Zabavni dogodki iz minulosti
Po raznih virih nabrala Gnjevoš in Internus.
5. Ponočni strah.
Po bitki pri Jeni je Napoleon nekaja časa stanoval v gradu Šarlo-tenburg. Tu je stala v sobi, kjer je obedoval kralj Friderik Viljem III., ura, ki je natanko posnemala trobentanje vojaikov. Ta soba je bila tudi Napcleonu prideljena za stanovanje. Najbrž je kak poreden sluga uro zvečer navil, in o polnoči so troblje zatrobile po cclem gradu. Sluge, adjutanti, tudi Napoleon — vse je hitelo iz postelj, vsi so mislili na zavra-ten napad. Pa kmalu je vse prenehaJo', ne da bi bili izvedeli prestrašenci, odkod to trobljenje. Zato so postavili straže po gradu. Ob eni se je trob-ljenje zopet oglasilo, in ker so straže šle za glasom, so prišle tudi v obed-nico, kjer je stala ura in — trobila.
6. Otroška preprostost.
Ludovik XIV., francoski kralj, se je nekega dne sam izprehajal v Versaillesu (beri: Versaju) in se približal vrtu nekega vrtnarja. Ko vrtnar zagleda kralja, hitro odtrga na bližnjem drevesu dve jako lepi marelici ter ju izroči svojemu dvanajstletnemu sinku z naročilom, naj ju ponudi kralju v dar. Deček teče, dohiti kralja in mu reče: »Ali bi Vaše veličanstva ne hotelo milostno sprejeti ti-le dve marelici kot darilo mojega očeta?« V svoji privajcni vljudnosti ju sprejme kralj ter takoj slastno ugrizne eno-Potlej pa reče dečku: »Čuj, dcčko, dajva si pošteno razdeliti in druga naj bo tvoja.« Brez obotavljanja io deček vzame in. začne lupiti s svojim nožičkom. »Zakaj pa deJaš to?« ga vpraša kralj. Z vso odkritosrčnostjo odgovori vrtnarjev sin, da mu je takrat, ko je tekcl za kraljem, ena padla v lužo, zdaj pa ne ve več, katera; zato zdaj to lupi za slučaj, ko bi bila pa vcndarle ta padla v blato.
7. Dionizij kupuje modrost.
Med trgovci je sedel tudi modrijan Diogen. Kralj Dionizij ga vprašar »Kaj pa ti prodajaš?« Odgovori mu: »Modrost!« Nato vpraša kralj: »P» čem je tvoja modrost?« Diogen reče: »Po šeststo goldinarjev.« DioniziJ mu res da šeststo goldinarjev ter zahteva od njega modrosti; a modrijan mu reče: »Karkoli delaš, delaj modro in pazi na konec!«
Čez nekaj časa se izkuje zarota proti Dioniziju, in podkupljcni Dioni-zijcv brivec mu je imel prerczati vrat, ko ga bo prvič bril. Ko brivec prične svoje delo, Dionizij za šalo izreče besede: »Karkoli delaš, delaj modro in pazi na konec« Brivcc se je silno prestrašil; kajti mislil je, da kralj ve za vso zaroto. Ves preplašen poklekne pred kralja in ga prosi milosti ter mu pove vse o zaroti, in kako je bil on odločen, da umori kralja.
Zdaj se je Dionizij prepričal, da Diogenu ni predrago plačal modrosti.