze in pri vsakem koraku je bilo videti, kako premagujejo strah, a vendar gredo, zakaj še bolj so se bali tega, kar bi se zgodilo, ko ne bi poslušali. Zasledoval jih je s hladnim posmehom m opazoval- z očesom prežeče ujede vsako njihovo kretnjo, ki je nehote izdajala željo, da bi zbežali. Končno so stali pred njim, v vrsti in vzravnani, v negotovosti in zasledujoč vsak gib njegove desnice, v kateri je držal korobač. Počasi ga je dvigal, počasi pridržal otrokom pod nosove in započil z njim prav tik njihovih obrazov. »Povohajte korobač, to je vaš vzgojitelj!« jim je ukazal in oni so ga poslušali. Nato jih je šele odpustil. Tiho so se odplazili in zlezli v skrite kote mlina, kamor so se zatekli, kadar se je oče preveč zanimal zanje. Korobač je zataknil za golenice, pri tem pa je opazil, da so golenice blatne od rumene ilovice, bržčas z repišča, kjer je zjutraj nadzoroval plevice. Zdaj čaka, da pomočnik in hlapec naložita vse. Potem bosta zapregla in on se popelje s konji v Prago. Voz se polni. Roke- obeh mož se tako naglo vrstijo kakor obod drvečega kolesa, Vreče z moko so že naložene, a na njih leži že prva vrsta lepih velikih hlebov. Vedno više nakladata, a to niso hlebi, marveč rjavi žareči kamni, ki prežigajo luknje skozi vreče, padajo skozi voz na tla, za njimi pa se vsenaokrog usipa moka, ki jo veter raznaša po zraku. Mlinar bi hotel zakričati, opozoriti, zakleti, komaj pa je odprl usta, je vd hnil močnati prah, da se mu je zaletelo. Zdaj ima izsušeno grlo, hotel bi klicati, a ne more, hotel bi dati znamenje s korobačem, toda korobač je vraščen v golenice kakor živa kača in ga ne more iztrgati. Mlinar se prebudi ves poten in kašelj ga duši. Polagoma se zaveda, da leži na postelji in ne stoji na vozu. Vidi omaro z zadnjo razbito zrcalno steno, nad omaro podobo, polno pisanih postav, ki se posmehujejo njegovi slabosti, a se čuti tako slabega in ravnodušnega, da spet zapira oči in se ne meni za resničnost, ki ga obdaja. ,»Še sem?« se vprašuje. »Sem«, si odgovarja. »Dobro. Kaj sem in kaj sem bil? Bil sem človek in sem izpraznjena steklenica. Vsega sem sit. Ne maram se več razburjati in se napenjati. Sit sem ovir, čeprav mi je bilo najljubše delo jih premagovati. Kaj se mi je zdelo? Ah da, otroke sem tepel. Je bilo to nepravilno? (Skušal je stisniti roke v pest.) Premalo sem jih bil, nisem jih mogel zbičati v čredo. Razbežali so se. Sem tepel svoje ali tuje? A udaril bi bil večkrat tudi sebe, ko bi bilo le mogoče stopiti iz sebe in se kaznovati v napadu jeze. Kolikokrat bi se bil rad sam pretepel... pa sem mučil konici Ko bi mogli sami sebe premlatiti, bi bilo manj samomorilcev in več pohabljencev. Gotovo bi si bi! prebil roko, ki je segala po kartah. A tudi to mi je zdaj vseeno. Karte ali kar koli drugo, sleherna radost življenja je hkrati njegovo prekletstvo. Hotel sem imeti velik mlin, hotel sem biti lastnik, hotel sem otroke premesiti po svoje. Ni se ml posrečilo. Nič se mi ni posrečilo. Hotel sem privabiti naključje, hotel sem primamiti srečo, napraviti zadetek življenja. Ni se mi posrečilo. Niti naporno delo niti hazardna igra mi nista prinesla, kar sem želel. A kako malenkostno je zdaj vse to! Kako malenkostno je tudi polje pod gozdom, ki me je stalo toliko žolča! Ledino sem oral in zasejal žito. Gnojil sem. sadil krompir, menjaval vrste po najboljših izkušnjah, nič! Spet in spet sem skušal zasejati žito. Pognale so prazne metlice Kako smešno je, ko se spomnim, da sem se penil od jeze? Hotel sem imeti žito visoko kakor na ravnini, da bi se v njem lahko skril orožnik s karabinko, medtem pa ni pokrilo niti jerebičjega gnezda! Norec sem bil, ko sem se skujal in pustil polje po cela leta neobdelano, dokler ga ni prerasel kožuh plevela.« Misli lahko teko, spravljiva ničevost iim lajša krila. Vse to traja samo toliko časa, da mlinar dvigne t repa'niče in jih spet zapre. Smrt stisne cele vekove v sekunde! x S AH * Poučne končnice stoipov Končnice stolpov in kmetov so kljub reduciranem materialu zelo težke. Vsak šahist ve, da ni enostavno dofoi_ ti končnico stolpa iz kmeta proti stol. pu. Včasih se zaman mučimo, da pri_ peljemo prostega kmeta do zadnje linije in vendar zadostuje za zmago morda samo malo bolj skrita poteza. Le z dolgoletno praktično igro se moramo mnogo naučiti ter pridobiti potrebno rutino. Znano je, da so mladi daroviti igralci izredno slabi in ne. spretni vprav v končnici. Šahovskemu svetu zelo znani komponist H. Kinsk je sestavil mnogo lepih končnic, ki so velike praktične vrednosti. Prinašamo dve njegovi končnici stolpov. SI Jp jjt M • 111 IM Beli: Kbl, Tb6, e2, e6 (4 figure). Crni: Ka3, Ta4, c5, h7 (4 figure). Beli na potezi dobi! Do podobnih končnih pridemo neš_ tetokrat v praktičnih partijah. Bežen pogled na šahovnico ne da prave slike, kako naj beli dobi partijo. 1. e6-e7 Ta4-e4 2. Th6-h7: (?) Te4-e2: Crni stolp je za belim prostim kmetom ter prepreči prestop na osmo vrsto, kjer bi se pretvoril v da. mo. Crni kralj ni v nadaljevanju prišel do kmeta na e7 in partija bi se končala remi, ako bi povprečni šahisti odigrali to končnico. Beli pa more končnico odigrati prav na lep način. 1. e6-e7 ' Ta4-e4 2. ThS-h3+ Ka3-b4 3. Th3-h4!! Beli priveže nasprotni stolp, da more njegov prosti e kmet neovirano pri. ti do 8 vrste. Partija je s tem odloče. na. Tudi druge navidezno dobre o-brambne poteze nič ne pomagajo. Partizani pri kosilu. Veno Pilon - kuhar, Franc PreSetnik - komisar Stane, Lojze Potokar - Sova. FILM „NA SVOJI ZEMLJI" LEP USPEH MLADE SLOVENSKE KINEMATOGRAFIJE 1.------- 2. Th6-a6-|- 3. e7-e8D ali pa 1. ------ 2. Kbl-al Ta4-b8 Ta8-a6: Ta4-b4-i- Tb4-b8 3. TaS-b6-|-! in beli dobi. —«»— Tudi druga končnica od istega komponista pelje do podobnih rešitev. Ideje so si sorodne. Beli žrtvuje svoj stolp, da izpelje črni stolp na nerodno mesto, od koder nima več časa zaustaviti belega prostega kmeta. Z osvoboditvijo šele smo si Slovenci ustvarili pogoje za razvoj filma — te važne panoge umetniškega ustvarjanja. Nastanek in rast filmske umetnosti, ki so nani jo prejšnji oblastniki odtujevali, sc nam torej omogočile družbene spremembe in nov odnos oblasti do kulturnega življenja. Ze takoj po osvoboditvi smo z radostjo sprejeli prve domače Obzornike, dokumentarne in kulturne filme, pravo doživele pa pomeni za nas prvi celovečerni slovenski film «NA SVOJI ZEMLJI» S pripravami za film so pričeli Beli: Kh7, Ta7, a6, e3 (4 figure). Crni: Kdl, Thl, h4, h6 (4 figure). Beli na potezi dobi. Glavna ideja rešitve končnice je do- sti skrita. Poglejmo potezo, ki je vi. deti najboljša. 1. Ta7-e7 (?) Kdl-d2 2. c3-c4 r. Thl-al 3. Te7-e6: h4-h3 4. Te6-h6: Kd2-d3 5. c5-c6 h3-h2 6. Th6-h2: Tal-a6: 7. Th2-h6 Ta6-a7-(- 8. Kh7-g8 Ta7-c7 9. c5-c6 Kd3-d4 in remi, ker kmet na c6 ne more na prej, a črni kralj pride do tega kmeta prej kot beli kralj. Tudi druga varian- ta vodi samo v remis. L Ta7-a8 (?) Kdl-c2! 2. c3-c4 Thl-el 3. a6-a7 h4-h3 4. Ta8-g8 Tel-e7-i- 5. Tg8-g7 Te7-e8 6. c4-c5 h3-h2 7. Tg7-g2 + Kc2-e3 8. Tg2-h2: Tel-e7 spomladi leta 1947, poleti so bila že prva poskusna snemanja, prvi posnetki, ki so tudi obveljali, pa se nastali šele letos januarja: zadnji posnetek nosi datum 14. septembra 1948. 80% prizorov je bilo posnetih v naravi in to povečini v Baški grapi, kjer se film dogaja in le 20% jih je nastalo v ateljeju Triglav filma v Ljubljani. Težave, ki jih je bilo treba ob prvem filmu premagovati, so bije precejšnje, primanjkovalo je strokovnih moči, primanjkovalo je materiala. Ko je bil film posnet, so filmski delavci pristopili k montaži, k tvornemu sestavu filma. Poleg tega so morali film še ozvočiti in opremiti s šumi, nato so posneli na zvočni trak še glasbo. Da se je komponist Marijan Kozina lahko vživel v zamisel filma, je moral spremljati filmsko ekipo po terenu. Ko je bilo vse to delo opravljeno, so izdelali še opremo ali tako imenovano glavo filma. Namen prvega slovenskega filma je bil prikazati življenje slovenskega naroda v najbolj odločilnem času njegove zgodovine. Umetniški svet je med poslanimi osnutki scenarija izbral scenarij književnika Cirila Kosmača, ki obravnava borbo naše Primorske y narodno osvobo-dilnem boju. Vsebina filma je naslednja: Poletje 1943 v Baški grapi na Tolminskem. Partizanski upor je razgibal vas. Komisar Stane, bivši španski borec, in Sova se s skupino partizanov spustita prav do svoje in zopet remi. Beli pa z zelo fino po-tezo le mora dobiti to končnico: 1. Ta7-g7! ! Kdl-c2 Na Thl-el igra beli 2. Tg7-gl! ter primora belega, da vzame stolp na g). Toda stolp s tem pride na slabo mesto. Tel-gl 3. a6-a7 in dobi, ker beli kralj krije polje g8, od koder bi št mogel zadržati a kmeta. Na a liniji pa zapira linijo lastni krali. 2. Tg7-g2+ »■ Ke2-b3 Beli krali hoče s to potezo osvojiti polje a2, kamor bi se mogel vsidrati beli stolp. Toda kljub temu beli vleče. 3. Tg2-a2!i Tu imamo podoben motiv kakor zgo. raj. Crni kralj zapre linijo črnemu stolpu in končnica ie sedaj dobljena za belega. Obe končnici sta za praktično igro nenavadno poučni in zanimivi. Ing. Sikošek Boris vasi, da bi minirali progo. Stari bajtar Obrekar — s partizanskim imenom očka Orel — je duša upora v vasi. Z njim je hčerka Nan-čika, katere fant Dragič je partizanski kurir, Angela, mati Tildice. Dragiča in komisarja Staneta ter večina poštenih vaščanov. Na drugi strani pa kmetica Dragarica, ki zagrizeno sovraži partizane, in njen neodločni sin Drejc. Med njimi se spletejo osebne vezi, ki pa jih kroje in tudi pretrgajo veliki dogodki. Ognjevitega kurirja Dragiča pokosijo fašisti Policijski komisar Bichi da segnati vaščane na trg, da bi se znesel nad njimi zaradi miniranja proge. V to udari vest, da je Mussolini odstopil, in fašisti se pripravljajo na beg. Toda prehiti jih SS-Sturmfuehrer Adolf Kutschera, ki prevzame poveljstvo. Vas se še bolj poglobi v ilegalno delo. Qb razpadu Italije pride Stane s partizani v domačo vas in razglasi mobilizacijo. Tildica, Drejčeva dekle, Nančika in mnogi drugi odidejo v partizane, omahljivcu Drejcu pa mati v zadnjem trenutku zastavi pot. Po odhodu partizanov prihrume v vas Nemci, ropajo in streljajo talce. Z veliko vero v zmago in z veliko ljubeznijo do svoje zemlje gredo primorski ljudje v smrt. Po težkih bojih v veliki nemški ofenzivi na Primorskem pride brigada v požgano vag, kjer izve, da je Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju sprejel odlok o priključitvi Primorske. Očka Orel vztrajno dela v okrožnem odboru OF, Drejc pa še vedno okleva. V tein Nemci in belogardisti ujamejo Tildico ter jo odpeljejo na postojanko v Drago, kjer se sreča z Drej-cem. Zdaj šele se Drejč odloči, potolče Nemce in belogardiste ter odide s Tildico v partizane. Borba postaja vse ostrejša. Na najobčutljivejši poti, ki vodi skozi Baško grapo, zadajajo partizani nacistom znova in znova težke udarce. Na Primorskem so se spomladi 1945 zbrali vsi ostanki reakcije: Nemci, italijanski fašisti, domobranci in četniki. Drejc, ki je medtem postal komandir minerske čete, gre posvarit ■ očka Orla, da je v navernosti. Toda nemška patrulja vdre ponoči v hišo, pobije Orla in njegovo ženo ter zažge hišo. Reši se samo vnuk Boris. Fašiste prestreže Drejč, ubije Bichija, a tudi sam pade v boju. Sova pridrvi s partizani, požene v beg domobrance in Nemce, pokoplje Orla in Drejca na griču nad vasjo ter vzame Borisa s sabo — mladega partizana Orliča. Zadnja nemška ofenziva na Primorskem Deveti korpus se prebije iz dveh obročev in hiti proti morju. Na Opčinah se borci IX. Korpusa srečajo s IV. Armado in gredo zmagoslavno v Trst. Krstna predstava prvega slovenskega filma je. doživela popoln uspeh, kajti film je častno izpolnil nalogo, ki si jo je zadal in res umetniško prikazal herojsko dobo našega ljudstva. Neprisiljena in prepričljiva igra tako poklicnih igralcev kakor vseh sodelujočih je na mah pritegnila občinstvo, da se je lahko vživelo v strahotno dobo, ki smo jo nedavno preživljali. Posebno ganljivi so prizori, ki prikazujejo povezanost našega ljudstva med seboj in njih povezanost s svojo ljudsko vojsko. Večina ljudi takoj najde pravilen odnos do okupatorja. Predstavnik takega borbe- RA mo Slovenska poročila vsak dan ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15. Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Samospevi slovanskih skladateljev; 11.45 Nedeljska glasba; 13.00 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.00 Iz Donizettijevih in Rossinijevih oper; 20.00 Čajkovski: Varjacije na rokoko temo; 20.45 Vaški kvintet; 21.00 Vesela oddaja; 22.00 Ponedeljek: 13.00 Zbori slovenskih skladateljev; 13.20 Glasbene slike; 18.15 Komorna glasba; 19.00 Zdravniški vedež; 20.00 Športne vesti: -20.10 Pojeta Dušan P rtot in Stane Raztresen; 21.00 Giacomo Puccini: I. in II. dejanje iz opere «Boheme». 3 Torek: 13.00 Ruska lahka glasba; 18.00 Vaški kvintet; 19.15 Plesi iz oper: 20.00 Smetana: Odlomki iz simfonične pesnitve ««Moja domovina»; 20.45 Poje komorni zbor; 21.00 Cankar: Za narodov blagor. Sreda: 13.00 Glasba po željah: 13.40 Dvorak: Slovanski plesi; 18-15 Glasbeni liki španskih skladateljev: 19.00 Zenska oddaja; 20.00 Pevski koncert sopranistke Otte Ondine; 20.45 Pojejo «Fantje na vasi»; 21-30 Zabavni orkester Bojana Adamiča; Četrtek: 13.00 Pesmi in plesi ju' goslovanskih narodov; 13.30 Male skladbe velikih mojstrov; 18.00 Orkester Albert Dermelj; 18.30 Saffl°' spevi za glas in klavir; 19.00 Slovenščina za Slovence: 20.00 Poie Komorni zbor; 20.45 Glasba za štiri klavirje; 21.00 Cankar: Hlapci-Petek: 13.00 Glasba po željah’ 13.40 Skladbe za violino in klavir: 18.15 Operne arije in dueti; 19-N Pester koncertni spored; 20-00 Sobota: 13.00 Glasba za najmlab: še; 13.40 Partizanske pesmi; 18-00 Uverture in fantazije iz oper; 18-30 Pevski solisti in ansambli; 20U0 Klavirske skladbe; 20.45 Češke melodije; 23.00 Uspavanke Prebivalci baške grape poslušajo govor komisarja Staneta ob prihodu partizanov. nega ljudstva je očka Orel, ki ga je tako odlično predstavljal igralec Mirko Kopač, da smo v njem res videli simbolizirano neupogljivost primorskega ljudstva in njega vedno pripravljenost boriti se proti okupatorju. Učinkovit je zlasti prizor, ko vdro v Orlovo hišo Nemci, pobijejo njegovo ženo, hišo zažgo, Orla samega pa ustrele. Pravi omabhljiv.eč zastopnik vseh sredincev pa je Drejc ki ga igra Stane Sever. Sicer goji v sebi simpatijo do partizanov in odpor do zatiralcev, vendar omahuje med klicem dolžnosti in materino željo, da ostane doma. Sele cb izrednem in tragičnem dogodku ,ko domobranci ujamejo njegovo dekle Tildico, spozna, kje je njegovo mesto; prizor, ko na mah postreli sedem domobrancev, je vzbudil med gledalci glasno odobravanje. ko iz KR ONIKA FILM O RUSKEM DRAMATIKU OSTROVSKEM Sovjetski dokumentarni film po scenarju J. Venžere snema film o velikem ruskem dr matiku A. N. Ostrovskem. V filmu bodo snemali njegov rojstni dom, kraje njegove mladosti in študija. Izpolnjen pa bo film s scenami iz posamenznih dram in komedij. V ANGLIJI snemajo film «Saga o Forsitih» po znamenitem romanu Johna Gals-worthya. Glavno vlogo v filmu bo igrala Greer Grasonč dramatiku. H: * H: Qd 175 filmov, ki so jih letos uvozili v Poljsko, je 48 sovjetskih, 39 ameriških, 34 angleških, 25 francoskih in 6 domačih, ostali so pa iz raznih dežel. Kot predstavnica najmanjše Pe" ščice tistih, ki pristopajo h kleroI fašistom pa nastopa Dragane«» jo igra članica tržaškega gledališča tov, Rakarjeva. S svojo i£r0 nam je živo priklicala v sporoiu izdajalce, ki so se hlinili okupatorju in porabili vse svoje hinaV^p zmožnosti tudi do partizanov, se je spremenila situacija. Med prizori na vasi je izredno učinkovit tisti, ki prikazuje strelj3" nje talcev; močno nas presune, l*0 pride gestapovec po mater treh otrok, kar dih pa nam zastane, izbira neusmiljeni krvnik žrtve vrst nedolžnega ljudstva. Veličastna je slika štirih talcev, ki se v poslednji minuti svojega življenia sezujejo, da se z bosifni nogami še enkrat dotaknejo svdje zemlje, za katero umirajo. Da je scena igra*‘ sko in tehnično izpolnila svoj na~ men, nam je porok občinstvo, zadržujoč, dih in s solznimi očmi spremlja talce v smrt. Krasni posnetki v naravi so Pray ; lep okvir slik iz partizanskega vljenja. Med partizani izstopata zlasti komisar Stane in tov Sova> ki sta nekako duši vsega partiz8"' skega gibanja na Rrimorske111-Umetniško sta vlogi Staneta in S°Ye odigrala tov. Franc Presetnik in Lojze Potokar. Kot zastopnici tistih deklet, ^ so doprinesle največ žrtev v osvobodilni vojni, nastopata Nančik8 in Tildica; Majda Potokarjeva k0* Nančika in Drolceva, članica tržaškega gledališča kot Tildica sta P°: leg ostalih igralcev lepo prispeval1 k uspehu filma. Prav tako si je simpatije, vseh pridobil najmlajši igralec Boris, ki gre neštetokrat v smrtno nevarnost, da pomaga partizanom. Močno učinkujejo prizori zadnie bitke pred osvoboditvijo, lep ie (Nadaljevanje na 15. strani). 15 1 i CRVENA ZVEZDA ZMAGOVALEC v nogometnem tehmovanfu za pokal maršala Tita Tekmovanje, v katerem je sode- j Tiran ' tekmi z Rojanom (5:0) in Ma;;dciena v tekmi z Meduzo, ki se ie J-oncala s 5:1. ITALIJANSKO nogometno prvenstvo ftElijar-tkc prvenstvo se je to ne. deijo z:, ključflo s skoro samimi neodločenimi rezultati. Tako je bilo v tekmi med Triestino in Torinom (1:1), .Šampdorio in Padovo (0:0), Milanom in Juventusom (1:3), Lucchese in Genoa (0:0), Livornom in Laziom (1:1) ter Bologno in Fiorentino (0:0). Stanje v vodstvu med voditelji kvalifikacijske lestvice Lucchese, Torinom in Introni je ostalo ne- lovalo 1760 moštev, od katerih se je v zaključni del kvalificiralo 52 moštev, med njimi tudi 8 slovenskih, se je približalo v nedeljo pol. finalu: srečanju med Crveno zvezdo in Našimi krili ter Partizanom in Dinamom. V prvem srečanju je Crvena zvezda premagala Naša krila z rezultatom 4:2. Crvena zvezda je zmagala zasluženo, kljub temu da je bila igra precej slaba zaradi snega, ki je pokrival igrišče. Druga tekma v Beogradu med Partizanom in Dinamom pa je bila vse kaj drugega. Bila je ena izmed zelo razburljivih, ker sta bili moštvi skoro povsem enaki. Partizan je bil v boljši kondiciji. Dinamo pa se je odlikoval po izvrstni obrambni1 taktiki. Po neodločenem rezultatu 8:3 sta ostala regularni potek tekme 24. min in podaljšek kljub živahni ii ogorčeni borbi za zmago, brez rezultata. Končno je odločil žreb, da se bo Partizan boril v ii r:,uu s Crveno zvezd.) za naslov zmagovalca. V ponedeljek pa je bilo srečanje med Crveno zvez m in Partizanom. Zadnjemu se je poznala nedeljsko težka tekma z Dinamom, dpčim je bilo moštvo Crvene zvezde 'povsem sveže zaradi m-glene nedeljii’-e tekme z Našimi krili. Kljub tern je bila tekma izredno borbena, toda zmagala je Crvena zvezda z rezultatom 3:0 in moštvo Crvene zvezde je prejelo pokal maršala Tita preko maršalovega zasiopnika-generalnega poročnika Peke Dap-čeviča. Tekma med Hajdukom in Lokomotivo se je končala neod’očeno, tako da so moštva zasedli naslednja mesta: Partizan. Crvena zvezda, Dinamo, Metalac, Hajduk, Lokomotiva. spremenjeno. Presenečenje te nedelje je poleg neodločenih rezultatov tudi poraz Intra v tekmi z Rimom. Zanimivo je tudi, da je Atlanta premagala Palermo (2:1). Ostala dva rezultata med Modeno in Barijem (1:0) in med Pro Patrio in Novaro (5:0). $ (i Pieere Morel, ki je poskušal v Parizu rušiti svetovni rekord v skoku s padalom, se je spustil z višine 11.300 m. Padalo se je odprlo samo, kljub temu, da je Morel po odskoku omedlel. Mo-rel, ki je znan Član francoskega odporniškega gibanja je bil takoj prepeljan v bolnico. . Pravijo, da namerava kljub tej nezgodi odskočiti prihodnji teden z višine 13.0000 m.. Mine /» P AL AD A zmagovalca v parih Ves minuli teden je bilo v Koda nju tekmovanje za teniško prvenstvo Skandinavije. Med najboljšimi švedskimi, norveškimi in danskimi igralci, so poleg. Jugoslovanov Palade. Mitiča in Branoviča še sodelovali Francoz Cochet, Nizozemec Van Meegerer in Avstralec Harper. V igri posameznikov sta se Mitič in Palada plasirala v četrtfinale, kjer je Palada izgubil proti Fornstedu (S), Mitič pa proti Haanesu (N). V igri parov sta Mitič in Palada TRŽAŠKO PRVENSTVO Skedenj je ta nedeljo pripravil majhno presenečenje, ko je-premagal OMMSO s 3:2, prav tako tudi Ponziaiia, ki je neo hočenn {graia, z M,ljami. Največje presenečenje te nedelje pa je bil vs« kakor poraz Arrigonija v tekmi s Koštalungo (2:1). Zdi se, da je Koštalunga pri čela z odločnejšo borbo, prav tako, s kakršno je pričela v začetku prvenstva. Od ostalih tekem je Tovarna strojev premagala Dreher s 4:2; Aurora, ki to nedeljo ni imela preveč močnega nasprotnika je zlahka premagala Umag s 3:0, prav tako ! letalska. msdsèdiéii&ù m, Danes bomo spregovorili o eni izmed, panog letalskega športa, o modelarstvu. Ne bomo omenjali preveč zgodovine, v kateri so ljudje hrepeneli, da bi dobili krila in z njimi poleteli visoko v zrak. Naj le omenimo, da je leta 1871 Alphon-se Penaut naredil prvi letalski model, ki ga je vzdignil vijak, gnan od dveh gumijastih niti. On je bil noče modernega letata», čeprav se je njegov model obdržal v zraku le 13 sekund in je p'reletel le 60 metrov. Od tedaj je preteklo 77 let in danes se bavi z gradnjo in snovanjem načrtov modelov, ki bi prosto leteli ali jadrali v zraku, že cela množica ljudi. Med njimi ne no.jdemo samo mladine, temveč tudi veliko od. raslih, ki so ohranili mladostno vnemo in smisel za gojitev letalskega športa. Modelarstvo je špart. In to šport, za katerega bi rekli, da ima še prav posebno nalogo. Če gojimo modelarstvo ne hodimo samo z modeli n naravo jih tam spuščamo in prt tem dihamo sveži zrak, uživamo sonce in gojimo tudi cross country, ko iščemo po tratah modele. Modelarstvo nas tudi vzgaja, nas enostavno priganja, da spoznamo otipljivo vse potrebne pojme o ustroju kaže nam in odkriva fi- zične zakone in naravne pojave, preko katerih bi šli drugače v nat šem vsakdanjem življenju. Poglejte: Zračni upor srečamo neštetokrat, vsak dan in vsako minuto toda o njem ne vemo mnogo. Srečali smo ga ko smo se vozili s kolesom proli vetru in sino se trudili, kn smo poteg gonilne sile trošili tvài silo za premagovanje vetra. Prav teko v vlaku, ko sme držali roko skozi okno, nam jo je hotel zračni upor odtegniti iz smeri, kamor smo jo držali. Takih prime, rov bi vam našteli nebroj. Ce bi šepa malo natančneje pozanimati, bi spoznali, da je popolnoma vseeno, če veje močan veter v neko telo ali pa se telo giblje skozi mirujoči zrak. V obeh primerih nastane zračni upor, prav tak kot nastane pri gibanju krila, ki proizvaja zaradi svoje posebne oblike nosilna silo letala. Vse to mora vedeti tisti, ki pričenja z graditvijo majhnih letalskih modelov. Toda to še ni vse. Vedeti mora, kaj je drsni kot, pozanimati se mora za gradnjo letalskih modelov, pozno.li mora zračne tokove, načine starta itd. Vse to nam odkrije nov svet, za. Konov zračnih višin. Ni težko priti do te znanosti. Drobce, ki jih potrebujemo za modelarstvo bomo našli v modelarski literaturi, ki je v Sloveniji po osvoboditvi zelo obogatela z izdajami dobrih knjig. Tam bodo našli amaterji navodila, kako naj prično z delom in se okoristili z vsem tistim, kar morajo poznati za ta šport. H koncu pa še eno ugotovitev: Za letalski šport se zanima vsak človek. Potrebno je le, da bomo prenesli naše zanimanje v aktivno delo in prišli do spoznanj ter tako zadostili tisti težnji po letenju,, ki je prav tako stara kot človek sam. Pričnimo z modelarstvom! Modelarstvo nas namreč vodi neposredno do vrat, skozi katera si zlahka in na koristen način utremo pot v letalstvo. Pri tem se bomo naučili dudi smiselnega in koristnega roč- zmagala nad danskima paroma Rasmusen-Weiss in Ipsen-Thielsen. Prav tako sta premagala zelo močen par Fornsted-Nielsen in v finalu še švedski par Johansson-Ca-valli. TEK REPUBLIKE v Ljubljani V Ljubljani je bil v nedeljo «Tek republike», ki se ga je udeležilo 200 tekmovalcev. Najostrejša borba se je v tem teku razvila med Cerajem in Miheličem, fci je skoro ves čas vodil na 4.500 m dolgi progi po ljubljanskih ulicah. Ceraj ga je šele proti koncu tekme prehitel. V tej disciplini je dosegel tudi lep rezultat Pernat, ki je prehitel s precejšnjim naskokom Štajnerja in Hanca. Cerai je dosegel čas 14:19,0 min, Mihelič 14:22,0, Pernat 14:57,4, Štajner pa 14.59,4. RAZNE. YES1ÌU* Anglija je premagala Italijo v namiznem tenisu z rezultatom 5:0. Med Tržačanom Mrtrijem in prvakom Anglije mulatom Dick Tur-pinom je bil v ponedeljek v Londonu boksarski dvoboj.' ki bi moral določiti, kdo izmed njiju se bo srečal z belgijskim prvakom Del-lanoitom za evropsko prvenstvo v srednji teži. Tekma pa se Je končala neodločeno in mednarodna boksarska zveza bo morala odločiti, če se bosta moral» Mitri in Turpin še enkrat srečati. Nadja Knikina, študentka 15 letna je postavila štiri rekorde ZSSR. Na 600 m ie tekla 7,7 sek, na 100 m 12 sek, na 200 m 26 sek. na 300 m 41,4 in na 400 ra 1 minuto in 1 desetinko. V Pragi je bilo češkoslovaško prvenstvo v rokoborbi. Zmagovalci so naslednji: Zeman (naušja teža), Dolejsi (Petelinja). Krupička (peresna), Gistinger (lahka), Mi-halik (Srednje lahka), Curednik (srednja). Hampl (srednjetežka) in Ružička (težka). Ker je Italija prepovedala predvajanje filma z letošnje olimpiade, ker v njem «ni bilo videti uspehov, ki so jih dosegli italijanski lahko-atieti na olimpiadi», je odpotoval v Italijo odposlanec družbe, ki je film snemala s koščki filmskega traku ki jih bo združil s celim filmom. ter se že v rani mladosti priučili viteškega športnega tekmovanja. Z A ISIS T ME G E» A. V E KRIŽANKA 4 Z 3 ❖ 5 6 9 j ? 10 11 A 3 C D E F G H J 3 « L M _ L, r | h L g p r 5 B j VA L ; ■ M ! _r Vodoravno: 1) italijansko moško ime - državica v Evropi, 2) riba - del Pluga, 3)) muslimansko sveto mesto -inštrument . kratica za denarno enoto, 4) reka v Jugoslaviji - svetopisemska oseba - antično glasbilo, 5) junak v Tadejevem romanu Mlada garda vodja jugoslovanskih narodov, 6) napitek . koncentracijsko taborišče, 7) hrib - moško ime, 8) del roke . ptič - bajka, 9) ura (srbohrvatsko) - polje, delsko orodje _ prižnica, 1Đ) perzijski kralj iz 5. stol. pr. Kr. - skupina živi. ne, 11)) živalca - roditelj. Navpično: A) gl-as domače živine . kratica v pismih, B) mesto v ZSSR, C) reka v ZSSR - pokrajina v Fran-ciji, D) ameriška država . naslonjen _ geometrični izraz. E) japonska nacionalna igra - rastlina . začimba, F) prislov časa - hranilna rastlina-, G) nadzemsko bitje - demokratična usta. nova v Trstu, 4) afriška žival . kraj v Slovenskem Primorju, važno železniško križišče. II žensko ime . reka v Jugoslaviji - konec celine, J» enota za merjenje napetosti - neparno - žensko ime, K) žensko ime _ živilo, L) kraj na Gorenjskem pod Stolom, M> predlog -.kazalni zaimek. Premika klica panorama praporščak akvarel bmokel hribina milijon klarinet Navedene besede premikaj drugo pod drugo v vodoravni smeri tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah 1. ime polotoka v Aziji, 2, ime mesta v Sloveniji, 3.. ime gorovja v Evropi. Rešitve štev* 4-3 Križanka. Vodoravno: L Kopel - Tosca, 2. Marica . orakel, 3) amor -tisk, oda, 4. oris . riba - slana, 5. dar -kolo . slinar, 6. Miža - Aleš, 7. solata . urad . kad, 8, opera - krep -kuta, 9, Ivo - plan - Tebe, 10. ceneno -apatin. 11. Racin . cekar. Navpično: A)) uk . od so - Ra, B) omara . opica, C) Pamir - Levec, Đ) Eros - marani. E) Ilir - kita - ena, F) soja . P. N,, G) Atila - KLO, H) ilo - nega dela; tam si bomo. okrepili vo- | Ijo in vztrajnost na poti do uspeha]S170/j ZOmt}i“ ^ (Nadaljevanje s 14. strani) pohod partizanov po bitki, lep,, ko izmučeni poležejo y sneg. Rosamezni prizori so torej izredno učinkoviti, vendar ga si vedno nujno ne slede, tako da je vsebinska nit, ki naj bi se ravno, vlekla od začetka do konca ponekod pretrgana. Tako na primer se Brejčeva zgodba ne žaključi zadovoljivo. Tudi se nam zdi, da je scenarij ponekod preveč razvlečen in bi morda hitrejši tempo v nekaterih scenah ne bil v kvar. Toda če vemo da je moral filmski kolektiv premagati nešteto začetnih težav in če upoštevano visoko idejno in oblikovno kvaliteto pryega filma, tedaj lahko rečemo, da so bili temelji filmske umetnosti pri nas pravilno postavljeni in da smo s filmom Na svoji zemlji dobili doslej najboljši jugoslovanski film. ura, I) osa . arena, J)) R. K. - slap, K) eta - sled - taca, L) okoliš . Kete, M) Sedan - kubik. N) klana - Atena, O) ne - ar . da - ro. 4= * * Ko se je Aleksander makedonski mudil v Efezu, ga je slikal slikar Apel. Toda kralj ni pohvalil slike, ko je bila gotova. Ko pa so pripeljali pred. sliko Aleksandrovega konja, je zarez. gelai pred sliko. «Zdi se mi da je tvoj konj boljši «O kralj», je tedaj dejal Apel, zdi se mi da je tvoj konj boljši poznavalec slikarske umetnosti kakor ti! e= :* ^ Trije kovači, potenači, lumpje vsi so in tatju so mi ljubco zakovali, da ne morem več do nje — do nje, do nje. Tri leta sem vandral tri leta še bom. moja ljubca je mlada počakal jo bom. Izžrebanje Sreča se je nasmehnila sledečim reševalcem, ki bodo prejeli lepo slovensko knjigo: Kokelj Stscko, zdravilišče Senožeče in Kurilo Jurij, Circe 13 pri Kraju za rešitve iz štev 141. Povh Dušan, Medvedova 1-L Ljubljana za rešitve iz. štev. 142. Sik Ida, Cepki 5, Dekani in Povšič Milan, Taborska 43, Domžale za re. žrtve iz- štev. 143. M ti po si št. 94 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika L J UDS KI TEDNIK Udgovorm urednik KOREN JOSE Tiska z dovoljenjem AIS-a^ Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccfti 6 Rokopisi se ne vračajo V'' VMLIJEVA BRATSKA POMOČ NARODOM JUGOSLAVIJE ^ INDISKRETNOST V NEBESIH Miklavževa posta v rokah zemljanov Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito! To je star pregovor, ki drži tudi za nebesa. V nebeškem uradu za cenzuro je namreč uslužben neki angelček, ki je zelo naklonjen zemljanom. Med Miklavževo pošto je pri pregledu naletel na nekaj pisem, za katere se mu je dozdevalo, da bi jih na zemlji z užitkom prebrali. Izmaknil jih je, prepisal in poslal kopije redakciji «Kraške burjen v objavo. Redakcija se angelčku vljudno zahvaljuje zanje ter mu obljublja, da njegovega imena ne bo izdala. Ce želi prejeti honorar za poslano, naj prileti ponoči skozi odprto o,eno v našo pisarno. Na urednikovi mizi bo zanj pripravljena kuverta z denarjem. Na kuverti bo napisano: Za našega angelčka. Pisma tukaj objavljamo z željo, da bi razveselila širni krog naših bralcev. CangkaišiMvo pismo Skoraj sem vso zemljo ob ameriški pomoči. prosim te, da tvoja gnada zdaj mi na pomoč priskoči. Ne dolarji, ne topovi niso mogli me rešiti, če me ti, Miklavž, ne rešiš, moral bom v pregnanstvo iti. Prosim te tako proseče kot se prosi mandarine: daj mi zmagovito sredstvo, Tržaški gvspetiarsiii navrli POZOMSCE: Povprečen tržaški dom. Mož sedi v naslonjaču in bere časopis. Zena lika. ZENA: Kaj pa tako zadovoljno brundaš? Ali je kaj posebno prijetnega v časopisu? MOZ: Milijarde prihajajo v Trst. Konec bo bede. To poročilo o Gallo-wayevi tiskovni konferenci moraš tudi ti brati. To so načrti! To je nekaj! Sploh bova tudi midva morala menjati način najinega gospodarstva. ZENA: Sem prav radovedna. MOZ: Ti dobiš krasen kožuh. ZENA: Ah! Kdaj pa? MOZ: To je postransko. Kožuh pride in to naj ti zadostuje. ZENA: Ali mi ne bi dal nekaj denarja, da si raje popravim svoj stari plašč? MOZ: To ne gre. Morava postaviti najino gospodarstvo na trgovsko podlago. — Kupila bova tudi novo jedilnico. ZENA: Saj ni sile. Otroci potrebujejo čevlje. MOZ: Otroci lahko čakajo. ZENA: Za drva bo treba skrbeti. Zima pritiska. MOZ: Kaj bo ta starinski način kurjenja?! Napravili bomo moderno napravo za centralno kurjavo. ZENA: Dobro. Samo kdaj? MOZ: Veliki načrti zahtevajo potrpljenje. Tudi kopalnico bomo preuredili. ZENA: Odkod pa denar, ko imamo toliko nujnih trenutnih potreb? MOZ: Ti res ničesar ne razumeš. Vidi se, da se ne baviš z dnevnimi vprašanji. Tukaj! Vzemi si malo časa in preberi kaj sta razlagala na tiskovni konferenci Galloway in White. Petem boš razumela moje načrte. Zena vzdihne in molči. Od zunaj sili v sobo zamolkel šum mesta, ki se sliši kakor globok vzdih . . . MIHEC IN JAKEC MIHEC: Uslužbenci Assicurazioni Generali protestirajo proti temu, da se sedež družbe prenese v Italijo, uradnike v Trstu pa odpuščajo iz službe. JAKEC: Zakaj pa rogovilijo za priključitev? To so prvi znaki! ' Izpred tržaškega sodišča SODNIK: Obtožene Toni Piada, vstanite! Tukaj vas toži Gigi Cazzotto, da ste ga razžalili, ker ste mu rekli «govedo». OBTOŽENEC: To naj bo žalitev?! Danes, ko je govedina po 800 lir kilogram! J O C A PIŠE PEPI Draga Pepa! Pra-znik Sv. Miklavža spet nam koledar oznanja in nedolžnim otročičem se že o darovih sanja. Koliko različnih prošenj, te dni ta svetnik dobiva Ves obdan od samih pisem več ne je in ne počiva. Se celo jaz letos pismo sem Miklavžu napisala . in kar z avijonsko pošto mu v nebesa ga poslala. V pismu blagemu svetniku dala dobre sem nasvete: da naj v Trst se ne prikaže, če si ni nabrusil pete; iz dvoran, da v našem mestu poštenjake ven podijo, dg falotje tu darove ti s pestjo v obraz delijo. Javljam mu, da preburžujsko on navadno se oblači in da taka stvar kaj hitro tu Vidalija razkači. Parkeljnov, tako mu pišem, pa ni treba s sabo vzeti, da bo našel te golazni tu več kot jo. je želeti. Javljam mu še, če že pride naj na svoje svete rame guvernerja si naprti poleg razne druge krame. Ce ga on sam ne prinese. da bomo brez njega ostali, ker zavezniki, kot kaže, nam ga sploh ne bodo dali. In svetniško, dolgo brado, javljam mu, naj si priviha, da je huda kraška burja mu med potjo ne odpiha. Za Vidalija ga prosim, naj prinese mu razuma, kajti je hudo pristašem. Po deževju gride sonce PRED NEKAJ MESECI: Skandal! Nezaslišano!! Inšpektor nravstvene policije Terrìbile se je pregrešil proti tistim, ki bi jih moral nadzorovati. «Odpuščen je iz, službe. Pobegnil je neznanokam. Za njim je izdana tiralica. — In še škandal! In še bolj nezaslišano!! Sladkor, ki ga je imela Lega razdeljevati najpotrebnejšim za zimsko pomoč, so poneverili in razprodali po visokih cenah na črni borzi. Uvedena je preiskava. Lega dobi komisarja. DANES: Inšpektor Terribile se svobodno sprehaja po Italiji. Dobil bo zastanke na plači. — Legi je poverjena razdelitev božičnih paketov med najpotrebnejše. MORALA: Ko se bo spet enkrat prikazalo sonce po dežju, bomo rekli: Dež je bil — zatušan. če njih vodja je brez uma. Za brezposelnost ga prosim, naj je prav nič ne prinese, te, da tukaj je zadosti, da bo bolje, če jo odnese. A tržaškim gospodičnam, pišem, mi nič treba dati, njim, da dajejo dobrote že ameriški soldati. C e pa kakšno jrajlo hoče prav zelo razveseliti, vozni listek do New Yorka moral bi ji podariti. Za slovensko gledališče pa dvorano naj nakloni da ne bo brez strehe v Trstu Sekspir, Gogolj in Goldoni. Marsikaj še napisala sem nebeškemu Marshalli, če mi želje bo izpolnil, to se videlo bo kmalu. Ce je tak ta darežljivec kot Marshall - Amerikance nam bo le veliko obljubil, dar dobil bo pa kak Spanec. Kajti Franko je tak človek, ki pomoči potrebuje, on z demokracijskim darom svoj fašizem si vzdržuje. Kaj pa ti, predraga moja, si Miklavža naprosila? Jaz želim ti, da v vseh prošnjah res uslišana bi bila! Ce pa nič ti ne prinese ni ti treba žalovati, kar v obraz lepo mu reči: «Takšen si kot: oleati!» Te pozdravlja Tvoja Juca da ne bom šel iz domovine. Ce storiš mi to uslugo, daj naslov mi paradiža, pa takoj ti pošljem gori v tvojo čast tri tone riža. Cangkajšek Vidalijevo pismo Dragi sveti Nikolo mene je popadlo zlo; šovinizem me mori, polna mi ga je vsa kri. Trk?m si na prsa rdeča, govorica mi bobneča laja kakor pes na brata, na Slovenca in Hrvata. Trdim, da za interese delavske se tu borim, a v resnici, vrag me vzemi, se borim le proti njim! Prosim te, če so slučajno v tvoji sveti apoteki sredstva zoper šovinizem me ozdravi s tem; leki. Mnoge bi to zveselilo, ljudstvo bi se oddahnilo. Vidah Pismo Iržaškega policaja Meni pa prinesi dosti sladkarij, kajti za sladkobo roka me srbi. V Trstu že poznane moje so navad": če policaj le more kje kak sladkor ukrade. Da mi ne bo treba krasti sladkarij, naj mi tvoja milost v dar jih pobeli! ■ Tržaški policai Pismo potcpljeoili ladii Tu v tržaškem smo zalivu se med vojno potopile. Pol smo v vodi. pol na soncu, spodaj ribe, zgoraj ptice lahkokrile. Nihče se za nas ne zmeni, kot smo padle, smo ostale: . kaže, da v tem stanju bomo tretjo vojno dočakale. Ti, dobrotljivi mogotec, nam pomagaj iz težave, tri žerjave si omisli in nas dvigni spet v višave. In če malo nas popraviš, v dalje spet bomo hitele ter Miklavžu — rešeniku večno slavo bomo pele. Potopljene ladje RAZGLAS Zadeva splošne stavke iz Teta 1SH6 je z obsodbo voditeljev ljudstva «zadovoljivo» končana. Upravičeno je upanje, da bodo merodajni krogi storili še zadnji korak ker nagradili vse tiste požrtvovalne patriote, ki so tedaj sicer nemoteno, a vendar hrabro vdirali v prostore tržaških političnih in kulturnih krožkov ter tam razbijali in pustošili. Vsi ti patrioti se pozivajo, da se nemudoma zglase na sedežih svojih organizacij ali na sedežu podpisane Lege, da tam podpišejo skupno vlogo za nagrado. Vsak naj prinese kratek opis in seznan svojih junaštev. A noi — Dominus vobiseum! Lega Nazionale. DOGODIVŠČINE GOSPODA VILITORIJA V «