i« dol en j ka
Vam želi srečno novo leto 1995#


i
JSK1 LIS
Št. 52 (2367), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 29. decembra 1994 • Cena: 110 tolarjev
OLENJSKI UST OlENJSKI LIST ^ (OLENJSKI LIST*-DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST

Prednovoletne stavke iz obupa
Nekateri delavci še niso dobili niti plač za oktober - Stavke v Hipotu in Rezistorjih,
Novoteksovi Konfekciji, Pionirju - Za marsikoga je ugasnila zadnja iskra upanja
NOVO MESTO - V nekaterih podjetjih v novomeški občini delavci nimajo prav nobenega razloga za praznično razpoloženje. Še več, očetje in matere se z otroki ne upajo več v mesto, kjer v trgovinah in na stojnicah ponujajo toliko stvari, ki sijih otroci žele, pa jim ne morejo kupiti niti kakšne malenkosti, saj nekateri še niso dobili plače za oktober, da o regresu sploh ne govorimo. Zato so v teh prednovoletnih dneh v Novoteksovi Konfekciji, Pionirju, v šentjernejskih Hipotu in Kezistorjih stavkali.
taBokom
Mport-import
trgovina s kmetijsko mehanizacijo
zastopstvo	MARIBOR
Podbevškova ulica 5 68000 Novo mesto tel.: 068/23-826, 22-288 tel. in fax.: 068/322-625
Novoletni popust za traktor Goldoni tip Euro 22 RS, 3% popusta in praktična nagrada za traktor Zetor in 5% popusta za traktor Univerzal. Ugodna cena kotlov za žganjekuho in brzoparilnikov.
Avtoplašči različnih dimenzij. Akumulatorji: brezplačna demon-taža, montaža in odkup odpadnih akumulatorjev.
Na zalogi dovolj akumulatorjev, vseh tipov.
J
Nekdanja šentjernejska Iskra je včasih dajala delo 1.300 ljudem iz teh koncev, potem se je to število precej zmanjšalo, sedaj pa grozi, da bo z novim letom ostalo brez dela še kakšnih 250 ljudi. Kaže namreč, da bo podjetje Rezistorji zaprlo vrata, saj kljub delu in zanimanju naročnikov lastniki in vodstvo podjetja ne najdejo rešitve. Podjetje, ki je nastalo iz nekdanjih Iskrinih Uporov, ne more vračati kreditov, s katerim je v stečajnem postopku odkupilo prostore. Takoj naj bi potrebovali okoli milijon mark, a jih nimajo kje dobiti. Delavci še niso dobili niti (že tako nizkih) plač za november ne drugega dela regresa. In kot kaže, bodo kmalu doživeli še drugi stečaj.
ROPARKA JE DELAVKO MENJALNICE ZVEZALA
ČRNOMEIJ - 21. decembra, nekaj minut po 7. uri, je neznana storilka stopila v prostore zasebne menjalnice Interšafar v Črnomlju in s pištolo v roki prisilila 37-letno M. R iz Črnomlja, da ji je izročila denar. Ko je vzela 2 JOO nemških mark in 140.000 tolarjev, je delavko zvezala na stol in odšla. Ko se je tej uspela razvezati, je obvestila o ropu policiste. Ti so takoj pričeli z iskanjem, po radiu pa je bilo objavljeno tudi obvestilo, da gre za m ligšo žensko, staro okrog 20 let, oblečeno v modro bundo in kavbojke in s črno kapo na glavi, vendar jjin jo do sedaj še ni uspelo prijeti.
Danes v Dolenjskem listu
na 3. strani:
0 Nazdravimo s penečim cvičkom!
na 9. strani:
0 Prvi sneg kljub napovedim presenetil
na II. strani:
0 Kdo se boji dedka Mraza?
na 12. strani:
0 Vače zgodbe, (ki so zaradi obilice oglasov izpadle prejšnji teden, za kar se piscem in bralcem opravičujemo)
na 13. strani:
0 Deklica iz knjige zares živi
na 15. strani:
0 Spomenik na Selih potvarja resnico
RAZSTAVA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU - Vpočastitev dneva samostojnosti so v ponedeljek, 26. decembra, zvečer v gostišču na Bregu v Novem mestu odprli razstavo novejših del znanega novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, ki že dobri dve desetletji ustvarja. Na otvoritvi je slavnostni nagovor imel minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, višji kustos Jožef Matijevič pa je z izbranimi besedami orisal Kolarjeva slikarska ustvarjalna hotenja ter med dmgim poudaril, da je malo slovenskih slikarjev, katerih ustvarjalnost bi tako močno in sugestivno kot Kolarjeva izražala njihov osebni jaz. Za prijetno vzdušje na kulturnem večeru so poskrbeli mladi glasbeniki iz novomeških skupin Mercedes Band in Last Califomians, violinistka Jelena Ždrala terJosep D 'Erbezoa s svojo skupino. Za vezno besedilo, ki so ga sestavljali odlomki iz Picassojevih, Gau-ginovih, Cezannovih in Matissovih razmislekov o slikarstvu, je poskrbela slikarjeva hči Klavdija. Kot je povedal Kotar, je svojo drugo letošnjo samostojno razstavo posvetil tudi svoji pokojni sestrici Albertini, ki je umrla stara komaj 6 mesecev, po njeni smrti pa se je mati kljub slabemu zdravju odločila, da rodi še enega otroka, Jožeta. Razstava Na Bregu je potrdila, kako prav je imela. (M. Markelj)
Stavkali so tudi v Hipotovemu programu Potenciometri in prejšnji četrtek in petek direktorjema preprečili vstop v prostore. Na zahtevo stavkovnega odbora se je pogajanj udeležil tudi novi šentjernejski župan Franc Hudoklin. Dogovorili so se, da bodo
delavci dobili 15.000 tolarjev akontacije, ostali del plače pa te dni. Tudi Potenciometrom se obeta stečaj.
Večina Pionirjevih delavcev, ne pa vsi, je prejšnji teden dobila plače za oktober, o novembrskih pa še niti ne govorijo. Dolgujejo jim tudi še drugi in tretji del regresa. Dela imajo pa čez glavo. Na nekaterih gradbiščih in v nekaterih Pionirjevih delniških družbah so prejšnji teden v celoti ali delo-
(Nadaljevanje na 4. strani)
34-LETNO SPONZORSTVO - Podjetje IBN-JT iz Ljubljane, ki ga mnogi še vedno bolje poznajo pod nekdanjim imenom Jugotekstil, je letos že 34. leto zapored obdaroval otroke metliške podružnične šole na Suhorju. Podjetje je kot sponzor izdatno pomagalo pri opremljanju šole, vsakega otroka pa vedno še posebej nagradilo z bogatimi darili. Kot vsak leto so tudi letos suhorski šolarji svojim dobrotnikom pripravili prijeten program (na fotografiji). Letošnje srečanje je bilo toliko bolj ganljivo, ker je pobudnik sponzorstva Moša Vukovič sporočil, da odhaja v pokoj, a zagotovil, da bodo njegovi nasledniki nadaljevali z delom, ki ga je začel. Ravnatelj osnovne šole Metlika Jože Mozetič se mu je v imenu šote in občine zahvalil za irožrtvovalno delo, Suhorčani pa so mu poklonili darilo, ki ga bo spominjalo na Belo krajino. (Foto: M.B.-J.)
Renault Laguna slovenski avto leta
Za njim so se uvrstili Seat Cordoba, Fiat Punto, BMW serija 7
LJUBLJANA - Prejšnji teden je posebna žirija, v kateri so bili predstavniki TV oddaje 10.000 obratov, Vala 202, Motorevije ter revije Avto in šport, objavila izid glasovanja za slovenski avto leta 1995. Ta naslov je pripadel avtomobilu Renault Laguna. Glasovanje za slovenski avto leta je potekalo tretjič zapored, za naslov pa seje potegovalo 14 avtomobilov, ki so bili v letu, ki mineva, prvič v redni prodaji na slovenskem trgu.
V izboru so s svojimi glasovalnimi listki in dopisnicami sodelovali bralci, gledalci in poslušalci naštetih slovenskih medijev, po njihovem mnenju najbolj priljubljenim petim avtomobilom pa je vsako uredništvo dodalo še svojo oceno in točke. Renault Laguna je dobil 36 točk in s tem osvojil prvo mesto; drugi je bil Seat Cordoba s 33 točakmi, tretji Fiat Punto (22 točk), četrti BMW serija 7 (19) in peti Nissan Terrano II (14 točk). Slavnostna podelitev naslova “slovenski avto leta 1995” bo sredi januarja v Ljubljani.
Za Renault Laguna je to v kratkem času že drugi laskavi naslov najboljšega avtomobila, saj je posebna žirija hrvaških specializiranih novinarjev v začetku decembra Laguni podelila naslov hrvaškega avtomobila leta 95, za njim pa sta se uvrstila Fiat Punto in Opel Omega.
ILI/I
Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin
Tel.: 068/324-442 Fax: 068/323-209 Trgovina in montaža: centralna kurjava, vodovod, plin, elektrika, barve, laki.
n=
■ 0
.
PLINSKE PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO ŽE OD 124.000 SIT — BPD DALJE
Elektrika iz zemeljskega plina
V Elektrarni Brestanica so tretjo turbino priključili na zemeljski plin - Boljše rezer-ve ob pomanjkanju energije in večja varnost NEK - Investicija 6,5 milijonov DEM
TERMOTEHNIKA
VEČ KOT TRGOVINA
Kolektiv Termotehnike želi vsem svojim kupcem, dobaviteljem, poslovnim partnerjem in občanom vesele praznike in prijetno leto 1995
NOVO: 10% popusta za montažo centralne kurjave in servisiranje oljnih gorilcev v času od 1. februarja do 31. marca. Velja za vse, ki boste z nami sklenili dogovor do 31. januarja 1995.
NOVO: obnavljamo, servisiramo in vzdržujemo velike kotlovnice, vse od ventilov, avtomatike, kotlov, gorilcev, priprave vode, do vseh vrst instalacije in manjših gradbenih del.
Lahko nam zaupate, imamo dolgoletne izkušnje.
Tel.: 068/322-550,	323-903,
323-933
Fax: 068/322-050
Nagrajenac tega tedna ta 0240753 BOIDAN ANTON, DVOR 43, 68361 DVOR
Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17. Novo mesto
BRESTANICA - Elektrarna Brestanica je v petek priključila tretjo turbino na zemeljski plin, kar je zgodovinski mejnik v slovenski energetiki, siy je prvič uradno stekla komercialna proizvodnja električne energije na osnovi zemeljskega plina. V elektroenergetskem sistemu Slovenije ima brestaniška elektrarna intervencijsko vlogo, s to posodobitvijo pa bo zagotavljala boljše rezerve električne energije in s tem tudi povečala varnost delovanja Jedrske elektrarne Krško, sty lahko s plinom dosežejo polno moč turbine na osnovi zemeljskega plina v 15 minutah.
Možnost prehoda elektrarne na kurjenje z zemeljskim plinom se je
* Elektrarna obratuje letno 400 do 500 ur, predvsem v dnevnih konicah zjutraj in zvečer ter ob pomanjkanju energije, hkrati pa pomeni tudi rezervo za jedrsko elektrarno. II konični oskrbi lahko po novem prispeva 10 MVV dodatne spremenljive moči, kar je 20 odstotkov slovenskih potreb po konični energiji. Ob enakem obsegu obratovanja bi se investicija povrnila v petih letih. Preizkušena tehnika, strokovno znanje in že vložena sredstva bodo v veliko pomoč pri izgradnji nove 70-mcgavatne plinske turbine.
odprla z izgradnjo plinovoda v Posavje in Dolenjsko. Skupaj z generalnim remontom so morali na turbini izvesti nekatere tehnične dopolnitve, zamenjan pa je bil tudi računalniški sistem vodenja, ki omogoča komunikacijsko povezavo z Republiškim
centrom vodenja.Vrednost investicije znaša skupaj 6,5 milijona nemških mark. Prispevek za magistralni plinovodv letih 1991 in 1992 je znašal 3,4 milijona nemških mark, prispevek iz republiškega proračuna v letu 1993 2 milijona DEM, sredstva iz amor-
tizacije in vzdrževanja v letu 1993 in 1994 pa 1,1 milijona DEM.
Pridobivanje električne energije iz zemeljskega plina ima vrsto prednosti. Trenutno je to eden najčistejših energetskih virov v Sloveniji. Zmanjša pa tudi obratna sredstva, ker niso potrebne zaloge plina. Plin za eno kilovatno uro stane 10 pfenigov, kar je primerljivo s stroški termoelektrarn.
T GAZVODA
ZAHVALA IN ČESTITKA ZDRUŽENE LISTE
Območni odbor ZLSD Novo mesto se volilcem zahvaljuje za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah in želi vsem občanom veliko uspehov in dobre volje v letu 1995. Poleg že nakazanih 50.000 tolarjev za izgradnjo porodnišnice in 15.000 tolarjev za dogradnjo šole Grm namenjamo namesto individualnih čestitk ob novem letu še 20.000 tolarjev za izgradnjo porodnišnice. Z dobro voljo v novo leto!
Območni odbor ZLSD Novo mesto
ik
, L
41
ijT Srečno * 1995. leto!
Paič
PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax : 0608/61-450
PRVIČ PROIZVODNJA ELEKTRIKE NA PLIN - Na novinarski konferenci sta novo pridobitev Elektrarne Brestanica, predstavila tudi Edi Zidarič in Gorazd Pozvek. Ot\’oritev in zagon turbine pa sta opravila najstarejša delavca v Elektrarni, Drago Požun in Franci Šerbec. (Foto: T. G.)
Do 5. januarja.
H VREME
Po predhodno toplejšem vremenu se bo ob koncu tedna (in leta) spet ohladilo, v nedeljo so možne občasne snežne putlavine.
DR. JANEZ GABRIJELČIČ PRISEGEL
LJUBLJANA - Državni zbor je na predlog predsednika republike Slovenije izvolil v 9-člansko računsko sodiče Republike Slovenije dr. Janeza Gabrijelčiča iz Novega mesta. Mandat članov te nove državne ustanove, ki ima nalogo nadzorovati porabo državnega denarja, traja 9 let.
Hitro je treba skočiti v Savo
Ssosca®
Letošnje in novo leto
Letos smo imeti volitve. Županski kandidati, ob teh pa tudi kan-
ita nesla zlata jajca. Če kokoške ne bo, naj novopečeni župani že zdaj začno misliti, kateremu jastrebu bodo
mi zaveammi državljani. Na zagovor bo treba, saj bo po kanona-dah predvolilnih obfjub nastopu mir. Mir je sicer tisto, česar si je tudi vse letošnje leto zaman želela Bosna in Hercegovina in s čimer je svet tudi letos spretno trgoval. Medtem ko južno od Slovenije v nekdanji Jugoslaviji ni miru, ker je vojna, onstran zahodnih slovenskih meja letos se ni zapokalo orožje. Je pa bil nemir v italijanskem parlamentu, nazadnje, ko so odstavljali nam nenaklonjenega
nevno zmago Titovih mladincev, poslovil od ministrskega stolčka Peterle. Vse to in drugo so delali za ljudi. Kaj pa kruha m osebne sreče, so imeli tega ljudje, zlasti Slovenci letos tudi v izobilju? Kakšno bo kaj novo letov
t,
REZKA GODNJAVEC, upokojena gostinka iz Trebnjega: “Leto, ki mineva, ni bilo posebno radodarno. Vsak ga je doživel po svoje. Pomembno je, kako kdo gleda na stvari. Živim kot optimist, zato leta ne bi posebno grajala. V novem letu si želim več razumevanja v Sloveniji. Dovolj naj bi bilo dela predvsem za mlade. Starejši naj bi mlade razumeli. Želim si sožitja in spoštovanja do vseh, posebej do tistih, ki delajo za nas. Ne smemo samo zahtevati.”
ALOJZ MLAKAR upokojenec s Ponikev pri Sevnici: “Vodilni se med seboj prepirajo, vsak bi rad imel glavno besedo, vsak bi rad odločal, manjka pa denaija za vse 'te želje. Prej smo imeli eno vlado, zdaj jih imamo deset. Politiki bi se morali bolj dogovarjati. Letošnje leto je bilo v državi pozitivno, lahko pa bi bilo boljše. V naši družini ni bilo najbolje z zdravjem. Prihodnje leto bo v državi slabše, kot je bilo letošnje.”
VIDA BADOVINAC, delavka v Dolenjski banki v Metliki: “Letošnje leto je bilo za moje družinske člane polno bolezni in nezgod, zato ga bom poskušala čim prej pozabiti. Želim, da se ne bi nikoli več ponovilo. V prihajajočem letu si želim predvsem veliko zdravja ter da bi rešili probleme med Slovenijo in Hrvaško, ker živim prav na meji. Pa seveda, da bi se imeli ljudje med seboj radi in da se ne bi gledali s sovraštvom v očeh. Predvsem pa naj bo mir.”
VINKO HUTAR, strojni ključavničar iz Semiča: “Letošnje leto mi bo ostalo v spominu predvsem po tem, da smo Semičani po več kot treh desetletjih znova dobili občino. Drugače sem bil z iztekajočim se letom kar zadovoljen. Zdravje mi je dobro služilo in tudi v službi ni bilo večjih težav. To pa je najpomembnejše. Zato si želim, da bi bilo tudi v naslednjem letu vsaj tako kot letos. Če ne bo slabše, bom kar zadovoljen.”
SIMON ŽIŽEK, študent iz Novega mesta: “Vesel sem, da je bilo v iztekajočem se letu za nas študente veliko dela in zaslužka, da sem uspešno opravil vozniški izpit in si kupil prvi avto. Na političnem prizorišču štejem za uspeh, da se je umaknil zunanji minister Lojze Peterle. Sicer se mi zdi pomembno, da naši smučaiji pridobivajo nekdanji ugled in so skupaj z drugimi slovenskimi športniki pridobili za Slovenijo več ugleda kot naši politiki.”
FRANCI GORNIK, ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje: “V spominu mi bodo ostale volitve, saj so nov mejnik v demokraciji, pa Še za svetnika sera bil izvoljen, Spominjal se bom, da sva se s partnerjem uvrstila na državno prvenstvo v bridgeu. Poklicno sem zadovoljen, ker je bila v letu 1994 sprejeta odločitev o gradnji osnovne šole v Kočevju. Naša družina pa bo zadovoljna, ker se bo te dni končno preselila v novo stanovanje.”
MIRJANA ČEŠAREK, prodajalka iz Dolenje vasi v občini Ribnica: ‘To leto je bilo umirjeno in mi v spominu ni ostalo kaj jromembnega. Najbolj se spominjam praznovanja svojega tridesetega rojstnega dne. Za prihodnje leto pa pričakujem, da se bo končno začel zviševati naš življenjski standard, kar nam pred volitvami vedno obljubljajo vsi politiki. Sicer pa je najvažnejše, da si zdrav in da imaš primemo veliko denarja,”
ZINKA TOMŠE, poslovodkinja i/. Ribnice pri Brežicah: “Mene je v preteklem letu najbolj razveselila novica, da je moj sin po treh letih iskanja prišel do službe, za povrh pa je tudi mož dobil odločbo o stalni zaposlitvi. Za naslednjo leto ne morem reči, kako bo. Veliko bi mi pomenilo, če bo snaha dobila državljanstvo, ne bi pa bilo slabo, če bi se nam promet v trgovini kaj povečal in s tem, razumljivo, tudi plače,”
IVAN PIRC iz Kostanjevice: “Ker so lokalne volitve še sveže, mi bodo v letu 1994 ostale najbolj v spominu. Je pa to leto, v katerem je še vedno naraščala brezposelnost, zaznamovano je bilo s političnimi aferami, odstopi ministrov, zamenjavo predsednika državnega zbora in odstopom zunanjega ministra. Je tudi leto, v katerem se najmočnejša parlamentarna stranka namesto za narod preveč preveč bori za oblast.”
Po spremenjenem faktoiju več štipendij
Skoraj 2.500 republiških štipendistov
	
€	iz ^ 0NOVOMEŠKE ^ PORODNIŠNICE
V času od 13. do 20. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Sonja Kuhar iz Čelevca - Klemena, Jožica Turk z Vrha pri Hinjah - Jožeta, Jožica Pirnat iz Poljan pri Žužemberku - Antona, Katica Male-rič z Lokev - Rebeko, Sonja Sokolovič iz Kostanjevice - Tjašo, Polonca Juršič z Velikega Cerovca - Davida, Martina Turk s Tolstega Vrha - Boruta, Štefka Murn iz Sadinje vasi -Majo, Jožica Maver iz Jurke vasi -Nastjo, Štefka Lekše iz Grobelj -Jerneja, Helena Cimrmančič iz Petan - Karmen, Polonca Žagar iz Biške vasi - Luka, Marjana Kulovec z Ur-šnih sel - Blaža, Vesna Borin iz Trebnjega - Klemena, Ana Jarnevič iz Obrha - Aleksandra, Anica Kolenc iz Zaloga - Moniko, Suzana Balkovec iz Zilj - Barbaro, Betka Npyak iz Zagorice - Primoža, Dragica Špec z Dol. Polja - Gregorja, Lidija Sotler s Senovega - Matica, Darja Majerle iz Črnomlja - Tanjo, Andreja Bartelj iz Jablana - Nino, Tonica Udovč iz
Spodnjih Voda! - Mateja, Branka Medvešek iz Čuži ’
ledvešek iz Cužnje vasi - Klavdijo, Jožica Grm z Vrha pri Križu - dečka, Silva Kramar iz Lutrškega sela -dečka, Janja Hrastar z Vinjega Vrha - deklico.
Iz Novega niesta: Bernarda Muhič iz Potočne vasi 9 - Davida, Jerneja
Perc iz Jerebove ulice 20 - Leo, Na-
taša Vrhovšek iz Ulice Marjana Kozine 19 - Patricijo, Silva Hervolj iz Potočne vasi 21 - Manco.
Čestitamo!
Za prestano goije zahtevajo svoje
Država je dolžna urediti probleme žrtev nasilja 2. svetovne vojne v skladu z ustavo ______in evropskimi rešitvami - Društvo izgnancev na vlado naslovilo pismo
NOVO MESTO - Novembra, ko je bila sprejeta nova metodologija za izračun faktorja za preračun katastrskega dohodka v ekvivalent osebnemu dohodku in je bil faktor spremenjen od 22 na 7,68, se je število upravičencev do republiških štipendij povečalo. Na novomeško enoto republiškega zavoda za zaposlovanje je letos prispelo 3.900 vlog za republiške in Zoisove štipendije. Po prvih izračunih, ko je bil faktor za preračun katastrskega dohodka še 22, je bilo do štipendij upravičenih 2.373 prosilcev, od tega 1.974 za republiško štipendijo. Ker pa imajo na območju obeh dolenjskih in belokranjskih občin skoraj 90 odst. prosilcev, ki imajo med dohodki naveden katastrski dohodek, je zaradi tega večino prosilcev bilo prizadetih. Po spremembi faktorja prejšnji mesec pa je bilo do štipendij upravičenih več prosilcev, po novem jo prejema 2.484 dijakov in študentov, od tega 471 na novo.
Tudi po tej spremembi so na zavodu prejeli 123 pritožb, od tega so 29 prosilcev napotili na Center za socialno delo po dodatno obrazložitev, 41 sojih poslali v Ljubljano na 2. stopnjo, 53-irn pa so poslali obrazložitev, zakaj niso upravičeni do štipendije, v nekaj primerih so v skladu z določili štipendijo tudi delno zvišali. V mnogih pritožbah so prosilci navajali, da otroci obrtnikov in podjetnikov štipendije dobivajo, čeprav imajo doma dva dobra avtomobila in podobno. Na zavodu na to pravijo, da pač delajo v skladu s pravilniki in da pri tem upoštevajo vse uradno overovljene podatke, ki jih morajo dostaviti obrtniki in podjetniki.
Čeprav je po spremenjenem faktorju za preračun katastra prišlo do štipendij več dijakov in študentov, pa so se v celoti štipendije znižale, saj so še vedno vezane na zajamčeni osebni dohodek, medtem ko so se plače zvišale. Na zavodu se med drugim zavzemajo, da bi cenzus postala povprečna slovenska plača ter da bi krili stroške vsem, ki se vozijo v šolo ipd.
J. D.
KRŠKO - Člani izvršilnega odbora Društva izgnancev Slovenije (DIS) so na svoji 12. seji, kije bila prejšnji torek v Krškem, med drugim odgovorili tudi na pismo iz kabineta predsednika vlade Republike Slovenije, ki so ga prejeli konec novembra in obravnava mnenje o zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Izgnanci so razočarani zaradi zavzetih stališč, ki so predvsem posledica nerazumevanja celotne problematike izgnanstva in upravičenih zahtev 25.000 še živečih izgnancev, ki tudi po polstoletni zamudi še nimajo moralnega zadoščenja niti materialne odškodnine za preslano trpljenje.
Besedilo 50. člena ustave namreč jasno in nedvoumno zagotavlja voj-
strokovnost pri obravnavanju te prO' blematike ter poznavanju mednarou
nih aktov.	_______
T GAZVODA
nim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo. Med slednje nesporno spadajo tudi izgnanci, ki so bili med 2. svetovno vojno nasilno izgnani iz svojih domov v Srbijo, Hrvaško, Bosno in več sto nemških taborišč. V pismu vladi RS je izvršilni odbor DIS izrazil začudenje nad razlago 50. člena, češ da žrtvam vojnega nasilja ni potrebno zagotoviti enakih pravic kot vojnim veteranom, saj so po taki razlagi žrtve vojnega nasilja drugorazredna kategorija ne glede na vrsto in težo prestanega nasilja.
V pismu so zapisali, da ne zahtevajo nobenih privilegijev in tudi ne izenačenja z vojnimi veterani, zahtevajo pa, da se po 50-ih letih zapostavljanja vendarle enkrat izgnance prizna za žrtve genocida, vsem izgnancem prizna izgnanstvo v posebno dobo, zagotovi mesečna renta za še žive izgnance, prizna pravica do.voj-ne odškodnine od držav nekdanjih agresorjev ter popolno zdravstveno varstvo. Nesprejemljivo je tudi, da se starostni pogoj za pravico do pokojnine upravičencem zniža za toliko časa, kolikor je trajal prisilni ukrep ali nasilno dejanje, vendar največ za tri leta, saj so Nemci začeli z izgonom takoj po okupaciji, izgnanci pa so se vračali domov še daleč v jesen 1945 leta. Skupaj je bilo skoraj 80 tisoč izgnancev, ki so bili žrtve nacističnega
genocida, vsa povojna leta pa so bili zapostavljeni in ignoriram.
Izvršni odbor želi s pismom opozoriti na minimaliziranje izgnanstva, ki ni pomenilo samo štiriletno odsotnost z doma, temveč in predvsem nasilje, prestano trpljenje, zdravstveno in psihofizično prizadetost, izgubo ustvarjanja življenjske eksistence in ogromno materialno škodo. Zato Društvo izgnancev Slovenije pričakuje od vlade večje razumevanje vseh razsežnosti in posledic, priznanje ustavno zagotovljenih pravic in večjo
Za več zdravja in sožitja v družini
V mreži zdravih mest
TREBNJE - V sklopu projekta revitalizacije družine, za katerega so se že pred časom navdušili v Trebnjem, poteka vrsta dejavnosti, ki se tako ali drugače nanašajo na družino. Taka so v letošnjem mednarodnem letu družine ustanovili tudi Društvo za zdravje in sožitje v družini. Društvo je soorganiziralo tematske okrogle mize, družinski piknik in druge pri'
SE ENKRAT DRAŽJI TELEFONSKI IMPULZ
LJUBLJANA - Urad vlade za informiranje nam je sporočil, daje s 16. decembrom slovenska vlada dovolila podražitev osnovnih poštnih storitev za 8,3 do 10,5 odst. Cena telefonskega impulza v notranjem prometu se je povečala za sto odst., od 1,3 na 2,6 tolarja, cena minute telefonskega pogovora v mednarodnem telefonskem prometu pa seje znižala za 5 do 41 odst., glede na tarifno območje. V utemeljitvi teh sprememb je rečeno, da sprejeti ukrepi pomenijo prvi korak k prilagoditvi strukture cene telefonskega pogovora v razvitih evropskih državah. In še to: uvedeni so popusti v času manjše obremenitve omrežja, med 19. in 7. uro zjutraj.
• Izvajanje projekta revitalizacij* družine je bil Trcbanjccm zadosten razlog za pristop k t.i. mreži zdravili mest, s katero želi Svetovna zdravstvena organizacija izboljšati človekovo bivalno okolje. Trebnje seje' okviru te mednarodne pobud* osredotočilo na socialno področje.
reditve, vse z mislijo, da je potrebno na družino mislili in v njeno dobro delati tudi pozneje, ne samo do kon-: ca 1994. leta.
Projekta revitalizacije družine, kij* bil izhodišče za nastanek društva, s° se v Trebnjem lotili zaradi očitnih socialnih problemov, ki jih že dalj časa slutijo za visokim številom samomorov v svoji občini. Ob predpostavki, da vrsta družbenih teža* posameznika korenini v družim, skušajo na poznejše ravnanje zakoncev delovati s predzakonskim svetovanjem in s šolo starševstva.
Več razlogov za carino v Metliki
Metliška vlada je v prošnji Republiški carinski upravi za odprtje carinske izpostave za blagovni promet v Metliki nasula veliko argumentov - Zamudno carinjenje v Novem mestu
METLIKA - Tukajšnji izvršni svet je na Republiško carinsko upravo naslovil prošnjo za odprtje carinske izpostave za blagovni promet v Metliki. S povečanjem blagovnega prometa na metliškem mednarodnem mejnem prehodu imajo Belokranjci vse več težav s carinjenjem blaga. Dogaja se, da morajo voziti blago v Novo mesto, kur povzroča dodatne stroške in izgubo časa. Zato IS predlaga večja pooblastila carinske izpostave, kot jih ima sedaj.
IS je prepričan, da bi bilo najbolj smotrno, da bi bila v Beli krajini le ena carinska izpostava in sicer v bližini mednarodnega mejnega prehoda v Metliki. Metličani so svoj predlog podprli s številnimi argumenti. Po sedanjih podatkih je na mejnem prehodu v Metliki promet blaga petdesetkrat večji kot v Vinici. Vse blago, ki hi prispelo iz Hrvaške ali drugih južnih držav, bi bilo v Metliki dokončno ocarinjeno in bi nadaljevalo pot naravnost k uvozniku. Sedaj namreč to blago vozijo v novomeško carinarnico, od tam pa nazaj v Belo krajino. Če bi bila carinska izpostava v Črnomlju, bi morali uvozniki iz metliške in semiške občine najprej voziti blago z meje v Črnomelj, potem pa k uporabnikom. Zato bi bilo po mnenju IS z organizacijo carinske izpostave delo v bližini metliškega mejnega prehoda ali na njem
občinska skupščina. V okviru te lokac-idena tudi gradnja morebitnih objektov za potrebe carine. Poleg tega je nekaj sto metrov od mednarodnega
ije, kije na družbeni zemlji, je predv-cestnega mejnega prehoda metliška železniška postaja, kije na progi Novo mesto - Karlovec zadnja tovorna postaja v Sloveniji. Tako bi po mnenju metliškega IS lahko brez večjlb dodatnih stroškov na železniški postaji v Metliki carinili še blago, ki potuje po železnici, ter s tem odprli tudi železniški blagovni promet s Hrvaško.
M.B.-J.
* V Metliki poudarjajo, da je na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki primerna lokacija tudi za poznejšo gradnjo prostoearinske cone. Tako hi cariniki z bližnjega mejnega prehoda lahko racionalno nadzorovali še dogajanja v tej pro-stocarinski coni.
racionalnejše, stroški poslovanja carinskih organov pa manjši.
Na sedanji lokaciji mednarodnega mejnega prehoda v Metliki je izdelan tudi lokacijski načrt, ki gaje potrdila

MKO
PIONIR MKO, d.d.,NOVO MESTO Kočevarjeva ulica 1, 68000 Novo mesto
Direktor PIONIR MKO v skladu z določili 31. člena Statuta PIONIR MKO, d.d., razpisuje naslednja delovna mesta.
1.	avtoelektrikar	2 delovni	mesti
2.	KV elektrikar — jaki tok	2 delovni	mesti
3.	varilec	2 delovni	mesti
4.	ključavničar	3 delovna mesta
5.	avtomehanik	2 delovni	mesti
6.	strugar	1 delovno mesto
Pogoji za zasedbo: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, 3-mesečno poizkusno delo.
Rok za prijavo: 8 dni po objavi z vsemi potrebnimi dokazili o izobrazbi na naslov: PIONIR MKO, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Kočevarjeva ulica 1,68000 Novo mesto. Informacije na telefon: 068/323-826.

3*i
Ljubljansko pismo
1995 naj bo leto sprave, ne sovraštva
Nekatere poteze žal ne vzbujajo mnogo upanja
LJUBLJANA - Na milijone voščilnic v teh dneh potuje od enega konca sveta na drugega in v njih so zapisane prijetno zveneče, iskrene in dobrohotne besede. Z njimi izražamo svojo pripravljenost, da hočemo po svojih možnostih prispevali k uresničitvi tega, kar voščimo in želimo. Slovenci smo po božiču praznovali še dan samostojnosti in se spomnili tistega dne pred štirimi leti, ko smo s svojimi glasovi izrazili državotvorno željo našega naroda. Sami praznični dnevi, v katerih odpuščamo drug drugemu storjene krivice in bolečine v preteklosti, si obljubljamo, da bomo v prihodjem letu drugačni. Leto 1995 naj bo torej čas upanja in načrtov, leto resnične sprave med Slovenci, ki nas je usoda pred 50 leti razklala na dve ideološko in tudi versko sprte strani z nadvse tragičnimi posledicami.
Pa bo leto 1995 res leto sprave? Slovenski parlament si prizadeva, da bi bilo. S tem namenom se je v Ljubljani že konstituiral častni državni odbor za počasiitev 50. obletnice konca 2. svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. V odbor so imenovale svoje člane vse parlamentarne poslanske skupine razen Slovenske nacionalne desnice. Dogovorili so se, da bo osrednja državna prireditev v počastitev te obletnice 13. in 14. maja v Ljubljani, počastili pa naj bi tudi 9.
maj, ko bodo osrednje državne proslave po svetu. Glede vsebine proslav se je odbor odločil, da morajo upoštevati potrebno pluralnost in hrati politično povezanost ter nacionalni pomen sodelovanja Slovenije v protifašistični koaliciji.
Tilko slovenska država. Slovenska Cerkev pa se namerava spet spominjati le “svojega” jubileja in ugotavlja (po pisanju Družine): “Prihodnje leto se bo skoraj ves svet spominjal konca druge svetovne vojne in se veselil zmage nad fašizmom in nacizmom. Zaradi revolucije, ki jo je pod krinko narodnoosvobodilnega boja vodila komunistična partija, seje na Slovenskem poleg okupacije razvnela še bratomorna vojna, ki je terjala veliko žrtev, tisoči pa so iz strahu za golo življenje odšli v pregnanstvo. Zmagovita stran je po že končani vojni zagrešila strašne zločine, saj je brez usmiljenja in brez sodnih postopkov pobila več kot 10.000 nedolžnih žrtev.” In Cerkev bo spet prirejala spominske žalne slovesnosti le za “svoje” pobite - v Kočevskem Rogu, na Teharjah, pripravlja pa tudi posebno “belo knjigo”, v kateri bodo predstavljene vse farne plošče z več kot deset tisoč imeni in priimki “zamolčanih žrtev bratomorne voj-
Odbor, ki vse te počastitve organizira, pripravlja v sodelovanju s predstavniki Slovencev po svetu tudi poseben poziv Državnemu zboru Republike Slovenije, naj obsodi komunistično partijo in zločine, ki sojih izvajali nosilci revolucije nad slovenskim narodom-Kot da bi se najhujše za Slovence v zgodovini ne spočelo prav v Rimu, kjer je tudi sedež Vatikana, torej L rojstvom fašizma. Kot da bi Slovenci ne doživeli tudi Raba, Gonarsa, z žico opasane Ljubljane... Kdo seje slovenskemu narodu doslej opravičil za vsa ta dejanja?
VINKO BLATNIK
L
v
I
i;
F
K
letu
obr:
tavi
van
vali
nilri
lahl
diln
Oni
Vft ni v van bos ton kor soh pre nos
ne,
skil
ja t' sez ma
me
dre
ver
Vir
zdi
lab
ni,
pr;
izri
c
zač
rev
sve
sve
kov
z r;
km
in
tov
za
k
I
ga
Sei
od
Vri
ob
I;
B
ro
izV
bi
tai
to
bi:
Pr
So
'‘J
Pr
dt
ot
ti.

kM£T,J
UTV°
Zidaijeva kmetija najuspešnejša
Pri Zidarjevih v Sušju pri Ribnici redijo 41 glav govedi, od tega 17 krav, medtem ko je v občini povprečje 1,5 glave krav na kmetijo - Zredili so kravo rekorderko
RIBNICA - V ribniški občini (z Loškim potokom vred, ki bo od novega leta samostojna občina) je 800 kmetu, na katerih vzrejajo 4.000 glav govedi, od tega 1.400 krav. Kmetije so majhne, saj pride na eno le 1,5 krave, posesti razdrobljene, leže pa na območju od 480 do 900 m nadmorske višine.
IZOBRAŽEVANJE ZA KMEČKO DRUŽINO
NOVO MESTO - V prihodnjem letu se nam v okviru programa izobraževanja za kmečko družino obeta vrsta koristnih in zanimivih predavanj Helene Mrzlikar, vodje svetovalcev za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. V januarju boste lahko zvedeli vse o vzdrževanju hladilnih naprav in shramb za živila ter o predelavi mesa in pripravi mesnin.
V	februarju bo govor tekel o prehrani v tretjem življenjskem obdobju in varčevanju v gospodinjstvu. Marca boste lahko osvežili spomin o bontonu doma in v družini, izvedeli kaj koristnega o otroku jn družini ter solatah in hladnih omakah. Aprilska predavanja bodo namenjena pravilnostim in napakam pri pripravi hrane, maja pa preprečevanju civilizicij-skih bolezni in načinu predelave sadja ter zelenjave. Julija se boste lahko seznanili z ureditvijo kmečkega doma, septembra s prehrano šolarja, z jedmi iz sadja in predelavo poljščin.
V	oktobru bo eno predavanje namenjeno bolezni prebavnega trakta, drugo pa, čemu še služi grozdje. Novembrski predavanji imata naslov Vino v zdravi prehrani in Uporaba zdravilnih čajev. Decembra boste lahko zvedeli kaj več o žitu v prehrani, načinu uporabe maščob pri pripravi jedi in praznikih ter ljudskih izročilih.
KMETOVALEC ŠT. 12
SLOVENJ GRADEC - Izšla je zadnja letošnja številka strokovne, revije, ki jo izdaja Društvo kmetijskih svetovalcev Slovenije. Tokrat ni posvečena kaki posebni kmetijski strokovni temi, temveč objavlja prispevke z različnih področij, od pašništva do kmetijskega informacijskega sistema in borze. Dvanajsta številka Kmetovalca prinaša bralcem tudi koledar za prihodnje leto in letno kazalo.
Krepko pa izstopa kmetija Antona Zidarja iz Sušja, ki leži na nadmorski višini 530 m in je s 125.000 litri oddanega mleka ali s prek 10.000 litri na kravo prva v občini. V zadnjih 15 letih so redili 12 do 15 krav molznic in drugih plemenskih živali, in to le na 4,5 ha lastne zemlje in 11 ha zemlje v najemu.
Letos so dokupili še 31 ha zemljišč, 2 ha gozda in ha ribnika. Tako zdaj redijo 41 glav govedi, od tega 17 krav. V prašičjem hlevu na Ugarju pitajo še 150 bekonov. Zidarjeva domačija s hlevom vred je stisnjena med drugimi hišami v Sušju, zato je želja Zidarjevih, da bi primerne hlevske in
TEČAJ KLETARJENJA
ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov, podružnica Črnomelj, organizira v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom iz Ljubljane začetni tečaj kletarjenja, ki ga bo vodil dr. Julij Nemanič. 42-urni tečaj bo potekal v grajski kleti restavracije Grad v Črnomlju. Iččaj se bo pričel predvidoma 20. januarja, prijavite pa se lahko do 15. januarja pri Janku Banovcu in Vasiliju Dornišu iz Črnomlja. Vsi, ki bodo uspešno opravili tečaj, bodo prejeli spričevalo “Kletar”.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
ČREVARSTVO MAJER
tel. 061/722-263	_____
MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI...
črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah:
—	vse vrste (uvoženih) kaiibriranih naravnih črev
—	umetne ovitke
—	mrežice
—	aditive iz programa TKI Hrastnik
—	nože Dick, Tukan (Solingen)
—	za trgovine vse vrste vakuum pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m)
Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1c, p. 61230 Domžale.in v času od 4.11. 94 —15. 2. 95 na ljubljanski tržnici.
V Ihanu pa od 1.11.94 naprej dobite tudi vse,kar potrebujete za koline.	>
Se priporočamo.
kmetijski nasveti
Novost: baliranje trave (2)
Prejšnji teden so bile na tem mestu opisane prednosti baliranja, novega načina konzerviranja voluminozne krme, predvsem trave. Kot senčna stran te male revolucionarne novosti so bile omenjene težave z odpadno folijo. Bale so stisnjene pod velikim pritiskom, zato mora biti Vreča iz folije, ki hrani stisnjeno travo, tako močna, da zdrži pritisk tudi ob fermentiranju. To pa pomeni, daje za baliranje krme potrebno precej Plastične folije, kije po porabi krme skoraj nerazgradljiv odpadek. Na Dolenjskem, kjer so kmetje letos naredili že precej bal, ki se belijo na robovih travnikov in ob cestah, z recikliranjem odpadnih folij nimamo ! izkušenj, zato si oglejmo, kako to počno v sosednji Avstriji (po reviji Die Griine).
Plastična embalaža, ki se uporablja za baliranje krme, zgori brez ostanka pri več kot 800°Č. Ker ima kilogram take folije približno tolikšno toplotno vrednost kot liter kurilnega olja, bi jo lahko koristno uporabili za kurjavo. Ta možnost še ni toliko preučena, da bi jo lahko Priporočili za splošno prakso. Pač pa so v Avstriji in Švici poskrbeli, da So odpadno folijo zbrali in predelali za nadaljnjo uporabo. Za to so Potrebne posebne zbiralne akcije in posebni stroji, saj je odpadna folija “razstresena” po vsej deželi. Po njihovih izračunih se zbiranje in Predelava izplača, če se nabere 90 ali 100 ton. Pri tem mora spet priti do izraza sodelovanje in strojni krožek, ki je tudi po naši zakonodaji pb nabavi strojev deležen pomoči države v obliki beneficiranih obres-
Avstrijci so dokazali, da je z dobro organizacijo zbiranja in predelave mogoče koristno uporabiti večino odpadne folije. Iz nje je moč delati nove plastične izdelke ali jo celo uporabiti pri gradnji cest. Preizkušajo celo možnost, da bi odpadno plastiko uporabili za izdelavo plastičnih tlakovcev ipd. Pri nas smo glede tega šele na začetku, vse Večja uporaba baliranja pa nas bo prisilila, da bomo nekaj ukrenili, saj *a zdaj še ni mogoče dobiti take balirne folije, ki bi bila biološko razgradljiva. Znanost pa bo nekoč zagotovo odkrila tudi tako.
Inž. M. LEGAN
druge objekte zgradili na Ugarju, za kar pričakujejo tudi pomoč države.
Gospodar Anton nam je tokrat povedal nekaj več o kravi rekorderki, ki je kot prva v državi dala prek 100.000 litrov mleka, kar so pred kratkim tudi svečano proslavili: “Krava Vera je 19. decembra imela trinajst let, kupil sem jo na farmi Kmetijskega gospodarstva Kočevje Mlaka pri Kočevju. Ved-
TEČAJZA
VINOGRADNIKE
ŠENTRUPERT - Društvo vinogradnikov Šentrupert je pripravilo tečaj kletarjenja in stekleničenja vina, ki seje začel 27. decembra. Predvsem člani vinogradniških društev Malko-vec, Šentrupert, Trebnje, Trebelno in Čatež imajo tako možnost, da se dodatno poučijo o ravnanju z vinom. Naslednje predavanje bo jutri, 30. decembra, ob 16. uri v osnovni šoli Šentrupert. Tokratni 42-urni tečaj za vinogradnike se bo končal predvidoma konec januarja prihodnje leto.
Zaradi praznikov v ponedeljek ni bilo tržnega dneva, zato smo si izpisali cene in ponudbe že v petek. Spet je bilo največ smrečic, ki sojih glede na velikost ponujali po 300 do 1500 tolarjev. Ostale cene: jajca 25, sirček 400, smetana 700, motovilec 1.000, radič 200 in ocvirki 500 tolaijev. Pri Sadju in zelenjavi je bila čebula 95, radič 163, zelje 74, kivi 210, mandarine 105, banane 110, česen 252, grozdje 296, pomaranče 69, orehi 1.000 in fižol 210 tolarjev. Djeladini je računal: mandarine 140, pomaranče 80, limone 140, jabolka 90, kivi 180, breskve 1300, nektarine 1300, mango, avokado in papajo 800 tolarjev.
Tovarna zelenjave -toda dobesedno
Do 19 žetev na leto!
Kmetijstvo, tudi najbolj sodobno in razvito, ima veliko naravno hibo, ki je vir vseh težav: to je tovarna brez strehe, izpostavljena vsem muhavostim narave, od slane pa do suše in vetra. Seveda to velja predvsem za poljedelstvo in velike pridelovalne površine, vse manj pa za vrtnarstvo, ki si lahko privošči stekleno streho, pridelovanje v vodni raztopini rastlinskih hranil (hidroponika) in zdaj že tudi računalniško vodeno mikroklimo. Če vse to združimo, lahko naredimo tovarno hrane, in to v dobesednem pomenu.
Tehnološko najbolj razviti svet take tovarne že pozna, predvsem tovarne solate, ki jih je v 30 deželah že nad sto. Take tovarne omogočajo popolno neodvisnost od naravnih rastnih razmer, seveda z izjemo sončne svetlobe, brez katere ni fotosinteze organske snovi. Pa tudi sončno svetlobo lahko v taki tovarni nadomestijo z lučjo. Postajajo tudi ekonomsko zanimive, saj je v njih mogočih celo do 19 žetev na leto in - če gre za solato - tudi čez 500 glav solate na kvadratni meter v enem samem letu.
Tovarna solate, kakršno so najprej naredili na Švedskem, je res pravi čudež tehnike. Zemlje sploh ne potrebuje, saj s pomočjo posebne avtomatske in računalniško vodene pridelovalne linije rastline goji v vodi z natančno določeno raztopino rastlinskih hranil. Rastlinjak, ki se v tem primeru spreminja v tovarno, je razdeljen na pet enot (sejalna linija, sadikama, prostor za gojenje solate, linija za spravilo in pakiranje pridelka ter enota za hranilno raztopino), v katerih je večina dela avtomatizirana. Komaj šest delavcev v njej brez večjega naprezanja pridela dva milijona glav solate, podobnih kot jajce jajcu.
(Moj mali svet)
- n
no sem si želel, da bi imel kravo, ki bi dala v povprečju prek 10.0001 mleka na leto in v življenju prek 100.000 litrov. To mi je uspelo. Povem pa naj, da imam še eno kravo, ki ji bo zagotovo uspelo doseči in celo preseči ta rekord.”
Tone Zidar ima po zagotovilu strokovnega poznavalca Janka Debeljaka izreden občutek za živali. Seveda pa k uspehu reje pripomorejo tudi drugi člani družine, predvsem žena Angela, ki skrbi za živino, ko mož Tbne trguje s suho robo po Avstriji, in sin Jure, ki je dokončal srednjo kmetijsko šolo v Kranju in svoje znanje uspešno uporablja na domači
kmetl^	J. PRIMC
Prvo slovensko viteško vino
Ib je renski rizling, pozna trgatev, letnik 1993, iz kleti Zlati grič
SLOVENSKE KONJICE - Pro-konzula Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina Fedor Pirkmajer in dr. Jože Colnarič sta prejšnji teden razglasila prvo slovensko viteško vino. Gre za renski rizling, pozna trgatev, letnik 1993, iz kleti Zlati grič iz Slovenskih Konjic. Vino je zaščiteno z zaščitno znamko slovenskih vin. Razglas je stopil v veljavo na dan sv. Urbana 19. grudna (decembra) in velja do sv. Urbana po starem koledarju, se pravi do 25. velikega travna (maja) 1995. Viteški red dovoljuje pridelovalcu, da napolni 3.000 steklenic tega vina in jih označi s posebnim obeskom, na katerem je napis “Slovensko viteško vino 1994”.
Pravila Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina določajo, da red izbere tudi viteška vina; ni nujno, da vsako leto, lahko pa tudi dvoje vin v enem letu. Za vino pridelovalca Zlati grič so se odločili, ker gre za majhno slovensko klet, ki pa je v svojem razvoju naredila velik korak naprej.
EN „ HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
V	novo leto
z novimi načrti
Bralcem naše rubrike želim zdravje, mir in dobro počutje v prihajajočem letu 1995! Ob koncu leta nam misli uhajajo nazaj, ko delamo obračun s samim seboj in našim prizadevanjem. Vsekakor vinogradniki lahko le dobro vplivamo na našo stanovsko usodo oz. dohodek. V obdobju velike kupne moči se ponavadi dobro godi večini, ki se ukvarja s trto in vinom. V preteklem letu so v mnogih družinah previdno obračali denar, da ga ne bi zmanjkalo pred koncem meseca. Manjši del ljudi nima teh težav in to se kaže tudi na vinskem trgu.
V	trgovinah lahko kupimo liter solidnega kakovostnega vina, tako rdečega kot belega, že za približno 200 tolarjev. Nekatere zadružne kleti tožijo, da kljub temu ni prave prodaje. V samopostrežnih trgovinah, na primer, gre najbolje v prodajo namizno vino, ker je nekaj tolarjev cenejše od kakovostnih vin. V takih primerih res ni pravega razmerja med kakovostjo in prodajno ceno. Razlika med namiznimi vini, ki so praviloma uvožena, in kakovostnimi, ki so slovenski pridelek in ki so morala prestati uradno ocenjevanje ter doseči najmanj 16,1 točke, je v večini primerov velikanska, razmerje znaša celo 1:2 ali več. To velja za organoleptične kakovosti, lahko pa govorimo tudi o zdravstveni kakovosti vina. Tudi taka primerjava gre v prid kakovostnemu vinu. Nemogoče je, da bi vino
dobilo oceno kakovostnega vina, če je doživljalo v času predelave in nege hude strese. Vina namiznega razreda so imela skoraj praviloma težave in bila nemarno obravnavana. Taka vina ne vplivajo najugodnejše na ljudsko zdravje, četudi jih uživamo ob hrani in v zmernih količinah. Drugače je s kakovostnimi vini.
V sedanji vinski krizi, ki je ekonomska, nekateri naši kolegi vseeno uspešno gospodarijo. Prodajajo vino po visokih cenah, če jih primerjamo s cenami v Evropi. Toda take cene dosegajo le zelo znana vina pridelovalcev, ki so v več desetletjih dokazali, da znajo pridelati res odlično grozdje in ga tudi spremeniti v odlično vino. Tudi med nami nastajajo dobri vinogradniki in kletarji, ki pobirajo na trgu smetano, in tako je prav, vendar je na našem trgu še prostora za dobra vina, saj jih zmanjkuje. Lahko smo optimisti, vendar pa v komisiji na kmetijskem inštitutu na žalost ugotavljamo veliko vin slabe kakovosti, ki je posledica neznanja ali napačnega kletarjenja.
Na misel mi prihaja novi zakon o vinu, ki bo začel veljati (če se ne bo drugače odločil Državni zbor) za letnik 1995. Resda je najboljše in najučinkovitejše gibalo napredka pravilna ekonomika, vendar je včasih potrebna tudi prisila. Strožji zakon bi prinesel v vinogradniški pridelavi red inTzečji dohodek.
Vsem, ki ustvarjate del dohodka z vinogradništvom, želim v novem letu optimizem in pogum ter dobro kletarjenje. Srečno!
Dr. JULIJ NEMANIČ
Nazdravimo s penečim cvičkom!
Za Silvestrovo je iz kleti v Leskovcu pri Krškem prišel v trgovine prvi cviček šampanjec - Kozarček več
KRŠKO - V tem prednovoletnem času se je v trgovinah po domala vsej Sloveniji pojavil cvičkov šampanjec, ki bo dokončno prepričal še tistih nekaj posameznikov, ki o cvičku še govorijo posmehljivo. Kraljevski cviček z zlato-črno nalepko so done-govali v kleteh Kmečke zadruge Krško v Leskovcu po zaslugi tamkajšnjih dveh priznanih enologov, agronomov Darka Marjetiča in Zdravka Mastnaka.
Peneči šampanjski cviček so pripravili po klasični metodi vrenja v steklenici. “Pravi veseljak je naš cviček. Krasi ga tisoče mehurčkov in okrasnih perlic. Očara nas s svojo
SAD ŠT. 12
KRŠKO - Izšla je zadnja letošnja številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja Tron, d.o.o., iz Krškega. Nosilni prispevek, ki ga je napisal urednik inž. Peter Jankovič, nosi pomenljiv naslov “Jagode tudi za božič? Zakaj pa ne!”, revija pa prinaša še članek inž. Roberta Mabiča o značilnostih tržnih kanalov sadja v Sloveniji, absolventka agronomije Jasna Koruza piše o nashi, hruški s Kitajske, in Zdravko Mastnak o kraljevskem cvičku iz vinske kleti “Kostanjevica” v Krškem.
. •»*!.*«
nežno malinovo cvetico, ki je značilna za sorte trte žametovke. Šampanjski cviček je vino za posebne priložnosti, kakršno je prav gotovo Silvestrovo. Značilnost cvička je, da ga vedno lahko popijemo nekaj kozarčkov več, in to velja tudi za šampanjski kraljevski cviček,” o najnovejšem vinu iz te največje cvičkove kleti pripoveduje inž. Mastnak.
Tisti, ki so kozarec penečega cvička že poskusili, kar ne morejo verjeti, pohvalila ga je tudi prof. dr. Slavica Sikovec z Biotehniške fakultete
J. PAVLIN
sejmisca
BREŽICE - Zaradi obilice snega ni bilo na sobotnem rednem tedenskem sejmu prašičev ne prodajalcev ne kupcev.
Vinska cesta je dobila projektni svet
Potrebna še dopolnila
KOSTANJEVICA - Projekt Pod-gorjanske vinske turistične ceste, ki zori že od leta 1980, je v torek, 20. decembra, v gostilni Žolnir v Kostanjevici dobil 7-članski projektni svet za Dolenjsko in Posavje, ki se bo z idejo vinske ceste intenzivneje ukvarjal, seveda pa bo vključil vse, ki bi hoteli ob tej cesti kaj nuditi. Za občino Brežice sta bila izbrana Jože Piltaver in Vlado Deržič, za krško občino Otto Sevšek in Ivica Puntar, naknadno pa bosta bila določena še dva člana iz Šentjerneja in eden iz novomeške občine.
Vinska turistična cesta poteka od Rateža do Čateža in je dolga 46 kilometrov, od.tega je še 8 kilometrov makadama. Že izdelani idejni zemljevid pa je potreben vrste dopolnil, saj ne vključuje vsega kmečkega turizma, vinotočev, gostišč in kulturne dediščine. Zato bo potrebno še veliko dela in sodelovanja ljudi.
\ HELENA mrzlikar] gospodinjski kotiček
Vino le v izbranem kozarcu
5 PENEČIM CVIČKOM V NOVO LETO - Enolog Zdravko Mastnak s ponosom odpira in daje v pokušnjo pire steklenice kraljevskega cvička iz vinske kleti Kmečke zadruge Krško. (Foto. M. Vesel)
Vino naj bo hrana, saj pomeni dobro vez z drugimi živili. Suho peneče vino ponudimo za aperitiv. Lepo se prilega k obloženim kruhkom, ribam in morskim sadežem. Tudi suho vino lahko ponudimo za aperitiv, sicer pa ga pijemo k beli ribi, belemu mesu in zelenjavnim jedem. Ne prilega pa se h kislim solatam ali k sladicam. Polsuho belo vino pijemo podobno kot suho vino. Roze se prilega h gratinira-nim jedem, k belemu mesu in siru.
Rdeče vino lahko pijemo h krepkim juham, enolončnicam, pikantnim omakam, rdečemu mesu, mastnim ribam in siru. Težje rdeče vino pa ponudimo k rdečemu mesu, divjačini, pečenki in pikantnim sirom. Polsladko in sladko belo vino pijemo ob sladicah, sadnih solatah in pikantnih sirih. Desertno sladko vino pa pijemo le ob čokoladnem pecivu.
Vino, ki ga izberemo k določeni jedi, moramo točiti v izbranem kozarcu. Vsi kozarci za vino so vedno
le pecljati, da ostane vino v kozarcu hladno, ker ga držimo za pecelj, in ne za steklo. Za suho in polsuho vino izberemo ozek in visok kozarec. V takšnem kozarcu se mehurčki dvigajo počasi proti vrhu, kar je tudi dokaz za kakovostno vino. Polsladko ali sladko peneče vino nalijemo v nizke in široke kozarce s peclji. Suho belo in suho rdeče vino postrežemo v nekoliko večjih pecljatih kozarcih, rože pa v kozarec, ki se proti robu nekoliko razširi. Močna rdeča vina pijemo iz kozarcev, ki so na robu nekoliko ožji.
Kozarci nuj bodo vedno iz kakovostnega prozornega stekla. Ko nazdravljamo, držimo kozarec za pecelj, kar daje top zven. Preden ponudimo belo vino, ga ohladimo v hladilniku, rdeče pa pustimo pri sobni temperaturi. Kozarce polnimo le do polovice in ne mešajmo boljših vin z mineralno vodo. Predvsem pa naj velja rek: “Pij malo, pij dobro!”
¥tm a NAŠIH OBČIN MM
ČASTNI OBČAN - Na slavnostni seji občinske skupščine, zadnji v tem sestavu - bila je v četrtek, 22. decembra - so podelili letošnja priznanja in nagrade občine Novo mesto. Častna občana sta postala prior kartuzije Pleterje Jean-Marie Hol-lenstein (na sliki mu listino podeljuje predsednik skupščine Franci Koncilija) in kapiteljski prošt Jožef Lap. (Foto: A. B.)
TURISTIČNA PRIZNANJA - Mesto Novo mesto, novomeška podjetja in posamezniki so letos prejeli celo vrsto turističnih priznanj, vse nagrajence oziroma njihove predstavnike pa je prejšnji teden sprejel novi novomeški župan Franci Koncilija. Poleg mesta so priznanja prejeli novomeška pošta, vojašnica, turistično društvo, javno podjetje Komunala in zakonca Burger (na sliki) iz Regrče vasi, ki sta imela najlepše urejen vrt v Sloveniji. Župan je predlagal, da bi ob vpadnicah v mesto za seznanjanje turistov namestili pregledne turistične table. (Foto: I. V)
DEDEK MRAZ V POSEBNI ŠOLI - Ob prihodu dedka Mraza so učenci novomeške posebne osnovne šole Dragotina Ketteja pripravili prisrčen program. Dedek Mraz, ki so se ga od srca razveselili, pa jih je bogato obdaril. Darila so prispevali tovarna zdravil Krka, ki je že 18. leto darežljiv pokrovitelj te šole, in novomeški Lions club, rotarijci. ki so obdarili tri posebne šole v Sloveniji (poleg novomeške še v Novi Gorici in Škofji Loki), pa so šoli podarili glasbila Orffove-ga inštrumentarija. (Foto: A. B.)
Prednovoletne stavke iz obupa
(Nadaljevanje s 1. strani)
ma stavkali oziroma so prekinili delo. V podjetju nimajo predsednika in namestnika delavskega sveta, saj teh funkcij v takih razmerah noče nihče prevzeti; vodstvo podjetja zagotavlja, da se na vse pretege trudi, da bi dobili denar za plače, žalostno pa je, da, namesto da bi se z vsemi močmi posvetili konsolidaciji podjetja in normalnemu izplačevanju osebnih dohodkov, modrujejo, ali so take preki-
TRDINOVI NAGRAJENCI - Trdinove nagrade za letošnje leto je na slavnostni seji občinske skupščine podelil predsedik izvršnega sveta Jože Preskar. Letošnji nagrajenci so (z desne): ravnatelj novomeške glasbene šole Zdravko Hribar, pisateljica in knjižničarka Marjeta Dajčman in arhitekt Marjan Lapajne. (Foto: A. B.)
Zanje ni praznikov
Društvo medicinskih sester in tehnikov Novo mesto združuje 360 članov
NOVO MESTO - Četudi je v prazničnih dneh videti, kot da se vse le zabava in uživa, pa ni malo takih, ki morajo med prazniki delati. Eden od poklicev, ki ne pozna ne praznikov ne nedelj, je poklic medicinske sestre. Da je poklic zahteven in da veliko terja od človeka, zgovorno kaže med drugim tudi to, daje v slovenskih bolnišnicah stalno pomanjkanje sester in da je vse več tistih, ki ta poklic raje zamenjajo za iagodnejšega. Za izboljšanje delovnih razmer in za uveljavitev
Zvonka David
zahtevnega poklica se poleg sindikata medicinskih sester, u-stanovljenega pred kratkim, že dolgo bore tudi stanovska društva. Doslej so delovala v okviru republiške zveze, zadnje leto pa že v okviru svoje zbornice. Območje Dolenjske, Bele krajine in del Posavja pokriva Društvo medicinskih sester in tehnikov Novo mesto, njegova predsednica pa je višja medicinska sestra Zvonka David, zaposlena v novomeški bolnišnici.
“Naše društvo ima okrog 360 članov, želja pa je, da bi bila v društvu prav vsaka zaposlena medicinska sestra in zaposleni tehnik. Osnovna naloga društva je predvsem skrb za stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. V ta namen pripravljamo različna strokovna predavanja, ekskurzije in strokovne sestanke, gojimo pa tudi povezave z drugimi našimi društvi. Ker je bilo letos leto družine, smo pozornost posvetili tudi vprašanjem družine in zdravja. Za izboljšanje delovnih razmer in za ustrezno nagrajevanje našega dela si prizadevamo skupaj s sindikatom zdravstvene nege. Položaj se bo moral bistveno popraviti, da naš poklic ne bo deficitaren,” pravi Davidova in dodaja, da bi društvo le stežka delovalo tako uspešno, če bi ne bilo deležno denarne pomoči svojega glavnega podpornika Tovarne zdravil Krka.
MiM
I

Gradimo na trdnih temeljih znanja
Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo obilo zdravja,
zadovoljstva in poslovnih uspehov v letu 1995!

s
nitve dela zakonite ali ne.
Zadnjih dve plači v Novoteksovi Konfekciji so izplačali v višini 72 odst. po splošni kolektivni pogodbi. Delavke na čakanju so najprej dobivale po 15.000 tolarjev akontacije nadomestila, sedaj le še 13 tisočakov. No-
PO DVEH LETIH PITNA VODA
LEDEČA VAS - Kdor čaka, dočaka. In tudi prebivalci Ledeče vasi so po dveletnem neprestanem opozarjanju na pomanjkanje vode, ki je pritekla le kakšno uro ponoči, največkrat pa še to ne, 7. decembra dočakali pitno vodo. V drugi polovici novembra so sicer uspeli, da so jim vodo začeli dovažati s cisterno, tudi ta pa je dva dni pred priključitvijo vodovodnega omrežja na zajetje iz Javorovice že začela zmrzovati. Takoj po priključitvi je bilo nekaj težav zaradi dotrajanih cevi, ki jih je premočan pritisk preveč obremenil, tako da je v eni noči steklo mimo gospodinjstev skoraj 200 kubičnih metrov vode. Vaščani so posebno hvaležni Franciju Konciliji, ki je kot predsednik skupščine občine Novo mesto dela močno pospešil, hkrati pa se med prebivalci Ledeče vasi pojavlja strah zaradi električne energije, saj je ta pri njih zelo šibka.
PRVA SEJA
ŠKOCJANSKIH SVETNIKOV
ŠKOCJAN - Ker bosta Škocjan in okolica z novim letom občina, seje 12 svetnikov že sestalo na prvi konstitutivni seji, kije potekala nemoteno in složno. Sprejeli so začasni poslovnik, postavljena je bila komisija za pripravo statuta in imenovana komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Izvolili so tudi predsednico sveta, in sicer Marno Halas. Ustanovitev občine je za Škocjan zgodovinski dogodek, zato so ga prebivalci nove občine po seji tudi proslavili: pripravili so kulturni program in pogostitev.
KONCILIJA - KOMUNIST
NOVO MESTO - Iz krogov Liberalne demokracije Slovenije je slišati očitek, da je Dolenjski list posredno kriv za volilni poraz dr. Toneta Starca, kandidata LDS Novo mesto za župana občine Novo mesto, češ da je kot časopis preveč obeleževal delo in zasluge krščanskega demokrata Francija Koncilije, ki je na volitvah za župana ob koncu zmagal. Ob teh očitkih so znani tudi taki, da je Dolenjski list preveč "rdeč" in da dela propagando za komuniste. Če oba očitka povežemo, dobimo tole sporočilo: Franci Koncilija je komunist.
RESTAVRACIJA ROG VABI
DOLENJSKE TOPLICE - V restavraciji Rog v Dolenjskih 'lop-licah je za silvestrovanje še nekaj prostih mest. Igral bo duo Gorenc - Gotlib. Cena bogatega silvestrskega rnenuja je 7.500 tolarjev, za rezervacije do petka pa je cena za 10 odstotkov nižja. Tudi na novega leta dan bo za zabavo poskrbel isti ansambel, pokusili pa boste lahko tudi dobrote priznane top-liške kuhinje.
vembrske plače še niso dobili, del te so jim pred prazniki “izplačali” v bonih. Prejšnji četrtek so stavkali.
“Zagatno stanje in negotovost trajata tako rekoč že celo leto,” pravi Igor Vizjak iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko. “Delavci so pripravljeni veliko potrpeti, če vsaj v daljavi vidijo kakšno svetlo točko. Sedaj pa je za marsikoga ugasnila še ta, saj izgubljajo še edino, kar so imeli - delo.”
A. BARTEU
SEJA
ŠENTJERNEJSKIH
SVETNIKOV
ŠENTJERNEJ - V petek, 23. decembra, so se prvič sestali svetniki nove občine Šentjernej. Sprejeli so začasni poslovnik občinskega sveta, imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter sprejeli statutarni sklep o delovanju občine do sprejema statuta. 17 svetnikov je izvolilo za predsednika sveta Alojza Simončiča (SKD) in za podpredsednika Jožeta Jakšeta (SLS). Do sprejema statuta bo dela sekretarja opravljala Darja Kovačič. Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta, kiji predseduje Pavel Turk (LDS), pa bo poskušala že do naslednje redne seje, ki bo zadnji ponedeljek v januarju, pripraviti delovno gradivo oziroma osnutek statuta občine.
NA GRADA OBČINE - Nagrado občine Novo mesto za leto 1994 sta dobila mag. Alojzija Roženbergarza dosežke na gospodarskem področju ter kolesar Sandi Papež za športne uspehe. (Foto: A. B.)
HVAIA, RIČI - Na prednovoletnem sprejemu za novinarje, ki so poročali o delu novomeškega izvršnega sveta, je njegov predsednik Jože Preskar novinarju Radia Slovenija Rihardu Šopru, priljubljenemu Ričiju (levi), ki po več kot 30 letih novinarskega dela odhaja vpokoj, izročil priložnostno darilo. (Foto: A. B.)
I
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 31. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dom, Bršljin od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33
od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure; trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trpina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8, do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šempetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske foplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
V nedeljo, 1. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7. do 12. ure: trpina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 8. do tl. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini markel Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 12, ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šempetru od 8, do 12. ure: Urška, Uršna sela
Novomeška kronika
PETARDE - V letošnjem prednovoletnem času je, hvalabogu, manj divjaškega razmetavanja petard kot prejšnja leta. Kaže, da so zalegla opozorila in žalostni zgledi. Glede na to, koliko ljudi, predvsem otrok, je bilo močno ranjenih ali so postali celo invalidi zaradi te butasto objestne razvade, bi bilo prav, ko bi metanje petard povsem prepovedali in strogo kaznovali. Še vedno pa razni objestneži te nevarne pokalice mečejo, najraje v gneči, prav zato so ljudje ob novem letu opolnoči nehali hoditi na novomeški Glavni trg. Starši, preprečite svojim otrokom nevarno petardarsko objestnost. In obratno!
NEVARNOST - Nevarnost prihaja z neba. Sneg namreč ni prinesel samo kup preglavic in nevšečnosti, zlasti v prometu, ampak predstavlja tudi hudo resno nevarnost. Ib so še posebej boleče občutili trije nič hudega sluteči ljudje, ki so se v torek dopoldne ustavili pred kramarskimi stojnicami nasproti Elektrotehnine trgovine. V trenutku seje sprožil na strehi pravi snežni plaz in gmota težkega južnega snega je pod sabo pokopala tri ljudi. Otroka, ki je bil lažje poškodovan, so prizadevni policisti, ki so bili takoj na kraju nesreče, morali izkopati spod snega. Velika nevarnost so še dolge in težke ledene sveče, ki visijo s streh. Če hodite po pločnikih, vedite, da nevarnost preži z vrha.
PLOČNIKI - Če boste gornji nasvet strogo upoštevali, se vam lahko zgodi, da se boste zaleteli v kakšnega, ki vam bo šel naproti in bo prav tako gledal navzgor. Če pa boste morali po pločniku na začetku Prešernovega trga, pa raje glejte v tla. Naj vas nikar ne zapelje lepo očiščen pločnik pred obema trgovinama, kajti ko boste prišli do stavbe TO, boste na ledu, in to na debelem. Očitno imajo trgovci veliko več časa za čiščenje pločnika pred svojimi trgovinami, kot naši vrli vojaki. Morda pa imajo pločnik namesto poligona za trening spe-cialcev...
SIliCIMfNJSn
I M I I/
STEFANOVO PRIVABILO ČEZ 60
KONJ
Al
i°l
za
žili
bil
Čr-
ko:
bei
tisi
nik
ne
da
po
rol
pri
8>
čal
Fa
br;
tu<
tai
oč
ne
se
pr:
čn
let
gla
ser
ici
ČC|
že|
ka
str
(k.
do
pa
Ena gospa je rekla, da se je državni sekretar za ceste Marjan Dvornik spet žrtvoval in na lastnih kosteh preizkusil, kako boleče se lahko konča vožnja po naših slabih cestah.
NOVA FUŽINA - Te dni je izšla nova Fužina, časopis kulturnega društva Dvor. Prinaša precej zanimivega branja in videti je, da kulturnikom ne pojemajo moči, saj je to že štirinajsta številka v šestih letih.
OBDARITEV STAREJŠIH -Krajevna organizacija RK Dvor je tudi letos pripravila obdaritev najstarejših krajanov in invalidov. Obdarili so tudi krajane, kateri žive v domovih starejših občanov. Da je akcija lepo uspela in da so bili paketi res polni, sc zahvaljujejo občini Novo mesto, krajevni skupnosti Žužemberk, društvu upokojencem z Dvora, Brezi iz Ljubljane ter domačim obrtnikom Jakliču, Hrenu, Leganu, Potočarju, Rezlju in Vovku.
NOVI IZPRAŠANI GASILCI -Prgko petdest novih izprašanih gasilcev in gasilk je v ponedeljek dobilo naziv izprašani gasilec.
KANONADE V ŽUŽEMBERKU -Na božični večer so se po petdesetih letih zbrali krajani v novi cerkvi sv. Mohorja in Fortunanta v Žužemberku. Slovesnost ob tej priložnosti bi bila toliko večja, če ne bi bilo pokanja petard. Upanje je, da “piromanom” ne bo zmanjkalo pripomočkov za novoletni večer.
S. M-
(
ŠENTJERNEJ - Češčenje sv. Štefana, zaščitnika konj, ima na Šentjernejskem polju več kot stoletno tradicijo, ki ni zamrla niti v času vojne. Letos so v Šentjernej lastniki pripeljali okoli 65 konj iz Dolenjske in Krškega polja. Povorko konj sta organizirala Turistično društvo Šentjernej in Konjeniški klub Šentjernej ob pomoči gasilcev, policije šentjernejske godbe na pihala in župnika, ki jc pred cerkvijo sv. Štefana v Dolenji Stari vasi po maši konje tudi blagoslovil. Kot je povedal predsednik Kluba za konjski šport, Slavko Novak, velik obisk kaže na veliko zanimanje ljudi za ta star običaj, vendar bo potrebno že prihodnje leto narediti korak naprej, da bo praznik pestrejši in bolje organiziran.
0(
če
G
Pt
lit
T,
tl;
izl
za
!5
%
IS
s* E S -iUTies-SISSSS^ssSSJ« »9&3'5oS^6i6»S«i	-S. S S S r= h S«-i4S . '	-4,i » .«-= 9 k <f A h ‘ -c o -> z.’> > .is «.
^Črnomaljski drobir]
AL PRAV SE PIŠE GLAZBA ALI GLASBA - Črnomaljci, ki imajo posluh ne le za glasbo, ampak tudi za lepo slovensko besedo, so se zgrozili, ko so prebrali na plakatih in vabilih, da Zveza kulturnih organizacij Črnomelj vljudno vabi na “novoletni koncert črnomaljskih pevcev in glaz-benikov”. Res, da bi se odgovorni za tisti “z” namesto “s” v besedi glasbenik lahko izgovarjali na tiskarja; toda nekateri Črnomaljci so se pridušali, tla bi raje s svinčnikom lastnoročno popravljali “z“ v ”s”, kot da bi dali iz tok takšno skrpucalo. Toliko bolj, če pride iz kulturnih krogov.
ČRNOMALJSKI ŽUPAN - Drugi pa že zmajujejo z glavami, kaj vse čaka črnomaljskega župana Andreja Fabjana. V Dolenjskem listu so prebrali, kako se bo zavzel med drugim tudi za kulturo in šolstvo. “Joj, joj,” tarnajo nekateri. “Naš župan se očitno sploh še ne zaveda, da bo nekatere moral najprej naučiti, kako se pravilno napiše vabilo za glasbeno prireditev, na kateri sam vesoljnemu črnomaljskemu občinstvo vošči novo leto.
SEMIŠK1 ŽUPAN - Bolj kot z glasbo in črkami s in z pa se je moral semiški župan na štefanje v prestolnici nove občine ubadati s konji. Toda čeprav se je tako spretno pred in med žegnom konj pred farno cerkvijo sukal med njimi, so bili njegovi volilci v strahu, da ga ne bo kateri izmed njih (konj, se razume) brcnil. “Komaj smo dočakali svojo občino in svojega župana, sedaj pa naj se mu kaj zgodi!”
Sprehod po Metliki)
JOŽE MATEKOVIČ, zadnji metliški izvršnik, seje poslovil od članov občinske vlade s kosilom v posebni sobi metliškega hotela Bela krajina. V govoru je podčrtal, daje imel pred štirimi leti srečno roko, ko je sestavljal izvršni svet, in da bi storil enako, če bi bilo to seveda ponovljivo. “Bilo nas je devet, toda dobrih,” je rekel, nekdo pa je hitro pripomnil: “V novem občinskem svetu jih bo dvakrat toliko. To pomeni, daje eden od nas odtehtal dva nova.”
PRI OBČINSKI ZVEZI PRIJATELJEV MLADINE ugotavljajo, da so bile prireditve v okviru Veselega decembra obiskane bolj, kot je kdor koli pričakoval. Hkrati pa že razmišljajo naprej, saj jim gre vsakoletno prosjačenje za denar že rahlo na žvice. “Vse stranke se trkajo po prsih, kako bodo skrbele za mladež,” Pravijo, “ko pa je treba odpreti mošnjo, ni nikjer nikogar.” Občinska zveza prijateljev mladine jc dobesedno brez prebite pare, še več, vse delo visi na ramenih navdušencev, ki največkrat nc pripadajo nobeni politični stranki, ki se širokousti s skrbjo za mladi rod.
PO UREDITVI ZVOČNE ZAŠČITE je športna dvorana pri metliški osnovni šoli primerna za večje kulturne prireditve, čeprav manjka še primeren oder, dobra ozvo-čitev in zanimiva razsvetljava. Denar za to sc bo gotovo našel, prav tako, kot bodo vrli Metličani zbrali cvenk za ureditev razsvetljave na grajskem dvorišču. Znano je, da so tam poletne kulturne prireditve, ki gotovo ne morejo biti dovolj učinkovite, če Publika ponoči nastopajočih domala ne vidi.
Trebanjske iveri
LULAJO - Tudi v Trebnjem je v leh dneh zapadel sneg in je bilo vse belo. Padal je tudi drugod, vendar trebanjski je nekaj posebnega. Marsikje po mestu namreč ni bel kot sneg, ampak je rumenkast. Če v Trebnjem sneg ni padci tak iz oblakov, so ga na tleh pobarvali psički, ki lulajo naokoli. Ni kaj, tudi psički morajo, saj tudi bleščanje, potem ko pešačijo s silve-i strovanj!
PRAZNIKI - Časi so se na Slovenskem zamenjali in v mnogih občinah • mislimo na predzadnje, predžupan-ske občine - so ukinili prejšnje občinske praznike. Trebnje se za zdaj še ni »dpovedalo svojemu prazniku, Čeprav ga ima, ko ga pač ima, v čast Gubčevi brigadi. Če bo temu j Prazniku, ki je povezan s protifašističnim odporom, potekel rok trajanja, j I rcbanjci ne bodo v zadregi z novim I datumom. Za praznik si bodo lahko j tzhrali dan, ko bo Baraga proglašen | *a svetnika.
VEČJI MANJŠEGA - Oni dan so I 'tleli v naročju majhnega kužka.
Krvavel je, ker ga je obgrizel velik pes, ' ki se je priklatil v bližino. Večji psi na-I Padajo majše kužke v mnogih slovenskih krajih, lotevajo pa se tudi ljudi. Trebanjski primer kaže, da tudi v tem hlestu hočejo večji požreti manjše.
| * Modrost ni zdravilo, ki biga lahko lužili. (Kongo)
I * Hotel sem živeti preprosto, a sem j ^jot o vil, da je to preveč zapleteno.
MŠA IZ M ASIH O SCI H
Prvo praznovanje v novi občini
V Semiču so ob praznikih pripravili vrsto prireditev - Tretji žegen konj - Prva seja občinskega sveta in prvi načrti za nadaljnje delo - Pogovor z zdomci
SEMIČ - V Semiču so v ponedeljek tretjič zapored pripravili na trgu pred župnijsko cerkvijo sv. Štefana žegen konj in njihovih gospodarjev. Žegen, ki je hil v Semiču nazadnje nekaj let po prvi svetovni vojni - na novo pa so ga obudili pred dvema letoma - vsako leto popestrijo še z drugimi prireditvami.
Sedaj, ko imajo Semičani zopet svojo občino, razmišljajo, da bi imeli skupaj z žegnanjem tudi sejem ter tako privabili še več obiskovalcev. Že letos so dodobra napolnili trg pred cerkvijo. Žal pa je bilo konjev le sedemnajst, kar je znatno manj, kot so prireditelji iz kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki pričakovali. Debel sneg jih je namreč zadržal doma. Vendar je semiški župan Janko Bukovec prepričan, da se ne bo obdržala le prireditev, ki naj bi jo v prihodnje pripravljal konjeniški klub Bela krajina, ampak tudi reja konj, kijih bodo lahko dobro vključili v turistično ponudbo v okviru vinske ceste. Prav v okolici Semiča so_ po Bukovčevih zagotovilih dobre možnosti za turno jahanje. Zanimivo je, da je v Semiču med razmišljanji o datumu o občinskem prazniku tudi 26. december. Predloga sta tudi, naj ostane dosedanji krajevni praznik 28. oktober ali pa martinovo. Seveda bo pred dokončno odločitvijo o tem še tekla beseda.
Sicer pa so članice aktiva kmečkih žena za praznike pripravile v hotelu Smuk božično mizo. Stvari, ki so jih postavile nanjo, pomenijo v prihajajočem letu dobro letino, zdravje v
družini in pri živini. Pred hotel so postavili stojnice z različno ponudbo in oder za prireditve, na staro leto pa nameravajo pred hotelom zakuriti tudi kres. Sicer pa so se na štefanje v župnijski cerkvi mladi iz Semiča in
MAMI, OČKA, GREMO RAJAT!
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj in Zveza prijateljev mladine Črnomelj vabita otroke, mamice in očke, skratka vse majhne in velike, na veliko novoletno družinsko rajanje z naslovom “Mami, očka, gremo rajat!”. Prireditev bo v petek, 30. decembra, ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli člani ansambla Hop Cefizelj, in gostja Romana Krajnčan.
okolice predstavili z igro L. N. Tolstoja “Kjer ljubezen, tam bog”, nastopil
• V petek je bila v Semiču prva seja občinskega sveta, na kateri so za predsednika sveta izvolili Antona Malenška (SKD), za podpredsednika pa Iva Sepaherja (LDS). Izvolili so tudi petčlansko komisijo za statut, ki ga bodo začeli pripravljati v kratkem, in tričlansko komisijo za statutarno-mandatna vprašanja. Začasno so sprejeli v službo administratorko Sonjo Križan, ki je začela z delom ta teden, sistematizacijo delovnih mest in upravne organe pa bodo predstavili na seji sveta takoj po novem letu. Na seji so sklenili tudi, da bodo, med novoletnimi prazniki pripravili srečanje podjetnikov in obrtnikov z zdomci na začasnem delu v tujini. Beseda bo tekla o poslovnem sodelovanju in o gradnji poslovne cone.
pa je še Dolenjski oktet iz Novega mesta.
M.B.-J.
VESELI DECEMBER
TREBNJE - V prednovoletnem času so v Trebnjem organizirali prireditve pod skupnim imenom Veseli december. Skupaj so jih pripravili Zveza kulturnih organizacij, Društvo za zdravje in sožitje v družini, trebanjske šole in otroški vrtci ter drugi. Med decembrskimi dogodki je bila tudi obdaritev predšolskih otrok v občini Trebnje. Izvršni svet je po prejeti vlogi Društva za zdravje in sožitje v družini odobril denar za darila, ZKO je primaknila potrebno vsoto za izvedbo kulturnega programa. V trebanjski športni dvorani je bila 28. decembra sklepna prireditev Veselega decembra, ki jo je obiskal dedek Mraz. Otroci so uživali v njegovi družbi, sicer pa so našli zabavo zase tudi v igralnem kotičku TOM, ki ga je postavilo mirensko podjetje TOM. Vabilo za nastop na prireditvi je prejel tudi ansambel Pop design.
ŽEGEN KONJ - Čeprav je debel sneg zadržal doma veliko konj, predvsem iz vasi okrog Semiča, pa ni oviral njihovih lastnikov in mnogih dmgih krajanov, da se ne bi udeležili žegna konj pred semiško župnijsko cerkvijo sv. Štefana. Ob tej priložnosti so blagoslovili prapor na novo ustanovljenega župnijskega športnega društva Orel. (Foto: M. D.-J.)
Jože Mozetič
Rotary klub tudi v Beli krajini
METLIKA - Sredi decembra je bil v Metliki ustanovljen Kotali klub Bele krajine s sedežem v tukajšnjem hotelu Bela krajina. Takšnih klubov je v 186 državah po vsem svetu že okrog 26 tisoč. Belokranjci menijo, daje pri njih dovolj podjetnih ljudi, kijih zanimajo stiki v Sloveniji in s svetom, in to ne le na ekonomskem, ampak tudi na drugih področjih. Zato so se odločili za ustanovitev kluba, ki temelji na načelih tovarištva, prijateljstva, poštenosti, zaupanju, obvezni prisotnosti na srečanjih.
Ob ustanovitvi je Rotary klub Bele krajine štel 25 članov. Po besedah predsednika kluba Jožeta Mozetiča, sicer ravnatelja osnovne šole Metlika, je za klub v Beli krajini veliko zanimanje, prav tako pripravljenost za delo v njem. Vendar je lahko iz vsakega poklicnega razreda v klubu le po en član.
V klubu so že sprejeli okvirni delovnmi program za prihodnje leto. Na sestankih se bodo pogo-varjali o bančništvu, lokalni samoupravi, pogledih na družino, novostih v šolski zakonodaji, umetnosti v Beli krajini in še čem. Veliko pozornosti bodo posvetili humanitarnosti in skrbi za mlade, predvsem nadarjene, saj velja Rotary klub za največjo nevladno štipendijsko organizacijo v svetu-	M.B.-J.
Boj gasilcev za svojo lastnino
Gasilci iz metliške občine govorili o delu v iztekajočem se letu - Vedno večje naloge, a za to nič več denarja - Počasno lastninjenje v društvih
DR. MARJAN PAVLIN PREDSEDNIK
TREBNJE - Na prvi seji sveta občine Trebnje so za predsednika sveta izvolili dr. Marjana Petra Pavlina. Seja je trajala dolgo časa, razprava na njej pa je bila dokttj živahna. Člani sveta so po uvodnih predstavitvah med drugim sprejeli začasni poslovnik.
METLIKA - Metliška občinska gasilska zveza je pretekli teden pripravila razširjeno sejo predsedstva in poveljstva. Nanjo so poleg članov povabili tudi gasilce, ki so v letošnjem letu opravili tečaje za napredovanje. Sicer pa so se na seji spomnili tudi pomembnih gasilskih jubilejev: 125. obletnice ustanovitve metliškega gasilskega društva ter hkrati organiziranega gasilstva na Slovenskem, 40-letnice Gasilske zveze Slovenije ter 25-letnice Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki.
Predsednik občinske gasilske zveze Jože Nemanič je pohvalil gasilska društva, ki - z redkimi izjemami -vzorno skrbijo za imetje in so dobro pripravljena na morebitne intervencije. Sicer pa so letos v metliški občini
bogatejši za podvozje za gasilsko nadgradnjo, za katero je večji del denarja prispevalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ob pomoči republiške uprave za zaščito in reševanje. Nabaviti pa morajo še delovne obleke za pet gasilskih društev. Nemanič je spomnil, da bi potrebovali tudi boljši čoln, saj se je v zadnjem času pokazalo, kako pomembna je pri reševanju utapljajočih se ali utopljencev v Kolpi
ANDREJ KAVŠEK PREDSEDNIK ČRNOMALJSKEGA SVETA
ČRNOMELJ - V petek je imel črnomaljski občinski svet svojo prvo sejo. Verificirali so mandate vseh članov sveta in župana. Za predsednika sveta so izvolili Andreja Kavška (SLS), za podpred-sednika pa Janija Stepana (SDSS). Imenovana je bila petčlanska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s predsednikom Antonom Škofom (SKD) ter komisija za pripravo statuta občine in poslovnik sveta s predsednikom Janezom Kuretom (SKD). Sprejeti so bili tudi sklepi o veljavi predpisov stare skupščine, o začasnem financiranju proračunskih potreb, o določitvi vsebine in oblike pečata občine in občinskega sveta.
JOŽE MIHELČIČ NA ČELU METLIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
METLIKA - Tukajšnji občinski svet se je na prvi seji sestal v dveh delih: prvič 20. decembra, zasedanje pa je nadaljeval tri dni pozneje. Svetniki so potrdili mandate županu in članom občinskega sveta ter sprejeli začasni poslovnik o delu. Za podžupana so izvolili Miroslava Trampuša, za predsednika občinskega sveta Jožeta Mihelčiča, za podpredsednika Alojza Malenška. Sekretarske dolžnosti v občinskem svetu bo opravljal Milan Travnikar. Izvolili so tudi komisijo za pripravo poslovnika in statuta.
ZABAVNO POPOLDNE
MOKRONOG - V tukajšnjem kulturnem domu bo danes od 15. do 18. 30. ure Živžav, prednovoletna prireditev za staro in mlado. To drugačno popoldne bodo za več veselja poskrbeli glasbeniki ansambla 12. nasprotje, čarovnik in pevci. Nekje bo igralni kotiček, poskrbeli bodo za ustvarjalno delavnico, srečneže čakajo nagrade srečelova in izgubljeni zaklad, ki ga bo treba poiskati.
prav pomoč gasilcev.
Opozoril je tudi na to, da so naloge gasilcev vse večje, medtem ko v zakonih piše, da njihovo delo financira lokalro skupnost, ki ji navadno primanjkuje denarja. Ne v občinski zvezi ne v društvih ne morejo biti zadovoljni z razpoložljivim denarjem, čeprav je po drugi strani res, daje imel doslej občinski izvršni svet posluh za njihove težave. Precej besed je bilo tudi o lastninjenju v gasilskih društvih. Gasilci, ki so namreč s svojim delom in sredstvi ter s pomočjo sponzorjev ustvarili lastnino društev, se morajo sedaj ponovno boriti zanjo, da bo tudi formalno postala gasilska. Zakon jim to omogoča, a uradniški mlini meljejo zelo počasi.
M.B.-J.
NAPREDOVANJA - Poveljnik metliške občinske gasilske zveze Jože Pirkovič in predsednik Jože Nemanič sta podelila napredovanja gasilcem, ki so v letošnjem letu opravili tečaj. Čin gasilskega podčastnika 1. stopnje je med dmgimi prejel tudi Anton Bajuk iz gasilskega društva Primostek (na levi).
Vse manj strahu, da bi bili žejni
Občina Trebnje je v zadnjih letih veliko vložila v boljšo oskrbo z zdravo vodo - Vode imajo celo v rezervi - V decembru vrtina za Mokronog - Vodovarstveni pasovi
TREBNJE - V občini Trebnje so napeli vse sile, da bi pridelovali dober cviček. Toda njihova skrb ni namenjena samo vinu s kotroliranim poreklom, ampak tudi dobri pitni vodi. V zadnjih letih je občina oh denarni pomoči ministrstva za okolje in prostor veliko vložila v izdelavo globinskih vrtin. Tako iskai\je vode seje obneslo in v glavnih trebanjskih vodovodih že teče dobra voda, zajeta v globoko v zemlji.
VODA - Pri iskanju vode blizu Mokronoga so delavci ljubljanskega podjetja Verbovšek skušali najprej vrtati s stisnjenim zrakom, vendar se v tleh, kakršna so, način ni obnesel, zato so uporabili t.i. metodo izplakovanja. Tako so bili prisiljeni delati počasneje. S prvim načinom bi naredili na dan 80 do 100 metrov, z drugim pa so so vrtino podaljšali le 20 do 30 metrov dnevno. Po besedah Staška Otorepca so imeli nekaj težav z dostopom na gradbišče in pri nameščanju 23-tonske vrtalne naprave. Zaradi mehkega terena je bilo na določenem mestu treba najprej nasuti gramoz. Na sliki: vrtalci pri Mokronogu 14. decembra, ko je bila konica svedra 34 metrov globoko. (Foto: L. M.)
V take uspehe sodi dolgo pričakovano zajetje v Radanji vasi, ki je s 50 litri kakovostne globinsko zajete vode v sekundi občutno izboljšalo oskrbo Trebnjega. Čistejšo vodo si že točijo tudi na Čatežu in v Šentrupertu, na novo, boljše zajetje pa so priključili tudi Dob, kije bil pripojen k mokronoškemu vodovodnemu omrežju. Skupno izvirom, iz katerih teče v omenjene vodovodne sisteme, je, da iz njih lahko dobijo veliko več vode, kot je ljudje zdaj sploh porabi-
Časovno najbližja je akcija za boljšo oskrbo Mokronoga. Pred dnevi so namestili vrtalne stroje na kraju, kjer bo novo zajetje mokrono-škega vodovoda. “Mokronog ima slabo vodo, zato se je občina odločila, da bo zajela boljšo v dolomitu. Vrtina bo globoka 150 metrov, iz nje pa bobo dobili več kot 15 litrov vode v sekundi, kar je več, kot je zdaj potrebuje Mokronog.” Tako pravi v zvezi z najnovejšim vrtanjem pri
Mokronogu hidrogeolog Zvone Mencej iz ljubljanskega podjetja Hidroconsulting.
Čeprav je v občini nekaj večjih vodovodnih sistemov, se prebivalstvo oskrbuje tudi iz več kot 50 vaških vodovodov, ki imajo malo zavarovana površinska zajetja. Po besedah Štefana Velečiča iz občine Trebnje, ki je poklicno tesno povezan z izboljšanjem vodooskrbe, in Zvoneta Menceja bodo izboljšali vse vodovode, ki sov upravljanju komunalnega podjetja.
Ker izviri vode na trebanjskem precej kmetijskem območju in tudi drugače niso varni pred umazanijo, posebej površinska zajetja, bodo določili vodovarstvene pasove.
L. M.
Mi 12 MAŠI H OBČIM MŠŠ
Za turisti so ostale samo smeti
V turističnem pogledu spečo in nerazvito kolpsko dolino je treba spodbuditi, kar je tudi naloga države - Predsednik turistične zveze dr. Nikolič o aktualnih nalogah
KOSTELSKO - Pred volitvami novih županov in občinskih svetnikov so v glavnem vse stranke in kandidati poudarjali pomen turizma za gospodarski razvoj občine Kočevje in hkrati s tem tudi varstvo okolja. Zato smo zaprosili dr. Stanka Nikoliča, predsednika pred kratkim ustanovljene Ohkolpske turistične zveze, kije edina taka zveza na območju dosedanje občine Kočevje, naj predstavi zamisli te zveze za razvoj turizma v občini.
Na območju nove občine Kočevje delujejo tri mlada turistična društva:
Kostel, Predgrad in Bosljiva Loka, ki imajo okoli 60 članov in so združena v Obkolpsko turistično zvezo. Razen njih pa deluje v novi občini Osilnica tudi turistično društvo, ki je najstarejše in ima največ izkušenj, a se v zvezo (še) ni včlanilo.
Pred osamosvojitvijo Slovenije je na tem območju delovala še Koordinacija za razvoj zgornje Kolpske doline, v kateri so bile občine Kočevje, Delnice in Čabar. Zdaj poteka po Kolpi in Čabranki meja, kije prinesla veliko nevšečnosti in prekinila sodelovanje, ki bi ga morali s pomočjo vodstva obeh novih držav, čimprej spet vzpostaviti.
KAM Z ODPADNIM OLJEM?
KOČEVJE - Liter odpadnega olja, ki nastane ob cvrtju v gostinskih lokalih in ga zlijejo v kanalizacijo ali naravo, onesnaži milijon litrov vode. Kočevski Zeleni pa ugotavljajo, daje treba tako odpadno olje zbirati in ga poslati v predelavo, vendar doslej kočevski gostinci tega niso počeli. Izjema je Janez Dogar (gostišče na Mlaki), ki je poslal v predelavo 3001 takega olja. Zeleni menijo, da je Janeza Dogarja čut za varstvo okolja posledica njegovega dolgoletnega dela v Nemčiji, kjer je za varstvo okolja precej bolje poskrbljeno kot pri nas.
STEFANIC IN HENIGMAN NAČELNIKA
LJUBLJANA, KOČEVJE, RIBNICA - Od pristojnega republiškega organa je prišlo obvestilo, da je za načelnika upravne enote v Kočevju imenovan dosedanji medobčinski veterinarski inšpektor Bogomir Šte-fanič, za načelnika upravne enote v Ribnici pa dosedanji predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Henigman.
Potoške vesti
• Bogata okrasitev za novoletne praznike, zlasti s svetlobnimi telesi v centru Hriba in v KS Draga, je posledi-
ca, kot pravi vodja ekipe, ker smo že
Dramska skupina KUD-a Gal iz Ribnice je v nedeljo, 18. decembra, uspešno izvedla igro z naslovom “V kraljestvu zlatoroga” v osnovni šoli v Loškem potoku. Zal pa je bil obisk izredno skromen. Beseda kultura je prisotna na vsaken/koraku v Loškem potoku, resen namen pa je močno vprašljiv. '	A. K.
VVRANJU ŽEGNANJE KONJ
VRANJE NAD SEVNICO - Tudi v sevniški občini so obudili žegnanje konj na Štefanovo. V Vranju, prijazni vasici, znani bolj po izkopaninah poznoan-tične naselbine nad njo, je tokrat sevniški dekan Hribernik na Štefanovo že drugič blagoslovil konje. Sredi vasi je namreč podružnična cerkvica prav s tem svetnikom, znanim zavetnikom konj. Lani je hudo snežilo, letos je kljub visokemu snegu bilo vreme prijaznejše. Na konjih je prijahalo enajst jezdecev. Dekan Hribernik je zaželel srečo ne le v hlevu in gospodarstvu, temveč vse v bolj nevarnem prometu. Člani kon-jerejskega društva in domačini so poskrbeli tudi za okrepčilo.
A. Ž.
Po osamosvojitvi, posebno pa v zadnjih dveh letih, seje v poletni sezoni močno povečalo zanimanje turistov, žal pa od tega območja nima nobenega pravega dohodka, saj za turisti ostajajo le odpadki in smeti. Kampiranje je uradno dovoljeno le na Žagi in v Dolu, kar pa ni spoštovano, saj turisti kampirajo povsod, celo na otočkih sredi Kolpe.
Nered, ki je nastal na tem območju, ni le posledica meje na Kolpi, ampak predvsem pomanjkanja vsake turistične tradicije ne le ob Kolpi, ampak v vsej občini Kočevje. Prišlo je tako daleč, da je bilo v neki študiji Dolenjske turistične zveze že pred tremi desetletji ugotovljeno, da v turističnem razvoju Dolenjska za štirikrat zaostaja za Slovenijo, Kočevska pa tudi štirikrat za turističnim razvojem Dolenjske. Od takrat se stanje pri nas ni izboljšalo. Ker Kočevska za tako zaostajanje ni kriva, bi ji morala v vseh pogledih pri turističnem razvoju pomagati država Slovenija.
Pomoč države ne bo potrebna le
pri urejanju materialnih zadev, ampak je zaželena tudi strokovna in moralna pomoč, predvsem pri urejanju dobrososedskih odnosov s Hrvaško. Sprejeti je potrebno skupne načrte, saj zdaj Hrvatje načrtujejo gradnjo hidrocentral na Kolpi in zajemajo Kolpe za vodno oskrbo Reke itd. Ždaj je zaradi nespoštovanja takega dogovora mrtve že okoli 2 km struge mejne reke Čabranke, ker lastnik male elektrarne na tej reki ne spoštuje dogovora o minimalnem pretoku vode.	j PRIMC
KRVODAJALSKI AKCIJI
SODRAŽICA, RIBNICA -Rdeči križ Slovenije organizira redni letni krvodajalski akciji in sicer v torek, 3. januarja, v Sodražici ter v sredo in četrtek, 4. in 5. januarja, v Ribnici.
NOVOLETNI KONCERT V RIBNICI
KOČEVJE: JUTRI NA TV S HUGOM
KOČEVJE, LJUBLJANA - Jutri, 30. decembra, in pojutrišnjem bodo ob 18.45 na TV Slovenija nastopili v računalniški igrici “Hugo” kočevski osnovnošolci. V Ljubljano jih bo odpotovalo 16, ki že dve leti obiskujejo vaje socialnih igric pri socialni delavki Mariji Levstik.
NOVA PREDSEDNICA
KOČEVJE - Za novo predsednico komisije za denacionalizacijo so na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje imenovali diplomirano pravnico Anico Štimec. Dosedanja predsednica te komisije Snežana Mekterovič se je zaposlila na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj kot referentka v oddelku za pospeševanje demografsko ogroženih območij.
ODPRLI PRENOVLJENO OPTIKO
KOČEVJE - Pred kratkim so v Kidričevi ulici v Kočevju odprli temeljito prenovljeno in razširjeno Optiko Trope, ki ima tudi ordinacijo za očesnega zdravnika s potrebnimi aparaturami, sobo za medicinsko sestro s prostorom za kartoteko pacientov, Čakalnico za paciente in tudi sanitarije.
.. ,$v>ss«v .
JASLICE NA RAZSTAVI
KOČEVJE - Minuli teden je bila v Likovnem salonu v Kočevju razstava jaslic. Razstavljene so bile “suhe” jaslice, jaslice iz muranskega stekla pa stare jaslice podobarja Jarma iz Osilnice, prifarske jaslice in več drugih.
PRAZNIČNI NASTOP
KOČEVJE - Stanovalce doma starejših občanov v Kočevju so pred
najmanj dvakrat kritično pisali v Dolenjskem listu o krajevni skupnosti in Komunali iz Ribnice, kije zadolžena za tovrstne storitve. Tokrat jim moramo izreči vso pohvalo.
• 65-metrska skakalnica že nekaj let sameva in tudi propada. Nekaj so gotovo krive brezsnežne zime. Lansko bi sicer lahko izkoristili, a je niso! V teh dneh je nasulo kar dovolj snega. . Člani športnega društva bi rhorajd^ takoj pljuniti v roke.	/
.................~ Taflu
prazniki obiskali učenci osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. Pod vodstvom mentoric Nade Kovačič in Tee Junc so šolarji izvedli kulturni program z novoletno-božičnimi pesmimi in recitacijami ter plesom. Stanovalci doma so bili prijetrvp presenečeni.
Lisca bo poslej brez lisičke
Z novo celostno podobo na stara in nova tržišča - Letos dosegli plan - Načrtujejo vidnejši prodor lastnih znamk na zahodna tržišča - Za začetek Češka in Nemčija
SEVNICA - Ob zaključku lastninjenja in ub 40-lctnici obstoja prihaja Lisca iz Sevnice na tržišče z novo celostno podobo. Blagovna znamka Lisce je bila doslej poznana predvsem na bivših jugoslovanskih in delno na vzhodnoevropskih trgih, zdaj pa v podjetju smelo načrtujejo vidnejši prodor na zahodne trge.
naloga pri trženju je trenutno povečevanje prodaje v Nemčiji in na Češkem, upajo pa, da jim bo v bodoče uspelo osvojiti tudi druga
“Postali smo boljši, začeli smo tržiti tudi v tujini. Čeprav je tam konkurenca zelo huda, računamo, da bomo tudi v Evropi postali pomembnejši ponudnik perila lastnih blagovnih znamk,” napoveduje generalni direktor Vili Glas. Po njegovih ocenah je Lisca v iztekajočem se letu dosegla plan, tako da so lahko zadovoljni z rezultati. Na svoje trge so prodali 5 milijonov kosov spodnjega perila, 400.000 kopalk in 70.000 ženskih bluz. Ugotavljajo, da je zahtevnost kupcev po kakovosti izdelkov močno porasla, kar botruje podaljševanju časti za njihovo izdelavo.
V Lisci so nezadovoljni s tečajem tolarja, saj njegovo gibanje za 60 odstotkov zaostaja za inflacijo. Poudarjajo, da je vsti finančna realizacija podjetja odvisna od tečaja, medtem ko so na drugi strani na tečaj vezane le cene materiala, večina ostalih stroškov pa je odvisna od inflacije. Zaradi takih razmer so bili v podjetju prisiljeni spremeniti strukturo prodaje.
Kljub temu so v podjetju pripravljeni na novo sezono, imajo programe za naprej in so prepričani v njihovo kakovost. Posebej poudarjajo, da ka-
kovost Liscinih izdelkov zagotavljajo predvsem dobri kadri v podjetju, k^ pa z dodatnim izobraževanjem postajajo še boljši. Njihova prednostna
■ Stari zaščitni znak Lisce je bila oranžna lisica in iz podobe te živali izpeljano ime Lisca. I’o novem lisičke v celostni podobi podjetja ne ho več zaslediti, ostalo pa bo ime podjetja, saj so z raziskavo Studia Marketing iz. Ijuhljanc ugotovili, da je na slovenskem trgu to ime tako zelo zasidrano, da hi ga bilo škoda spreminjati. Ugotovili so tudi, da se ime da uporabljati tudi v tujini. Novo celostno podobo bodo vpeljali postopno. Kupci bodo Lisco po novem prepoznali po kraljevsko rdeči barvi izpisanega imena, nad katerim bo še znak, nekoliko umetniško izpisana črka “L”.
VEČ PERILA NA ZAHODNO TRŽIŠČE - Da bi dosegli cilje, morajo v Lisci pospeševali prodajo svojih lastnih blagovnih znamk, tudi na račun manjše dodelave izdelkov za tuje partnerje. Za boljšo prodajo izdelkov je pomembna učinkovita predstavitev modelov, ki jo taki brhki mankenki zagotovo nudita. (Foto: B. D.-G.)
MARTIN NOVSAK PREDSEDNIK
SEVNICA - Na prvem zasedanju občinskega sveta Sevnica so izvolili za predsednika Martina Novšaka in za podpredsednika Štefana Teraža. Seja je potekala brez predolgih razprav in sojo končali precej hitro.
Ceste so boljše, toda Dragarce tare še drugo
Iz pogovora s predsednikom KS Antonom Zagaijem
RIBNICA - V ponedeljek zvečer je bil v ribniški športni dvorani šesti novoletni koncert. Poslušalcem in gledalcem so se v nabito polni dvorani predstavili tisti, ki pojejo, muzicirajo, plešejo oziroma se ukvarjajo z glasbo. Na koncertu, ki je bil kljub nekaterim zapletljajem odlično pripravljen, so nastopili: Glasbena šola Ribnica, Mešani peski zbor Ribnica, MPZ Lončar, oktet Gallus, kvartet Inles, Plesna skupina Dl, godba na pihala. Gostje koncerta so bili Mirjam Kalin, Damjan Ristič, Marjana Benčina in Andrej Jarc. Rdeča nit letošnjega koncerta je bilo leto s svojimi letnimi časi in razpoloženji, kijih prinašajo.
čagar
NAJBOLJŠI LOGIKI
KOČEVJE, RIBNICA - Na regijskem tekmovanju logikov osnovnih šol Kočevje, Ribnica in Sodražica so bili regijski prvaki: v 5. razredih Matjaž Šega (OS Ob Rinži Kočevje), v 6. razredih Jasna Oražem (OŠ Ribnica), v 7. Anja Žnidaršič, v 8. razredih Dejan Vukovič (oba OŠ Ob Rinži Kočevje). Poleg njih se je na republiško tekmovanje, kjer pa naši niso dosegli največjih uspehov, uvrstila Zala Erčulj (5. r. OŠ Ribnica).
KOČEVJE JE DOBILO KOLPOSKOP - V Zdravstvenem domu v Kočevju je bila 16. decembra krajša svečanost, na kateri so predstavniki ljubljanskega Društva za boj proti raku podarili kočevskemu Zdravstvenemu domu 8.000 DEM vredno napravo kolposkop, ki se uporablja v ginekologiji za ugotavljanje zgodnjih sprememb in tudi raka na vratu maternice, nožnice ali zunanjem spolovilu. Aparat je prevzela dr. Irena Begič, specialistka za ginekologijo in porodništvo, ki ima zasebno ordinacijo v prostorih Zdravstvenega doma Kočevje. Slavja se je udeležila sekretarka v Ministrstvu za zdravstvo dr. Dunja Kosmač, ki je ob tej priložnosti spregovorila tudi o novih načrtih na področju zdravstva. (Loto: J. Primc)
tržišča, kjer danes njihovih lastnih blagovnih znamk še ni.
B. DUŠIČ-GORNIK
DRAGA - Kar precej prostora bi morali nameniti, če bi hoteli opisati vse, kar tare prebivalce Dragarske doline in krajev ob Čabranki. Kljub težavam, ki se vlečejo iz leta v leto, pa jim je le uspelo priti do nekaj zavidljivih rezultatov, o čemer pr predsednik KS Draga Anton Za naslednje:
“Za velik uspeh štejem, da se je dokončno odločilo, kod naj bi potekala bodoča cesta, ki bi povezala obkolpske predele in kraje ob Čabranki s Slovenijo. Uspelo nam je sanirati regionalno cesto na odseku Trava Podplanina. Resnici na ljubo, ni se nam izpolnila želja, da bi dobili tudi asfalt, uspelo pa nam je asfaltirati del cestišča ob mejnem prehodu, kije bilo najbolj kritično. V vasi Pod-preska smo uredili kanalizacijo, napeljali smo tudi material na lokalne ceste v Podplanini, Črnem Potoku in v Starem in Novem Kotu. Pravkar smo dobili zeleno luč za postavitev mrliške vežice v Dragi. Premika se na področju turizma, spodbudo pa je dobilo tudi malo gospodarstvo.” Manj zadovoljni pa so ljudje, ki žive ob Čabranki in nimajo dostopa v Slovenijo. Pravijo, da se jim vse slabše piše. Menda jim Hrvati groze, da jim bodo zaprli mostove. Ali se bodo morali priključiti k Hrvaški? Nič manj pa niso jezni na lastnika elektrarne, ki jim je uničil 1,5 km rečne struge. Upajo, da bo bodoča občina rešila te probleme.
A, K.
Prošnja za nadzor
Ob potezi ravnateljev kočevskih osnovnih šol
KOČEVJE - Ravnatelja obeh kočevskih osnovnih šol sta pred kratkim zaprosila občinski izvršni svet, naj bi poskrbel za poostritev nadzora pred stavbo osnovne šole. Tu se namreč predvem popoldne zbira srednješolska in druga mladina, ki povzroča nered in onesnažuje okolico, prihaja pa tudi že do izsiljevanja.
Očitno pa reda še dolgo ne bo. Vpriti temu govori več dejstev. Predpisi nerede dopuščajo ali celo spodbujajo, tik pred sprejetjem pa je nov zakon (kot smo zvedeli na policiji), ki bo v imenu demokracije dopuščal še večji nered in še bolj ščitil storilce krim inalnih dejanj. S takimi predpisi pa žal mladih ne varujemo, ampak jih le kvarimo in navajamo na slaba pota in celo v kriminal. To pomeni, da jim škodujemo. Eden takih predpisov je, da se morajo gostišča za odrasle zapreti že ob 22. ali 23. uri, medtem ko je disko lahko odprt do 2. ali 3. ure zjutraj. Tako starši spijo, mladina pa počne, kar pač počne.
Zanimivo in žalostno hkrati je, da so celo nekateri (na srečo redki) profesorji izgubili občutek o tem, kaj je prav in kaj ne. Vsako opozonTo ali pisanje o vedenju učencev imajo za napad na pridne šolarje, njihove starše, profesorje in šolo. To celo v primerih, kjer zanesljivo vedo, da so njihovi otroci delali nered in materialno škodo v tujih stanovanjskih stavbah.
JOŽE PRIMC
POMAGALI SO KARATEISTOM
SEVNICA - Sevniški karateisti so 17. in 18. decembra nastopili na 22. mednarodnem karate turnirju v Trbovljah. Zahvaljujejo se za organiziran prevoz, ki sta ga omogočila Konfekcija Jutranjka in Promles iz Sevnice. Žahvaljujejo se tudi Športni zvezi Sevnica in Ajdini Bati Inženiringu iz Sevnice, ki sta omogočila nastop sevniškim tekmovalcem.
KINO PRED NOVIM LETOM
SEVNICA, KRMELJ - V sevniškem kinu bo danes ob 19. uri na sporedu ameriški akcijsko - ljubezenski film Telo kot dokaz, jutri ob 16. uri in v soboto ob 10. bodo predvajali ameriško risanko Mali Nemo, jutri ob 19. uri pa bo na sporedu ameriški film Forrest Gump, ki bo v sevniškem kinu na sporedu tudi v ponedeljek, 1. januarja, ob 16. uri in v torek ob 17. uri. Film Forrest Gump bodo predvajali tudi v kinu v Krmelju, in sicer v soboto, 31. decenjbra, ob 16. uri.
Drobne iz Kočevja)
VSAK IMA SVOJEGA KANDIDATA - V Kočevju je imel tako rekoč vsak svojega kandidata za župana, zato so, kot pravijo nekateri, najboljši že v prvem krogu (od)padli. Nekaj podobnega je bilo na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, ko je imel vsak izvršnik svojega kandidata za samo še dvoje preostalih službenih stanovanj.
“POBJEDILI SMO” - Tako so sporočili nekateri po zadnjih volitvah županov v znani gostilni, kjer se sicer zbirajo člani SDSS.
GOLOBJE SE DRSAJO - Na Rinži je že led. Če kdo želi videti, kako sc po njem drsajo golobje, vrže na led skorjo kruha in predstava se začne.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
čen računalnik.
TJ
Ribniški zobotrebci
ZADNJA VEČERJA - Minuli četrtek so imeli delegati vseh treh zborov dosedanje občinske skupščine Ribnica “zadnjo večerjo”, poslovilno srečanje. Nanj niso vabili novinarjev. Uidi na prvo sejo novega občinskega sveta Ribnica, ki je bila minuli petek, novinarji niso bili vabljeni. Tb je nov dokaz demokratičnosti nove demokracije, saj lahko brez prisotnosti predstavnika javnosti oblast počne, kar seji zljubi. Novinarji so dobili le zagotovilo, da pristojne lahko pokličejo po seji in bodo dobili vse podatke o tem, kako je seja potekala. Če nova oblast lahko seje in sklepa brez novinarjev, naj pa še sama poroča o svojih tajnih sejah! Kaj takega si Občinarji niso privoščili niti v tako-imenovanem “enoumju”. Gre zdaj za “brezumje”?
UKROČENI VENTILČKARJI -Mladoletni ribniški “ventilčkarji” so opustili to svojo dejavnost, za kar gre gotovo zasluga policistom. Marsikdo je namreč imel težave, ker so mu pri avtu “ventilčkarji” pobrali, če je imel srečo, pa le spustili - ventile. Neka podjetnica je povedala, da soji spustili pri avtu tri gume in se lahko zahvali le znancu, da jo je pripeljal v službo. Neki novomeški tovornjakar pa je pri vulkanizerju potožil, da so mu ribniške barabe pobrale neke posebne ventile. Vulkanizer ga je potolažil, da ni edini s takimi nevšečnostmi, VJ) je bil tisto jutro že peti, kije prišel k njemu zaradi takih težav.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Kaj je bila dobrega pri zadnjih volitvah ?
-	I)a ni bila izvoljena tista delegatka, ki bi ji morali zaradi pogostega prihajanja na govorniški oder, kupiti iz občinskega denarja rolke ali vsaj kotalke.
Sevniški paberki
PRHPLAl I - Breda Mijovie, predsednica sevniškaobčinske skupščine, je priredila na sevniškem gradu prednovoletni sprejem. Prišli so znani in vplivni ljudje iz. sevniške in drugih občin in videti je bilo, da je vse, kolje treba. Nekateri obiskovalci pa so bili ob prihodu skoraj malo zaskrbljeni. Moški gostje so kar malo oklevali in so že mislili oditi iz. gradu, preden so sploh stopili v sprejemno sobano. Njihovo omahovanje sc da razumeti. Pri vratih, za katerimi je bila predsednica z. družbo, je namreč pisalo Poročna dvorana.
NEPRAVA URA - Prenovljeni snack barv hotelu Ajdovec v Sevnici si je ogledal tudi prvi mož. sevniških nekadilcev Janko Blas. Lepo je pohvalil lokal in je bil vesel, da ne kadijo-Ko si je še malo natančneje ogledal gostinski prostor, pa se je zgrozil, saj je na steni zagledal uro z napisom West. Nikakršno pojasnilo, ni zaleglo, Kristijan Janc, generalni gostinskega podjetja, je moral uro sneti-Zdaj je snack bar res, “kot še sika".
ŠOPEK - Breda Mijovič, predsednica skupščine občine Sevnica, je prejela dragocen šopek. Dala ji ga je Almira Božovič, direktorica Agencije, nekdanje SDK, torej ustanove, k' ima sedež v drugi občini, v krški; Zaradi take pozornosti so vodilnj posavski politiki zelo razočarani, saj mislijo, da pomeni izročeni šopek konec posavskih nesporazumov. bi se vse tri posavske občine zbogale-bi bil to namreč narobe svet, tega pa si nihče od njih ne želi.
Velik stol še ne naredi kralja. (S11' danski pregovor)
• Zaljubljenci vidijo na svetu sartU I sebe, a pozabljajo, da jih svet vidi-I (Platon)
L
-	Kakšna je razlika med nekdanjimi in današnjimi uradniki?
-	Nekdaj so imeli pred seboj na mizi dopis in se delali, kot da delajo, danes pa imajo za isti namen vklju-
či
skl ril; kd< nu dat obe Kaj gat po; in i
ne po viz zn na v i tal ter 'ja tet Nč lat mi go je dr os Pe
čit
SVl
ga
sti
ča
V
jo
P>
“I
jel
ol
“f
*
uk
!iu
k
: “n
. % i Pa
6
DOLENJSKI LIST
St. 52 (2367), 29. decembra 1994
Krške novice
ZA MLADINO - Na eni zadnjih sklepčnih skupščin so s posebnim j sklepom ustanovili tudi Urad za ' mladino v Krškem. Sliši se lepo in le I kdo bi mogel reči, da takšen urad ni nujno potreben. Še dobro, da se današnja mladina požvižga na sklepe občine in se na take urade ne zanaša kaj dosti. Očitno tudi sami predlagatelji niso mislili preveč resno, saj so pozabili povedati, kdo bo takšen urad in njegovo dejavnost plačeval.
UOLIVUDARSKA - Krškoje bilo nekaj časa tako prepredeno s poročevalci in snemalci za razne televizijske kanale, da se je bilo kar težko znajti med njimi. Potem ko najresnejšim niso pustili oddajati, je v Krčanom ostala kabelska TV, takšna, kakršna pač je. Morda bi temu kanalu celo težko rekli televizija, vsaj če sodimo po izkušnjah nekaterih njihovih strank. Krški časopis Naš glas je, na primer, želel dati reklamo za koncert v petek. Pa je ni mogel dati vse do ponedeljka. Tista gospa, ki “ima na Savaprojektu to čez, je namreč odnesla ključe s sabo, ona druga pa ni imela diskete. Pri tem je ostal nemočen celo šef kabelske TV Peter Žigante.
NESPORAZUM - Prvo sejo občinskega sveta je vodil najstarejši član sveta, sicer že poznani občinski delegat Branimir Franc Vodopivc. Krški svetniki so sedeli v dveh skupinah, strogo ločeni na levičarje in desničarje ali, če hočete na rdeče in črne. V strankarski napetosti je predsedujoči napovedal obravnavo začasnega poslovnika. Pri tem je izrazil svoje upanje, da je poslovnik, ki so ga prejeli vsi domov, predelan. Tu je v bran občinske uprave skočil Živko Šebek: “Nič nismo predelali!” Pa je zadevo pomiril Vodopivc: "Mislil sem - prebrali.”
KAD1JA - Vodilna sila v krškem svetu, stranka SKD in tudi župan iz njenih vrst, sije zamislila, da bi bilo še najbolje, če bi predsednik občinskega sveta postal kar župan. Najbolje zanjo. To, da bi župan potlej hkrati pisal, predlagal in sprejemal odloke, nato pa še skrbel za njihovo uresničevanje in vse skupaj še nadzoroval, jih nič ne moti. Res pa je, da po tem sistemu večjih nesporazumov med predsednikom sveta in županom ne bi bilo.
Novo v Brežicah)
NOVI SPORAZUM - Oni dan so se Slovenci in Hrvati v Zagrebu spet pogovarjali o odprtih vprašanjih med državama. Največ prahu še vedno dviguje nedorečena meja. Še preden je prišlo sporočilo iz Zagreba, je bilo v praksi že zaznati, da Slovenija spet popušča. Zadevo so najbolj začutili potniki, ki so se nič hudega sluteč prejšnji četrtek, petek in celo še v soboto peljali po magistralki od Novega mesta proti Obrežju. Na njihovo presenečenje se je Slovenija končala točno pri odcepu proti Krškem. Tako so očitno mislili tisti, ki so odgovorni za čiščenje cest. Do Krškega golo, od Krškega naprej pa Sibirija.
PO STAREM - Seja brežiškega občinskega sveta se je začela slovesno, nadaljevala pa po starem. Ko je predsedujoči povabil prisotne, naj dajo pripombe in predloge, je proti govorniškemu odru prvi zakorakal naš stari znanec iz skupščinskih klopi Miha Škrlec, za njim Jernej Zorko, Ivana Tomšeta pa tokrat ni med svetniki.
PREDLOG - Morda ne bi bilo slabo, če bi bodoči predsednik občinskega sveta na sejo večkrat povabil kako uvodničarko, ki bi z besedami o tuzemskih običajih domačih ljudi, o odnosih med njimi in o njihovi vsakdanjosti spustila na tla lokalne politike, ki se večkrat gibljejo tako visoko, da malega človeka več ne vidijo.
NA SPOREDU - V občinskem sekretariatu za kmetijstvo napovedujejo, da bodo v naslednjem letu spet na sporedu komasacije. Resnici na ljubo, je bilo že kar dolgčas brez njih. Potem ko jih je državni sekretar Teo-t>ald Belec slišal zaradi prelivanja kmetijskega denarja v obnovo kapelic, bo menda več posluha pokazal za stare dolgove. Komasacije so ostale nedokončane in komasacijski upravičenci za lep čas oškodovani, pa to ni kaj veliko mar ne investitorju in ne izvajalcu del.
:	* Neplačane funkcije ustvarjajo ta-
1	' ‘ove. (Lehmann)
*	Samo osel izkoristi cisto vse konj ske moči, ki jih ima avto. (Jurič)
*	Edini način, kako se izogniti zmoti, ie nevednost. (Rousseau)
* Samo tiste ljubimo resnično, kijih izbirno celo v njihovi slabosti in bedi. i mrovati, odpuščati, tolažiti, to je vsa j Umetnost ljubezni. (France)
* Ljubezen matere se ne deli med
0	Olroke, temveč se z vsakim otrokom
1	Pomnoži. (Cesarica Marija Terezija)
MŠŠ IZ MAŠI H OBČIM Mšš
Končno podelili priznanja občine Krško
Na kulturni prireditvi ob dnevu samostojnosti
KRŠKO - Zveza kulturnih organizacij Krško je minuli ponedeljek pripravila Praznični pozdrav dnevu samostojnosti, prireditev, ki se je začela s slavnostnim nagovorom krškega župana Danila Siterja in s podelitvijo občinskih priznanj, nadaljevala pa z bogatim kulturnim programom krških amaterskih skupin. Nastopili so: moški zbor Svoboda Brestanica, ženski oktet iz. Brestanice, literarna skupinaiz Krškega in Glasbena šola Krško.
Ker je krška občinska skupščina šele konec junija končno sprejela sklep o podelitvi občinskih priznanj, le-teh niso mogli podeliti ob občinskem prazniku. Velikega znaka občine tokrat niso podelili, zato pa kar štiri znake občine Krško: dvema
nizacijama. Prof. .Janez Ceglar ga je prejel za dolgoletno vodenje Pihalnega orkestra Senovo in šolskih pevskih zborov, prof. Drago Gradišek pa za dolgoletno uspešno delo in strokovno ter umetniško vodenje Pihalnega orkestra Videm in Glasbene šole Krško. Znak občine so letos namenili tudi Planinskemu društvu Bohor s Senovega za 40-letno delovanje in uspehe pri vzgoji mladine ter izboljšanju turistične ponudbe občine, Kostaku Krško pa ob 40-letnici organizirane javne komunalne dejavnosti v občini.
Podelili so še tri priznanja, in sicer Ribiški družini iz Kostanjevice na Krki za 40-letno uspešno delo na področju varovanja okolja in združevanja prijateljev čiste vode; Jamarskemu klubu iz istega kraja za 30-letnico delovanja, za uspehe pri odkrivanju lepot kraškega podzemlja v občini in njihovo ustrezno predstavitev ter Francu Lekšetu z Velikega Trna, ki že dolga leta velja za požrtvovalnega aktivista v svoji krajevni skupnosti in ima veliko zaslug za izboljšanje življenjskih pogojev tamkajšnjih prebivalcev.
B. D.-G.
Občinska sveta sta sejala prvič
Svet do sprejema statuta vodita župana: v Brežicah Jože Avšič in v Krškem Danilo Siter - Potrjeni mandati - Sekretarja sta Rudi Volčanjšek in Tomaž Petan
BREŽICE, KRŠKO - Občinska sveta sta se sestala v petek, to je tik pred potekom roka za prvi sklic. Slabe izkušnje v nekaterih občinah, v katerih zaradi zapletov sploh ni prišlo do konstituiranja svetov, in sestanek županov prejšnji večer v Ljubljani so privedli tako Brežičane kot tudi Krčane do tega, da so postali previdni.
Svetniki so zato v obeh občinah črtali z dnevnega reda predvideno izvolitev predsednika in podpredsednika občinskega sveta. V Brežicah so se izgovarjali na še nedorečen postopek, poleg tega pa pred prvo sejo še niso oblikovali dovolj trdne strankarske koalicije in se tako niso mogli dogovorili za predsednika in podpredsednika sveta. Desno krilo krškega sveta se je do konca nagibalo k mnenju, da bi svet vodil kar župan. Na koncu so v obeh svetih sprejeli sklep (eni v začasnem poslovniku, drugi v začasnem statutarnem aktu), da do sprejema statuta seje vodi in sklicuje župan, torej v Brežicah Jože Avšič in v Krškem Danilo Siter.
V obeh občinah so potrdili mandate občinskim svetnikom in župano-
panu. Besede o kruhu in srcu iz ust etnologinje Posavskega muzeja v Brežicah Ivanke Počkar so očitno pomirile strankarske strasti, tako da so svetniki tvorno razpravljali.
Sveta sta na prvi seji imenovala še komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje ter komisiji za pripravo statuta in poslovnika sveta. Potrdila sta vsak svoj začasni statutarni akt, v Brežicah pa so sprejeli še sklep o začasnem financiranju javne
porabe v občini in sklep o podpisnikih žiro računa občine. Svetnik LDS Bojan Petan je na koncu predlagal, da občinska uprava do naslednje seje pripravi vse potrebno za vlado RS in njene službe, da se bodo določene državne funkcije in službe (za šolstvo, carino, vojaško upravo, geodetsko upravo itd.) lahko opravljale v občini Brežice.
B. D.-G.
• Z zdravjem postane vse vir užitka, brez zdravja pa je vsakršno zunanje bogast\]o brez vrednosti. (Schopen-liauer)
posameznikoma in dvema orga-	B. D.-G.	:	ma. V Krškem so še zavrnili pri-
! pombe na delo volilne komisije in na razdelitev mandatov, v Brežicah pa je SLS pred sejo umaknila svojo pritožbo na razdelitev mandatov. Na obeh prvih sejah sta se svetnikom predstavila župana, izvolili pa so tudi sekretarja občinskega sveta. V Brežicah bo to Rudi Volčanjšek in v Krškem Tomaž Petan.
V Brežicah so pripravili slovesen začetek prve seje in v ta namen tudi okrasili prostor in predstavili kruhovo srce, ki so ga na zadnji seji izvršnega svetit podarili novemu žu-
KDO S KOM IN KDO PROTI KOMU? - Strankarska sestava občinskih svetov bo pri odločanju igrala pomembno vlogo. Mnogi upajo, da bodo v imenu širših interesov občine stranke vsaj kdaj pa kdaj tudi pozabile na svoje razprtije.
n anka a
NO VOLIČI NI SEJEM V KRŠKE, M - Samo še danes, v četrtek, do 21. ure imate možnost, da obiščete bogato založen novoletni sejem v krškem Kulturnem domu, ki so ga priredili podjetje IR Inženiring, Kulturni dom Krško in Stili ingeneering Ljubljana, d.o.o. Na stojnicah se predstavljajo posavski obrtniki m podjetniki, prav gotovo pa lahko vsak najde vsaj delček tistega, kar išče zase, za svoje najdražje ali poslovne partnerje, saj ponujajo vse; od igrač, pijač, hrane, sveč, perila do izdelkov iz kitajskega porcelana, nakita in mnogo drugega. Prireditelji upajo, da bo sejem postal tradicionalen. (Foto: T.G.)
DEDEK MRAZ TUDI ZA BEGUNCE
KRŠKO - V osnovni šoli zbirnega begunskega centra v Krškem so se v petek na novoletni zabavi zbrali begunski otroci iz cele občine in tudi malčki iz vrtca. Pripravili so prireditev, na kateri so nastopili z recitacijami v maternem jeziku, pesmijo in plesom. Za vseh 110 otrok je dedek Mraz s finančno pomočjo občine pripravil tudi manjšo pogostitev in obdaritev. Zadnji teden v letu naj bi v begunski center prišla tudi skupina belgijskih prostovoljcev, ki bi organizirala različne delavnice, vendar so morali zaradi slabega vremena obisk prestaviti v novo leto.
DOLENJSKA BANKA SPET V POSAVJU - V torek je odprla vrata ekspozitura Dolenjske banke v Krškem. S tem se ta banka ponovno vrača na območje Krškega, kjer je od 1965 do 1975 že imela podružn ico, ki se je pozneje preoblikovala v podružnico LB, predhodnico LB Posavske banke. Dolenjska banka je bila doslej vezana na območje občin Dolenjske in Bele krajine, zdaj pa se širi tudi drugam po Sloveniji. Zev začetku prihodnjega leta namerava odpreti ekspozituro v Brežicah in spomladi še v Ljubljani. Krška ekspozitura se nahaja v prostorih Yamaha centra pri nakupovalnem centru in bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. ure do 16.30. (Foto: B. D.-G.)
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV- Tudi nemogoče vremenske razmere niso mogle preprečiti prednovoletnega srečanja krajanov, starejših od 75 let, ki so se zbrali v Črneči vasi v stari osnovni šoli že četrto leto zapored. Udeležilo se gaje 13 ljudi iz okoliških krajev. V prednovoletnem času je 23 članic RK Kostanjevica obiskalo vseh 110 starostnikov iz KS, tudi tiste v domovih starejših občanov v Novem mestu in Krškem. ‘‘Ti ljudje ne pričakujejo darila, temveč le stisk roke in lepo besedo, "pravi predsednica RK iz Kostanjevice Stanka Čemoša. Pogostitev in darila pa so omogočili: KS Kostanjevica, Agrokombinat Meso, trgovina FVeskr-ba, osnovnošolci z vizitkami in vsi člani RK s svojim humanim prispevkom v obliki članarine. (Foto: T. Gazvoda)
Novi načrti za Kostanjevico
Potrebno bo oblikovati celovit projekt, na podlagi katerega bo mogoče kandidirati za finančna sredstva
KOSTANJEVICA - Kostanjevica je znana ne le v Sloveniji, ampak tudi izven državnih meja, predvsem po zaslugi vztrajnega in načrtnega dela skupine ljudi, ki so mestu vtisnili svo-
Prašiči na keltskih grobovih
Predvidena dela na brežiškem sejmišču bodo morala počakati na spomladansko arheološko sondažo terena - Pod sejmiščem keltski grobovi - Na račun investitorja
BREŽICE - Brežiški prašičji sejem je eden večjih v Sloveniji. Kupčije tu cvetijo še posebej v decembru, ko marsikatera teh živali konča v zamrzovalniku ali v dimu. V decembrskih sobotah je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj od 200 do 300 in celo do 400 živali, takih za prave koline, veliko manjših in nekaj starih živali.
S prodajo je različno, v decembru se je zgodilo le enkrat, da je kupce našlo pod 100 glav, običajno pa jih prodajo nekje med 100 in 200. Če bi to pomnožili s kilogrami in nato še s ceno za kilogram, bi dobili kar lepo število, ki je znak prometa na tem sejmišču. V zadnjih dveh letih se je obseg prodaje za malenkost povečal, vsekakor pa je vse skupaj odvisno od razmer na tržišču, v prvi vrsti od uvoza svinjskega mesa.
Ker je brežiško sejmišče znano že od nekdaj, ga pogosto obiskujejo tudi kupci iz celega Posavja, Dolenjske, pa tudi tja gor proti Ljubljani seže dober glas o cenejših prašičih. Danes sejmišče pravzaprav nima upravljalen v pravem smislu. Za red in higieno skrbi dežurni veterinar. Vse bolj postilja očitno, da bodo Brežice, če bodo želele obdržati in povečati sloves sejmišča (s tem tudi
izkupiček), morale sejmišče posodobiti.
V občinskem sekretariatu za kmetijstvo so že pred časom začutili tako potrebo, zato so nameravali to jesen nasuti sejmišče z gramozom in tako učvrstiti tla, uvesti red, speljati dovoz do sejmišča ter urediti parkirišča in okolico, s čimer bi pridobili nekaj prostora. Za bodoče so načrtovali tudi izgradnjo poslovnih prostorov, za katere so nekatera podjetja že pokazala interes. Nujno bi bilo tudi ustanoviti podjetje, ki bi vodilo dejavnost na sejmišču, po nekaterih idejah pa naj bi bila to delniška družba ' zainteresiranih živinorejcev, kmetov in ostalih.
Do uresničitve prve faze ureditve sejmišča to jesen še ni prišlo, saj je sekretariat za kmetijstvo naletel na večjo oviro. Pridobili so lokacijsko
dokumentacijo in si v proračunu za začetek rezervirali 30 milijonov tolarjev, ko pa so resno začeli priprave za dela na sejmišču, sojini predstavniki Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Novega mesta razložili, tla bo treba malo počakati. Natančno pod sejmiščem se namreč nahajajo keltski grobovi, eno najbogatejših arheoloških najdbiščv Sloveniji.
In kaj zdaj? Zavod bo moral najprej pregledali in presondirati teren, česar, kot pravijo, ne bodo mogli začeti pred marcem prihodnjega leta. Po preverjanju terena bodo strokovni delavci povedali, kaj se nahaja pod sejmiščem ter kaj je na tem prostoru možno početi in česa ne. Za zdaj je zanesljivo znano samo to, da je stroške arheoloških raziskovanj dolžna plačati občina oziroma njen sekretariat za kmetijstvo (lastnik in investitor).
Če bodo raziskave potrdile, da so pod sejmiščem bogata najdbišča, se čisto lahko zgodi, da se bo moral prašičji sejem seliti drugam.
B. DUŠIČ-GORNIK
jevrsten kulturni pečat. Kljub prizadevanjem krajanov, da bi dali nov življenjski polet tudi drugim področjem, so uspehi manj vidni, predvsem zaradi pomanjkanja načrtnega dela.
Zato je krajevna skupnost povabila predstavnika programa Revit iz mariborske Ekonomske poslovne fakultete. Ideja za program Revit se je razvila v Stanovskem združenju za projektni management v sodelovanju z ministrstvom za znanost in tehnologijo in bavarskimi kolegi, ki so za izvedbo zadolžili mariborsko fakulteto. Delo programa sofinancira tudi bavarsko ministrstvo za gospodarstvo in promet.
Lani in letos so skupaj uresničili 5 projektov: na Ptuju, v Ormožu, na Ravnah, v Idriji in Ribnici, poteka pa še v Črnomlju. Cilj vseh prizadevanj je poiskati tiste vzvode v občini, ki bi pripomogli k revitalizaciji, izdelati katalog v slovenskem in nemškem jeziku in projekte, s katerimi bi lahko občina ali kraj kandidirala na natečajih za denarno pomoč.
Na predstavitvi programa Revit so krajani izrazili pripravljenost, da bi skupina zainteresiranih posameznikov sodelovala v predstavitvi programa, na katerem bi lahko skupaj s strokovnjaki proučili prijeme za razvoj mesta. Poudarili so tudi pomen načrtov, ki temeljijo na strokovnosti, kajti danes finančna sredstva prihajajo iz neštetih virov, da prideš do njih, pa sta potrebna sposobnost in lobiranje. S programom bodo seznanili tudi župana občine in svetnike.
T GAZVODA
Arheologija m vaš račun
Zamislite si, da imate zajetno parcelo in tudi kopico načrtov o tem, kaj boste počeli z njo. Po težkih odločitvah, dnevih, polnih preračunavanja in stikanja za potrebnim denarjem, se odločite. Tedaj pa vas nekdo polije s hladno vodo in v trenutku še najbolj sladki načrti zagrenijo. Če imate smolo, da se pod vašo travo nahaja arheološko nadbišče, se vam ne piše nič lepega.
Zgodba je stara in pravi tako: Strokovnjaki odkrijejo arheološko dediščino, si to nekam zapišejo in nato zaradi pomanjkanja sredstev pustijo bogastvo naših prednikov zakopano pod zemljo. Tu nastopite vi, ki bi na tem (svojem) prostoru nekaj radi počeli. Tisti, ki znajo lepo raztolmačiti zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine, vam bodo jadrno dali na znanje, da imajo tu prednost arheološke raziskave. Če ste razumni, jim boste dali prav, a verjemite, da vas bodo vse simpatije do arheološke dediščine minile v trenutku, ko boste zvedeli, da ste raziskovanje dolžni plačati vi!
To je v primem, na kakršnega so to jesen naleteli ob načrtovani prenovi brežiškega sejmišča, ko je lastnik in investitor občina, morda še delno razumljivo. Ob morebitnem bogatem nahajališču bi namreč občina, če je dovolj iznajdljiva, mogla imeti kako korist. Pa vendar ne moremo mimo vprašanja, kako je možno, da zakon predpisuje neki lokalni skupnosti ali pa celo zasebniku, da mora financirati raziskovanje najdbišč slovenskega, če ne celo širšega pomena!
B. DUŠIČ-GORNIK
Inscenatoijevo slovo od mesta
Poslednja futuristična umetniška akcija inscenatorja Matjaža Bergerja v zasneženem Novem mestu - Prihodnje leto pripravlja velik projekt na kitajskem zidu
NOVO MESTO - Med gostim sneženjem se je v četrtek, 22. decembra, zvečer Na vratih začela futuristična večerna prireditev “Daj mi tisto, česar nimaš", s katero seje inscenator Matjaž Berger poslovil od svojega rodnega mesta. To naj bi namreč bila njegova poslednja artistična akcija v Novem
mestu.
• Brez navdušenja ni mogoče storiti ničesar velikega v umetnosti. (Schumann)
• Glasba je harmonija, harmonija je matematika, matematika je šah, šah je politika. (E. Stanič)
Na prireditvi so sodelovali komentator, igralci in gimnasti Matjaž Pica-lo, Romana Šalehar, Sandi Pavlin, Boris Mihajl, Roman Veble, Luka Golja in slikarka Huiqin Wang. Prizorišče je Berger ponovno dobro izbral; historični delček mesta Na vratih, ki gaje pokojni arhitekt Mari-
BOZ1ČNI KONCERT- 15-ilanski ženski pevski zbor metliške folklorne skupine “Ivan Navratil" in oktet Uitis iz Metlike sta v ponedeljek pripravila v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Metliki božični koncert. Polna cerkev obiskovalcev je bila navdušena nad izredno kvalitetnim nastopom obeh zborov, ki sta se pod vodstvom pevovodje Mateje Jakša najprej predstavila vsak posebej, na koncu pa tri pesmi zapela še skupaj. Na saksofon je pevke spremljala Kristina Oberžan, na kitaro pa Peter
KOROŠKI VEČER V METLIKI - Metliška Ljudska knjižnica je v petek zaključila letošnjo bogato kulturno ponudbo s predstavitvijo četrtega zvezka skladb za harmoniko mojstra igranja na elektronsko harmoniko, Silvestra Mihelčiča. Avtorje sam predstavil v metliškem Ganglovem razstavišču priredbe desetih koroških ljudskih pesmi, ki so nastajale pred štirimi leti pri Majzljevih v Stoney Crecku, ob njegovem bivanju v Kanadi. Mojca Molan je na predstavitvi brala pesmi koroških pesnikov, Toni Gašperič pa je v pogovoru z Mihelčičem orisal njegovo plodno delo v tridesetih letih, odkar ravnateljuje v črnomaljski glasbeni šoli. Metliški župan Branko Matkovič seje ob tej priložnosti zahvalil za pionirsko delo na glasbenem področju v Beli krajini tako Mihelčiču kot Ivanu Jerini iz Metlike. (Foto: M.B.-
Strastni ljubitelj zgodovine
Prva izredna številka revije Rast prinaša celotno zapuščino novomeškega umetnostnega zgodovinarja Jožeta Gregoriča
Lani oktobra je minilo petdeset let od tragične smrti umetnostnega zgodovinarja Jožeta Gregoriča, ki se je s svojim za njegova leta presenetljivo obsežnim delom trajno vpisal v vrsto mož, pomebnih za novomeško in tudi širšo umetnostno zgodovino. Srečno naključje je hotelo, da so njegovo zapuščino, ki je veljala za izgubljeno, našli v celoti ohranjeno. Tako je bilo mogoče ob 50. obletnici njegove smrti pripraviti manjši razstavi v Knjižnici Mirana Jarca in v Kapiteljski knjižnici, ob tej priložnosti pa se je porodila tudi zamisel, da bi Gregoričeve razprave, študije, ocene in kritike, skratka njegov življenjski opus, ki je nastal v obdobju od 1937 do 1943, natisnili kot posebno številko dolenjske revije Rast, da bi tako bilo njegovo delo, sicer raztreseno po različnih revijah in časopisih, dandanes že težko dostopnih, ali tudi še neobjavljeno, zbrano na enem mestu. Zamisel se je uresničila šele pred kratkim; prejšnji teden je namreč izšla L izredna številka Rasti, posvečena delu Jožeta Gregoriča. Predstavili so jo v prostorih zavarovalnice Tilia, kije denarno podprla izid številke in tako potrdila, da zna denar, namenjen sponzorski promociji, nameniti tudi za plemenite namene.
Številko je uredila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič iz novomeškega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine. Gradivo je razvrstila na štiri sklope: razprave in študije, poročila o Kapiteljski cerkvi, ocene in kritike ter predavanja. Nekaj uvodnih misli sta napisala glavni urednik Rasti Jože Škufca in urednica izredne številke, natisnjen pa je tudi govor dr. Emilijana Cevca na lanski spominski prireditvi v kapiteljski proštiji ter analiza Gregoričeve pisave, ki jo je opravil dr. Anton Trstenjak.
Iz člankov, razprav in študij, kijih spremlja obilje ilustrativnega gradiva, raste lik mladega zagnanega umetnostnega zgodovinarja in konservatorja, kije strastno raziskoval pozabljene skrivnosti svojega rodnega Novega mesta, z velikim žarom poročal o odkritjih ob prenavljanju Kapiteljske cerkve in tako budil someščanom zavest o vrednosti in pomembnosti kulturne dediščine. Z diplomskim delom orisom srednjeveške cerkvene arhitekture v Sloveniji do leta 1430 je postavil temelje raziskovanja romanske cerkvene in monastične arhitekture, ki sta jih razširila in dopolnila Komclj in Zadnikar, prav tako Novomeščana po rodu. Večina Gregoričevih besedil je še vedno aktualna in trditve, postavljene pred več kot 50 leti, še danes držijo, kar nedvoumno potrjuje vrednost Gregoričevega dela in njegovo aktualnost.
M. MARKELJ
jan Mušič obnovil z odličnim posluhom za staro mestno jedro, je bil imenitno prizorišče, ki je ponujalo več scen za posamezne elemente akcije. Telovadci so kljub zimskim temperaturam do pasu goli pogumno opravili sinhrone vaje na konjih z ročaji v avli herojev, recitatorji pa so brali odlomke iz različnih besedil, od Hazarskega besednjaka do Maovih misli, na stopnišču Knjižnice Mirana Jarca, na cestišču in visoko na vrhu gasilskih lestev med slemeni streh. Novost v sicer takoj prepoznavni Bergerjevi postavitvi je bilo branje in pisanje Maovih misli v izvirniku oziroma v kitajskih pismenkah, kar je opravila v Sloveniji udomljena slikarka Wangova. Na projekcijskem platnu na steni knjižnice se je prikazovanje odlomkov iz filmov Bitka na Neretvi in Sutjeska prepletalo z odlomki iz slovite “zlate” košarkarske tekme med jugoslovansko in ameriško reprezentanco na svetovnem prvenstvu, s posnetki hoje ameriških astronavtov po Luni in z neposrednim video snemanjem prizorišča akcije. Tudi eksplozija, kije učinkovito zaključila Bergerjevo akcijo v Cerovem Logu, je bila tokrat le filmska. Videli smo torej ponovno izrazito Bergerjevo umetniško akcijo z znanimi elementi, ki jih avtor stalno uporablja in so osebno izkustveno povezani z njegovim otroštvom in mladostjo Novem mestu.
Kako zaresno je inscenatorjevo umetniško slovo od Novega mesta in kje bo poslej s svojimi akcijami
MRZLO SLOVO - Do pasu gol in kljubujoč mrazu (morda mu je pomenil tudi hlad dojemljivosti okolja za njegove podvige) je inscenator Matjaž Berger na/>ovedal, da ne bo več prirejal svojih artističnih akcij v Novem mestu.
deloval, ne vemo, saj je Matjaž Berger odločno odklonil dati kakršno koli izjavo za naš časopis, se pravi za javnost, zato povzemimo besede, ki jih je med zvoki italijanske himne do pasu gol in verjetno nekoliko premražen povedal pod dežniki stiskajočim se gledalcem: “Moja glavna preokupacija v letu 1995 je s sto tisoč Kitajci na šest tisoč kilometrov dolgem kitajskem zidu izvesti desant.”
M. MARKELJ
Rast v preoblikovanju
Revijo, ki seje uveljavila, postaviti na trdne temelje
NOVO MESTO - Revija Rast letos zaključuje peto leto izhajanja. V tem času se je potrdila kot pomembna publikacija, ki združuje umetniška in strokovna peresa z območja širše Dolenjske. Medtem ko je maloštevilni uredniški odbor svojo nalogo dobro opravljal, kot kažejo odzivi v domačem in širšem okolju, pa seje z denarnimi in drugimi neuredniškimi zadevami, s katerimi naj bi se ukvarjal predvsem svet revije, ves čas zatikalo. Tako stanje hkrati z novo zakonodajo sili k organizacijskemu preoblikovanju revije Rast. Naloge seje lotil pripravljalni odbor, ki je imel minuli četrtek, 22. decembra, že tudi prvo sejo v prostorih zavarovalnice Tilia. Sneg je žal preprečil, da bi se prve seje udeležilo več predstavnikov občin, vendar je bilo srečanje kljub temu plodno.
Po predlogu akta o izdajanju revije Rast in ustanovitvi sklada naj bi bili ustanovitelji revije vse občine na območju geografske Dolenjske in nekatere ustanove ali delovne organizacije, kot je denimo sedanji podpornik Rasti zavarovalnica Tilia.
Ustanovitelji imenujejo svoje predstavnike v upravni odbor, ki bo imel tri poglavitne naloge: imenoval in razreševal bo odgovornega urednika, obravnaval programsko zasnovo revije in spremljal finančno poslovanje sklada za financiranje revije. Ob deležu slovenskega ministrstva za kulturo, ki bo za prihodnje leto znašal okrog 3 milijone tolarjev, bi za nemoteno izhajanje revije izdajatelji morali zagotoviti še okrog 4 milijone tolarjev, kar ob pomoči podpornikov ne bi smel biti pretrd oreh, še posebno ne, če se zavedamo, kakšnega kulturnega in siceršnjega pomena je za ta del Slovenije revija Rast.
MiM
PIHALNI ORKESTER NA MEDNARODNO TEKMOVANJE
NOVO MESTO - Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže se je prijavil na razpis za sodelovanje na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov, ki bo od 8. do 12. aprila 1995 v Italiji. Čeprav so se prijavili za tekmovanje v 3. kategoriji, jih je mednarodni komite tekmovanja, ko je slišal posnetke, uvrstil v višjo, 2. kategorijo.
NOVOLETNI KONCERT
ČRNOMELJ - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij je v ponedeljek pripravila v črnomaljskem kulturnem domu novoletni koncert. Na njem so nastopili mešani pevski zbor Črnomelj pod vodstvom Ani Janko-vič-Šober, moški zbor Belt pod vodstvom Majde Veselič, moški zbor Črnomelj ter lovski zbor Bele krajine, oba pod vodstvom Franca Mileka in črnomaljska godba na pihala pod taktirko Antona Kralja.
SLIKAR SAVO SOVRE V BREŽICAH
BREŽICE - Pretekli torek zvečer so v Galeriji Meke odprli prodajno razstavo slikarja Sava Sovreta, ki ga je ta večer predstavil dr. Marko Juteršek. Umetnik Sovre uči v slikarski šoli v Ljubljani. Zanj so značilne klasične oblike. Šola sloni na strogi obliki, kot so delali stari mojstri. V njegovih delih vidimo stvarni svet. Slika pokrajine, portrete in tihožitja, mehko v olju ali pa s svinčnikom. Čeprav so slike drage, je prav, da jih vidite. Po otvoritvi in ogledu razstave smo v cerkvi sv. Lovrenca poslušal i še božično-novoletni koncert Milene
Morače, solistke ljubljanske Opere.
BOJAN HORVATIČ
KULTURNI POZDRAV NOVEMU LETU
KRŠKO - Potem ko je v petek v Krškem že pel Ribniški oktet, so za včerajšnji večer v kulturnem domu pripravili še celovečerni koncert Slovenskega okteta pod vodstvom Antona Nanuta. V domu bo pestro tudi nocoj ob 18.30, ko bodo Krčani poslali pozdrav novemu letu. Nastopili bodo: Ansambel Tonija Sotoška, Big Band Krško, Folklorna skupina Svoboda Senovo, pevca Marjetka Podgoršek in Bojan Kaplan, Mešani zbor Viktor Parma iz Krškega, Plesna šola Krško in Pihalni orkester Videm. Program bosta povezovala Vida Kuselj in Ivan Mirt.
OGLASNIK
NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO
Knjižni prvenec Ivanke Mestnik in solo pevka
Z Grmskega srečanja
NOVO MESTO - Na letošnjem Grmskem srečanju, ki je bilo minuli četrtek zvečer v avli OŠ Grm, je Ivanka Mestnik, upokojena učiteljica slovenskega jezika, predstavila svojo knjigo Izlet na modri planet, Irena Yebuah, študentka solo petja na ljubljanski Akademiji za glasbo, pa je ob klavirski spremljavi svojega profesorja Vlada Mlinariča zapela nekaj samospevov in operno arijo, dela iz svetovne klasike.
Knjiga Izlet na modri planet je avtoričin prvenec, zasnovan kot zbirka kratkih pripovedi, namenjenih predvsem otrokom, čeprav ne gre za lahko, še zlasti ne za zabavno branje. To so zgodbe o otročku, s katerim se življenje kruto poigra in ga pahne v negibnost ter mu šele silno upanje in neizmerna ljubezen najbližnjih pomagata spet na noge. Pisateljica je povedala, da sploh ni pričakovala, da bo to njena prva knjiga, marveč naj bi bil prvenec rokopis knjige, ki čaka na natis pri Dolenjski založbi. Pa je naneslo, da so za Izlet na modri planet zvedeli pri reviji Pedagoška obzorja in komaj je minil mesec od prvih pogovorov s pisateljico, je knjiga že izšla, in to z ilustracijami. Res svojevrsten rekord, če le malo poznamo razmere, v kakršnih knjige izhajajo!
O glasbenem delu večera pa samo še to: Irena Yebuah je glas, o katerem bomo prav gotovo še slišali in brali in na katerega bo Novo mesto čez čas lahko še zelo ponosno.
I.Z.
Lirik krajine
V novomeški nekdanji SDK )ušan Lipovec
razstavlja Dušan Lipovec
NOVO MESTO - V razstavišču SDK, ki ga vodi in vsebinsko usmerja Marinka Kraško, se z izborom svojih akvarelov in gvašev predstavlja akademski slikar Dušan Lipovec iz Kamnika. Na otvoritvi v torek, 20. decembra - med nastopom dekliškega godalnega kvarteta Rožmarin iz Ljubljane - zvečer gaje umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Milček Komelj opisal kot enega naših redkih kvalitetnih slikarjev, ki slikajo iz neposrednega soočenja z motivi iz narave. Naravo opazuje in ji prisluškuje kot lirik, tenkočuten za njene utripe in tone, nežnost in krhkost. Naslikani motivi zaživijo v trenutkih, ko se nanje scedi medla svetloba lune ali
• Kot slikarje Lipovec doživel še en, predvsem zanj razveseljiv dogodek. Na otvoritvi novomeške razstave so objavili, da je pravkar izšla njegova monografija, za katero je napisal besedilo dr. Milček Komclj.
žareča svetloba sonca, temu primerna pa so tudi razpoloženja. Paleta motivov pa je kaj raznovrstna, razpeta od mogočne podobe krajine na Gorenjskem do poetično mikavne vzvalovljene krajine na Dolenjskem, seveda ob najpogosteje naslikanih podobah rodnega Kamnika, tako značilnih, da pomenijo že kar nekakšen avtorjev zaščitni znak.
Dušan Lipovec pa naravi ni zapisan samo kot umetnik, ampak tudi kot človek. Zato je tembolj občutljiv za posege, ki po njegovem pomenijo omalovaževanje, če ne celo skrunitev narave. Narava mu pomeni obliko stvarstva, ki je ni dovoljeno maličiti.
pogovori o družini
ob ponedeljkih od 1$. do 20. ure
na telefonu 26-005
Lipovec se je že velikokrat oglasil z ostrim peresom zoper take pojave kakor tudi zoper vse druge posege, npr. v urbanizem, arhitekturo, naselbinsko kulturo, ki so bili ali premalo premišljeni ali povsem zgrešeni. Ta in podobna vprašanja pa niso vse, kar zanima in napaja njegovo publicistično, predvsem kritično pero, s katerim se tudi vse bolj uveljavlja.
I.Z.
VITAN MAL S ŠOLARJI - Mladi literarni ustvarjalci iz osnovnih šol v občini Trebnje so se pred 20 leti zbrali prvič na srečanju. Potem so to storili še večkrat, nazadnje letos. Že od leta 1977 izhaja literarna revija Srečanja, ki objavlja prispevke mladih ust\’arjalcev. O letošnjih Srečanjih so se mladi ustvarjalci pogovarjali 22. decembra z Vitanom Malom. Pisatelj in urednik je v navzočnosti odgovornega urednika Srečanj Jožeta Zupana in drugih ustvarjalcev ocenil vsebino lepo opremljene in ilustrirane knjižice. Govoril je tudi o svojih najnovejših knjigah ter o pisateljevanju in jeziku. Pri tem je rekel, da so včasih nekateri ljudje s srbohrvaškega govornega področja prerokovali slovenščini samo še kratko dobo obstoja. Toda slovenskega jezika nam ne bodo uničili Srbi, sami ga bomo uničili, ker zanj naredimo premalo, je menil Vitan Mal. (Foto: L. M.)
BEGUNSTVO NI ZATRLO USTVARJALNOSTI - V Mali dvorani Doma kulture v ^lovem mestu so prejšnji četrtek, 22. decembra, zvečer odprli razstavo del akademske slikarke Hilde Dugonjič-Mijatovič (na sliki druga z leve). Slikarka že poldnigo leto živi v Novem mestu kot begunka iz Bosne in Hercegovine ter uči begunske otroke likovne vzgoje v begunski osnovni šoli v Šmihelu. Begunstvo gotovo ni položaj, ki bi spodbujal k ustvarjanju, vendar je avtorica našla toliko notranje moči, da se je obranila pred malodušjem in samopomilovanjem ter s skromnimi materialnimi sredstvi nadaljevala z likovno ustvarjalnostjo. Slike, ki so nastale v begunstvu, je predstavila na razstavi, o avtorici in njeni umetnosti p“ je govoril višji kustos Jožef Matijevič. Za prijetno vzdušje in novost je poskrbel Dolenjski pihalni kvintet, ki se je na tej otvoritvi prvikrat predstavil javnosti. (M-Markelj)
DOLENJSKI LIST
POTA S	
IN £	iT% 1\ 3
UJl	=. >
dežurni
poročajo
UKRADEL TRENIRKO IN KAPI
-	Otrok iz Rajca je osumljen, da je 7. decembra v trgovini Alp-šport v Novem mestu izkoristil trgovčevo nepazljivost in ukradel trenirko in dve volneni kapi. Trgovino je s tem oškodoval za 11 tisočakov.
OB SEDEM ZAJCEV - V noči na 19. december je neznanec vlomil na Vrhpeči v zajčnik in ukradel 7 zajcev. Lastnika je oškodoval za okrog 10 tisočakov.
S PRIKOLICE UKRADEL KOLO
-	V času od 12. do 19. decembra je nekdo v Vinji vasi prišel pod kozolec in s prikolice za traktor ukradel kolo ter s tem lastnika J. C. oškodoval za okrog 30 tisočakov.
V TRGOVINI OB DENARNICO -19. decembra je neznanec s prodajnega pulta v zasebni trgovini v Zvirčah ukradel denarnico, v kateri je imela M. P. iz Zvirč dokumente in 70.000 tolarjev. Policisti primer še raziskujejo.
OB URO - 20. decembra popoldan je nekdo izkoristil odsotnost dijaka in v sobi dijaškega doma v Šegovi ulici v Novem mestu s police ukradel moško ročno uro. Dijaka je oškodoval za 14 tisočakov.
“IZBRAL' JE KRISTALNE KOZARCE - Mladoletnik iz Kočevja je osumljen, da je 6. decembra v Mercatorjevi trgovini na Glavnem trgu v Novem mestu ukradel 4 kristalne kozarce, jih skril pod bundo in odšel. Trgovino je oškodoval za 4.464 tolarjev.
TANKAL, NE DA BI PLAČAL- 26-letni R. N. iz Podgore je osumljen, da je letos maja na bencinskem servisu v Vavti vasi trikrat tankal in vsakokrat različnim delavcem dejal, da bo račun poravnal naslednjega dne, ker trenutno nima pri sebi denarja. S tem je Petrol oškodoval za 20 tisočakov.
OB OVCO IN PSA - V noči na 24. december je neznanec v Potočni vasi iz hleva ukradel ovco, pred hlevom pa je odvezal psa in tudi njega odpeljal neznano kam. Lastnika J. K. je oškodoval za 20 tisočakov.
OB KOLESI Z VERIGAMI - V noči na 24. december je neznan storilec v Šmihelski ulici v Novem mestu z osebnega avtomobila R 5 odvil prednji kolesi skupaj z verigami Praktis. Lastnico M. B. iz Novega mesta je s tem oškodoval za okrog 40 tisočakov.
SOPOTNICA UMRLA NA KRAJU NESREČE
RUMNA VAS - V petek, 23. decembra, ob 17.55 seje 33-let-ni Ivan Frangež iz Dola pri Hrastniku peljal z osebnim avtomobilom iz Krškega proti Novemu mestu. V Ruhni vasi ga je zaradi prehitre vožnje na zasneženi cesti zaneslo na levo stran ceste, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal s kombiniranim vozilom s priklopnikom 35-letni Bojan Arh iz Velikega Podloga in med vozili je prišlo do trčenja. Po trčenju je Frangeževa sopotnica, 70-letna Ana Jordan iz Mihovice pri Šentjerneju, na kraju nezgode umrla, voznik Frangež in njegov 14-letni sopotnik Žan Mark Macherelli pa sta bila huje ranjena.
Prvi sneg kljub napovedim presenetil
Zastoji na cestah že v torek zvečer - Precej kritik na račun slabo spluženih cest in pločnikov_
NOVO MESTO - Hitra odjuga jc pobrala že precej snega, ker pa ga je prejšnji teden zapadlo več kot pol metra, je po praznikih težki sneg na strehah najbolj ogrožal pešce in v bližini parkirane avtomobile. Prve dni sneženja prejšnji teden pa so imeli največ težav vozniki, saj so intenzivne snežne padavine že v torek zvečer povzročile prve zastoje na cestah, ponekod pa so za nekaj časa tudi povsem ohromile promet. Kljub napovedim vremenoslovcev in koledarski zimi je sneg večino voznikov presenetil. Mnogi so menili, daje presenetil tudi delavce Cestnega podjetja, saj so bile ceste v prvih dneh zelo slabo splužene. Zaradi številnih kritik na račun slabo očiščenih cest smo za pojasnilo prosili policiste, podjetje za redno vzdrževanje cest pri novomeškem Cestnem podjetju in Komunalo.
“Prvi zastoji so se začeli že med 19. in 20. uro na magistralni cesti Trebnje - Dobruška vas, zlasti na Poljanah in v karteljevskem klancu, pa tudi na cesti Novo mesto - Metlika,” je povedal Darko Poštrak, načelnik inšpektorata policije pri novomeški UNZ. Zaradi močnega sneženja in zmrznjene podlage seje sneg steptal in nastal je snežni ploh, vozila brez zimske opreme so obstala na cesti. Ker povzročajo v takšnih razmerah največje zastoje prav tovornjaki oz. tovornjaki s prikolicami, je bil zanje nekaj časa promet zaprt. Največ ovir je bilo na tranzitnih poteh, medtem ko seje lokalni promet novim razmerah hitro prilagodil. V petek so bile vse glavne regionalne ceste prevozne z zimsko opremo, po ocenah policistov pa so bile razmere na cestah najslabše v Novem mestu in okolici, kjer so bile ponekod na cestah tudi do 30 cm globoke udarne jame.
Po besedah direktorja podjetja za redno vzdrževanje cest pri novomeškem Cestnem podjetju, Toneta Hrastarja, so pri pluženju nekoliko zamudili, ker so v torek popoldan še polagali asfalt, zvečer pa so tovornjake potrebovali za povsem druge
namene, nekatere pa je bilo potrebno celo prepeljati v druge občine, saj plužijo v devetih občinah. Samo za pluženje magistralnih in regionalnih cest pa imajo na voljo le 32 vozil, kolikor jim jih je za letos s planom dovolila Direkcija za ceste Republike Slovenije, še to število pa so hoteli zmanjšati na 24 vozil, medtem ko so ga lani in predlani že zmanjšali za 8 vozil. Pri pluženju magistralnih in regionalnih cest so jim največ težav delali tovornjaki oz. tovornjaki s priklopniki, saj posebnega vozila, ki bi jih
reševalo iz snega že nekaj let nimajo več.
“Poleg tega nam je pri pluženju ponagajala snežni ploh, ki seje naredil zaradi zmrznjene podlage in onemogočal dobro čiščenje,” je povedal Hrastar. Veliko kritik je bilo tudi na račun slabo očiščenih novomeških ulic. Direktor Hrastar pravi, da bi za učinkovitejše in hitrejše čiščenje le-teh ob tolikšnem snegu potrebovali še 3 do 4 traktorje. Sicer pa imajo nasploh dokaj dotrajano opremo, ki jo bo potrebno nujno zamenjati. Nekaj so je nabavili že letos, vse to pa je odvisno od razpoložljivega denarja, saj j ih je samo plug, ki so ga pred krat-kim kupili v Avstriji, stal 38.000 nemških mark.
Glede čiščenja pešpoti in parkirišč, ki so v pristojnosti Komunale, nam je vodja sektorja splošne komunale Slavko Janežič v torek zatrdil, da so po Novem mestu očistili vse pešpoti, medtem ko so pri čiščenju parkirišč
Darko Poštrak
Tone Hrastar
Obsojenci prekinili gladovno stavko
Na tiskovni konferenci je ministrica za pravosodje pojasnila nekatere očitke - V stavkovnem odboru 5 specialnih povratnikov - Amnestija za politične zapornike
LJUBLJANA - Prejšnji torek popoldan seje 98 od 270 obsojencev, ki prestajajo kazen v KPD Dob, odločilo, da teden dolgo gladovno stavko začasno prekine. Kot smo že pisali, so obsojenci pisno zahtevali splošno amnestijo, kasneje so zahtevo spremenili v splošno delno amnestijo. O njihovih zahtevah in o gladovni stavki je prejšnjo sredo na tiskovni konferenci v Ljubljani spregovorila ministrica za pravosodje Meta Zupančič, potem državni sekretar Jože TVatnik in svetovalec vlade na ministrstvu za pravosodje Miha Wo-hinz.
zavodov. V letošnjem letu je komisija za pogojne odpuste obravnavala 770 prošenj, od tega jih je skoraj 400 ugodno rešila. Od 103 obsojencev, ki so letos prošnje za pomilostitev naslovili na predsednika republike, je bilo pozitivno rešenih 9 prošenj.
imeli težave zaradi parkiranih avtomobilov. Glede neočiščenih pločnikov pa je dejal, da to ni njihova naloga, saj bi jih moral vsakdo pred svojo hišo in vhodom sam očistiti. De-
• V kočevski in ribniški občini so bili v prvih dneh, ko je najbolj snežilo, na glavnih cestah največja ovira osebni avtomobili, na lokalnih pa nesplužen sneg. Pri vodstvu avtobusnega podjetja Integral - Stojna smo zvedeli, da so avtobusi na glavnih progah minulo sredo kljub preko 30 cm snega redno odhajali z avtobusne postaje. Se največ težav je bilo na šolskih progah. (J. P.)
lavce Komunale zavezuje predpis, da morajo, če več dni neprestano sneži, enkrat v 24 urah očistiti predvidene
Poti'	J.DORNIŽ
IZSILJEVALA
MLADOLETNIKA
NOVO MESTO - Mladoletnik in 21-letni D. S., oba iz Novega mesta, sta osumljena, da sta 20. decembra nekaj po 12. uri na Novem trgu v Novem mestu dohitela dva mladoletnika in od njiju zahtevala denar. Ker denarja nista imela, je D. S. enega izmed njiju udaril po obrazu, drugega pa brcnil. Njegov pajdaš pa jima je zabičal, naj imata v bodoče denar pri sebi.
Kočevska stranpota
BOŽIČNO TRČENJE - Na sam božič ob 23. uri sta na parkirišču v Mestnem logu trčila z avtomobiloma dva Kočevarja. Nato sta se še prepirala. Policisti so oba prijavili sodniku za prekrške. Podobno sta se dva dni prej sprla že v avtu Kočevar in Ribničan. Potem je bojeviti Kočevar kresnil Ribničana, da je dobil sled poškodbe itd. Tistega dne sta se stepla še S. Z. in B. A. iz Kočevja. Policisti raziskujejo, če za vse izgrede ni morda kriva luna.
UKRADLI AGREGAT - 21. decembra je bilo vlomljeno v gozdarsko kočo za Klinjo vasjo. Vlomilec je prežagal železne rešetke na oknu in odnesel električni agregat.
Vse več problemov s kočevskimi Romi
Težave delajo predvsem tisti, ki prihajajo od drugod
KOČEVJE - “Nekoč so bili Romi v Kočevju na dobrem glasu. Niso se dogajale kraje, pretepi, ogrožanje javnega reda in miru, kot se pogosto dogajajo sedaj, ko so Romi vse pogosteje omenjeni v časopisnih črnih kronikah. Do kdaj tako?” se sprašuje Boris Zupanc, znani kočevski podjetnik, lastnik avtoodpa-da in zastopnik Romov. Pri Romih ga moti predvsem nezakonita posest orožja, s katerim ogrožajo ne le svoje življenje, ampak tudi življenje drugih.
Zaveda se, da se morajo Romi vsaj približati kulturnemu nivoju drugih državljanov, vendar delajo kočevskim Romom velike težave Romi, ki se v občino naseljujejo od drugod. Zupanc pravi, da ugotavljanje, kdo je prišel v romsko naselje, ni delo policije, pa tudi drugih težav z Romi niso dolžni reševati policisti, ampak bi morali po njegovem mnenju kočevski Romi stopiti skupaj; pri tem pričakujejo tudi pomoč novega občinskega vodstva. Želijo si, da bi bilo njihovo vprašanje rešeno tako, kot je že rešeno v nekaterih drugih slovenskih občinah. Boris Zupanc pravi, da je vedno pripravljen za sodelovanje pri reševanju morebitnih težav Romov s policijo, občino ali kom
drugim. M glavoNJIČ
ZAGROZILA STA MU, DA BOSTA VZELA TELE IN KRAVO
ZAMEŠKO - 26-letni R. G. in 19-letni A. G., oba iz Malih Dol pri Grosupljem, sta osumljena izsiljevanja, ker sta 16. decembra zvečer od A. Ž. iz Zameškega z grožnjami zahtevala, da jima izroči 30.000 tolarjev. Ker jima ni dal denarja, sta mu rekla, da se bosta ponj vrnila naslednji dan, in če takrat ne bo imel denarja, da mu bosta vzela tele in kravo. Med izsiljevanjem sta izsiljevanega tudi pretepla.
Ministrica je poudarila, da želijo s tiskovno konferenco pojasniti nekatere očitke, ki so se pojavili v medijih, pa tudi očitke stavkovnega odbora obsojencev iz KPD Dob, da se z zaporniki ravna nehumano in da so kršene njihove pravice. Dejala je, da imajo obsojenci v zavodih poleg široke palete pravic tudi dolžnosti. Izvrševanje kazenskih sankcij v Sloveniji je izredno sodobno, vendar zapor je zapor in nekatere pravice, vk-
• PISMO STAVKOVNEGA ODBORA - Pred kratkim smo v uredništvo prejeli pismo stavkovnega odbora stavkajočih obsojencev z Doba, v katerem pojasnjujejo svoje razloge za stavko, ki pa ga zaradi preobsežnega pisanja ne moremo objaviti. * v
Ijučno z omejevanjem osebne svobode, so v zaporu omejene. Poleg pravice do dela so zaporniki polno zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani, pravico imajo do letnega počitka, do volitev, ustavne pritožbe in pritožbe na varuha človekovih pravici itd. Glavna je seveda pravica do dela in plačilo zanj. Najnižja plača v njihovi gospodarski enoti Pohorje v minulem mesecu je znašala 7 tisočakov, za opravljanje hišnih del pa 5 tisočakov. Najvišja plača
v gospodarski enoti je bila dobrih 34.700 tolarjev, za hišna opravila pa 24.750 tolarjev.
V slovenskih zaporih trenutno prestaja kazen 655 obsojencev, od tega 270 v KPD Dob. Med njimi je 64 za-
PREHITRO PO SNEGU - V četrtek, 22. decembra, ob 18,20 se je 55-letni Franjo V. iz Karlovca peljal z osebnim avtomobilom iz Otočca proti Obrežju. Ko je pripeljal v Dolenje Kro-novo z neprimerno hitrostjo glede na zasneženo cesto, gaje začelo zanašati. Zapeljal je na levo polovico ceste v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal s tovornjakom 45-letni Žarko B. iz Hrvatinov, in med vozili je prišlo do trčenja. V nesreči se jc voznik Franjo lažje poškodoval, njegova sopotnica 50-letna Jelica V. pa huje. Obema so nudili zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici. Na vozilu je nastalo za okrog 500.000 tolarjev škode.
NAMERAVAL JE ZAPELJATI NA PRIKUUČEK NA MAGIOSTRAL-KO - 26. decembra ob 21.20 se je 26-letni Jasmin S., državljan BiH, sicer pa na začasnem delu v Nemčiji, peljal z osebnim avtomobilom od Krškega proti Kostanjevici. Pred njim je z osebnim avtomobilom vozil 27-letni Karel Ž. z Bleda, ki je nameraval zapeljati na priključek na magistralno cesto Drnovo - Ljubljana. Na zasneženi cesti je nekoliko zmanjšal hitrost, da bi varno zapeljal na priključek, takrat pa je vanj trčil Jasmin. Pri trčenju se je poškodoval potnik v Karlovem avtomobilu, 43-let-ni Velid K. z Jesenic. Na avtomobilih je nastalo za okrog 500.000 tolarjev škode.
pomikov obsojenih zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, 140 zaradi oškodovanja družbenega premoženja, 26 zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Najvišjo - dvajsetletno zaporno kazen prestajajo na Dobu štirje zaporniki, 26 jih prestaja kazen od 10 do 15 let, kar 54 pa jih prestaja kazen zaradi storitve kaznivega dejanja umora. Ministrica je tudi povedala, daje med osemčlanskim stavkovnim odborom pet specialnih povratnikov, izrečene pa so jim bile tudi visoke kazni, od sedem let in tri mesece zaradi posilstva do 10 let zapora zaradi umora. Dodala je še, da so obsojenci, obsojeni za težja kazniva dejanja in z večjo zaporno kaznijo, težavnejši kot tisti z nižjimi kaznimi in da se ravno iz njihovih vrst rekrutirajo nosilci najpomembnejših vlog v obsojenskem podzemlju, ko si pod pretvezo, da se borijo za pravice obsojencev, želijo
• Svetovalec vlade na ministrstvu za pravosodje Miha VVohinz je pojasnil, da prihaja do amnestije predvsem ob spremembah družbene ureditve, s katero država odpusti kazniva politična dejanja. O njej odloča državni zbor in pomeni milost države za večjo skupino zapornikov. Vendar ob zadnji amnestiji pred štirimi leti v Sloveniji ni bilo nobenega političnega zapornika. Medtem ko pomilostitev dvakrat na leto opravi predsednik države, ki pa pomilosti posamezne zapornike.
izboljšati predvsem lasten položaj. Tako naj bi bilo tudi v tokratni gladovni stavki.
Državni sekretar Jože Tratnik je povedal, daje lani celotno kazen odsedelo dobrih 13 odst. vseh obsojencev, kar 56 odst. jih je bilo predčasno pogojno odpuščenih, 30 odst. pa so pogojno odpustili upravniki
POPRAVLJEN POTNI LIST
OBREŽJE - 21. decembra ob 23.30je na mednarodni mejni prehod Obrežje z osebnim avtomobilom hrvaške registracije pripeljal 24-letni tanzanijski državljan Hatib K. Pri mejni kontroli so policisti ugotovili, da ima prirejen potni list, saj je bila folija odlepljena in vstavljena nova fotografija, popravljen pa je bil tudi podpis imetnika potnega lista. Tujca so vrnili na Hrvaško.
IK'	II
Občanom trebanjske občine in vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995
KOMUNALA TREBNJE
I
i
I
••v.
i:
M
Is.
i
KOMUNALA
1KEBNIE p. o.
i
#
Zbil meje na tla in vzel denar
Na novomeškem temeljnem sodišču je bila obravnava zoper 26-letnega Slavka Hudorovca s Coklovce, ker je oktobra oropal Martina Ogulina iz Semiča in mu vzel 35 tisočakov
NOVO MESTO - Zadnje čase je tudi pri nas vse več ropov. 23. oktobra zvečer seje zgodil v Semiču, ko je neznanec nekajkrat udaril po obrazu 49-letnega Martina Ogulina iz Semiča, ga zbil na tla in inu ukradel 300 nemških mark ter nekaj tolarjev, skupaj v vrednosti okrog 35 tisoč tolarjev. Policisti so napadalca čez tri dni dobili in izkazalo seje, da gre za 26-letnega Roma Slavka Hudorovca - Tita s Coklovce. Prejšnji teden je bila na novomeškem temeljnem sodišču zoper njega obravnava. Senat mu je za kaznivo dejanje ropa prisodil 1 leto in 3 mesece zapora in mu podaljšal pripor.
Po pripovedovanju obtoženega
jo niso delali, poleg tega je na tem mestu bolj temno. Po napadu je Ogu-lin šel v blok in sosedu povedal, da je bil napaden, naslednji dan pa je šel zdravniku; poškodovan je imel komolec in po obrazu je imel polno podplutb, tako da je bil 7 dni na bolniški. Tudi Mirko Plut, kije Oguli-
Hudorovca sta bila tega dne s Slavkom Barešičem na različnih krajih, seveda sta si privoščila tudi pijačo, nazadnje sta se ustavila še v Semiču, vendar naj bi po njunem pričevanju šel v Semiški hram le Barešič, Hudo-rovac pa naj bi ostal zunaj in se peš napotil proti domu. “Pred sabo sem videl opotekajočega se moškega, kije po nekaj metrih padel na tla. Sel sem k njemu in ob njem opazil vrečko s steklenico in šop denarja; denar sem vzel in se vrnil po Barešiča," je pripovedoval Hudorovac. Dejal je še, da je možaka pustil ležati, češ daje videl, da diha, in je mislil, da je le pijan, poleg tega je ležal le 10 m od vhoda v blok. Potem naj bi se Hudorovac in Barešič odpeljala na Barešičev dom, kjer naj bi preštela denar in si ga razdelila. 46-letni Slavko Barešič s Coklovce je povedal, da so tega dne prodajali gobe in se potem ustavili tudi v nekaj lokalih, nazadnje pa še v Semiškem hramu, kamor pa Hudorovac ni šel. Nekoliko kasneje ga je prišel iskat in mu povedal, da je vzel denar, dal mu je 200 nemških mark, kolikor mu je dolgoval, naslednji dan pa je Barešič zamenjal v tolarje še 100 mark, ker Hudorovcu za marke v trgovini niso hoteli prodati radia. Rekel je še, da naj bi menda našel okrog
40.000 tolarjev.
Čez tri dni, v sredo 26. oktobra, so po Hudorovca prišli policisti. Hudorovac je pred senatom zatrjeval, da so od njega zahtevali, naj pove, da je oškodovanca Martina Ogulina vsaj malo udaril, če ne, ga bodo zaprli, otroke pa bo vzela “socialna”. To, da je Ogulina udaril, zbil na tla, mu preiskal žepe in vzel denar, pa je dejal, da je pred preiskovalnim sodnikom povedal zato, ker da so mu policisti obljubili, da ga bodo potem sodniki izpustili.
Napadeni 49-letni Martin Ogulin iz Semiča je o istem dogodku povedal drugače. Dejal je, da je tega dne imel mojstra pri hiši na Cerovcu, potem pa je soseda Mirka Pluta prosil, da ga zapelje v Semič. Ustavila sta se v Semiškem hramu. Ogulin je pred senatom povedal, da je v njem videl I ludorovca in Barešiča in v strahu za denarje denar iz denarnice prestavil v žep na srajci. “Oba sta šla iz bifeja kake pol ure pred mano. Ko sem se odpravil proti domu, sem na cesti opazil belo lado in iz nje sta skočila dva moška. Manjši me je zbil na tla in mi iz žepa spulil denar, in sicer okrog 35.000 tolarjev. Ko sem se pobral, sta se že odpeljala,” je povedal Ogulin. Čeprav ima v bližnjem bloku svoje prostore tudi policija, v nedel-
* Senat jc Hudorovca spoznal za krivega, ker je 23. oktobra oropal Martina Ogulina in mu ukradel 35.000 tolarjev in mu prisodil I leto in 3 mesece zapora, mu podaljšal pripor, v kazen pa se mu bo vštel tudi prestani pripor, in sicer od 26. oktobra naprej. Oprostil gaje plačila sodnih stroškov, medtem ko bo moral oškodovancu vrniti 35 tisočakov z zakonitimi obrestmi. V obrazložitvi je predsednik senata povedal, da Hudorovac ni zaposlen in daje na ta način hotel priti do denarja. Čeprav jc za rop zagrožena kazen od 1 do 15 let zapora, je senat pri izreku kazni upošteval tudi olajševalne okoliščine, in sicer, daje oče 5 mladoletnih otrok in da z dejanjem ni prišel do velikega grabeža. Upošteval pa je tudi, daje bil že kaznovan in da je bilo samo letos zoper njega podanih 13 ovadb. Sodba še ni pravnomočna.
na pripeljal v Semiški hram, je dejal, da sta bila v njem samo dva Roma: eden je bil Barešič, medtem ko za drugega ni natančno vedel, kdo je, le da je bil manjše postave, kar pa bi lahko bil tudi Hudorovac.
J. DORN1Ž
PRVI TURNIR NA OTOČCU
OTOČEC - V torek seje na igriščih teniškega centra na Otočcu pod pokroviteljstvom mariborskega Večera začel mednarodni turnir dečkov in deklic do 14. leta. Polfinalni boji bodo na sporedu danes ob 15. uri, finale pa jutri ob 10. uri dopoldne.
Gostje so vodili le na začetku
Interier premagal Idrijo
KRŠKO - Tekma med Interierjem in Idrijo v dvorani osnovne šole v Leskovcu se je zaradi zamude gostov, ki so imeli težave s snegom, začela pol ure kasneje. Idrijčani so do 10. minute vodili z dvema do šestimi točkami razlike, nato pa so domači košarkarji dosegli 25 točk v času, ko je gostom uspelo zadeti le enkrat, in Interier je vodil že z 19 točkami prednosti. V zadnjih minutah prvega polčasa je Idrijčanom uspelo prednost znižaniti na 42:29.
Drugi polčas je povsem pripadel domačim košarkarjem, ki so prednost stalno povečevali in na koncu zmagali z 88:63. Od domačih igralcev je treba posebej pohvaliti Samarja, ki je imel v prvem polčasu 100-odstoten met (6:6), ter Stevensa, ki je igral izredno borbeno in dosegel 24 točk. Kraljevič je spet dobro skakal pod obema košema. Za Intereier so zadetke dosegli: Bordelius 3, F. Rozman 2, Stevens 24, Zaturoski 5, Ademi 17, Šantelj 6, Kraljevič 16 in Samar 15.	. „
J. D.
Med rekreativnimi nogometaši ni reda
Spomladi stročje kazni
NOVO MESTO - Čeprav je od konca jesenskega dela občinske nogometne lige minilo že več kot mesec dni, sodniki, ki so sodili rekreativnim nogometašem, tekem verjetno še niso pozabili. Med moštvi, ki so v nešportnem in nekulturnem obnašanju prednjačila, je še posebej izstopala ekipa Bajer, katere igralci se ne zavedajo, da je tekmovanje le rekreativno, in svojih strasti in čustev ne znajo krotiti, tako da so se večkrat lotili sodnikov, pa tudi sicer so znani po grobi igri. V prvi travni ligi je jesenski prvak postal Marof, drugi so nogometaši moštva Vinica plastform in tretji igralci Videoteke Joker. V drugi A ligi po polovici tekem vodi Bife Turk pred Kolesarjem in TTgovino Roni. V drugi B ligi je jesenski prvak Bife Viktor Regrča vas, drugi na lestvici je Kaval in tretja Kobra Pleterje. V treh ligah je nastopalo 32 ekip. Proti nediscipliniranim ekipam in igralcem pa novomeška agencija za šport, ki je organizator ligaškega tekmovanja rekreativnih nogometašev, žc ukrepa, in če bo treba, bodo spomladi ukrepi še strožji. Za najhujše izgrede bodo ekipe izključene iz tekmovanja, igralci pa bodo lahko kaznovani z dosmrtno prepovedjo igranja v rekreativnih ligah, kijih organizira novomeška agencija za šport.
Zlato, srebro, dvakrat bron
Na močnem mednarodnem turnirju v karateju so se še posebej izkazali sevniški karateisti
SEVNICA - Karate klub Tika Trbovlje je pred časom na 22. mednarodnem turnirju v karateju Trbovlje 94 imel v gosteh najboljše karateiste v katah in športnih borbah. Nastope 541 tekmovalcev iz Romunije, Češke, Hrvaške, BiH, Slovaške in Slovenije je spremljalo okrog 1.800 gledalcev.
Sevniški mladi tekmovalci so imeli največ uspeha, saj so presenetljivo posegli kar po štirih odličjih. Najzaslužnejši pa je bil 12-letni Denis Orač, kije v športnih borhah mlajših dečkov v kategoriji nad 45 kg osvojil zlato medaljo. Pokazal je eno najlepših borb na turnirju, vse svoje nasprotnike pe je premagoval z visokim rezultatom. Odlično se je odrezal tudi Sašo Vaš iz Brestanice, kije član Karate kluba Sevnica. V športnih borbah v kategoriji kadetov - 60 kg -je vse nasprotnike premagoval z lahkoto, v finalu pa je po vodstvu nad tekmovalcem iz ljubljanske Olimpije naredil napako, kar je izkoristil nasprotni tekmovalec in dosegel zmagovito točko. Sašo Vaš je kljub temu s srebrno medaljo dosegel uspeh, saj je še pred tednom dni imel nogo v mavcu.
Odlično se je boril tudi Danilo Lisec, ki je svoje nasprotnike premagoval vse do polfinala. V repasažni borbi pa je zmagal in osvojil bronasto medaljo. V katah se je v finale uspelo uvrstiti le Marku Stoparju, ki
je v kategoriji starejših dečkov osvojil odlično 3. mesto. V kategoriji mlajših dečkov pa je za las ušla uvrstitev med 8 najboljših tekmovalcev - vseh je bilo 51 - Denisu Oraču, ki je na koncu v katah osvojil odlično 10. mesto. Tildi ostali sevniški predstavniki so pokazali pravo borbenost in tehnično kakovost, kar vse gojijo v šoli karateja v Sevnici pod vodstvom glavnega trenerja Jurija Orača.
Za sevniški Karate klub so nastopili Silvo Koželj, Sandi Bohorič, Andrej Kerin, Aleš Škrabar, Rok Črepinšek, Darijan Tabak, Besim Dautbegovič, Miha Oštir. Gašper Povodnik, Žiga Kump, Tina Vončina, Tomaž Petrovič, Iztok Busar, Gorazd Mlinarič, Marko Stopar, Danilo Lisec, Sašo Vaš in Denis Orač.
Sevniški karate klub je bil od slovenskih predstavnikov v moški konkurenci mlajših tekmovalcev tudi najuspešnejši klub. Tekmovalci so osvojili zlato, srebrno in 2 bronasti medalji. Na koncu, pred podelitvijo pokalov, medalj, diplom in praktičnih nagrad najboljšim, so mladi sevniški karateisti uprizorili demonstracijo borilnih veščin juda, aikida, jiu-jitsa ip karateja, kar je navdušilo občinstvo. Predstavniki KKPoetovio s Ptuja so demonstrirali kendo in aikido, člani KK Limbuš pa so prikazali tehniko lomljenja opeke in poželi največ aplavza.
L. M.
Zadovoljni čakajo še večje uspehe
Atletski klub Fit se ima letos s čim pohvaliti - Med člani izstopajo Lopatičeva, Kevo in mladinec Jurij Rovan - Zaslužijo nov štadion s tartansko stezo
BREŽICE - Letošnja sezona je bila za člane brežiškega atletskega kluba Fit uspešna kot še nobena do sedtg, Ne le da so velike uspehe dosegli na tekmovalnem in organizacijskem področju, temveč so sklenili plodno in obojestransko koristno sodelovanje s podjetjem Vino Brežice ter si po njihovi priljubljeni brezalkoholni pijači nadeli ime Fit.
Na nedavnem rednem letnem obč
nem zboru so pregledali celoletne uspehe in posebej izpostavili dva, ki zaslužita, da se vpišeta v brežiško zgodovino. V prvi vrsti gre za odlično zim-
sko sezono mnogobojke Vladke Lopatic, ki se je izkazala predvsem v skoku v daljino. Odlično skakanje na domačih in nekaterih tujih tekmovanjih ji je omogočilo nastop na evropskem dvo-
ranskem prvenstvu v Parizu, kjer je sicer skočila nekoliko manj od pričakovanja, v Miinchnu je namreč mesec dni pred prvenstvom skočila 635 cm, vendar je z izidom 618 cm zasedla še vedno dobro 15. mesto.
S KRIMOM SPET TEŽKO - V taboru novomeških odbojkaric se morajo po pokalni tekmi s Krimom resno zamisliti, kajti porazi in slabe igre z ekipo, ki je vsaj za razred slabša od novomeške, so nekaj posebnega. Tokrat so Novomeščanke zlahka dobile prva dva niza, potem pa so, prepričane o zmagi, povsem popustile in se rešile šele v petem nizu. Glede na to, da se bodo TPV-jevke s Krimom takoj po novem letu pomerile še dvakrat, bi se morale na zanje neugodno ekipo posebej pripraviti. (Foto: I. V)
Za smučarski raj na Gorjancih
Od Valite do Gospodične je slabih 11 km makadamske ceste, ki se na vsej razdalji dvigne le za približno 200 m. Ta pot je speljana veliko lepše kot večina tekaških smučarskih prog v Sloveniji. Predvsem jo odlikuje to, da za njeno preobrazbo v tekaško in smučarsko izletniško stezo ni potrebno nobenih posegov v gozd ali na košenice. V snegu, kakršnega imamo sedaj, bi se po njej moral do Vahte in nazaj zapeljati teptalni stroj in cesto za nekaj dni ali, če bo dovolj mraza, za nekrg tednov spremeniti v eno najlepših smučarskih tekaških prog v Sloveniji.
Promet na Gorjance poteka v glavnem po cesti iz Gabija, v snegu, kakršen je zapadel te dni, pa bodo najbrž tudi sekači na Gorjancih, ki vanje vozijo z Vahte, nekaj časa počivali. Cesta je speljana tako, da razen približno 700 m dolgega vzpona takoj na začetku, ki bi lahko postal sankališče, do Fabrike, ki je ravno na polovici poti do Gospodične, ni nobenih zahtevnih klancev. Od tam se cesta postopno, nikakor ne strmo, vzpenja proti Gospodični. Nekje na polovici vzpona se za nekaj sto metrov zravna in nato spet zažene v zadnji klanec pod Gospodično. Pot nazaj k izhodišču na Vahti je prvih pet kilometrov eno samo počivanje, saj je prijetno nagnjena navzdol in tudi za sprehajalca ne prehitra. Pri Fabriki je približno pol kilometra vzpona, nato pa • kake tri kilometre vožnje po rahlo valovitem terenu. Dva kilometra pred Va-hto se začne komajda opazen klanec, ki pa,zleze v noge’, če je za smučarjem že 18 km poti. Zadnjih 700 m strmega klanca navzdol do Vahte je predvsem skrb za cele kosti, zato je za smučarsko ne preveč izobražene tisti del namenjen počitku - pluženju ali pa kar hoji.
tistim, ki bi se radi z avtom peljali na Gorjance, naj to storijo po cesti iz Gabrja in mimo Krvavega kamna; dogovor, da cesta ostane nesplužena, dokler je po njej še mogoče teči s smučmi.
h *
f.
Recept za uresničitev te zamisli: 1 vožnja s teptalnim strojem od Gospodične na Vahto in nazaj; vljudna prošnja
Balinarji do konca jeseni
ZIMA Z/l VRTE.IA ŽIČNICE - Obilne snežne padavine so med božičnimi prazniki razveselile predvsem otroke pa tudi žičničarje, ki so, čakajoč na sneg, že skoraj obupali. Za letošnjo sezono so žičničarji smučarskega centra Rog -Črrnošnjice nekoliko popravili naklon na B progi, ki je prej precej visela v stran, smučišče pa so odprli v soboto, ko se je na Gačah zbralo presenetljivo veliko smučarjev. Zal začetek 11. smučarske sezone na gačah ni minil brez težav, saj se je pokvaril teptalni stroj pa tudi vlečnice so nagajale. Kljub temu so se lahko odrasli za 1.600 tolarjev in otroci za 1.100 tolarjev dodobra naužili zimskih radosti. Žičničarji so pripravili nekaj popustov, ugodne pa so tudi cene dopoldanskih ali popoldanskih vozovnic. Več o prazničnem dogajanju na smučišču nad Črmošnjicami pa v prihodnji številki. (Foto: 1. V)
Po končanem ligaškem tekmovanju so dolenjski balinarji pripravili vrsto tekmovanj in turnirjev
Krki največ ekipnih zmag
NOVO MESTO - Kljub temu daje bilo prvenstvo dolenjske regije v balinanju končano že prej, prizadevni člani dolenjskih balinarskih društev tudi v jeseni niso počivali, temveč so pripravili in se udeležili kar precej turnirjev. Konec septembra so se pomerili v Krmelju na turnirju dvojic. Zmagala sta Zvone Gambeta in Drago Jaklič nad Gvidom Bedenikom in Milanom Gabričem (vsi štirje so igrali za Krmelj), 3. mesto sta osvojila Vinko Jaklič in Milan Škufca z Mirne, četrta pa sta bila Dušan Pangrčič in Bojan Tomše iz Dolenje vasi.
Tekmovanja za pokal Dolenjske -pripravila ga je območna zveza - se je 2. oktobra udležilo 8 četvork, zmagal pa je Krmelj nad Krko Dano in Cestarjem. Teden dni kasneje je BK Dana organizirala turnir posameznikov, ki se ga je udeležilo 24 tekmovalcev. Zmagal je Boris Javornik (Mirna) nad Daretom Turkom (Dana) in Vinkom Jakličem (Mirna). 23. oktobra je Dana organizirala Martinov pokal, na katerem je nastopilo 16 dvojic. Zmagala sta Edo Novak in Dare Turk (Dana) nad Borisom Jezernikom in Borisom Škufco (Mirna) ter Bojanom Tomšetom in Dušanom Pangrčičem (Dolenja vas).
Zadnji dan oktobra je turnir pripravil
balinarski klub Dolenja vas. Nastopilo je 16 balinarjev, najboljši pa je bil domačin Mirko Očkcrl, drugi je bil Mila-din Zakovič iz Krškega in tretji Drago Jaklič iz Krmelja. Zadnje tekmovanje je bil turnir trojk, ki ga je konec novembra pripravil balinarski klub Dana. Zmagala je Mirna nad Dano, Gradmim in Cestarjem.	RUDI MRAZ
Delavske športne igre v novomeški občini še živijo - Tovarna zdravil Krka je najuspešnejša
KLUBSKI PRVAK JE M. POVŠE
SEVNICA - Člani sevniškega šahovskega kluba se vsak mesec pomerijo med sabo na hitropoteznih turnirjih, na katerih je letos nastopalo 29 šahistov. Na decembrskem turnirju je nastopilo 17 članov kluba, zmagal pa je Zvonko Mesojedec nad Andrejem Grilcem in Predragom Lazičem. Na 12 turnirjih je največ točk zbral Martin Povše (158), ki je bil tokrat šele 4. Le štiri točke manj je zbral Zvonko Mesojedec, tretji pa je bil Bojan Kuzmič, ki je zbral 147 točk. Naš zvesti dopisnik Janko Blas je bil s 84 točkami deveti.
Ob)
NOVO MESTO - Čeprav so delavske športne igre v večini slovenskih krajev že zdavnaj stvar zgodovine, v novomeški občini ni tako. Tekmovanja potekajo celo leto, tekmuje več kot 30 ekip, na koncu leta se točke seštejejo, pokale najboljšim pa predstavniki novomeške agencije za šport, ki je organizator celoletnega tekmovanja, podelijo na prireditvi Športnik leta.
Na zadnjih tekmovanjih so rekreativni športniki pripravili kar nekaj presenečenj, med katerimi velja opozoriti predvsem na poraz moštva Pedagogi, ki že nekaj let kraljuje v košarki. V finalu so ga premagali delavci Zavoda za gozdove. V namiznam tenisu so tokrat zmagali krkaši, drugi je bil Pionir, tretji pa Novinarji, ki so zmagali spomladi. Tudi v šahu je bila najboljša Krka, drugi so bili Pedagogi in tretja Tilia. Na badmintonskem turnirju je med moškimi zmagala Krka nad Pedagogi in RITZ-em, pri ženskah pa Krka nad kmetijsko zadrugo Krka in Domom starejših občanov; med posamezniki sta bila najboljša Vojko Antončič in Irena
Čarman. V streljanju so pri ženskah zmagale krkašice nad strelkami KZ Krke in delavkami Doma starejših občanov, med moškimi pa je bila najboljša Krka, drugi je bil Novoles in tretje Društvo upokojencev. Med posamezniki sta bila najboljša Štefka Aš in Jože Redek. Tudi odbojkarska zmaga Krke nad Pedagogi pri moških je bila nekoliko nepričakovana. Ttetji je bil Cestar. Pri ženskah presenečenj ni bilo, saj je kot že dolgo vrsto let največ pokazala Krka, druge so bile odbojkarice Doma starejših občanov, tretje pa delavke Dolenjskih pekarn.
Pikado je ponavadi veljal za tekmovanje, na katerem so tekmovalci pokazali najmanj znanja, letos pa so bili prav tu še posebno dobro pripravljeni. Med ekipami je bil pri moških najmočnejši Cestar, druga je bila kmetijska zadruga Krka in tretji Pedagogi, pri ženskah pa so zmagale Dolenjske pekarne nad KZ Krko in Domom starejših občanov. Med posamezniki sta bila najbolj natančna Stjepan Thšek in Suzana Potočar.
MESTROVIČU BAJDE -BOŽIČEV MEMORIAL
Gozdna cesta od Vahte do Gospodične bi lahko v zimskih dneh postala lepa smučarska tekaška in izletniška proga - Namesto pluženja bi jo morali teptati
Ker so na Dolenjskem za smučanje primerne zime navadno omejene na nekajkrat po nekaj dni ali v najboljšem primeru na nekajkrat po kak teden dni, se mi ne zdi gospodarno vlagati denar v zimskošportne gradnje, ki po vrhu vsega še delajo škodo naravi, lahko pa bi poskusili uresničiti zgornji predlog. Thko bi naredili veselje smučarjem tekačem in tudi tistim, ki pozimi namesto z gojzarji na nogah na izlete raje hodijo s tekaškimi smučmi.
J. P
BRESTANICA - Zmagovalec 6. šahovskega memoriala Bajde - Božič, ki gaje v Brestanici pripravil krški šahovski klub TTiglav, je mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič. Nastopilo je 47 šahistov, ki so igrali po švicarskem sistemu in po pravilih za hitropotezni šah. Drugo mesto je zasedel Toni Kos (oba sta člana ŠK TTiglav), tretji pa je bil Igor Švego iz Samobora. (jb)
Za prihodnjo sezono imajo brežiški atleti še večje načrte in upajo, da jim jih bo uspelo uresničiti, kar je predvsem odvisno tudi od novih občinskih oblasti. Nadvse si želijo nov stadion s sodobno atletsko stezo, saj so verjetno edini med boljšimi atletskimi klubi, ki še vedno vadijo na stezi, posuti z ugaski in opečnim drobljencem.
I.V
Zmaga Inlesa, poraz Dobove
Dobovčani v Velenju niso imeli nikakršnih možnosti za uspeh - Po dolgem času zmaga Inlesa nad Dravo
DOBOVA - Predvsem dobra obramba velenjskih rokometašev je bila prejšnjo sredo poglavitni vzrok, da Dobovčani niso imeli večjih možnosti za ugoden izid tekme z Gorenjem. Domačini so namreč z brezhibno obrambo že na začetku srečanja povsem onemogočili Dobovčane, ki so prvi zadetek dosegli šele po 12 minutah igre, kar je svojevrsten rekord. Kljub velikemu začetnemu vodstvu Velenjčani niti v nadaljevanju srečanja niso popuščali. Na odmor so odšli z vodstvom 12:7, v drugem polčasu so to vodstvo še podvojili in šele proti koncu tekme zaigrali bolj sproščeno in Dobovčanom pustili, da so se jim približali na 25:19, kar je bil tudi končni izid srečanja. Zadetke za AFP Dobovo so dosegli: Dapo 2, Mi-
jačinovič 8, Voglar 2, Glaser 2 in Stojakovič 5.
Nekoliko drugače se je godilo Rib; ničanom, ki so po dolgem času končno spet osvojili obe točki. Čeprav so prejšnjo sredo igrali doma, se je zbralo ob igrišču le malo njihovih navijačev, ki so se zabavali predvsem na račun številnih napak, ki sojih delali tako kočevski kot tudi igralci Drave. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, Ribničani so ob polčasu vodili s 13:10, izid pa je bil nazadnje izenačen pri 21:21, potem pa je domačim le uspelo z nekoliko boljšo igro v zaključku doseči zmago s 27:25. Zadetke za ribniški Inles so dosegli: Ilc 5, Škaper 5, Jurič 4, S. Mihelič 1, A. Mihelič 8, Poje 2 in Fajdiga 2.
Dva selniška državna prvaka
Štiije karateisti iz Semiča v vrhu slovenskega karateja - Še-buk in Hozjan tudi na evropskem prvenstvu v Helsinkih
SEMIČ - V okviru semiškega športnega društva deluje tudi sekcija karateistov, ki šteje okrog 20 članov. Čeprav je oživela šele pred dvema letoma, je nekaj tekmovalcev na lanskoletnih in letošnjih tekmovanjih doseglo že vidne rezultate.
Nikola Šebuk je po zadnjem turnirju za državno prvenstvo v šemi kontaktu, ki je bil sredi decembra v Novi Gorici, osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji do 79 kg, saj je zmagal v vseh
petih turnirjih. V Novi Gorici sta nastopila tudi Stefan Hozjan in Toni Štri-
cclj, ki sta zasedla drugi mesti, in sicer prvi v kategoriji do 63 kg in drugi v kategoriji do 79 kg. Andrej Pezdirc pa je ob koncu državnega prvenstva zasedel drugo mesto v mladinski konkurenci. Poleg tega je pretekli mesec Štefan Hozjan osvojil naslov državnega prvaka v full kontaktu do 63 kg.
Šebuk in Hozjan sta tudi člana državne reprezentance in sta se oktobra udeležila evropskega prvenstva v karateju v Helsinkih. “Nabrala sva si predvsem veliko izkušenj. Spoznala sva, kako se lotiti dela, da bomo v Semiču še bolj uspešni, saj so drugje v karateju precej napredovali. Glede na razmere, v katerih treniramo, je za naju uspeh že, da sva prišla v državno reprezentanco,” pravi Šebuk, sicer mojster borilnih veščin 2. dan, ki je pri karateistih tajnik, blagajnik, trener in tekmovalec. Pri treniranju mu pomagata Hozjan in Štri-celj, sicer pa pravi, da so precej prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti-Za uspeh pa se morajo zahvaliti izredni disciplini, saj tekmovalci treniraj0 vsak dan. A tudi sponzorjem. Letos je tjilo to predvsem podjetje Nix Simonič
iz Stranske vasi pri Semiču.
M. B.J-

C!)
f)
PONOSNI NA MEDALJE - Trije od štirih najuspešnejših semiških karateistov (od leve proti desni) Štefan Hozjan: Nikola Šebuk in Andrej Pezdirc s priznan)‘ in medaljami z državnega prvenstva. (Foto: M B. -J.)
Drugi član brežiškega kluba Fit, kise je letos izkazal na največjih tekmovanjih, je mladinec Jurij Rovan, ki je odlično sezono napovedal že na tekmovanjih v dvorani, kjer je v Budimpešti z izidom 500 cm postavil članski dvoranski državni rekord. Tudi poleti je postavljal rekorde, vendar je na koncu obveljal izid njegovega velikega konkurenta Tineta Lorencija, oba pa sta nastopila na mladinakem svetovnem prvenstvu v Lizboni, kjer je Juriju s 510 cm uspelo osvojiti 8. mesto.
Poleg njiju velja posebej omeniti še metalca kladiva Vladimirja Keva, kije z državnimi rekordi začel maja v Celju (65,02 m) in potem vrgel na rekordno znamko še trikrat, nazadnje pa je njegovo kladivo konec junija v Brežicah letelo 67,38 m. Z državnim rekordom se poleg omenjenih treh članov ponašata še Matej Podvinski v metu kladiva pri mladincih in Silvio Jagič v isti disciplini pri pionirjih. Poleg rekorderjev imajo v klubu še precej dobrih in nadarjenih atletov, kot so: “palcaši” Ivan Kostevc, Gregor Kopinč in Daniel Vovk, kladivarji Branko Grubič, Ver-mes Mešič in Robert Lesar, metalka krogle Alenka Novak, mnogobojev in oviraša Gregor Podvinski in Blaž Ži-gante, gorska tekačica, ki se bo prihodnje leto posvetila predvsem teku na stezi Barbara lljaš pa daljinaš Robi Mešiček in mnogi drugi.
De« ji) h Kkt
M
ista
hs
4' .Vj
,0ri
tole
race
»df
pob
teci ta o
n
tale točil jvob( jPovt Timi les »ajp *Pis£ k) n;
tam
Pok!
sPra:
ijiht
*.2 :S S •>- K’c -A ~ >	x \ m	£ O --A-O o
O
L.

•'
t
č>
l
O
Novo mesto, 29. decembra 1 994
(do se boji dedka Mraza?
•k Mraz, ki ga vsak december otroci nestrpno pričakujejo, letos prvič čuti, 4) ni več povsod tako zaželjen in pričakovan. Otroci bi zanj naredili in dali vse, "ekatere odrasle pa njegova prisotnost moti. Za zdaj ta stari očak brce še ni to, vendar je vsako leto manj takih, ki so mu pripravljeni pomagati. "Bo fstal ali ga bodo za večne čase pregnali na Triglav, na Gorjance ali nazaj v drsijo, od koder naj bi na začetku rdečih časov prišel in zamenjal Miklavža?” * sprašujejo tudi pri Zvezi prijateljev mladine v Novem mestu, kjer jim je letos ^kako še uspelo napolniti dedkov koš, vendar ne več za vse otroke.

I Organizatorji Veselega decembra, kjer sta Nek Mraz in Miklavž osrednji osebi, čutijo, K celo v vodstvu občine že dve leti ni več takšne 'Mpore, kot je bila. Z izdajo dovoljenj sicer ni iftoblemov, čeprav so v Novem mestu pri izdaji Precej strožji kot drugje po Slovenij i. To bi neka-organizator še pogoltnil, težje je bilo z ovi-na katero so pri Zvezi prijateljev mladine Zleteli že pred dobrim mesecem, ko so Ninskc organe vljudno prosili za seznam otrok 'občini. “Ne smemo ga dati,” so zatrjevali vsi |P° vrsti. Dedku Mrazu je ostal seznam s številnimi napakami; zamenjale so se ulice v Novem. "testu, številni so se preselili, in kar je tajpomembnejše, v starem seznamu ni bilo 'Pisanih otrok, rojenih v letih 1992 in 1993. ko na domove prišle kartice z dedkovim vabi-°rn na obdaritev, je mnogo mamic in očkov Poklicalo na Zvezo prijateljev mladine in 'Praševalo, če je morda dedek Mraz pozabil na "jihovega otroka.
pozabljeni otroci in kitenje s tujim perjem
Cimermančičeva iz Gotne vasi je jokala, Kek telefona je bilo slišati še več mamic s ftesočim glasom. Vsi so se spraševali, kako naj Koku dopovedo, da je dedek Mraz pozabil Knj in da zanj letos ne bo darila. Ne izvršni svet N gospod Franci Koncilija in ne kdo drug ni Pomagal, saj je bilo prav v tem času največ dela |f volitvami. Zbrati več kot šest milijonov tolarjev in obdariti 4500 otrok novomeške, šent-prnejske in škocjanske občine, jim pripraviti program, okrasiti trg in še marsikaj za občinske °rganc ni bila dovolj humanitarna akcija. Nohtnega odbora ni nihče povabil niti na prednovoletno kavico. Organizatorji dedka Mraza Je želijo priznanj, želijo si le potrditev, da je to, mr delajo, prav in pošteno.
Tudi krasitev Glavnega trga že dve leti,
. Odkar je na pohodu denacionalizacija, ni več dostavna zadeva. Najdejose takšni, ki ne puste N, da bi po fasadi njihovih hišvisele novoletne krnice. Visoke najemnine, kijih prejemajo od lrgovin v pritličju zgradbe, niso dovolj tehten Nog, da bi dovolili krasitev. Potem ko izve-K> da jih krasitev in elektrika ne bosta veljali K prebitega tolarčka, le privolijo.
Z največjimi težavami seje tudi letos Glav-I' trg zasvetlil v lučeh. Gasilci gasilsko-pševalnega centra so skupaj z delavci Elektra pomagali k uresničitvi, nič zaslug pri tem pa ha zavarovalnica Triglav, čeprav je ponosno ptesila svoj transparent na vhod Glavnega trga, K tem pa za Veseli december in obdaritev Kok ni prispevala niti tolarčka. Mnogi, ki se PJ* večerih peljejo na trg, so prepričani, da je harovalnica Triglav najmanj glavni pokro-v'telj. Motijo se. V dedkov koš so največ pristali sejmarji; brez njihovega prispevka dobrih
H in pol milijona tolarjev nc bi bilo novoletnih
paril.
i,	Krka, tovarna zdravil, je bila poleg obrtni-*°v najbolj radodarna, saj je v sklad primaknila i^ldrugi milijon. S skromnimi prispevki so pri-Kpile tudi krajevne skupnosti. Črna ovca je že rtego leto zapored občina Šentjernej. Poslanca dedka Mraza se zavedajo le na tamkajšnji Kovni šoli, drugih prispevkov iz te občine ni ih Kljub temu je tja odpeljal največji kamion Kil. Kar 430 jih je naložil, in če k temu jKišcmo še 78 obdarjenih otrok iz Orehovice, < ev to območje dedek Mraz vložil največ sred-
, Zanimivo je še naslednje: mestne krajevne Kpnosti Novega mesta imajo letos le dobrih 'KO obdarovancev, ostale zunanje krajevne j 'Knosti pa kar 3200.
Pri Zvezi prijateljev mladine so letos poleg ^ ^urovunju pripravili skonij 50 prireditev belega decembra. I.etos je prvič ponagajalo J Črne, toda vseeno je bil trg ob miklavževanju 1 Kito poln in so bili mnogi mnenja, daje bilo (Kaleč največje miklavževanje v Sloveniji. Če } !udi letos sešteli vse prireditve, jc Veseli Cember z dedkom Mrazom privabil vsaj
40000 ljudi. Božiček, ki se je prav tiste dni in ure pojavljal v trgovskem središču BTC v Bršljinu, je imel vsakič le nekaj deset obiskovalcev.
Dedek Mraz lahko pride vsako leto zastonj, vendar je Veseli december presneto draga zadeva. Dobrih pet milijonov gre za darila, blizu dva milijona pa za žarnice in preostali elektro-material, za najem novoletnega kamiona in krasitev, za tiskarske storitve, za nastopajoče, ozvočevanje in še mnogih drugih izdatkov. Novomeški “novoletniki” vedo, da je še veliko dobrih ljudi v tovarnah, ki bodo pomagali, da bo dedek Mraz s ponosno glavo odšel na zasneženi Triglav in se naslednje leto tako pokončno tudi vrnil med otroke.
Velikim ni mar malih
“Konec je socializma,” najbrž porečejo v Revozu, Novolesu in še nekaterih večjih tovarnah, kjer kuvert s prošnjami verjetno že nekaj let niti ne odprejo več. Najbrž se bo treba sprijazniti s tem, da so prišli časi, ko ni več nič zastonj. Lani je občina Novo mesto za obdaritev prispevala 700.000 tolarjev, letos le še
nove občine
300.000, kar zadostuje za honorar za nastop srednje kvalitetnega ansambla na Glavnem trgu. Tudi v mestnih krajevnih skupnostih ni več tistih zagnancev, ki so leta nazaj skrbeli za obdaritev, pisali vabila in pomagali pri obdaritvi. 1 .etos so vse to postorili kar aktivisti Zveze prijateljev mladine sami. Poštarji so bili tako dobri, da so vabila raznesli po domovih.
In kako bo naprej? Vse kaže, da bo dedek Mraz iz Dolenjske odšel takrat, ko bo Zveza prijateljev mladine izgubila vse tiste, ki so ji sedaj še pripravljeni stati ob strani in ji pomagati pri njenem poslanstvu. Bog ve, če niso naredili napake tedaj, ko so si vzeli to pravico, da le oni opravljajo novoletne obdaritve in vabijo medse dedka Mraza. Takrat seje po mnogih krajevnih
skupnostih in tovarnah dogajalo vsemogoče; dedki Mrazi so velikokrat zaudarjali po alkoholu, otroke so spraševali tudi neprimerne stvari, da o pomanjkljivi garderobi niti ne izgubljamo besed. Že pred desetletjem so se pri Zvezi prijateljev mladine odločili, da se bodo otroci v novomeški občini srečevali le z eno podobo dedka Mraza, in tako je‘ bilo vse do letošnjega leta.
Mogoče bo v naslednjih letih starega dedka Mraza nadomestil Božiček. Pa ne mislite, da smo Dolenjci tisti slovenski jug, ki bi dedka Mraza najdlje klical medse. V Ljubljani so se pred tremi leti uprli tako starši kot otroci in že nagnanega dedka prijazno priklicali nazaj. Danes ga ni korenjaka, ki bi ga še enkrat poskušal ukiniti. Seveda se po Sloveniji dedki Mrazi razlikujejo, predvsem po tem, da mnogokje pripravijo le programe, na Dolenjskem in še kje drugje pa še darila.
Odkar sem na svetu, vem za tega dobrodušnega človeka in še rta misel mi ne pride, da bi ga ukinjal, nasprotno, otroci naj bi imeli čimveč takšnih in podobnih dobrotnikov. Večina sedaj živečega prebivalstva Slovenije je rojena po drugi svetovni vojni in težko si je zamisliti, da bi možička, kije delil darila, kramljal, prepeval z otroki, kar tako zatajili. Dedek Mraz nikoli ni bil politik, bilje poštena korenina, z velikim in toplim srcem, ki se ga ni sramovati. Slikar Maksim Gaspari je ruskemu dedku dahnil slovensko podobo. Dedkov kožuh je okrasil s slovenskimi ornamenti, na glavo mu je dal slovensko polhovko. Na koncu se velja vprašati, kako bodo otroci lahko pozabili na desetine pesmi, ki so posvečenu dedku Mrazu in sojih napisali naši pesniki in skladatelji.
Stotin krščanskih svetnikov nas ni sram, čeprav so vsi po vrsti neslovenskega rodu. Miklavž je iz Male Azije, tudi Božiček ni naš in ga Slovenci prej nismo poznali. Miti se ustvarjajo. Če smo znali ustvariti svojo državo, si lahko ustvarimo tudi kakšen mit. In ta o dedku Mrazu tudi vzgojno ni slab, kot vedo povedati vzgojiteljice v vrtcih ter mamice in očki doma.
JANEZ PAVLIN
Po novem letu drugače
V teh dneh se že sestajajo na svojih prvih sejah novi občinski sveti, novoizvoljeni župani se s starimi izvršnimi sveti dogovarjajo o predaji poslov, državni organi pa pospešeno pripravljajo razdelitev funkcij med državo in občino ter jemljejo pod svoje okrilje številne doslej občinske službe. Parlament je sprejel tudi zakon o financiranju občin, sicer le začasni. Nihče namreč še ne ve, kakšno bo življenje, kakšne potrebe in kakšni izdatki novih občin.
Občine se bodo po zakonu financirale iz lastnih virov, dohodnine in iz izravnave, za katero bo poskrbela država, pomagale pa si bodo lahko tudi z zadolževanjem (krediti). V zakonu je določeno, katere naloge občine spadajo pod “zagotovljeno porabo”: za delo občinskih organov in uprave, za družbene dejavnosti (osnovno izobraževanje, raziskovalna dejavnost, kultura, šport, sociala, zdravstveno in otroško varstvo itd.), za subvencije v gospodarske javne službe za stanovanjsko, komunalno, cestno in prostorsko področje, za požarno varnost, za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za mrliško ogledno službo. Najpomembnejši vir financiranja je dohodnina, ki jo bo dnevno razmejevala Agencija za plačilni promet tako, da bo 30 odst. pripadlo občini, ostalo državi. Zakon daje garancijo, da bo država poskrbela za materialno šibkejše občine z izravnavo, tako da bo vsaka občina dosegla vsaj 90 odst. zagotovljene porabe na prebivalca (kar zdaj znaša dobrih 28.000 tolarjev na prebivalca). Denar za najbolj nujne naloge bodo občine poleg tega dobile tudi iz davka na dediščine in darila, na dobitke od iger na srečo, na promet z nepremičninami, iz upravnih taks in posebnih taks od igralnih avtomatov zunaj igralnic. Za druge naloge bo občina lahko zagotovila denar iz davkov na premoženje (občina lahko predpiše tudi do petkrat večjega, kot dovoljuje zakon), nadomestil stavbnih zemljišč, krajevnih in komunalnih taks, pristojbin, odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, odškodnin in nadomestil za degradacijo prostora in onesnaženje okolja ter prihodkov uprave. Ohranjena je tudi možnost zbiranja denarja s samoprispevkom.
Občinski svet
Občine zdaj ne bodo imele več dveh ravni odločanja - skupščine in izvršnega sveta. Po novem je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine občinski svet. Ta bo sprejemal občinske odloke in uredbe. Zakon je splošen in ne posega v veliki meri v pravico občine, da si sama uredi lastno organizacijo in delovna področja uprave. Vse to na predlog župana sprejme občinski svet. Praviloma bodo občinski sveti izvolili odbore za posamezna področja dela, npr. za kulturo, gospodarstvo, kmetijstvo itd. Odbore vodijo posamezniki, kijih izvoli občinski svet izmed svojih članov. Ena prvih njegovih nalog bo sprejem statuta občine. Svet se mora sestati v dvajsetih dneh po izvolitvi (skliče ga predsednik občinske volilne komisije). Statut mora sprejeti v najpozneje v 3 mesecih, največ mesec dni pozneje pa še sistematizacijo delovnih mest.
Kaj je in kaj ni župan
Vloga županov v novih občinah še ni povsem jasna, ve pa se, da bo precej drugačna od vloge dosedanjih predsednikov skupščine občine. Župan predstavlja in zastopa občino, skrbi in odgovarja tudi za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov ter varuje zakonitost. Župan ni neposredno odgovoren svetu, ampak volilcem, ki so ga izvolili na neposrednih volitvah. Ne predseduje občinskemu svetu in ga ne sklicuje, zato pa vodi občinsko upravo. Zaenkrat še ni znano, ali je lahko župan tudi član sveta. Občinski svet lahko na njegov predlog sklene, da upravo vodi tajnik. Položaj župana in tudi njegovega namestnika podžupana bo podrobneje določil šele statut.
Krajevne in vaške skupnosti
Zakon o lokalni samoupravi predvideva notranjo členitev občine na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Glede na dobre izkušnje s krajevnimi skupnostmi je pričakovati, da bodo nove občine s statuti ohranile notranjo členitev na manjše enote. Možen je tudi prenos nekaterih upravnih funkcij s področja komunale, urejanja prostora, ekološke problematike, socialnega skrbstva itd. na te manjše enote. Tako ocenjujejo tudi v mnogih evropskih državah.
Mestna občina
Nova občina je po ustavi pristojna za lokalne zadeve javnega pomena, ki jih lahko ureja samostojno, poleg tega pa lahko država po predhodnem soglasju občine nanjo prenese opravljanje posameznih državnih nalog. Seveda mora za kaj takega tudi zagotoviti sredstva. Mestna občina opravlja poleg tega še posebne z zakonom določene naloge. Na celotnem območju, ki ga pokriva naš časopis, je edina mestna občina Novo mesto. Mesto lahko dobi status mestne občine, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Imelo naj bi
20.000	prebivalcev, 15.000 delovnih mest in status središča nekega območja.
Delitev premoženja
Občinski sveti morajo v 6 mesecih po prevzemu funkcij urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja. Delitev premoženja ni nikoli lahko delo, zato lahko pričakujemo tudi spore, ki jih bodo reševale arbitraže in sodišča.
Pokrajine, regije?
Zakon o lokalni samoupravi predvideva le neobvezno združevanje občin v pokrajine, čeprav so si prejšnje občine močno prizadevale, da bi bilo tako združevanje predpisano. Minister brez listnice mag. Boštjan Kovačič je regionalni razvoj v svojih tezah o razvoju lokalne samouprave zasnoval na 11 regijah, ki naj bi se oblikovale okrog mestnih občin. Našteva dolenjsko, gorenjsko, goriško, koroško, obalno-kraško, osrednje-slovensko, podravsko, pomursko, savinjsko, spodnje-podravsko in zasavsko regijo.
BREDA DUŠ1Č-GORNIK
Dolenjska založba je končala s pripravami za natis zahtevnega in kulturno pomembnega založniškega projekta. Čez dva meseca naj bi ugledala beli dan monografija dr. Jožeta Mlinariča Stiška opatija 1136-1784. Založnik pa se je znašel v denarnih težavah, saj je bil odziv na prednaročniško akcijo zelo skromen. V prednaročilu so zbrali le 200 naročil, od tega je polovico naročil stiški samostan. Ali po župnijah, šolah, kulturnih in drugih ustanovah ne vedo za Stično in njen veliki zgodovinski in kulturni pomen? Bo knjiga, ki bi jo med drugim lahko uporabili tudi za promocijo Slovenije in njene tisočletne vpetosti v Evropo, obležala založniku na grbi?
Dolenjska ima tri velike in pomembne samostane, ki so v zgodovini našega ozemlja odigrali pomembno duhovno in kulturno pa tudi gospodarsko vlogo: Stično, Kostanjevico in Pleterje. Najstarejši in tudi najpomembnejši med njimi je stiška cisterca, ki slovi daleč naokoli kot prvovrsten kulturnozgodovinski spomenik. Znana je po stavbni dediščini, s katero se vpisuje kot evropsko pomemben spomenik romanske arhitekture, slovi po dragocenih srednjeveških rokopisih, ki so nastali v samostanski pisalnici in jih danes strokovnjaki po njihovi oblikovni dognanosti uvrščajo v sam evropski vrh, za slovensko pismenstvo pa je pomemben predvsem Stiški rokopis iz prve polovice 15. stol. kot eden najstarejših slovenskih pisnih spomenikov. Stiška opatija je bila v srednjem veku ne samo kulturno središče, ampak tudi eno najpomembnejših gospodarskih središč Dolenjske, kasneje pa je tako gospodarsko kot kulturno in duhovno vlogo ohranila, četudi ne več v takem pomenu. Dandanes, po pol stoletja neprijaznih časov, ponovno pridobiva na pomenu, predvsem kot kulturno in duhovno središče.
Stiška opatija je poleg vsega naštetega nedvomno tudi eden od trdnih dokazov tisočletne vpetosti slovenskega prostora v zahodnoevropski kulturni krog. Zgovoren je že podatek, da je bil samostan ustanovljen okrog leta 1130, torej le nekaj več kot 30 let za prvim cistercijanskim samostanom v Evropi sploh. Čez štiri leta bodo cistercijani praznovali 900-letnico delovanja svojega reda in 900. obletnico ustanovitve prvega samostana Cistercium, zibelke belih menihov, ki so iz Francije prišli tudi k nam v Stično. Tej častitljivi obletnici, ki jo bodo počastili po vsej Evropi, kjer so delovali in še delujejo beli menihi, se bo pridružila še stota obletnica obnovitve stiske cisterce. Samostan je bil namreč leta 1784 ukinjen, ponovno pa so ga obudili v življenje 114 let kasneje, leta 1898.
Vse to je verjetno dovolj velik razlog, da se stiško cisterco javnosti predstavi v kar najbolj zaokroženi podobi. Ker je njena zgodovina tako izjemno bogata in pomembna, pravzaprav čudi, da doslej še ni dobila celovitega zgodovinskega pregleda. Umetnostnozgodovinsko podobo je temeljito obdelal in v več knjigah predstavil javnosti dr. Marijan Zadnikar, podobnega zgodovinskega dela pa doslej ni bilo. Opat Anton Nadrah je že pred osm:~!i leti nagovoril našega strokovnjaka za zgodovino samostanov na Slovenskem dr. Jožeta Mlinariča (med drugim je napisal monografiji o pleterski kartuziji in kostanjeviški cisterci), da seje lotil še zgodovine stiškega samostana. Dr. Minarič je izziv sprejel in se lotil zahtevnega dela. Po več letih dela je raziskovanje arhivov zaključil in se je lahko lotil pisanja. Na pobudo Zvoneta Pelka, ki je prevzel fotografijo, je prišlo do dogovora med avtorjem in Dolenjsko založbo, ki je prevzela založništvo in zdaj pripeljala projekt do zaključka, žal z nekoliko grenkim priokusom, ker ni dočakala takšne podpore javnosti v obliki prednaročil, kot jo je glede na pomen projekta pričakovala. No, ko bo knjiga izšla, bo s svojo dognanostjo in bogato vsebino najbrž prepričala še mnoge, da jo je vredno imeti.
MILAN MARKELJ
1
m
Priloga Dolenjskega lista 11
vaša zgodba vaša zgodba vaša zgodba vaša zgodba vaša zgodba
©flSft
<2)OZpfl
noc
JSamorkoli se ozrem, sneg. Pobelil je vso na-l\ravo in samo smreke in bori kažejo svoje zelene vrhove iz bleščeče bele pokrajine kot napoved nove pomladi in novega prebujanja. Božični prazniki so tu. Videti je, kot da bi se tudi sonce veselilo praznika, saj je cel dan prijazno sijalo. Iz hiš po vasi diši po dobrotah in ljudje se z veselim pričakovanjem v srcu pripravljajo na božični večer. Domov prinašajo smrečice, mah za jaslice in v vsakem pozdravu je čutiti radost in novo upanje.
Proti večeru se snežna odeja obarva z nežno rožnato barvo in nebo oranžno zažari, ko zadnji sončni žarki objamejo umirjeno pokrajino. Zlato obarvana narava je ukleta v čarobnost in nemo govori, da se dogaja nekaj lepega, nekaj posebnega, nekaj, kar se zgodi samo enkrat v letu. V zraku je čutiti vznemirjenost in pričakovanje.
Na zemljo se tiho in skrivnostno spušča mrak. V oknih hiš že sije svetloba, diši po dobrotah in na novoletnih dreveščkih utripajo lučke.
Nekaj nas je, ki se odločimo, da gremo k polnočnici peš. Pred polnočjo se iz hiš izvijejo temne postave. Pot je dolga, mraz grize do kosti, a tega nihče ne čuti.
V	cerkvi je gneča, veliko je znancev, sorodnikov, pozabljenih prijateljev. Le orgel zazveni ubrana harmonijazvokov, iz grl se oglasi pesem in ogreva premražena srca. Lučke na jelki ob oltarju radostno utripajo, vonj kadila je prebudil tudi najbolj zaspane, ki so zadremali zaradi pozne ure.
Ubrani zvoki Svete noči nas na koncu polnočnice pospremijo v hladno zimsko noč. Dobre volje in polni notranjega miru se odpravimo proti domu. Razigranost nas premaga in ponovno zapojemo. Pesem odmeva v noč. Nihče se ne zmeni za pozno uro. Sele ko se približamo vasi, utišamo glasove ter se odpravimo vsak v svojo stran proti domu.
V	srcih nam je toplo. Vsaka božična noč je doživetje, ki ga človek ne pozabi, za vedno živi
iirmpmi) gfmmnmtiih
gftsnfi q..
<UUb£ZfnSKfl
ZGODbfi
ATovo leto se približuje. Študentska sobica •Z V v Ljubljani je polna bolečih spominov. Cimra Andreja iz Mislinje, ki študira angleški in nemški jezik in s katero se odlično razumeva, mi pripoveduje zgodbo svoje prve ljubezni...
Roka je spoznala v Ljubljani. Obiskoval je zadnji letnik strojnega faksa. Doma je bil iz Slovenj Gradca, nedaleč od njenega doma. Nekega dne jo je povabil na plesni tečaj v Kazino. Tako se je vse začelo. Vsak prosti trenutek sta potem preživela skupaj. Prejšnja cimra Alenka jo je spraševala, kdaj se bo lotila študija, in jo svarila, da bo prekasna, če bo vse odlagala na poletni semester, vendar je bila Andreja za pametne nasvete preveč zaljubljena. Rok je bil njena prva prava ljubezen, ona pa je, zelo romantična in zasanjana, Verjela je v ljubezen, kakršna živi samo v pesmih.
“Veš, bilo je prvo novo leto, ki sem ga nameravala preživeti s fantom. Ne moreš si misliti, kako težko sem čakala, da bo napočil starega leta večer. Fant mi je predlagal, da bi noč preživela pri njem doma, ker sta se njegova starša odpravljala silvestrovat k poročeni sestri. Nekaj dni pred praznovanjem mi je sporočil, da si je oče zlomil prst na roki in da ne bo šel nikamor, da bo ostal doma. Vse bi padlo v vodo, ko bi ga njegov prijatelj iz osnovne šole ne povabil v zidanico. Domače sem komaj pregovorila, da so me pustili tja. Mislili so, da bom edino dekle in fantu niso zaupali. Menda so se bali, da mi ne bi kaj naredil,
čeprav sem jim dopovedovala, da bosta prišli vsaj še dve prijateljici, s katerima skupaj študiramo. V resnici je bilo deklet več kot fantov. Bila sem ponosna, da imatn edino jaz fanta.
Nekaj minut pred novim letom so se fantje postavili v vrsto, me tudi, vendar nasproti njim, in odštevali iztekajoči se čas. Za trenutek so ugasnili luč in nazdravili smo s šampanjcem. Meni je Rok prvi natočil in tudi voščil. Nekaj časa sva se nemo gledala, nato pa počasi izpila pijačo. Čudovit je bil občutek, da sva prve minute novega leta skupaj. Zaželel mi je mnogo ljubezni, jaz pa sem v mislih dodala, da upam, da mi je bo poklonil neizmerno veliko in da bova vsa leta proslavljala skupaj.
Cel večer sem ga prosila, da greva plesat, vendar se je izgovarjal, da bi me samo spravil v zadrego, ker še ne zna dovolj dobro. Dovolil je svojemu prijatelju, da sem se lahko zavrtela z njim. Vsi smo plesali, samo on je sedel. Čez čas ga je uspela pregovoriti moja bivša sošolka Irena. Laldco si misliš, kako me je pogled nanju prizadel, kajti na vse moje prošnje je ostal pri svojem ne. *
Cimra me je pogledala. Molčala sem, potem pa sem jo vprašala: "Mu nisi mogla pomazati klofute?" '
“Moj plesalec me je opazoval. Komaj sem se premagala, da nisem odšla. Rok je med plesom opazil, da se obračam stran, zato je zavpil: 'Beksell’in me skoraj iztrgalprijatelju. Po nekaj taktih me je prosil odpuščanja. Bil je tako sladek, da sem se mu takoj nasmehnila in mu vse odpustila. Ta pripetljaj mi je nekoliko zagrenil sicer lepo in neponovljivo noč. O njem nisva nikoli več govorila.
“Ali si ga predstavila domačim?” me je zanimalo. Prikimala je. “Šele avgusta. Ob štirih me je pripeljal domov. Presenečena sem bila, ko mi je dal dva paketa. Pojasnil je, da je eden zame, drugi pa za sestrico. Na moje vprašanje, zakaj, se je nasmehnil in rekel, da zato, da ga bo imela rada. Meni je kupil Krkin parfum Elegance in v bomboniero v plastičnem srčku, sestri pa veliko lešnikovo čokolado in dva zavitka bonbonov. Sestrica je bila darila zelo vesela. Še mami je bila vesela njegove pozornosti, le meni je bilo nerodno, ker njej ni ničesar poklonil. Ona je lista, ki ima pri meni najpomembnejšo vlogo in ki mi je dovoljevala hoditi z njim...	,
Konec avgusta sem zbolela in za nekaj časa sem morala v bolnišnico... Po vrnitvi iz bolnišnice sva se z Rokom razšla, "je končala svojo pripoved Andreja z vlažnimi očmi.
“Zakaj? Kaj se je vendar zgodilo? Saj sta že dolgo časa sta hodila skupaj, ” me je zanimalo.
“Razšla sva se, ker nisem več mogla prenašati njegovega ravnanja z menoj. Rok ni nikoli nič delal, pri nas doma pa imamo kmetijo. Ko je prišlo tako daleč, da sem začela razmišljati o najini skupni poti, je fant spoznal, da bo moral pri nas pomagati pri kmečkih opravilih, pri ličkanju koruze, sekanju ko-ruznice, oranju, košnji, trgatvi. Prepričana sem bila, da se bo odločil zame, ne za brezdelje doma. On pa se je odločil drugače. Ni želel biti z menoj pri nas, ampak je predlagal, da me bo prihajal na postajo čakat, ko se bom zgodaj zjutraj vračala iz Ljubljane, zvečer pa me bo pripeljal k meni domov, kot da sem šele zvečer prišla z vlakom. Bilo mu je le do zadovoljevanje spolne sle, v tako vlogo pa nisem hotela pristati. Upala sem, da me ljubi z žarom prve ljubezni, a sem se zmotila... Razšla sva se, a nekaj mi je le zapustil, čeprav samo za kratek čas... ”
Nisem je želela vprašati, kaj je bilo to. Prav danes sem nameravala iti v Turista na prednovoletni ples, torej tja, Jcjer sta se pred letom dni spoznala Rok in moja cimra. Njena žalostna izkušnja me je odvrnila od tega.
<FO ttflž
CLIPfl
T)cd našo hišo je stala lipa. Bila je zelo ve-i lika in košata. Najlepša je bila, ko je zacvetela. Velikokrat sem jo opazoval, kako se vse bolj razrašča, in kar čutil sem, kako raste.
Vsako leto so prišli cigani in prosili očeta, če lahko poberejo cvetove. Nikoli jim ni dovolil. Poleti smo vedno dolgo ostajali pod lipo in se pogovarjali dolgo v noč. Bila je naj višja v naši vasi. Pod njo je bila majhna klopca in dostikrat sem na nji zalotil kak par. Nikoli ne bom pozabil, kako lepa je bila naša lipa pozimi, ko sem jo opazoval skozi okno. Močne in debele veje so se bohotile proti nebu. Ja, zares lepa je bila. Zmeraj me bo spominjala na tisti kraj.
Zdaj lipe ni več. Med neurjem se je zlomilo deblo in od takrat se je le še sušila. Potem so jo ' posekali. Škoda, nanjo me je vezalo toliko lepih spominov.
<}UI?E 4IPAST
O
uubtzni
A Tekaj lučajev od tam, kjer obzidje spokoj 1 V nega pleterskega samostana zavije strmo navzgor v gozd, leži skrivnosten svet. Do njega je moč priti skozi ozko dolinico, sredi katere čemi pol ducata zaspanih hiš. Pot, ki vodi strmo navkreber, pelje vse do slemena, kjer gora prehaja na laško stran. Tam stoji mogočen hrast. Zrasel je prav na robu drče, ki kaže svoja razgaljena, od hudournikov sprana kamnita rebrce. Tu že dolgo nihče ne hodi, o čemer priča skoraj povsem zarasla pot, ki se pod hrastom izgublja v strmi goščavi.
Nihče tudi rad ne omenja tega kraja. Živi pa še nekaj ljudi, ki vedo povedati, kaj so tam sami skusili. Vsako zgodbo so sicer malce po svoje obrnili, vendar se vsi zaklinjajo, da so slišali grozljivo mrmranje v hrastovi krošnji, da jih je zajel nenaden piš mrzlega vetra ob sicer jasnem vremenu in da je nekaj lučalo kamenje po drči navzdol. Ljudje se ob poslušanju teh zgodb križajo in čudijo, le stara Kačarica, ki živi v bedni kolibi dve uri hoda od tod, se ne čudi. Kako neki bi se, ko zanjo pravijo, da pozna vse gorjanske skrivnosti!
“Nisem prismuknjena, ne,"pravi nejevernim, pocmoka z brezzobimi dlesni in nadaljuje: “Povem vam tole; Ko so bili moj stari oče še bosonog fante, se je tam okoli potikal divji mol Ljudem se ni rad kazal, jim pa tudi ni hotel nič žalega. Bil si je zelo dober z gorjanskimi vilami in edino on je smel videti njihovo rajanje, a le enkrat na leto in prav pri tistem hrastu. Zato tudi ni maral, da bi ljudje hodili tam okoli. Vsakega, ki ga je pot zanesla tjakaj, je pričakal z jeznim mrmranjem in lučanjem kamnov. Polagoma so se ljudje temu kraju pričeli izogibati, čeprav je prav tam raslo največ užitnih gob in je bilo mogoče nabrati najlepšega kostanja.
Nekega dne, ko je divji mož počival ob hrastu, je po poti navkreber, stika je za jurčki, prišla prekrasna deklica. S svetlimi lasmi, kot da se je vanje ujelo sonce, in milega obraza, pred katerim so celo najlepše cvetlice zardevaje od sramu pobešale glavice, je nenadoma stala pred divjim možem. Nič se ga ni ustrašila. Le njene kot izvir čiste zelene oči so se začudeno uprle v moža, onemelega pred tolikšno lepoto. Ko ga je ogovorila, je divji mož mislil, da posluša najlepšo glasbo, tako zvonek je bil njen glas. Sprva zadržano, potem pa vse pogumneje ga je deklica ogovarjala in divjemu možu se je od neke dolgo zatajevane bolečine pričelo tajati srce. Sonce je že zdavnaj prehodilo svojo pot, ko je deklica vstala, obljubila divjemu možu, da se vme naslednji dan, in odšla tako nenadoma, kot je bila prišla.
Tisto noč je gora bučala in ječala. Ljudje spodaj v dolini so hiteli kurit butare, molili so in se križali, roteč Boga, najjim prizanese s hudo uro.
Naslednjega dne se je naredil prekrasen dan. Divji mož je že od zarana čakal na deklico. S pogledom, blagim, kot bi mu ga najbrž nikoli nihče ne pripisal, je meril dolino pod seboj. Ne žeje ne lakote ni čutil, in kosose sence pričele daljšati, je deklica res prišla. S seboj je prinesla košaro, v njej pa majhno stekleničko. Iz nje je divjemu možu pomolila piti. Le nekaj sladkih kapljic je bilo dovolj, da se je divjemu možu povsem odtajalo srce. Iz veselja in v zahvalo je deklici do vrha napolnil košaro s prečudovitimi jurčki in kostanji, debelejšimi od orehov. Stekleničko s sladko pijačo, iztisnjeno iz najžlahtnejših gorjanskih rož, sta nato skupaj zakopala pod beli kamen ob vznožju hrasta, da z njo nazdravita ponovnemu snidenju. Ko je deklica odhajala, je divji mož še dolgo gledal za njo. Ali ga je opijanila sladka tekočina ali omamila dekličina lepota, a takrat je dejal: “Lepša je od najlepše gorjanske vile. "O, da bi nikdar ne rekel tega! Pozabil je bil namreč, da sme ponoči prav na ta dan opazovati vile pri rajanju.
Iznenada se je nebo pooblačilo in leden piš je butnil ob hrast. Iz gozda so jro vrsti predenj stopale vile, zaklinjaje ga z besedami: “Deklici mamljivi srce si dal, lepoti minljivi večen stražar boš ostal! ” Potem so se druga za drugo izgubile nazaj v gozd.
Ko je odšla poslednja, je divji mož začutil, da se ne more več odtrgati od hrasta, da ga oklepa bolj in bolj. Spoznal je, da ima noge trdno zraščene v zemljo in da njegovi bujni kodri šelestijo vsepovsod v krošnji. Postal je hrast.
To je tisti skrivnostni hrast. S koreninami še dandanes oklepa drobno stekleničko s sokom, iztisnjenim iz najžlahtnejših gorjanskih rož, ki so zavdale divjemu možu. ”
Tako je stara Kačarica končala pripoved in dodala: “Divji mož od takrat ni nikdar več videl lepe deklice. Dal se je zapeljati človeški ljubezni, s tem pa je grdo užalil gorjanske vile. Zato zdaj rohni in se huduje. Gorje mu, kogar doseže njegova jeza!”
Dopust pa tak
A Teznosna sparina še zdaleč ni pustila span-1 V cu proste poti. Stene prikolice sredi borovcev so bile tople, stisnjena ležišča zatohla in bilo jije, kot da je v komori brez kisika. Kamp je že zdavnaj zagrnila tišina, slišati je bilo le škržate, butanje valov morja ob pristaniško ploščad, v sami prikolici pa brenčanje komarjev. Visok glasek je brnel neznano kje v zraku in nenadoma utihnil. Le kje je pristal krvoses?
Dopust bi bil še kar, če ne bi bilo teh nočnih obiskov komarjev. To jo je spravljalo v brezum. Že ko je legla, jo je obsedla misel na prihod nadležnih nočnih obiskovalcev, zaradi katerih je imela vse roke in noge pokrite s srbečimi bulicami. Vse je kazalo, da je njena kri od vseh petih prebivalcev prikolice najslajša, komarji so se najraje pasli na njej, Dopust se ji je priskutil, zahrepenela je po svoji celinski dolinici sredi host, polni miru in zelenja, hladu in vetriča, ki je svežil vroče poletne dni in noči. Kakšen dopust naj bo v tej pripeki, kjer goli borovci ne nudijo ničesar, kjer je pesek razbeljen, morje polno zoprnih živalic, voda zoprno slana in v zraku nenehni vonj nečesa razpadajočega, morda rib ali sparjene slane vode? Pa se praži množica celincev na plaži, zloženih kot sardine, da je komaj kaj prostora za obračanje in vsa obala je kot raženj za pečenje rib.
Sama je komaj pomočila gležnje v vodo, hodila sem in tja, opazovala vedno bolj rdeče trupe, položene v pesek, se pahljala z revijo in
čakala tistih trenutkov, ko se je njena družina zbrala za kosilo, večerjo in skupne obhode okolice. Že zdavnajje prebrala razburljivo Hey-lijevo Diagnozo in odštevala ure vrnitve domov ter v grozi ponavljala in obnavljala pot čez razbeljeni Velebit in pusto Liko.
Tak dopust je trjmčenje, kaj pa drugega! Raje bi grabila dišeče seno na soncu in si brisala slan pot s potiskanim prtičem iz žepa, od časa do časa pa bi stopila v senco velike tepke, tu pa razbeljeno sonce in neznosni škržati, ki godejo cel dan.
Zaskelelo jo je na desni rami, ki je molelu izpod rjuhe, in z levico previdno segla proti mestu piku. Žal je bila spet prepozna, komar je odfrčal proti stropu.
Tedaj je zadonelo iz sosednje prikolice, kjer sta Ani in Ivan z malo Alenko bila boj za dopustniško etapo v istem terminu kot ona s svojim bataljonom.
“Takole, na, imaš za nekaj časa dovolj?” In lop, udarec je bil plosek in glasen.
Uboga Ani, je pomislila. Kot fdm se ji je zavrtel prejšnji dan, poln razburljivih pripetljajev, Ivdn se je z njenim Tonetom zagledal v dve sodekvki iz kampa, zasledovala sta ju ves dan in uprizarjala pravi bakanale, Verjetno je šlo za posledico hude vročine in močnega črnega vina, ki sta si ga privoščila. Zvečer sta se podila za tistima deklinama celo na “ringe Išpilu "in vsa naselbina se je prizanesljivo smehljala njunim bližnjim, najdražjim, predvsem zakonskima družicama, ki bi morali biti po njihovo prepirljivi ter uprizoriti cirkus, pa sta dostojanstveno kot po dogovoru ostali neprizadeti, vsaj navzven.
Najbrž je Ani kaj jezikala, pa je dobila lekcijo. “Madona, ti bom že dal, na, bo dost?" In že spet lop! Potem tišina. Nič Aninega joka. Še tretjič je počilo v sosednji prikolici, tudi to pot brez odziva.
Potresla je moža poleg sebe. “Pojdi pomagat Ani, Ivan jo bo ubil!" Tone je zamrmral nekaj, kot kaj te briga, naj se dajeta, če se jima da, pa zaspal in glasno zasmrčal.
V	sosednji prikolici je nastala tišina. Ura je bila že tako pozna, da ni kazalo drugega, kot da ostanek noči porabi za spanje. Zaspala je v slepem besu na divjaka v prikolici.
Jutro se je zbudilo kot nedolžen otročiček, vedro, jasno, borovci so dajati kampu nekaj svežega. Jutranji hlad je hitro izginil. Vrata prikolic so se odpirala in ven so počasi lezli spraženi zaspanci, da si pretegnejo otrdele okončine in pripravijo na novo obrok praženja. Sosedova prikolica je bila odprta na stežaj, Ani je pravkar nesla na mizico tri skodelice. Potem je prilezel ven namrgodeni Ivan. Oplazil je s pogledom še speci kamp, dvignil roki kvišku in bolj zatjul kot rekel proti sosedi, ki ga ni hotela niti pogledati, vsa užaljena od nočnega dogodka: “Ali veste, soseda, kje se skrivajo ti hudiči?”
Začudeno ga je pogledala: “Kdo?”
"Ja, komarji vendar. Danes ponoči sem jih malo razredčil, nekaj manj jih je, "je dejal in sedel k mizici ter se spravil nad skodelico kave.
Tako torej, je pomislila, bili so komarji, ne pa Ani.
Kar malce ji je odleglo. Sicer pa bo norega dopusta, zatrapanosti dedcev, ki ne vedo, kaj bi počeli ves ljubi dan, konec že čez dva dni.
Vse bo spet po starem, tudi komarje doma vsak najbolj obvlada.
<finicfl <ziDflp
"‘VZEMITE ME DOMOV...”
JJismonoša je Malki potisnil v roke brzojav-X ko. Molka se je zamajala, ošvrknil jo je mraz, hip za tem pa je po njej že valovila vročina in seji zaganjala po žilah. Vedela je, kajje v brzojavki: Mama je umrla.
V	tistem hipu jo je spreletelo tako tesnobno čustvo, da bi skoraj omahnila.
...Iz spominov so se ji utrgale materine ugašajoče oči, njene razprostrte roke, ko je imela ob njenem zadnjem obisku v bolnišnici eno samo željo, da se vme domov, da doma umre.
To jim je šepetala ob slovesu. Pasoodšli... brez nje. Kdo bi se ukvarjal z njo? Privezana je na posteljo. Same skrbi. Matka si je v opravičilo naštevala vse mogoče stvari: službo, delo na kmetiji, otroke...
Ko je zmedena držala v rokah brzojavko, so se v njej začela porajati čusDa, za katera se prej ni zmenila. Stisnila jo je tesnoba in v njej se je zganila množica grenkih misli. Zdaj je šele dobro videla nemo prošnjo v materinih očeh, ki so se ji čudno svetlikale, saj se ji je v duši oglašala ena sama želja: domov, domov.
Spominov je bilo vse več. Med njimi so zagorele materine tople, vesele, vdane oči; zganile so se ustnice, ki so se tako rade raztegnile v smeh; znala se je smejati tako s srcem, neprisiljeno in to neznatnim stvarem, kot so: sončno jutro, žito, ki šumi v sapah, lastovka, ki se vrača v staro gnezdo, roža, ki se razpira na oknu.
Prihajali so spomini. Med njimi je bila mati. Povsod jo je videla: v hiši, v hlevu, na travniku, na polju, v vinogradu, nasmejana in zagledana v dalo. Uspelo ji je vse, česar se je lotila.
Prihajali so spomini. Vsa sveža je bila med njimi njena podoba, pa njena mehka govorica, tople besede, ki jih je imela vedno pripravljene, in to za vsakogar. Zatrjevala je, da lepa, prijazna beseda prinaša svetlobo, srečo. Njene besede so prinašale še nekaj več: varnost in toplino, občutek nežnosti in radosti. Odgnala je vznemirjenost in slabo voljo. Njena beseda je vse izrinila, vse je izginilo brez sledu. Malka je to šele sedaj dojela z vsem srcem.
Prihajali so spomini. Materina podoba je bila še svetlejša. Nikoli ni tarnala. Koliko znoja je pretočila, da jim je sezidala tak dom. Iz lesene bajte je zrasel trden kmečki dom, razširila je hleve, kozolec je prislonila zraven, hram in vinograd je obnovila, še pes je dobil novo pasjo hišico. Vse je napravila in vse je pustila Molki-Ko se je oče med vojno izgubil v bojnem metežu, je petim otrokom nadomeščala tudi njega.
Skozi spomine so se ji primaknile njene oči, v njih je Malka šele sedaj odkrila utrujenost in čisto na dnu dolgo, tiho trpljenje, Zgrozila se jz in sence so se raztreščile okoli nje, da jo je žgalo pri srcu .
“Tako je umrla, stran od vsega, kar je imela rada, kar je zgradila iri pripravila, kar ji je pomenilo svet, "je stiskalo Malko.
Bilo ji je, da bi zakričala; zasovražila je samo sebe, vsa kri ji je planila v lica, v stiski se ji je zgubal obraz, zameglilo se ji je pred očmi, spreletel jo je mraz. In vedela je, da bo vedno | imela pred seboj materine vdane oči, ki so govorile v nemi prošnji: “Vzemite me domov, da bom doma umrla!"
Priloga Dolenjskega lista 12
NAGRADI V MOKRONOG IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 49. nagradne križanke izbral Marjana Pihlerja iz Mokronoga in Anico Florijančič iz Novega mesta. Pihlerju je pripadla denarna nagrada, Florijančičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. januarja 1995 na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 51. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA
51
REŠITEV 49. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 49. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BUSH, ISAR, STRAŠKO, KRISTAL, TSAVO, TEZA, OBDUKCIJA, DAF, DETROIT, GRIN, LA, IČ, BRALKA, IM, ZIB, RUDNIK, KOREJEC, MAINA, ANEMONA, IRKA.
prgišče misli
Med svobodo časnikarja in svobodo državljana obstaja tesna zveza; prva je bistvena značilnost demokratične družbe.
P. JAMBREK Večina največjih strahot nastane na tem svetu iz najbolj čudovitih ciljev.
T. KERMAVNER Sele potem, ko pregon po nasilju služi kaki ide-I ji ali ga ideja uporabi zase, nastanejo resnični nemiri in krvave revolucije.
E. ROTTERDAMSKI j	Podrepniki so gnoj vsakega časa in na tem gnoju
j rastejo vsa zla tega sveta.
M SELIMOVIČ
Ne da se dohiteti, kar je zamujeno.
M. KUNDERA
P« fl
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
KAPITAL
ZDRUŽE-
NJE
STROJ Z/ ŽETEV
VEUK
PRITOK
VOLGE
NAČRTO-
VALEC
SUEŠKEGA
PREKOPA
ALOIS
KRAJ NA OTOKU PASMANU
ZGORNJI
UDI
SALOMONOV
UGANKAR
MESTO V ISTRI
PERUJSKI
INDIJANEC
PRVO TRIMEST-, NO ŠTEVILO
PROPA-
GANDA
KOČEVSKA
ZVER
MESTO V JUŽNI ITAUJJ RO NAŠE)
OSREDNJA
NEMŠKA
REKA
DODAJA-
NJE
MINISTER
KACIN
MARKO
BOKALIČ
OBLIKA
KEM.
ELEMENTA Z RAZUC. ATOMSKO MASO
ZAMENJAVA
PESNIK
KRKLEC
AVSTR IJ. NOGOMETAŠ HANS
>
MESTO OB NERETVI
TV
NAPRAVA NA STREHI
IZPAD,
INCIDENT
NAJVECJI
PIANETO-
ID
HRV.PO-
KRAJINA
MESTO NA SICIUJI
ONDREJ
NEPELA
KULTURNO
SREDIŠČE
SIBIRIJE
GOVEJA
ŽIVAL
SUROVINA ZA BETON
VRI SO VANJE V KOZO
OSEBNI
ZAIMEK
DROG PRI KMEČKEM VOZU
STARO NASELJE PRI ZADRU
PTIČ Z MOGOČNIM REPOM
DLAKA NA GLAVI
KOŠAR-
KAŠKI
TRENER
NIKOLIČ
življenje piše zgodbe
Deklica iz knjige zares živi
Na svetu živi deklica, ki so ji ob rojstvu dali ime Živa; tako zelo sta se mami in oči bala, da bo njena tri mesece prezgodaj prižgana lučka življenja ugasnila, da sta z imenom hotela vdahniti življenjskih moči v drobno bitjece. Živa je v inkubatorju prestala kritično obdobje in preživela. Radost staršev je bila velika, saj sta končno dobila punčko, ki sta si jo ob dveh fantih tako želela. Toda starševski ponos in srečo je kmalu skalilo spoznanje, da ima deklica težko bolezen - cerebralno paralizo. Otrok je rasel umsko normalno razvit, telesno pa ne, saj mu je bolezen onemogočila normalen razvoj gibalnih sposobnosti. Tako punčka pri šestih letih letih še vedno ni mogla hoditi, ni mogla tekati za žogo, se loviti z drugimi otroki, še na stranišče sta ji morala pomagati bratca, čeprav sta se starša potrudila do vseh mogočih zdravnikov in strogo upoštevala vsa navodila. Upanja na boljše so bila majhna, a bila so in vsi so se trudili, da bi omogočili deklici kar največji možen razvoj, čeprav so seveda vedeli, da taka kot drugi zdravi otroci ne bo nikoli.
Nekega dne je mamica našla Živo vso objokano. Bratec ji je v trenutku jeze, ker ji je najbrž moral spet pri kakšnem opravilu pomagati, dejal, da jo sovraži. Deklica je ponovno ostro začutila, da je drugačna od
drugih otrok, in pri srcu jo je zabolelo. Radarje skozi okno zrla na ulico in se hrepeneče le v mislih z otroki igrala gumitvist in druge igrice, je dobro vedela, da ni taka, kot so njeni zdravi vrstniki. Tudi naključne začudene besede, ki jih je slišala, kadar sojo starši šestletno vozili na vozičku, češ taka velika punca, pa se še pusti voziti, so jo skelele pri srcu. A nekako se je navadila, da ljudje pač ne razumejo njene drugačnosti. Toda da ji bratec reče, da jo sovraži... Mamica jo je tako kot vedno v težkih trenutkih tudi tokrat le nekako potolažila...
V sanjah uresničene želje
Do tam sta si ta resnična zgodba, ki se dogaja z neko resnično deklico, in zgodba, ki je opisana v knjigi Izlet na Modri planet Ivanke Mestnikove skoraj povsem enaki. Knjigo, kipripoveduje o prizadeti deklici Živi in njenem sanjskem potovanju na Modri planet, kjer se je na Zemlji telesno prizadeta punčka lahko svobodno igrala z malimi Modroplanetčani, lahko je tekala, skakala, se igrala gumitvist in celo zmagovala, je pisateljica napisala tako rekoč naravnost iz življenja. Njena vnukinja Željka je namreč deklica Živa iz povesti.
Ko jo je stara mama videla, kako se v letih, ko drugi otroci že veselo tekajo okoli, še vedno le plazi po tleh, ji je bilo, kljub temu da je
vedela za bolezen in napore družine, da bi bili težavam kos, kot bi svet ugledala z novimi očmi. “Globoko meje prizadelo, ko sem videla vnukinjo,” pravi Mestnikova. “Zajokala sem, a mi je hči dejala, da tu jok prav nič ne pomaga, treba je otroka sprejeti takšnega, kakršen je, ter se zanj boriti. K sreči so pri Željki zelo zgodaj ugotovili cerebralno paralizo in k sreči ima poškodvano le motoriko, umsko pa je povsem zdrava. Tako so starši začeli z njo zgodaj pravilno' delati in dosegli so stvari, ki jih pri taki težki bolezni lahko rodita le vztrajnost in ljubezen. Čeprav vse to vem, pa je v meni ostala bolečina, še posebno ko sem videla, kako se otroku iz vsakdanjih stvari razodeva, daje drugačen in da okolje te drugačnosti ne sprejema. Zato sem napisala knjigo Izlet na Modri planet. Z njo želim sporočiti otrokom in odraslim, da moramo spremeniti svoj odnos do prizadetih. Ne jih pomilovati in se jim ne posmehovati. Prav lahko se zgodi in tudi se dogaja, da se srečen in zdrav otrok ponesreči in čez noč spremeni v invalida. Prizadetim otrokom je treba omogočiti, da jim prikrajšanost za igro in ostalo olajšamo s pravo pozornostjo, ne s praznim pomilovanjem. Ne smemo se jih sramovati, jih zapirati med štiri stene. Naj gredo z nami v življenje, naj se osamosvojijo, kolikor je le mogoče. In družba jih ne sme
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Nezmožnost zadiževanja seča
Spolni odnosi?
To vprašanje bolniki pogosto postavljajo, saj skrb zaradi tega problema povzroča napetost med partnerjema. Pomaga lahko odkrit pogovor o težavah in skrbeh. Za oba partnerja sprejemljivi in solidni spolni odnosi se lahko ohranijo s skrbnim načrtovanjem, upoštevanjem higiene in seveda vzajemno ljubeznijo.
Pred spolnim občevanjem se mora bolnik prepričati, da je mehur prazen. V primeru infekcije na sečnih poteh skrbna higiena prepreči prenašanje infekcije na partnerja. Skupno umivanje, tuširanje ali kopanje partnerjev pred občevanjem lahko prispeva k sprostitvi in spolnemu vzdraženju, obenem pa tudi odpravi skrb zaradi higiene.
Tudi z vstavljenim katetrom je spolni odnos še vedno mogoč. Ženska naj si ga prilepi z lepilnim trakom ob stran, moški pa naj zvije cevko nazaj preko spolnega uda in natakne dobro namazan kondom.
Mesečno perilo in nezmožnost zadrževanja seča
Mesečno perilo lahko predstavlja dodaten problem bolnicam z nezmožnostjo zadrževanja seča. Ženska, ki uporablja vložke za premagovanje nezmožnosti zadrževanja seča, naj med mesečnim perilom raje uporablja notranjo zaščito (tampone). Vstavljanje tamponov zahteva kar nekaj ročne spretnosti in usklajenosti, saj ob nepravilni namestitvi niso niti učinkoviti niti udobni. Med menstruacijo lahko ženska uporablja tudi zunanja zaščitna sredstva. Večina vložkov za zadrževanje seča ima plastično podlago in torej lahko služijo tudi kot toaletni vložek. Tudi plenica za enkratno uporabo, ki jo držijo dobro prilegajoče se hlačke, ima neprepustno podlago. Zato se lahko uporablja tako pri nezmožnosti zadrževanja seča kot tudi med mesečnim perilom.
Pri močnem mesečnem perilu so bolj primerni kombinirani vložki : za boljšo zaščito dodamo vložku za zadrževanje seča še majhen toaletni vložek.
Za preprečevanje neprijetnega vonja in odrgnin na koži je nujno redno umivanje in menjavanje tamponov oziroma vložkov. Oblačila s krvnimi madeži se pred pranjem namočijo v mrzli vodi, ki se ji doda sol.
Za bolnike, ki ne morejo zadrževati seča, še ni konec sveta! Ko svojo težavo spoznajo in razumejo, sejo lahko lotijo na pravem koncu in si tako zelo olajšajo življenje.
Konec
praktični KI praktični KRIZ praktični A . praktični	>
Izberite prave kozarce
Ko boste nazdravljali med prazniki ali na samo silvestrsko noč, bodite pozorni pri izbiri kozarcev. Predvsem naj bodo takšni, da bodo gostje iz njih z veseljem pili. Čim tanjši je namreč rob kozarca, bolj prijetneje piti iz njega. Ko boste izbirali v prodajalni kozarce, mislite tudi nase! Preprosti kozarci na dolgem peclju so na primer elegantni in primerni za vsako priložnost, a jih boste težko naložili v pomivalni stroj. Kozarci z nekoliko krajšimi peclji so prav tako lepi, a se ne razbijejo tako hitro. Dobro je, da imajo kozarci težke podstavke, da so bolj stabilni. Sicer pa ponudite za vodo, sokove in žgane pijače široke kozarce brez pecljev. Rdeče vino ponudite v kozarcih s široko čašo na peclju, za belo pa prav tako na peclju, a z manjšo čašo. Čaša pri kozarcih za desertno vino, ki je prav tako na peclju, naj bo na vrhu nekoliko zožena. Za konjak so primerni kozarci z manjšim pecljem, a veliko čašo, medtem ko so kozarčki za liker nizki, z majhnim pecljem in majhno čašo.
fl
Nadevane kurje prsi
Potrebujemo: šopek zelenega peteršilja, malo majarona, 5 dag čebule, strok česna, 4 tanke rezine prešane šunke, poper, 4 polovice kurjih prsi brez prsnic, 25 dag pretlačene skute, nekaj kapelj limoninega soka, malo mehke moke, jajce, malo drobtin, olje za cvrenje, sesekljan peteršilj in nekaj limoninih rezin. Peteršilj sesekljamo, prav tako čebulo in česen. Rezine šunke posolimo in popopramo. Vsak kos kurjih prsi prerežemo vzdolž vlaken, ga razgrnemo in položimo nanj rezino šunke. Skuti primešamo sesekljan peteršilj, majaron, čebulo in česen, dodamo sol in popra po okusu ter nekaj kapljic limoninega soka. Vse skupaj zmešamo. Skutino mešanico razdelimo na šunko, šunko zvijemo, kurje prsi spet stisnemo v naravno obliko in jo po vseh straneh natremo s soljo. Potem jih povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah. V globoki ponvi razgrejemo olje in v njem jed počasi ocvremo. Ocvrte kurje prsi damo na pladenj, jih potresemo s sesekljanim peteršiljem in okrasimo z rezinami limone. Poleg pripravimo peteršiljev krompir. Od pijač se poleg najbolj poda lahko belo vino.


Ivanka Mestnik
gledati kot moteče nepravilnosti v življenju.”
Košček Modrega planeta tudi v resničnosti
Mestnikova je knjigo napisala v zelo kratkem času, kar izlila se je iz nje lanskega maja, vendar je do izida moralo preteči nekaj več časa, ker ni našla primernega založnika. Kar pri nekaj založbah je poskusila, a se je povsod z izidom zavlačevalo. Nazadnje se je lepo ujela z novomeško založbo Pedagoška obzoija, ki je v rekordnem času poskrbela za natis. Od oddaje rokopisa in natisa je minil le dober mesec in knjiga je ugedala beli dan prejšnji teden, Urednik dr. Marjan Blažič je poleg tega, daje poskrbel za hiter natis, našel tudi mlado in obetavno ilustratorko Alenko Vuk, ki je izvrstno dojela duha povesti in jo ne samo prevedla, ampak kar na novo napisala v likovnem jeziku.
Mestnikova je svoje prve knjige zelo vesela, še toliko bolj, ker je po srečnem naključju izid knjige sovpadel z veselo novico, ki jo je prejela od Zeljkine mame; deklica, kije svoj lik posodila junakinji iz knjige, je naredila prve samostojne korake. Shodila je, bolezen je morala kloniti in se umakniti pred starševsko skrbjo in ljubeznijo ter otrokovim prizadevanjem. Lepe in dobre stvari se torej dogajajo tudi v življenju, ne samo v pravljicah. Se veliko več lepega in dobrega pa bi lahko bilo med ljudmi, če bi vsak prispeval droben delček srčne kulture in sočutnega razumevanja do drugačnih v svoje vsakdanje obnašanje. Tako malo je včasih treba za stvari, ki nam ne pomenijo veliko, drugim pa so morda velike in pomembne. Včasih je morda dovolj zatreti prvi vzgib po posmehu, zadržati za zobmi neprimerno in za bližnjega žaljivo besedo, ne pokazati prvi vzgib odpora do drugačnih, pogledati jih z razumevanjem in jim dati čutiti, da jih sprejemamo take, kakršni so, da jih imamo za del našega življenja. Potem mnogi prizadeti otroci in odrasli ne bodo sanjarili o Modrem planetu, ampak bodo imeli košček sveta, kjer njihovo drugačnost sprejemajo, kar tu na Zemlji.
MILAN MARKELJ
Kapar spet bolj nevaren
Če je primerno vreme, je zdaj čas za pregled sadovnjaka, če ga morda ne ogroža ameriški kapar, ta nekdaj tako nevarni škodljivec, ki smo ga skupaj s sadjem v začetku tega stoletja “uvozili” iz Amerike. Že pri odpadanju listja je mogoče na vejah in poganjkih opaziti značilne bele ščitke, ki so od daleč videti, kot da bi veje posuli z moko. Pod vsakim ščitkom je nevarna sesajoča žuželka (v latinskem imenu ima besedo perniciosus - nevaren), ki je, dokler niso sadjarji poznali učinkovitih insekticidov, uničila cele nasade jablan pa tudi drugih sadnih plemen. Odkar ni dovoljeno več uporabljati hudo strupenih fosfornih estrov, sadjarji pa iz ekoloških razlogov težijo k tako imenovanemu integralnemu pridelovanju sadja, je ameriški kapar spet postal bolj nevaren. Pravočasno odkritje je prvi del boja zoper njega, drugega pa opravijo mineralna olja, ki so še dovoljeno insekticidno sredstvo.
Še o
zimskih gumah
Sneg je tu in z njim nove razmere na cestah. Kdor se je prve dneve sneženja prejšnji teden odpravil na pot, je imel nemalo težav, ali pa jim je bil priča pri drugih, če vozila niso bila zimsko “obuta”. Povpraševanje po verigah in zimskih gumah je naraslo. Kdor si gum še ni izbral, pa naj upošteva pri izbiri še en nasvet. Izbrati je treba pravo dimenzijo gum. Poznavalci namreč pravijo, da tudi tu ne velja na pri pogled najbolj samoumevno pravilo: čim širše so gume, bolj zanesljiv je avto na cesti. V resnici se zimske gume širših dimenzij na snegu slabše obnesejo kot ožje, zato ne kupujte širših gum.
4^

Energetsko varčno likanje
Največkrat likamo z likalnikom, v večjih gospodinjstvih tudi z likalnim strojem. Da bi pri likanju porabili čim manj energije, perilo pred likanjem razvrstimo po temperaturah likanja. Najprej likamo pri nižji temperaturah. Perilo moramo pred likanjem pravilno navlažiti. Na valju likalnega stroja likamo več kosov perila hkrati. Grelec likalnega stroja lahko izklopimo nekaj minut pred koncem likanja in s tem izkoristimo akumulirano toploto.
Priloga Dolenjskega lista 13
Sto let bančništva v Novem mestu
Letos je minilo 100 let, kar so v Novem mestu ustanovili Mestno hranilnico. Bančništvo oziroma denarništvo v Novem mestu in na Dolenjskem ter v Beli krajini ima lepo in bogato tradicijo. Prvenstvo na tem področju pripada Metliki, kjer so že leta 1874 ustanovili Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico.
To je bila izredno pomembna ustanova, tudi glede krepitve narodne zavednosti, saj je samo prva leta poslovala pretežno v nemškem jeziku, potem pa zgolj v slovenščini. Iz čistega dobička je dajala podporo novomeški dijaški kuhinji, bolnici usmiljenih bratov v Novem mestu, podpirala je gradnjo šole v Metliki in še marsikaj. Poslovala je izredno vestno, bila je vedno likvidna, celo med gospodarsko krizo.
Za vloge je jamčila mestna občina
V Novem mestu so, kot piše Zorka Škrabi v razpravi “Hranilnice in posojilnice na Dolenjskem in v Beli krajini od srede 19. stol. do leta 1947”, želeli ustanoviti mestno hranilnico že leta 1858. Novomeški občinski svet je deželni vladi že predložil hranilnična pravila v potrditev, vendar je deželna vlada zahtevala, naj jih popravijo. Potem je vsa stvar zamrla. Izjalovili so se tudi poskusi, da bi Novo mesto dobilo Mestno oziroma Dolenjsko hranilnico leta 1870 in še med leti 1880 in 1890.
Konec leta 1892 je novomeški mestni zastop resno sklenil, da ustanovi Mestno hranilnico pod poroštvom mestne občine, ki je v ta namen dala 10.000 goldinarjev kot posebno poroštvo za vloge. Pravila, ki sojih pripravili Perko, Pauser, dr. Poznik, dr. Schegula in dr. Slane, je občinski odbor spomladi 1893 odobril in naložil županstvu, da naredi vse, da bi zavod čim prej začel poslovati. 27. februarja 1894 so zavod “z naredbo visokega c. kr. ministrstva otvorili”. Slovesna otvoritev z govorom župana Franca Perka je bila 1. maja 1894. Za vloge te hranilnice je jamčila mestna občina s svojim premoženjem in dohodki. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen trgovec in posestnik Adolf Pauser, za podpredsednika sodni svetnik dr. Karol Gestrin, odborniki pa so bili znani in ugledni Novomeščani: lekarnar Josip Bergman, posestnik Maks Brunner, profesor Ignacij Fajdiga, župan Franc Perko, notar dr. Albin Poznik, trgo-
vec Franjo Seidl, živinozdravnik Otmar Skale, prošt Peter Urh in posestnik Anton Vertačič.
“Mestna hranilnica obrestuje najpovolneje”
Svoje prostore je Mestna hranilnica dobila v najbolj ugledni hiši na Glavnem oziroma Velikem trgu - na rotovžu. Mestna hranilnica je vzcvetela takoj po ustanovitvi. Vloge so močno narasle, denar pa je hranilnica vlagala v posestva na Dolenjskem pa tudi na Štajerskem in Gorenjskem. Hranilnica je poslovala z zelo majhnimi stroški, saj so člani ravnateljstva delali brezplačno. Mestna hranilnica novomeška je hotela postati osrednja hranilnica na Dolenjskem in to ji je v veliki meri uspelo. V reklamnem oglasu, ki je leta 1930 izšel v zborniku Dolenjska'metropola Novo mesto, je podatek, daje bilo stanje vlog več kot 37 milijonov dinarjev. V oglasu so še zapisali: “Radi popolne sigurnosti vlog nalagajo v Mestni hranilnici sodišča denar nedoletnikov, župni uradi cerkveni denar in občine občinski denar. Mestna hranilnica obrestuje najpovolneje in sama plačuje rentni davek, ki se vlagateljem ne odteguje.”
Mestna hranilnica v Novem mestu po 2. svetovni vojni ni več poslovala, vse njeno premoženje in dolgove pa je prevzel Denarni zavod Slovenije.
V stavbi, v kateri so sedaj prenovljeni prostori Agencije Kandija Dolenjske banke, je od nekdaj potekala denarniška dejavnost. Zgradila jo je leta 1907 Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, ustanovljena leta
1898.	Na fotografiji iz tistih časov se vidi na pročelju stavbe napis: Posojilniški dom. Kandija v tistih časih ni sodila v mestno občino novomeško, ampak v občino Šmihel-Stopiče. Eden glavnih pobudnikov za ustanovitev kandijske hranilnice in posojilnice ter njen prvi predsednik je bil Reinhold Kretinszky, njegov namestnik pa Josip Zurc, znani šegavi kandijanarski gostilničar Štembur, dolgoletni župan občine Šmihei-Stopiče.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je bila “registrovana zadruga z neomejeno zavezo” in je imela že na začetku velik uspeh, tako da je morala leto po ustanovitvi, leta
1899,	zaposliti posebnega tajnika. Kandijska hranilnica je ves čas uspešno poslovala. Še v avstroogrskih časih so v Dolenjskih novicah
oglaševali, da “v lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter jih obrestuje po 4 3/4 % na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje”. Takrat so imeli več kot 2.200 zadružnikov, ki so s svojim premoženjem jamčili za hranilne vloge in vse obveznosti. “Iz tega se razvidi, da malokateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijska hranilnica,” so se pohvalili.
Nadure za domobranske plače
V zborniku Dolenjska metropola Novo mesto iz leta 1930 je tudi podatek, da je poleti tega leta stanje vlog kandijske hranilnice znašalo dobrih 6,8 milijona dinarjev, zadružnikov pa je bilo okoli 2.500.
Kandijska hranilnica in posojilnica je poslovala tudi med italijansko okupacijo v 2. svetovni vojni, njeno delovanje so prekinili šele Nemci. Po končani vojni, jeseni 1945, se je kandijska hranilnica združila z novomeško Ljudsko posojilnico, novi denarni zavod se je imenoval Hranilnica in posojilnica Novo mesto, njen okoliš pa je obsegal takratni novomeški okraj.
Ljudska posojilnica je v Novem mestu delovala med leti 1921 in 1945, konkurirala pa naj bi kandijski in mestni hranilnici. Bila je izrazito klerikalna ustanova. Med njenimi člani je bilo več veleposestnikov, na primer Rodcjiga Margheri s Starega gradu, Ana Žičkar, najemnica v Šmarjeških Toplicah, lastnica gradu in posestva Struga Antonija Fichtcnau, grof Vil-lavicencio-Margheri z Otočca, posestnik Penca iz Kandije in drugi. Posojilnica je delovala tudi med italijansko in nemško okupacijo, ves čas je imela za blagajniške posle zaposlena dva uradnika, eden je moral delati celo nadure, saj je posojilnica zplačevala domobranske plače in podpore domobranskim družinam. Po vojni, jeseni 1945, se je združila s kandijsko v Hranilnico in posojilnico Novo mesto. Ta je delovala do leta 1947, ko so vse kreditne zadruge v Sloveniji likvidirali.
Hranilnica in posojilnica Novo mesto je imela sedež v stavbi, ki so jo leta 1907 zgradili prvi zadružniki Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico in v kateri je ves čas potekala denarna dejavnost, vse do danes, ko ima v tej stavbi prostore kandijska' agencija Dolenjske banke. Ta pa ima svoje korenine tako v metliški Prvi dolenjski hranilnici in posojilnici, kot v novomeški Mestni hranilnici, Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico ter v drugih denarnih ustanovah, ki so nastale iz teh oziroma so delovale na tem območju.
ANDREJ BARTELJ
Vmesni čas
V zbirki Premiki, ki ji je usmeritev začrtala in dala ime odmevna knjiga Premiki Janeza Janše, je za Janševimi Okopi letos izšla še ena knjiga, ki se prav tako uvršča v vrsto aktualne politične literature, osredotočene na slovensko osamosvajanje. Gre za delo dr. Mihe Brejca VMESNI ČAS, ki predstavlja pomembno novost ha slovenskem knjižnem trgu, saj je to prva knjiga o domači tajni službi. Doslej takih del sploh nismo imeli, če izvzamemo spomine na delovanje partizanskih tajnih služb v časovno že odmaknjenih obdobjih. Takih knjig se preprosto ni pisalo, zato Brejc z njo odpira novo področje v slovenski aktualni politični literaturi. In ker gre za človeka, ki je bil v vrhu slovenske tajne Službe državne varnosti oziroma Var-nostno-informativne službe, ko se je ta hkrati s slovensko državo postavljala na noge, in ker smo poleg tega njegovo ime lahko nenehno prebirali v zapisih o številnih aferah, ki so burkale in še burkajo slovenski politični vsakdanjik, je knjiga toliko bolj vabljiva za branje. Kako tudi ne, ko pa je dandanes toliko motnega in nepreglednega v ravnanju slovenskih politikov, ko je čutiti moč političnega zakulisja in odločilno vlogo skritih iger. Četudi avtor v svojem uvodu natančno piše, da v knjigi ni državnih skrivnosti, pa je kljub temu v nji veliko takega, kar odgrinja skrivnostne zavese s podobe slovenske države, predvsem pa daje odgovore na vprašanja, zakaj in kako so se dogajali nekateri odločilni dogodki.
Dr. Brejc se je odločil, da v knjigi opiše obdobje od leta 1990 do letošnjega leta skozi svoje videnje in poznavanje dogajanj in ljudi. Seveda osrednje mesto zavzema pripoved o nastajanju prve varnostno-informa-tivne službe za prvo slovensko državo. Pri pisanju seje opiral na lastne zapiske in pripovedovanja drugih ljudi, ki jih je tudi preveril, kolikor je bilo mogoče. Poleg opisov dogodkov v knjigi objavlja tudi nekaj dokumentov v dokaz svojim trditvam, da v demokratični Sloveniji še vedno potekajo politični procesi.
Osnovno sporočilo knjige in, lahko bi rekli, tudi njen “raison d’etre” je pravzaprav zaskrbljenost za usodo mlade slovenske države v vmesnem času, ko se na prehodu iz komunistične v demokratično državo spopada z velikimi težavami. Slovenija po Brejčevem mnenju mamreč še ni normalna država; jeziček na tehtnici med totalitarno in demokratično državo se sicer še ni usodno nagnil ne na eno nc na drugo stran, nevarnost pa je, da se nagne na nedemokratično. Veliko stvari namreč govori v prid tezi, da so se vodstva države načrtno polastile nekdanje komunistične sile, ki jim je le
do oblasti in denarja, pri prevzemanju vseh ključnih položajev pa vztrajno in dosledno čistijo z vsemi drugimi. Prva žrtev procesa odstranjevanja nezaželenih je bil prav Miha Brejc. Kljub temu ali pa prav zaradi tega, ker je bil pri organiziranju Visa uspešen in je začrtal smeri za sodobno tajno službo, ki bi delovala v korist države, ne pa posameznih političnih grupacij, so ga s skonstruiranimi obtožbami in podtikanji afer odstranili s prizorišča, njegovo osebnost pa potem še sistematično blatili. Vztrajno se je boril za resnico, tudi zmagoval na sodiščih, vendar pa toka dogodkov ni mogel povsem preusmeriti, zato se v njegovem pisanju kljub deklariranemu optimizmu zapisujejo mračni toni. Vis so razsuli in državo nevarno oslabili, vlada se trudi pod svoje okrilje združiti vse službe, tako da bo pravzaprav nadzorovala sama sebe, vojska, policija in tajna služba pa naj bi delovale izključno v interesu vladajoče skupine. Sama po sebi se tako izrisuje podoba totalitarne države.
Gre za skrivljeno videnje, za povsem napačne zaključke, za poveličevanje moči zgodovinsko poraženih komunističnih sil? Na to si bo moral vsakdo odgovoriti sam, ko bo prebral Brejčevo knjigo. Prebrati pa se jo splača, če ne zaradi drugega, pa zato, ker bo bralcu pomagala, da se reši naivnosti in politične slepote, tako značilne za ta naš vmesni čas, ko v naših glavah nezavedno še vedno delujejo stari vzorci razmišljanj. Manj ko bo ene in druge, bolj bodo morali politiki paziti, kaj delajo, bolj odgovorne se bodo čutili do tistih, ki sojih, a jih morda ne bodo več volili. V tem pa je konec koncev ves čar in moč demokracije.
MILAN MARKELJ
Tiktakajoči metronom
Poezija Radeta Krstiča je blizu tistim tokovom mlade slovenske poezije, ki vznikajo v soseščini smrti. Nekaj temnega, usodnega, končnega je v tonih njegovih pesmi. Tudi Krstičevi novi verzi, zbrani v knjigi TIKTAKAJOČI METRONOM, kije izšla pred kratkim v Založbi Mihelač, niso dosti svetleje intonirani. Zbirka pa kljub temu ni mračna, izrekajoča strah in obup.
Metronom je sicer res nekaj, kar s tiktakanjem izmerja čas v enakomernih presledkih, in to čas od začetka do konca, od rojstva do smrti. Morebiti prav ta naprava odmerja čas našega bivanja, naše bežnosti v večnosti in je nekako povezana z našo usodo. Naj bo kakorkoli že, pa je najbrž tudi res, da se ob glasnem tiktakanju metronoma prej zavemo svoje minljivosti.
V Krstičevi zbirki pa je tiktakajoči metronom tudi tisti dejavnik, ki s svojim monotonim ritmom in s svojo usodno mero ne zaznamuje le nekega sta-
nja sveta, pač pa usodno zaznamuje tudi pesmi, ki to stanje obravnavajo. Stanje, ki ga lirski subjekt odkriva, je tako, da samo od sebe napeljuje na temnejšo intonacijo. Zdaj je potrebno pesniško dejanje, ki naj prepreči črno brezizhodnost. In se zgodi, kar se edi-noše lahko zgodi: pesnik posiplje temo-to z drobci svetlobe, četudi so to le ogorki zvezd, in jo tako rešuje grozljive večne teme. Čeprav je to samo brljiva svetloba daljnih zvezd, pa je vseeno dovolj močna, da se v njenem soju razkrije bistveno: da govorijo pesmi pravzaprav o naravnih stvareh življenja, pa četudi teče pripoved predvsem o hudem. V tem pa se pokaže tudi lepota poezije in razjasni pesniško dejanje. Navsezadnje je pesem sama kot metronom, saj tudi ona meri čas ljudem in stvarem.
Krstičeva zbirka pa je tudi pesniška pripoved o pesniškem ustvarjanju, o iskanju pravih besed za ubeseditev doživetja in občutja tistega sveta, ki ga pesnik nosi v sebi. O izgovorjenem neizgovorljive. Kajti “kdor pišc/jc vedno v tisti skrajni točki,/ki se je ne da imenovati.”
IVAN ZORAN
Kitajski zapiski
Svobodna novinarka Alenka Auer-sperger je nekaj časa preživela na Kitajskem, in to v obdobju, ko je prišlo do množičnega gibanja za demokracijo, ki naj bi tudi v največjo komunistično državo na svetu prineslo prepotrebne demokratične družbene spremembe. Vendar se je oblast odločila neusmiljeno obračunati z gibanjem. Obračun je bil še posebno krvav v Pekingu, kjer je v središču na trgu Tianan-men vojska z orožjem razgnala tisoče demonstrantov, na desetine pa jih je obležalo mrtvih. Demokratično gibanje je bilo zadušeno v krvi.
Te dogodke je Auerspergerjeva spremljala od blizu in nanjo so naredili zelo močan vtis kot sploh vse bivanje na Kitajskem. A ker so bili vsi njeni novinarski zapiski in fotografije uničeni, je kasneje vtise iz Kitajske zapisala po spominu ter jih podala ne v novinarski, marveč v literarni obliki. Pripoved o Kitajski in njenih ljudeh je prepletla z življenjskimi izkušnjami glavne junakinje v mozaično podobo velike in starodavne kitajske dežele, vsak kamenček, vgrajen vanjo, pa je občuteno in literarno spretno oblikovan. Delo je pod naslovom KITAJSKI ZAPISKI izšlo pri Dolenjski založbi v knjižni zbirki Utva. Za lažje razumevanje pripovedi so na koncu knjige podane izčrpne opombe, dodan pa je tudi pregled dogodkov od 15 maja do 6. junija 1989.
Poseben čar knjigi dajejo številne ilustracije, ki jih je prispevala pri nas bivajoča kitajska slikarka Wang Hui-qin.
MiM
Na tržnici v Endeju sem se neodločno prestopal pred stojnico z bananami: velike, majhne, debele, zelene, rumene, roza. “Tiste najmanjše so najslajše,” me je iz zadrege rešil nasmejan deček. “Emi”, seje predstavil in mi hitel razkazovati vaško tržnico: rumeno zeleno sadje hruškaste oblike je bil mango, majhnim jabolkom podobni sadeži so se imenovali jambi (guava), potem je bilo moč na stojnicah dobiti velikanske grenivke (pomelo), papaje, ananas. Na drugem koncu so se zvrstili trgovci z arašidi in celimi kupi meni neznanih oreščkov, za vogalom pa je vonj po ribah izdajal ribiče, ki so pravkar pripeljali jutranji ulov.
Emi se je moral žal posloviti, ker se mu je mudilo v šolo. Na hitro mi je obljubil, da se popoldne dobiva pred vaško cerkvijo. Na Floresu je namreč veliko kristjanov. Prav nenavadno za deželo, v kateri prevladuje islam. Krščansko vero so sem zanesli holandski misionarji, ki med domačini uživajo veliko spoštovanje. Žal se s kuštravim črnolascem nisva več srečala, kajti ravno ta dan sem moral zapustiti Flores z veliko ladjo, ki pluje tod mimo le enkrat mesečno.
Konec poti z ladjo
V Endeju se je končala moja dolga pot čez indonezijsko otočje. V čudoviti deželi lahko ostaneš le dva meseca, potem pa moraš zapustiti državo, da lahko ponovno dobiš turistični vizum.
Odločil sem se, da se bom s Floresa vrnil z veliko ladjo, ki enkrat mesečno obkroži glavne otoke od Jave do Timorja, saj mi ni prav nič dišalo, da bi še enkrat doživljal naporno potovanje do Džakarte po kopnem. Za to potrebuješ vsaj teden dni, seveda če potuješ dan in noč.
Ko sem pozno popoldne prispel v pristanišče Endeja, se je tam že trlo ljudi. Stari in mladi s cu-
lami, kartonskimi škatlami, goro kovčkov in torb, z otroki ali brez njih, so se prestopali sem in tja in radovedno stegovali glave proti morju, od koder naj bi se zdaj zdaj prikazala ladja. Zbal sem se že, kam neki bo šla vsa ta množica, še bolj pa meje skrbelo, kako se bom jaz prebil na ladjo. Še pomisliti si nisem upal, da mi to ne bi uspelo. Minila je ura, dve, tri, ladje pa od nikoder. Medtem seje množica že krepko povečala. K sreči so me malo potolažili najbližji domačini, ki so mi pojasnjevali, da je prihod ladje pač velik dogodek za malo mestece, kot je Ende. Takrat se zbere v pristanišču staro in mlado. Nekateri pričakujejo morebitne popotnike, da bi jih kar najhitreje odpeljali v svoje bungalove, drugi čakajo na znance, ki se vračajo z dolge poti, tretji pa kar tako iz radovednosti postopajo okoli. Časa imajo ljudje tod res na pretek.
Otok se sicer ponaša tudi z manjšim letališčem, vendar pa se za hitrejšo možnost odločajo le tisti z debelejšimi denarnicami in obilico poguma. Takšne in drugačne nezgode malih letal, ki pristajajo med vulkanskimi vrhovi so namreč čisto običajna zadeva. Pred leti je tu životarila letalska družba Zanv rud, ki je povezovala večje okoliške otoke. Večkrat je bankrotirala pa ponovno začela s poleti, njihov moto pa je bil: “Letite z Zamrudom, kadar pač leti!” Menda so lahko potniki pred poletom celo glasovali, v katero smer bo letalo sploh poletelo.
Veliki dogodek v Endeju je dosegel višek, ko se
je končno pokazala ladja. Kmalu sem tudi sam v plašču noči ugledal obrise težko pričakovane ladje, ki se je ustavila nedaleč od pomola. “Kaj čaka? Zakaj ne pride bliže? Je preveč ljudi?” sem se mrzlično spraševal, ko po dolgi uri ni še prav nič kazalo, da nas mislijo sprejeti na krov. Minilo je še pol ure, ko se je počasi razvedelo, da je oseka premočna in da ladja ne more pristati. No stvar vendarle še ni bila izgubljena, saj se je kapitan odločil da nas vkrca s čolni. Seveda je to ustvarilo še dodatno zmedo, saj so majhni čolni le počasi prevažali ljudi, ki so se spotikali čez vrvi in prerivali sem in tja po ozkem pomolu. Največja panika je bila pri vkrcavanju; širokopleči mornarji so komaj preprečevali, da neučakani potniki niso potopili krhkega čolna. Le kako bi stvar potekala ob morebitnem brodolomu?
Na krov sem prispel še ravno pravi čas, da sem zavzel enega zadnjih prostih kotičkov na palubi, kjer sem lahko v miru raztegnil spalko in si privoščil zaslužen počitek. Zaspal sem s prijetno mislijo, da mi po dolgem času ni treba prav nič skrbeti, kje bom spal naslednje dni, kaj bom jedel, kako bom potoval.
Spokojna noč se je sprevrgla v nesramno hrupno jutro, ko so začeli po zvočnikih navsezgodaj glasno klicati k jutranji molitvi. Na krščanskem Floresu sem že kar pozabil, da sem še vedno v muslimanski deželi. Kljub prvi nejevolji, sem začel kmalu z zanimanjem spremljati obred, ki se je odvijal pred
menoj kot na filmskem platnu. Počutil sem se kar malo nelagodno, ker se mi je zdelo, kot da bi se verniki klanjali meni. Toda to je bil le preblisk, saj so bili vsi globoko zatopljeni v svoje molitve, ki so jih ponavljali ob vedno enakih kretnjah.
Ženske, zavite v snežno bele obleke, ki si jih nadenejo le ob molitvi, so zavzele desno polovico krova, moški pa levo. Po tleh so razgrnili preproste preproge iz nekakšne rafije, na katerih so presedeli večji del molitve, ne ozirajoč se na vprašujoče poglede ostalih potnikov. Običajno je vse skupaj trajalo kakšnih dvajset minut, potem pa so se počasi začeli razhajati. Le najbolj goreči so vztrajali še lep čas.
Na ladji sem imel dovolj časa, da sem lahko v miru še enkrat podoživel vse zgode in nezgode dolgega potovanja in v meni je dozorel sklep, da se zagotovo še vrnem v čudovito deželo tisočerih otokov, med katerimi mi jih je uspelo videti le nekaj.
Konec
..	.	"■~s\
Prihodnjič nov podlistek!
V naslednji številki Priloge bomo začeli objavljati povest, ki jo je na osnovi resničnih dogodkov in izkušenj napisal zagrebški Slovenec
Branimir Zganjen
“Vajinega sinka imam neizmerno rada”
V5	.-V
■ptigli
Priloga Dolenjskega lista 14


m <v /* 7
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Zakaj sem optimist in zakaj pesimist
Ob volitvah na Kočevskem
Volilna napetost seje umirila in sedaj imamo svoje župane in svetnike. V tem času se je dogajalo marsikaj, ludi Kočevska ni bila izjema. Vrstile so se predstavitve kandidatov za župana in list za občinski svet. Veliko se je obljubljalo, še bolj pa iskalo “napake” pri drugače mislečih. Bili so primeri, ko se je vsevprek kritiziralo prejšnjo občinsko oblast, in ko v dveh, treh urah razvnetih besed ni bilo slišati ničesar pozitivnega, čeprav je bilo v preteklosti realizirano kar nekaj večjih poslov. In to je tisto, česar od osebe, ki naj bi bila kulturno in civilno na višji ravni, ne bi pričakoval. Žal pa je bilo tega na Kočevskem vse preveč. Sicer pa so dali oceno volilci, ko so podprli tistega, ki trezno razmišlja in vidi v svojem političnem nasprotniku osebo, ki ima sicer drugačne poglede in metode, končni cilj pa mu je le boljše življenje. Takšne odlike najdemo tudi pri novem kočevskem županu, zato se ni čuditi, da je zmagal s takšno razliko. In zato sem optimist.
Ko pa gledam sestavo sveta, sem velik pesimist. Štiri leta sem bil član prejšnje skupščine, pa dobro vem, kako je delo potekalo. Vse preveč so posamezniki vsiljevali svoja mnenja večini, z ničimer niso bili zadovoljni, samo njihova pamet naj bi nekaj velja. Isti ljudje, vsaj večji del, so bili ponovno izvoljeni, pa ne zato, ker jih imajo ljudje radi, ampak zato, ker so se sami postavili na prva msta. In to je listo, zaradi česar sem pesimist, z. malo upanja, da bo svet delal složno in odgovorno, da bi se čimprej opravile naloge in uredili problemi, ki so se zgrnili ria kočevskem nebu.
FRANC CIMPRIČ
VESELI POVABILA V SVET USTVARJANJA
BREŽICE - Verjetno bi bil popolnoma običajen turoben torkov večer, če nas gospa Darja Mandžuka s svojimi učenci ne bi privabila v svet ustvarjanja. Začutili smo utrip 2. d. razreda in se ponovno prepričali, zakaj naši otroci radi odhajajo v šolo. Od navdušenja in idej je vse prekipevalo, očke so se svetile, spretne roke pa so iz množice pripravljenega materiala snovale živopisana glasbila. Se mamice in očetje smo se z vnemo vrgli na delo. Odvrgli smo običajne izgovore o prezaposlenosti in utrujenosti ter pustili tistemu potlačenemu otroku, ki še vedno ždi v vsakem od nas, na plan. In take nas imajo naši otroci radi, to nas zbližuje veliko bolj kot vsa draga darila, ki jih bomo poklanjali v prihajajočih prazničnih dneh. žal na to pogosto pozabljamo. Tovarišici Darji smo hvaležni, da nas je spomnila.
MOJCA ISKRA, Brežice
V
Živali so še številnejše žrtve petard
Oblast bi morala to prepovedati, ne le žugati
Zadnje čase se veliko govori, kako nevarne so petarde za ljudi, nihče pa se ne spomni na živali, ki so še številnejše žrtve. Zato apeliram na vse suroveže, ki hočejo plašiti živali, naj se temu odrečejo. Nič koliko psov in mačk je na smrt preplašenih, ranjenih, oslepljenih, ožganih zaradi petard. Živali se poskušajo pred njimi rešiti, trgajo se z verig tako močno, da se jim ovratnice zažrejo v vratove in pride tudi do globokih krvavečih run. Metanje petard v grmovje pa na smrt preplaši drobne ptice, ki prenočujejo v njem.
Naša oblast metalcem petard samo žuga. Morala pa bi izdelavo, razpečevanje in uporabo petard ter drugih eksplozivnih sredstev zakonsko prepovedati in kršilce strogo kaznovati. Žal naleti prijava zlikovcev na policiji dostikrat na nerazumevanje. Pred kratkim je to storila moja znanka in dobila odgovor, da imajo na policiji druge, pomembneje zadeve. Še več jih bodo imeli, sem si mislila sama pri sebi, če bo država tolerirala zastraševanje javnosti s petardami. Ko se že primerjamo z Evropo, naj povem, da v enem tednu, ki sem ga preživela v Luksemburgu, nisem slišala na tamkajšnjih cestah niti ene petarde, pač pa so bili na cestah nameščeni zvočniki, iz katerih je nevsiljivo prihajala božična glasba, tako daje imel obiskovalec res užitek ogledovati si to kulturno mesto.
LEA EVA MULLER Ljubljana
Spomenik na Selih potvarja resnico
Moj oče je bil žrtev fašističnega, in ne komunističnega nasilja, kot piše na spomeniku na Selih pri Šumberku - Predlagam popravek ali izbris imena_
Tudi spomeniki dajejo obeležje času svojega nastanka in kraju, v katerem so postavljeni. Oblika in vključitv spomenika v okolje je odraz kulture in strokovnosti snovalcev. Za resničnost vsebine sporočila na spomeniku pa odgovarjajo organizatorji, ki so ga postavili.
Na Selih pri Šumberku so postavili spomenik žrtvam vojne. S tem spomenikom so farani izpolnili svoj dolg do žrtev druge svetovne vojne, ki je v teh krajih terjala nesorazmerno visok krvni davek. Nad večino, katerih imena so izpisana na spomeniku, se je zgodil zločin leta 1945 v Kočevskem Rogu ali na Teharjah. Ta zločin se ni zgtRlil po volji slovenskega naroda, kateremu pripadam, in za to dejanje ni opravičila. Tudi za vrsto ostalih žrtev druge svetovne vojne ni opravičila. Daje za drugo svetovno vojno kriv fašizem in nacizem, je vsemu svetu znana resnica, ki pa ne zmanjšuje krivde za druga nasilja, ki jih je doživljal slovenski človek.
Preveč je bilo nasilja, preveč je bilo žrtev, zato obsojam vsako dejanje, ki oživlja nestrpnost in po petdesetih letih deli žrtve vojne in ljudi po politični pripadnosti. Žal se je s postavitvijo spomenika na Selih pri Šumberku zgodilo prav to. Potavljen je spomenik z napisom:
ŽRTVAM VOJNE IN KOMUNISTIČNEGA NASILJA PUCELJ JANEZ 1891 - 1943 (sledi vrsta imen)
Toda na spomeniku ni napisana resnica!
Moj oče Janez Pucelj je bil v selski fari med prvimi žrtvami vojne. Ob letalskem napadu italijanske fašistične vojske na vas Orlako je bil 1. avgusta 1943 ranjen in nato na poti po pomoč smrtno zadet z mitraljezom nizko letečega italijanskega letala. Umrl je kot žrtev vojne, kot žrtev fašističnega, in ne komunističnega nasilja. Napad italijanske okupator-
ZA BOLJŠO TEHNIČNO VZGOJO - Podjetje Akripol Trebnje je osnovni šoli Žužemberk podarilo strojček za obdelovanje pleksi stekla, ki bo služil pri pouku tehnične vzgoje in modelarskem krožku. Ob tem se OŠ Žužemberk zahvaljuje direktorju Dušanu Pandi, kolektivu pa želi uspešno delo še naprej. (Foto: P Mr-var)
Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”!
Ne razume vseh besed - Kličejo na staro številko - Preveč zbadamo ministra - Pohvala zdravnicam in fizioterapevtkam - Kaj je počel človek ob 3. uri zjutraj
Najprej se nam je na telefonu 323 606 javil bralec, ki nas je opomnil, da novinarji Dolenjskega lista uporabljamo besede, ki jih on ne razume, čeprav ima doma cele skladovnice slovarjev. Zmotila ga je predvsem besedica obsorej. Če bi bralec res imel vsaj Slovar slovenskega knjižnega jezika, bi lahko tem izvedel, da je obsorej stara slovenska beseda in pomeni ob tem času ali pa ob tej uri.
Bralka iz Prečne je v prejšnji številki Dolenjskega lista prebrala Novomeško kroniko in ima tudi sama pripombe na pošto. Pravi, da sojih
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med IH. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
priključili na novo telefonsko centralo in jim zamenjali številke, ki pa jih v obstoječem imeniku še ni, na avtomatskem odzivniku pa so ostale le dober teden. Če jih sedaj kliče kdo, ki ne ve, da imajo številko spremenjeno, zaman čaka, saj na stari številki zvoni, kot da je zveza vzpostavljena, le javi se ne nihče.
Bralko, kini hotela odkriti svojega imena, češ da se boji maščevanja, je razburila zbadljivka na račun ministra Boštjana Kovačiča. Pravi, daje to poseganje v človekovo zasebno življenje in da noben človek ni samo dober ne samo slab. Pravi, da zaradi tega trpi njegova družina. Če je bil nekdaj komunist, ni kriv za vse, kar so slabega storili. Tudi sama je precej pretrpela in ji še vedno ne dajo miru, zaradi tega da ima razbito hišo in še vedno živi v strahu. Z gospo smo se dogovorili, da bomo z njo vzpostavili stik inzapisali njeno življenjsko zgodbo.
Matjaž lA-nart, predsednik gasilcev iz Smolenjc vasi, nam je sporočil, da je občinska gasilska zveza še pred objavo njegove želje v naši rubriki že nakazala pomoč, za katero se ji snto-lenjski gasilci lepo zahvaljujejo.
Lojzka Mokricki iz Novega mesta
je za prijaznost in požrtvovalnost pohvalila dr. Gornikovo in dr. Heči-movičevo ter sestre iz fizioterapevtske ambulante novomeškega zdravstvenega doma.
Ker nas ni mogla poklicati po telefonu, nam je Alenka Mežnaršič iz Metlike za našo rubriko poslala svoje mnenje kar po pošti. Pravi, da v malokaterem podjetju tako spoštujejo upokojence kot v Kometu, le-ti pa so jim za to zelo hvaležni. Obenem se Alenka sprašuje, zakaj je v metliškem občinskem svetu le ena ženska, čeprav je v tej občini zaposlenih več žensk kot moških.
Albin Brunskole iz Semiča rad
bere kroniko nesreč in prosi policiste, naj v svojih poročilih včasih nekoliko bolj pojasnijo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do nesreče. Predvsem ga zanima, zakaj je človek, ki ga je ob 3. uri zjutraj povozil avto, ob tej uri hodil naokoli. Marsikomu je verjetno takoj prišlo na misel, da se je pijan vračal iz gostilne, kar pa ni nujno res, za to bi morali policisti zapisati tudi take reči. Morda pa je bil človek na jagi ali pa je švercal mamila, je naprej razmišljal Albin. Obregnil se je tudi ob invalidske upokojence, ki kljub svoji invalidnosti na veliko šu-
šmarijo. Pravi, da bi takim morali odvzeti nekatere pravice. Poleg tega je dejal, da oblast ne sme popustiti zahtevam stavkajočih zapornikov na Dobu, saj imajo v zaporih tako veliko udobje, da se nimajo nad čim pritoževati. Ob koncu pogovora je Albin izrazil veliko zadovoljstvo, da so Semičani dobili svojo občino.
ske vojske na slovensko vas pa je bil neopravičljivo, nasilno in barbarsko dejanje.
Spomenik na Selih pri Šumberku, tak kot je postavljen, ne more biti spomenik vsem žrtvam vojne. Zelo mi je žal, kerorganizatorji postavitve spomenika ne dojamejo, da napis o mojem očetu Janezu Puclju na tem spomeniku potvarja zgodovinsko resnico. Zato jim ponovno predlagam, da napako popravijo. Zato jim ponujam določene možnosti:
1.	s spomenika odstraniti del napisa, ki ga politično opredeljuje,
2.	besedi “komunističnemu” dodati še “fašistično in drugo nasilje”,
3.	če ostane sedanji napis, odločno zahtevam, da s spomenika odstranijo ime mojega očeta.
Organizatorji postavitve spomenika, France Travnik starejši, Miha Ozimek, oba s Sel pri Šumberku, in Franc Glavan iz Volčje Jame, so moji dobri znanci in dobro poznajo zgoraj opisano resnico. Prva dva sta mi pred postavitvijo spomenika osebno za-
Hvala za pozornost
Lepo je, da seje Komet spomnil svojih upokojencev.
Ponosna in vesela sem, da sem delala v kolektivu, ki se kljub težavam še vedno spomni na nas, ki smo delali v tovarni m pripomogli k njenemu raz- . voju. V petek, 9. decembra, smo bili upokojenci Kometa, d.d., Metlika povabljeni na srečanje v tovarniško menzo, v imenu kolektiva pa nas je pozdravil direktor Anton Tomc. Med upokojenci so tudi ljudje, ki so prišli v službo še v Invalidski zavod, predhodnik Kometa, ki je večinoma zaposloval invalide. Ko so prostori postali pretesni, so pridne roke delavcev pod vodstvom takratnega direktorja Maneka Fuxa pričele graditi novo tovarno v Rosalnicah pri Metliki in v Starem trgu ob Kolpi.
Bila sem med tistimi, ki so prišli v prvem letu obstoja, delali vse sobote, včasih tudi ob nedeljah. A nam ni bilo težko. Bili smo dober, utečen in priden kolektiv. Vse smo ustvarili z odrekanjem, zato sedaj naše pokojnine niso zavidanja vredne. Nato smo postali delničarji, saj smo kupili delnice, kasneje pa vložili v podjetje še svoje zaslužene certifikate. Tako smo naš Komet, ki smo ga ustvarili z lastnimi žulji, ponovno odkupili z delnicami in certifikati. Tega ne bom nikoli razumela.
Lepo je, da se naši zanamci in bivši sodelavci ter sodelavke spomnijo, da smo tudi mi, ki smo odšli, marsikaj storili. Ob voščilu za božič in novo leto so nam poklonili haljo, dežnik in svinčnik. Uvala vsem članom kolektiva, da niste pozabili na nas, saj bi bil marsikateri upokojenec iz katerega drugega podjetja hvaležen že, če bi dobil čestitko s podpisom direktorja. Tudi jaz želim vsem v Kometu vesel božič in vse najboljše v novem letu.
ALENKA MEŽNARŠIČ v imenu upokojencev Kometa
Božično-novoletni večer invalidov
Pripravilo ga je novomeško društvo invalidov
NOVO MESTO - Veliko voščil ob bližajočem se novem letu je bilo že izrečenih, neponovljivo čestitko pa je prejšnji petek za svoje člane in goste pripravilo Društvo invalidov občine Novo mesto z božično-novoletnim srečanjem na Otočcu. Začelo se je v otoški farni cerkvi, kjer so se ob kulturnem programu predstavili tudi pevci iz Otočca. Nadaljevali so v restavraciji Jurček.
Po uvodnem pozdravu je tajnik društva Zvone Tkalec predstavil glasbenike večera: ansambel starejših “mladenk” Zupan kluba iz Mengša. Med odmori je igral Branko Gradišnik. Predstavila sta se ludi dva mlada plesna para iz plesne šole Vovk: Diana Šinkovec in Luka Aj-dišek ter Klavdija Ajdišek in Franci Brulc.
Po polnočni čestitki vodstva društva, v kateri so se spomnili tudi vseh nepokretnih in težkih invalidov, je vsak udeleženec prejel velik medenjak in božično ovčko. Cel večer je bila ena sama čudovita čestitka vodstva društva svojim članom, čestitka, ki človeka iztrga iz tegob vsakdanjika in ga vsaj za kratek čas prestavi v svet miru, veselja in blagostanja.
A.GREGORČ1Č
trjevala, da bo spomenik postavljen vsem žrtvam vojne. Vse tri sem preko župnišča v Velikem Gabru 13.9.1994 s pismom opozoril, da je napis o mojem očetu na spomeniku neresničen. Zato menim, da so za nastalo stanje moralno in materialno odgovorni. Nakazovano različno družinsko gledanje na umestnost napisa nima nič skupnega z resničnostjo podatkov na spomeniku. Ob tej priliki želim izraziti tudi svoje kritično mnenje o izbiri mesta za postavitev spomenika. Čudim se, da so (če so) upravni organi in strokovne službe dovolili postaviti politični spomenik ob cerkvi, kije nevtralen verski objekt in arhitekturni zgodovinski spo-menik. Organizatorji,- ki so postavili spomenik, bi morali prisluhniti faranom, predvsem tistim v posredni okolici, ki so imeli in imajo pomisleke glede izbrane lokacije. Dobro vedo, da terja spomenik svoj red in svoj mir, ki ga na tem mestu ni mogoče zagotavljati.
Kdo bo preprečil psičku žlahtne ali pocestne pasme, da ne bo ob spomeniku dvignil noge in ga pomočil? Kaj boste rekli dobrovoljčku, če bo v neposredni bližini izpraznil svoj mehur? Kdo bo opozoril nevzgojenega človeka, da ne bo na tem mestu kvan-tal? Nihče! To se na pokopališčih navadno ne dogaja, zato je pravo mesto tudi za ta spomenik tam.
Če je po toliko letih vojne potrebno postavljati nove spomenike, nam živim v spomin in opomin, kar spomeniki so, naj bi bili namenjeni resnični spravi ljudi, in ne delitvi, saj to ni v čast mrtvim. In živim ne v ponos! Vsaka vojna je zlo, česar se moramo vsi zavedati. Mrtvih spomenik ne bo obudil, spomine pa obledi čas - in pustimo mu to! LOJZE pucEU
Novo mesto
Zahvala zdravstvenemu domu v Metliki
Odkrili so pravi vzrok bolečin
Osebju zdravstvenega doma v Metliki želim vesele božične praznike in srečno novo leto, hkrati pa se zahvaljujem za pomoč pri nakupu elek-trozvočnega aparata, za katerega smo Belokrajnci in prijatelji vložili devize. Ta aparat je pomagal tudi meni, ko sem bil na obisku v Sloveniji.
Specialist v Torontu mi je rekel, da moja boleča noga ni nič resnega, da bo že minilo. Bolečine so bile večje, zato sem šel za dva tedna v Dolenjske Toplice na zdravljenje. Neko nedeljo sem mimogrede stopil v Zdravstveni dom v Metliki. Dr. Blaž Mlačak me je zeloprjazno sprejel, saj je mislil, da je moj brat Stane iz Gor. Suhorja. Ko pa sem povedal, da sem iz Kanade, je bilo veliko smeha. Zanimalo meje, kako izgleda ta ultrazvočni aparat in kaj vse zmore. Doktorje z aparatom odkril vzrok mojih bolečin v nogi. Tega nepričakovanega pregleda sem bil zelo vesel, dobil sem namreč tudi zdravniško spričevalo, da bo po njem moj zdravnik v Kanadi lahko začel z zdravljenjem.
ŽELJKO SLAVKO LOUIS Toronto, Kanada
Novoletne zelje
Rad za novo leto bi napisal kaj veselih upov im želja, pa pogled se v dalje je zabrisal, na očeh politična tema...
Kot da slep sem, vase prisluškujem slutnji, da bi nakazala pot.
Pa se zdi mi, kot da sem na tujem in da ni poti iz teh zablod.
Črno bolj od črnega je črno, neizhodno vsak dan bolj blodi, sla brez cilja k izginotju vodi.
‘Novo leto... Bom nazdravil s trmo, da z radostjo bomo v grob skočili, če soseda bomo prej ubili... ?
2
Je pet Poet: Edinost, Sreča, Sprava, besede tri, a ena, danes pravu. Čeprav pred davnimi je dni izšla, prav danes odrešenjsko res velja.
Nekoč je pel Poet za dni njegove, ko je odpiral v dalje nam vekove, a Pevca smo in dalje zatajili, zato sovraštva zlobo smo vzljubili.
In prosim zdaj nebo, tla bi poet se spet rodil, ki bi rodil Prihodnost, kateri človek bil bi človek spet:
tak, ki za slo živeti ni umri, tak, ki bo v sebi za vekove Rodnost, tak, ki sovraštvo zdanje bo zatrl...
JANEZ KOLENC
(Je) bela cesta
Po volitvah prve dneve imel je ati hude gneve.
Vozili smo se skozi mesto, vso pot je preklinjal cesto.
Stresal je besede grde, ko je plezal čez ledene grbe in po plundri čez kotanje, da bi spravil vse zlodeje vanje.
Čez volitve in politke izrekel je besede bridke.
Med vsemi svetniki brez cilja enkrat omenil je Koncilja.
Z bratcem zadaj sva sedela. Načrt sva v glavicah imela, kako bi z otroki iz naselja vsem alkom napravili veselje.
Zakaj nihče nas ne poišče? Zakaj ni ulica en dan igrišče? Kanglice bi vzeli in lopatke in napravili bi ceste gladke.
JURE MURN
ZAHVALA SPONZORJEM
Zveza prijateljev mladine se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so darovali sredstva za nakup daril dedka Mraza. Darovali so: Mizarstvo Rom, Ručetna vas, Bogdan Štukelj, Boris Šunjerga, Minimarket Nina, Občina Črnomelj, OZPM Stari trg, Bernarda Movrin, IDA, d.o.o., Dom starejših občanov, Janez Ferlež, Jože Gorše “Foto”, Mihaela Vrlinič, Dolenjske lekarne, EMV Dušan Vrščaj, Obrtna zbornica, EKJ, d.o.o., Primož Rauh, Lovro Rejs, Danfoss Compressors, d.o.o., Krajcar, d.o.o., Komunala, Renata Jerman, Center za socialno delo, Služba družbenega knjigovodstva, PTT Črnomelj. Dedek Mraz obvešča vse otroke, ki so po pošti prejeli njegova vabila za obdaritev, naj jih obvezno prinesejo s seboj.
Sekretar OZPM Črnomelj: IRENA MUC
■ U »,
- >1. ..--------------------
DOSEŽEK NA PODROČJU ELEKTROTEHNIKE - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je prižgal zeleno luč za obratovanje merilnice nizkonapetostnih merilnih in zaščitnih tokovnih transformatorjev v znani delavnici elektroenergetskih napajalnih naprav Željko v Čegelnici. Sodobno opremljena meril-nica je namenjena za meritve tokovnih transformatorjev, ki jih v delavnici izdelujejo serijsko, in za periodične preglede merilnih naprav v potrošnji električne energije, ki jih zahteva zakonodaja s področja distribucije električne energije. (Foto: M. Vesel)
Odgovori in popravki
po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero sc nanaša (13. člen).
Strankarska zaprtost po slovensko
Dol. list št. 51, 22. decembra
Spoštovani g. Silvo Gorenc! Zelo me je presenetil vaš odgovor na zapis v Krških novicah, ki je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista, saj
ga očitno sploh niste prebrali ali pa ne razumeli. Mislim, daje med besedama “povabil” in “privabil” bistvena razlika.
V Krških novicah je bilo namreč zapisano, da so strankarski boji pred volitvami privedli tako daleč, da minister za znanost in tehnologijo, kije prišel na povabilo ZLSD, m privabil nikogar iz drugih strank, kljub že znanim dejstvom o posavskem gospodarstvu, ki jih tudi vi v odgovoru ponavljate.
Tega, da je bila tribuna javna, nikjer ne zanikam, vendar je udeležba v Kulturnem domu pokazala, koliko ljudi je minister privabil. Vsako javno pisanje obtožb, češ da je vest neresnična, zahteva vsaj toliko pozornosti, da tisto obtožujočo vest natančno
preberete. TANJA GAZVODA
Sram meje, da sem član stranke
Dol. list, št. 51, 22. decembra
Zakaj meje sram, da sem član SLS Šentjernej, sem že povedal. Zakaj je moralo priti do sporazuma, ste bili dolžni povedati članstvu že prej. Meni je bilo jasno takoj, ko sem zvedel za to sklepanje svetnikov, ki sojih kandidirali LDS, ZLSD in šent-jernejska SLS kot levi blok proti desnemu, ki ga predstavljajo ND, SKSS in SKD. Bojim se, da to ne bo pripeljalo dlje, kot je dosedanji svet KS Šentjernej, čeprav je bil skoraj v celoti iz ŠLS. Vesel bom, če se motim.
Veseli me in dobro mi dene, da vodstvo šentjernejske SLS premore tudi nekaj sramu. Glejte, prijatelji dragi! Čas je najboljši zdravnik, selektor in še kaj. Sem pač garjava ovca, in v bojazni, da koga ne okužim, sem se odločil, da iz sedanje šentjernejske SKS izstopim. Pravite, da sem izstopil že 8. novembra. Ker sem članarino plačal za celo leto, sem mislil, da sem tako dolgo član. Če vi trdite drugače, pa bodi tako.
’ Očitate mi, da sem bil poštar ali vohun. O tem sledeče: recimo, da sem se udeležil nekaj več kot polovico sestankov, vendar se z omenjeno dejavnostjo nisem ukvajal. Če verjamete ali ne - vaša stvar. Zakaj sem umaknil kandidaturo za svetnika na listi šentjernejske SLS, sem povedal 8. novembra. Da sem šel na listo SKD, sem storil po vesti. Če sem koga na kakršen koli način prizadel ali mu škodoval, naj me opozori. Hvaležen mu bom, skušal bom krivico ali škodo popraviti, če je le v moji moči. Tudi vam, spoštovano vodstvo šentjernejske SLS, sem hvaležen, da ste javno izrazili svoj občutek sramu. S tem mi pomagate, da bolj iščem sebe in se tudi najdem. Želim vam vesel ostanek božičnih praznikov, v letu 1995 in naprej pa obilo zadovoljstva in uspehov s sporazumelimi partnerji, da ne bo koristilo samo vam, ampak tudi nam - občanom šentjernejske
FRANC MARTINČIČ
• Kdor zlahka verjame, ga zlahka prevarajo. (Rollenhagen)
Pl
hi
KS h
Dušan Vrščaj
| Bojan Novak |
6. decembra je črnomaljski šport izgubil Bojana^ Novaka, tajnika Športne zveze Črnomelj od njene ustanovitve januarja 1993.
Od malih nog se je Bojan podil za žogo. V gimnazijskih letih se je aktivno vključil v vrste rokometne sekcije TVD Partizan v Črnomlju, kjer je igral v vseh selekcijah. Ko je nehal igrati rokomet, je bil eno leto tudi trener članske vrste RK Črnomelj.
Ko si je zgradil hišo na Mavrlenu, je bil gonilna sila v športnem utripu v krajevni skupnosti. Bil je med pobudniki izgradnje rokometnega igrišča na Maverlenu, ki je, sicer vinogradniško področje, tudi športno obudil.
Bil je eden tistih ljudi, brez katerih tudi dobri športniki ne postanejo najboljši. Naša zaveza je, da začeta dela v športu občine izpeljemo tako, kot si je to zamislil Bojan.
Športna zveza Črnomelj
HH

O^ODUDG^OOra
Program lesnih izdelkov Novo mesto
PLI
Vam na svoji žagi v Bršljinu nudi storitve razreza hlodovine iglavcev in listavcev po vaših željah (specifikaciji) ter organizacijo prevoza.
Informacije osebno na žagi v Bršljinu ali na tel.: 068-322-143 g. Udovč in 068-321-826 int: 1247 g. Retelj
V nedeljo, 18. decembra, smo se za vedno poslovili od predsednika Košarkarskega kluba Črnomelj, Dušana Vrščaja, roj. 26.5.1956. Njegovo delo v klubu še ni bilo končano, ko ga je tragična in nepričakovana smrt iztrgala iz naših vrst.
Igro pod dvema košema je Dušan vzljubil že kot osnovnošolec. Bil je igralec mladinske in članske vrste, nato pa zaradi predanosti in ljubezni do tega športa tudi član ekipe veteranov, kije v klubu zaživela ravno na njegovo pobudo.
Po nekaj letih neigranja klubske košarke v Črnomlju je bil v letu 1982 eden izmed prvih predlagateljev ponovnega začetka delovanja kluba. Od tedaj naprej je kot član uprave v klubu s svojim prizadevnim delom in nesebično pomočjo prispeval k nada-ljnemu razvoju črnomaljske košarke.
Pred štirimi leti je postal prvi predsednik KK Črnomelj, ki je bil izbran iz vrst nekdanjih igralcev. Ambiciozne načrte, ki si jih je klub zastavil pod njegovim vodstvom, je zasnoval na množičnosti in kvaliteti dela z najmlajšimi selekcijami v klubu, za kar se je Dušan še posebej zavzemal. V zadnjem času doseženi rezultati kadetske in pionirske vrste v celoti potrjujejo njegovo pravilno* usmeritev.
Dušana bomo pogrešali v naših vrstah. Hvaležni smo mu za vse, kar je storil za naš klub in košarko v Črnomlju. Ostal nam bo v trajnem spominu kot dober športnik in prijatelj.
Košarkarski klub Črnomelj
elvod
trgovino
trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071
*	električni kabli	*	gospodinjski aparati
*	elektroinstalacijski material *	akustika
*	bela tehnika	*	lestenci in svetila
*	rezervni deli	*	telefonija
N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom.
UGODNOST *
Pri plačilu za gotovino 5% popust za belo tehniko 10—15% popust za lestence
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA NOVO MESTO Seidlova 5, Novo mesto
RAZPIS PRIZNANJA
Območne gospodarske zbornice Novo mesto
ZLATA ROKA
Območna gospodarska zbornica Novo mesto vsaki dve leti podeljuje PRIZNANJE V OBLIKI SKULPTURE ZLATA ROKA kot visoko priznanje uspešnim gospodarstvenikom, posameznikom iz podjetij, za njihove izjemne dosežke trajnega pomena na področju poslovnega, tehnološkega, marketinškega in organizacijskega dela in ker so vidno prispevali k pomembnim dosežkom podjetij in uresničevanju poslovnih razvojnih ciljev, tako podjetja, kjer delajo, kot tudi k splošnemu družbeno gospodarskemu razvoju regije.
Merila za presojo upravičenosti do priznanja, ki so podrobneje opredeljena v Pravilih o pogojih in merilih za podeljevanje priznanj Območne gospodarske zbornice Novo mesto, so predvsem poslovna uspešnost podjetja, prispevek kandidata k vključevanju v zunanjetrgovinsko poslovanje, k uvajanju inovacij, uporabi moderne tehnologije, skrbi za kadre in njihovo usposabljanje, k razvojnoraziskovalnemu delu, oblikovanju in izvajanju razvojnega programa, moderni organiziranosti poslovanja itd. Predlog za podelitev priznanja lahko podajo podjetja in njihove oblike združevanja, upravni organi občin in organi Območne gospodarske zbornice.
Predlog mora biti podrobno obrazložen in dokumentiran v skladu s Pravili, ki jih je sprejel Odbor Območne zbornice Novo mesto dne 14. 11.1991. -
Predloge za podelitev priznanj Območne zbornice Novo mesto pošljite najkasneje do 20. 1. 1995 na naslov: Območna gospodarska zbornica Novo
Morebitna pojasnila lahko dobite na tel. št. 23-733.
Srečni izžrebanec božičnega nagradnega žrebanja NOVOTEHNE AVTOMOBILI je: PLESAC JOŽE, GLAVNI TRG 28, 68000 NOVO MESTO
!'•') A Vi
LAStRPLUS
I CIO nC jC spel zavrtelo in pred nami sta Božič in Novo loto Ciin srečo m veselja Odločili smo sr rta' bomo vsaj maihen delež le sreče in veselja delili s tistimi, ki jo najholi potrchujcio. Nismo in ne bomo pošiljali nobenih voščilnic ali kupovali poslovnih daril Malčkom iz Mesine otroške bolnišnice v Ljubljani in 7vc/.i društev za cerebralno paralizo, vsakemu polovico, bomo poklonili zvrhan
mijleptiti m najboljših igrač
Vesel Uo/.ič in srečno novo leto!
Industrija otroške konfekcije »JUTRANJKA« Sevnica
objavlja
RAZPIS
zbiranja ponudb za prevzem priprave in razdeljevanja hrane (malic) in toplih napitkov v prostorih podjetja na Radni 3, z uporabo prostorov in priprav ali samo prostorov bivšega obrata družbene prehrane.
Obveza prevzemnika:
Priprava in razdeljevanje toplih obrokov hrane delavcem podjetja (640 zaposlenih) z izbiro po 2 menuja in nadomestnih hladnih obrokov ter priprava in razdeljevanje toplih in hladnih napitkov.
Na razpolago so prostori in delovni pripomočki bivšega obrata družbene prehrane, ob kompenzaciji ali vnaprejšnjem obračunu nadomestila za to uporabo s ali v ceno malice. Pismene ponudbe zbiramo do 10.1.1995. Ponudba mora dospeti v podjetje do 15. ure navedenega dne. Vse potrebne informacije je mogoče dobiti pri v.d. direktorja podjetja Dragu Percu ali pri pom. dir. za finančno podr. dela Janku Marušiču.
RADIO GLAS AMERIKE TUDI PRI NAS
Radio glas Amerike je v ponedeljek začel oddajati slovenski program na UKV frekvencah. Program bodo sestavljale novice, komentarji in glasba. Prenašala ga bosta tudi radio Ognjišče (vsak dan od 19. do 19.30) in Studio D Novo mesto (vsak dan od 18.30 do 18.40).
RAZMIŠLJANJE O DRUŽINI
Slovenske družine so majhne, a naša ima pet članov. Imam bratca in sestrico, ki mi včasih nagajata, a se imamo vseeno radi. Najbolj pogrešamo drug drugega, ko nismo skupaj. Mamica in ati hodita v službo, po službi pa imata še veliko dela doma. Po svojih močeh tudi jaz pomagam. Naša mamica je
včasih slabe volje, ker je utrujena, takrat skušamo biti otroci bolj pridni. Najlepše mi je, kadar ima mami dopust; takrat nas pričaka na hišnem pragu, ko se vračamo iz šole. Sprašujem se, ali ne bi bilo bolje, ko mamice ne bi hodile v službo. Skrbele bi za dom in se bolj posvečale otrokom, saj otroci to od njih
pričakujemo.
MONIKA OŠTIR
PRISRČNO SLOVO OD STAREGA LETA - Prejšnji četrtek so se od iztekajočega leta poslovili tudi učenci 2. c grmske osnovne šole. Druženje, na katero so povabili starše in družinske člane, so obarvali s kulturnim sporedom, rajanjem in obveznim prižiganjem kresnic na novoletni jelki, ki so jo olepšali z okraski, narejenimi pri likovnem pouku. Da bi bilo 1995 leto srečno in uspešno, predvsem v redovalnici! (Foto: Majda Luzar)
7. r., OŠ Cerklje ob Krki
POMOČ OŠ ŽUŽEMBERK BEGUNCEM V BIH
Grozeča vojna v BIH povzroča velike spremembe in težave. Tamkajšnjim ljudem primanjkuje osnovnih pogojev za vsakdanje življenje, zato smo se tudi mi odločili, da pomagamo ter sc odrečemo stvarem, ki bi vsaj malo popestrile njihov vsakdan. Na OŠ Žužemberk smo organizirali dobrodelno akcijo Karitas ter zbrali veliko šolskih potrebščin, kot so npr. kemični svinčniki, flomastri, zvezki, obleke ter še mnogo drugih stvari. V akciji so sodelovali tudi učenci podružničnih šol Ajdovec, Dvor in Šmihel. OŠ Lipnico smo obdarili z namenom, da bi tako vsaj malo pomagali žrtvam nasilja.
LUČKA ZUPANČIČ, NATALIJA AVBELJ OŠ Žužemberk
V RUSIJO PO PSA
V četrtek, 10. novembra, zvečer sva se z očetom odpravila v Rusijo po psa. S kamionom sva potovala 26 ur. Prispela sva v mesto Lviv in prespala pri očetovemu prijatelju Ivanu Kazimiro-
vu. Thm sem spoznala Ivanovo hčer in sina. Ime jima je tra in Jura. Drugo jutro smo šli pogledat kavkaškega ovčarja, da bi ga kupili. Imeli so deset psov; pet velikih in pet majhnih. Veliki psi so brez ušes, ker jim jih porežejo. So zelo veliki in težki tja do 75 kilogramov. Ko smo psa kupili, smo ga hoteli odpeljati domov, a nismo mogli, ker še ni imel vseh potrebnih papirjev. Pripeljal nam ga bo prijatelj Ivan, ki pa nam je, da ne bi odšli praznih rok, podaril škotskega ovčarja. Ime smo mu dali Lesi. Je zelo živahen in rad grize copate. Imam ga zelo rada, čeprav komaj čakam, da mi pripeljejo kavkaškega
ovčarja. BOjAjsjA ŠKOFUANC 5. r., novin. krožek OŠ Artiče
OGLED DOBOVŠKE LIVARNE
V ponedeljek, 14. novembra, smo osmošolci OŠ Cerklje ob Krki v okviru tehnične vzgoje obiskali Livarno v Dobovi. Ko smo se pripeljali tja, smo počakali direktorja, ki nam je povedal marsikaj zanimivega in novega o tem, kaj in kako delajo. Pokazal nam je modele, v katere vlivajo železo. Ogledali smo si tudi 1.000 kg težko kroglo, ki razbija staro železo na manjše kose; te potem segrejejo ter ulijejo nove izdelke. Ogledali smo si lahko, kako vroče in tekoče železo vlivajo v modele, medtem ko so po zraku letele iskre. Sošolec Damjan se je v imenu celega razreda zahvalil za vse, kar smo se novega naučili ob tem obisku.
JOŽICA KOŽAR 8. r., dopisniški krožek OŠ Cerklje ob Krki
NERODNA AVGUŠTINA IN SPRETNI OTROCI - Ob letu družine je metliška Ljudska knjižnica pripravila v osnovni šoli in vrtcu v Metliki ter v knjižnični izposojevališčih akcijo pod naslovom "Jaz, ti, družina in nerodna Avguština”■ Nanjo seje odzvalo veliko otrok s svojimi starši, ki so najprej prisluhnili pravljici o nerodni Avguštini, potem pa so risali (na fotografiji ustvarjanje v metliški osnovni šoli). Tovrstna družinska srečanja so pripravili tudi v črnomaljski občini, povsod pa so otroci izbrali najprikupnejše risbice, ki jih bodo razstavili v Ljubljani, kje bo republiško srečanje mladih avtorjev in njihovih staršev. (Foto: M B.-J.)
N VESELO OB KONCU LETA
LOŠKI POTOK - Učenci in mentorji na osnovni šoli dr. A. Debeljaka v Loškem potoku so se potrudili, j da bi kar se da slovesno zaključili to I koledarsko leto. Pravijo, da imajo kar za pol meseca raznih aktivnosti in ! prireditev. Tako so pretekli teden or- j ganizirali za vse učence ogled filma Kremenčkovi v kočevskem kinu, 16. t.m. je bil v šoli nastop “Studia mo- ; derne magije” ali nastop čarovnika, kot temu pravijo otroci. Danes pa bo : za otroke, starše in seveda za širšo javnost kuiturni nastop različnih zvrs- j ti, v katerem bodo nastopili vsi razredi. V petek bo dedek Mraz obdaro- | val otroke v vrtcu, isti dan ob 9. uri bo glasbeni nastop oz. tekmovanje karaok, čemur bo sledilo novoletno rajanje, na katero so vabljeni tudi starši otrok.
A. K.
i
i
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
! ČETRTEK, 29. XE.
SLOVENIJA 1
j 8.15-0.10 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
9.05	POČITNIŠKI PROGRAM
9.05	ZLATI PRAH
9.15	PRAVLJICA O NEZADOVOLJNI SMREČICI
9.35	PIKA NOGAVIČKA, posnetek predstave
10.00	TEDENSKI IZBOR
10.00	PLES STOLETJA
10.50	VELIKE KNJIGE, amer. izobraž. na-dalj.,2/6
11.15	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.50	SIN DIVJINE, ponovitev švedske drame
16.45	PODARIM - DOBIM, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.13	OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 6/13
21.00	TEDNIK
22.00	DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT
22.30	POSLOVNA BORZA
22.45	SOVA
GLEDALIŠČE RAYA BRADBUKYJA, 23. epizoda avstral.-novozel.naniz.
23.15	SINATRA, amer. nadalj., 3/4
SLOVENIJA 2
8.45	- 3.20 Teletekst
9.00	Video strani - 9.25 Svet. pokal v alpskem smučanju-veleslalom (m), L tek; 12.55 2. tek-13.40 Euronews -14.40 Kinoteka: Ciklus filmov Kathe-rine Hepburn: Morje trave (amer. film, ČB) -16.40 Tfcdenski izbor: Sova (ponovitev): Grace na udaru (amer. naniz., 20/22); 17.10 Sinatra (amer. nadalj., 2/4) -18.00 Že veste -18.25 Svet. pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), posnetek -19.10 Podarim - dobim -19.20 Trk, tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 20.05 Intervju: Mojca Drčar-Murko
-	21.05 Umetniški večer: Vrhunci Montparnassa (franc. dok. nadalj., 8/13) - 21.55 Oči kritike - 22.55 Stoletnici filma naproti - j. Bergman: Čarobna piščal (švedski film) -1.05 Hokej (posnetek tekme za L mesto)
KANALA
7.00	Video strani -12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 328. dela amer. nadalj.) -
|	13.15 Novoletne čestitke -13.15 Tržaška novoletna
ponudba • 13.25 Ameriških deset (glasbena odda-|	j“) -13.55 Naj naj manekenka (ponovitev reportaže)
-14.30 Na velikem platnu -14.50 Naše cenjeno sorodstvo (ponovitev 2. dela angl. naniz.) -15.40 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 7. dela angl. naniz.) -16.40 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.30 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.00 Benny Hill (ponovitev 17. dela angl. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (329. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 21.00 Pred poroto (23. del. amer. naniz.) - 21.30 Poročila - 21.50 Ne pozabi (amer. film) - 23.15 Naše cenjeno sorodstvo (3. del angl. naniz.) - 0.05 Ulica rumene nevarnosti (8. del angl. naniz.) -1.00 Spot leta HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Nar-nijske kronike (serija za otroke) -12.00 Poročila -
12.05	Empcratriz (serijski film) -12.50 Conan Barbar (amer. film) -15.30 Program za otroke in mladi-
I no -16.30 Poročila -16.40 Z jadri okoli sveta (potopis) -17.10 Turistični magazin -17.40 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (seri-I jski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Kviz-| koteka - 21.30 Kulturna krajina - 22.30 TV razstava
-	22.40 S sliko na sliko - 23.20 Moč denarja - 23.30 Navigator (novozel. film) -1.00 Poročila -1.05 Sanje brez mej
HTV 2
17.10	Video strani -17.25 TV koledar -17.35 Serijski film -18.25 Dok. film -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Narava (dok. serija) - 21.05 Jecves in \toostcr (humor, serija, 2/11) - 22.00 Serijski film -
22.50	HR TOP 20
PETER, 30. Xn.
I SLOVENIJA 1
8.15-0.50 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
9.00	POČITNIŠKI PROGRAM
1	10.00 TEDENSKI IZBOR
10.00	ROKA ROCKA
10.50	ZNAMENITE ROMARSKE POTI, angl. dok. nadalj., 4/4
11.40	ŽE VESTE
12.05	ALIČA - EVROPSKI KULTURNI MAGAZIN
13.00	POROČILA
i 14.20 FILM T EDNA:
KAMNITI DEŽ, ponovitev angl. filma
15.45	KAM VODIJO NAŠE STEZICE
16.45	PODARIM - DOBIM, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	EBU DRAME ZA OTROKE
17.35	ONSTRAN PRIHODNOSTI, 15. del avst-ral. znan. oddaje
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER I 18.45 HUGO, TV igrica
19.13	OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE !	19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	POGLEJ IN ZADENI
21.40	TURISTIČNA ODDAJA
22.05	DNEVNIK 3, TEMA DNEVA VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
DAVOV SVET amer. naniz, 9/24
23.10	SINATRA, zadnji del amer. nadalj.
SLOVENIJA 2
8.45	- 23.00 Teletekst
9.00	Video strani - 9.25 Svet, pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), 1. tek -12.05 Tedenski izbor: Razjarnikovi v prometu (TV nadalj, 6/10); 12.30 Nor na reklame (10. oddaja) -12.50 Slalom (ž), 2. tek -12.55 Oberstdorf: smučarski skoki -15.30 Tedenski izbor: Osmi dan -16.40 Sova (ponovitev); Gledališče Raya Bradburyja (23. epizoda); 17.10 Sinatra (amer. nadlaj, 3/4) -18.00 Znanje za znanje -18.25 Slalom (ž), posnetek -19.10 Podarim -dobim -19.20 Poglej me! - 20.05 Oueen (amer. nadalj, 1/6) - 20.55 Video, skrb za varnost ali voaje-rizem? (angl. dok. oddaja) - 21.45 Novoletni koncert (posntek iz Portoroža)
KANALA
12.00	Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 329. dela amer. nadalj.) -13.25 Magnetoskop (ponovitev) -14.30 Naše cenjeno sorodstvo (ponovitev 3. dela angl. naniz.) -15.20 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 8. dela angl. naniz.) -16.20 Pred poroto (ponovitev 23. dela amer. naniz.) -16.50 Ne pozabi (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (330. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Ob gornjem Mississipiju (dok. naniz.) - 21.30 Poročila - 21.40 Teden na borzi - 22.10 trracola bojevnik (kitajski film) - 23.50 Naše cenjeno sorodstvo (5. del angl. naniz.) - 0.40 Ulica rumene nevarnsoti (9. del angl. naniz.) -1.40 Erotični film
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Nar-nijske kronike (serija za otroke, 4/18) -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Batman (amer. film) -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Angleščina -17.10 Otrok, šola dom -17.40 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Hrvaška v letu 1994 -
22.10	Dobri ljudje - 23.40 S sliko na sliko -1.00 Marino il mare (italij. film) -1.35 Poročila -1.40 Sanje brez mej
SOBOTA, 31. XD.
SLOVENIJA 1
8.45	- 5.30 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.10	TEDENSKI IZBOR:
9.10	RADOVEDNI TAČEK
9.25	OSCAR JUNIOR
9.25	MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: OPICA
9.45	ŽELJA, KI JE PREDRUGAČILA BOŽIČ’
10.10	MOGOČNA REKA, kanadska risanka
10.35 TOK, TOK
11.20	PRAZNIČNE ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.50	PLEŠASTI DUH, danski film
13.00	POROČILA
13.05	INTERVJU: MOJCA DRČAR-MURKO, ponovitev
14.05	ALJAŽ PEGAN - EVROPSKI PRVAK, športni film
14.30	TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev
15.15	POGLEJ IN ZADENI
16.45	PODARIM - DOBIM, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ONSTRAN MOJEGA OKNA, kanadska poljudnoznan. oddaja
18.00	RPL- STUDIO LUVVIGANA
18.45	HUGO, TV igrica
19.05	OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.17 ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
21.10	TEATER PARADIŽNIK
21.05	TVARIETE Z ALENKO
22.35	PO DOMAČE V PLANINSKI KOČI 0.00 ČESTITKA
0.02 LIDO PARIZ - FRANCOSKI VARIETE
1.00	GOSPOD BEAN SILVESTRUJE
1.25	E3NTOM V OPERI-DAVID COPERFI-ELD
2.15	THE CHIPPENDALES - SLAČ1FANTJE
3.05	OBA, OBA, brazilski variete
4.05	PRAVLJICA NA LEDU
5.20	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA S
7.35	- 4.25 Teletekst
7.50	Video strani - 8.00 Euronews - 9.40 Tedenski izbor: Turistična oddaja; 9.55 Gozdarska hiša Etlkcnau (nemška nadalj, 6/13) -10.45 Sova (ponovitev): Davov svet (amer. naniz, 9/24) 11.15 Sinatra (amer. nadalj, 4/4) -12.45 Zajček dolgouhcc (amer. risani film) -14.20 V 80 dneh okoli sveta (amer. film) -17.00 Športna sobota: Zlate drsalke (1. del športnega filma); 18.00 Stoletje olimpijade: Olimpijski duh -19.00 Podarim - dobim -19.05 Karaoke (razvedrilna oddaja) - 20.10 Princesa in škrat (risani film) - 21.40 PL Čajkovski: Klavirski koncert v B-molu (švicarska oddaja) - 22.05 Kako smo silvestrovali - 22.25 TV antidnevnik - 22.55 Noč vam-prijev z Mišo \blk - 0.02 Mozart: Koncert za violino in orkester v D-duru (švicarska oddaja) - 0.30 Amazonke na Luni (amer. film) -1.50 Gershwin: Koncert^ F-duru (švicarska oddaja) - 2.20 Morje ljubezni (amer. film) - 4.15 Videostrani KANALA
7.00	Video strani - 9.05 Na velikem platnu • 9,25 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.25 Klic divjine (amer. film) -12.00 Teden na borzi (ponovitev) -12,20 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -13.00 Splošna praksa (ponovitev 1. dela avstral. naniz.) -13.50 Album show (glasbena oddaja) -14.40 Miladojka Youneed (posnetek koncerta) -15.45 Tcrracota bojevnik (ponovitev filma) -
18.00	Božiček in njegovih 6 (predstava za otroke) -
18.30	Sneženi mož (risani film) -19.00 Novoletni ciciraj (kontaktna oddaja za otroke) - 21.00 Novoletni blues (kontaktna oddaja za otroke) - 0.30 Ameriški deset (glasbena oddaja) -1.00 Umazani vikend
(amer. film) - 2.45 Sneg na Kilimandžaru (amer. film) - 4.45 Bratje Krays (amer. film)
HTV 1
8.40	TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila -
9.00	Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Malavizija -14.10 Bonv (serijski film) -14.55 Sezamova ulica -15.55 Poročila -16,00 Šampanjec -16.30 Opera Box special -18.30 Živa resnica (dok. oddaja) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Meje kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) • 21.40 Novoletni program - 0.15 Terminator (amer. film) - 2.00 Hot Spot (amer. film) - 4.05 Sanje brez meja
NEDELJA, 1.1.
SLOVENIJA 1
6.45	- 0.40 TELETEKST
7.00	VIDEOSTRANI
7.35	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAY ponovitev
8.25	ARABELA, ponovitev češke nadalj, 12/13
8.55	VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj, 12/28
9.15	PRINCESKA IN ŠKRAT ponovitev risanega filma
10.40	VEUA ZA VSAK DAN: DOLGA POT ponovitev nemške igrane serije, 13/13
11.15	DUNAJ: NOVOLETNI KONCERT prenos
13.30	POROČILA
13.35	OZARE
13.40	TV ANTIDNEVNIK, ponovitev
14.10	GERSHWIN: KONCERT V F-DURU, po-novitev švicarske oddaje
14.45	VAMPIRSKI PLES Z MIŠO VOLK, ponovitev
15.55	MAJSKI CVETOVI, angl. naniz, 8/13
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE V PLANINSKI KOČI
18.40	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	NEDELJSKIH 60
21.15	KEA - GORSKA R\P1GA, novozel. poljud-noznan. oddaja
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA:
BALZAC: ČLOVEŠKA KOMEDIJA, franc, naniz, 1/7
SLOVENIJA 2
7.35	- 0.00 Teletekst
7.50	Videostrani - 8.00 Euroncws -10.00 Božič na Dunaju -10.55 Queen (ponovitev amer. nadalj, 1/ 6) -11.45 Športna nedelja: Stoletje olimpijade: Miti in legende; 12.40 Zlate drsalke (2. del športnega filma); 13.30 Smučarski skoki (prenos) - 15.30 Gremlin 2 (amer. film) -17.10 Teater Paradižnik -
18.00	Lili (amer. film) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 My fair lady (amer. musical) - 22.55 Športni pregled - 23.20 Mozart: Koncert za violino in orkester v D-duru (ponovitev švicarske oddaje) KANALA
6.30	Novoletni ciciraj (ponovitev) - 8.30 Novoletne risanke - 9.00 Potovanje v Melonijo (risani film) -
10.00	Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.00 Helena - novoletne čestitke -12.05 Tržaška novoletna ponudba -12.10 Epikurcjskc zgodbe (oddaja o slovenskih gostilnah) -12.20 Modra strela (mlad. film) -13,50 Klic divjine (ponovitev mlad. filma) -15.20 Šneženi mož (ponovitev risanke) -15.50 Novoletne risanke -16.00 Novoletni videomeh (glasbena oddaja) -18.00 Naše cenjeno sorodstvo (ponovitev 5. dela angl. naniz.) -
18.50	Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 9. dela angl. naniz.) -19.50 Dogodivščine male koale (risanka) - 20.00 Vreme - 20.05 Tropska vročica III (8. del am. naniz.) - 21.00 Novoletne čestitke - 21.05 TFžaška novoletna ponudba - 21.10 Krik (oddaja o stilu) -
21.55	Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.55 Splošna praksa (2. del avstral. naniz.) - 23.55 Naše cenjeno sorodstvo (6. del angl. naniz.) - 0.45 Ulica rumene nevarnosti (10. del angl. naniz.)
HTV 1
8.45	TV spored - 8.50 TV koledar - 9.00 Poročila -
9.05	Risani film -11.00 Poročila -11.15 Dunaj: Novoletni koncert -13.30 Mir in dobro -14.00 Duhovni klic -14.05 Poročila -14.10 Rapsodija v belem -15.15 Amer. film za otroke -16.50 Poročila -16.50 Velika dela iz svetovnih muzejev -17.15 Dvoboj src (angl. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Amer. film - 21.55 Po vrnitvi (serijski film) - 22.45 S sliko na sliko - 23.25 Poročila - 23.30 Sanje brez mej
PONEDELJEK, 2. L
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.45 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
7.45	OTROŠKI PROGRAM
ZAJČEK DOLGOUHEC, amer. risani film
9.20	SKRIVNOST VASI VILA U, španska nadalj, 4/6'
9.50	TEDENSKI IZBOR
MY FAIR LADY, amer. musical
12.35	ČAJKOVSKI: KLAVIRSKI KONCERT V B-MOLU, švicarska oddaja
13.00	POROČILA
13.05	PIKA IN KOALA, avstral. film
14.10	KEKČEVE UKANE, slov. film 15.30'TEDENSKI IZBOR
UMETNIŠKI VEČER
16.20	GOSPOD BEAN SILVESTRUJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ABC-ITD, TV igrica
19.13	OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	MIDDLEMARCH, angl. nadalj, 7/7
21.00	SLOVENIJA V LETU 1994
22.05	DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT
22.25	SOVA
MURPHY BROWN, 2. epizoda amer. naniz.
KDO ODLOČA, angl. nadalj, 1/3
SLOVENIJA 2
9.15-0.30 Teletekst
9.30	Video strani -10.00 Novoletni koncert (posnetek iz Portoroža) -11.00Tvariete z Alenko (ponovitev) -12.25 Zvezdniki v cirkuški areni -14.05 Nedeljskih 60 (ponovitev) -15.05 Stoletje olimpijade: Prihodnost -16.00Tedenski izbor: Poglej me! -16.45 Sova (ponovitev): Človeška komedija (franc, naniz, 1/7) -18.45 Svetovni poslovni utrip (amer. poslovna oddaja) • 19.15 Sedma steza - 20.05 Loj-trca domačih 94 (posnetek) - 21.25 Živeti in umreti na Porterhousu (angl. nadalj, 2/4) - 21.15 Studio City - 23.05 Evropska noč jazza KANALA
8.05	Na velikem platnu - 8.25 Novoletne risanke -
8.50	Božiček in njegovih 6 (ponovitev predstave) -
9.20	Mladi Werther (mlad. film) -11.00 Potovanje v Melonijo (ponovitev risanega filma) -12.00 Luč svetlobe (ponovitev 325. dela) -12.50 Helena - novoletne čestitke (ponovitev) -13.50 Novoletne čestitke -13.55 Tržaška novoletna ponudba -14.00 Pozitiv + (ponovitev) -14.35 Na velikem platnu -
15.00	Naše cenjeno sorodstvo (ponovitev 6. dela angl. naniz.) -15.50 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 10. dela angl. naniz.) -16.50 Tropska vročica 111 (ponovitev 8. dela amer. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (331. del am. nadalj.) • 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Dežurna lekarna (6. del španske humor, naniz.) - 21.10 Vreme - 21.25 Koledar (film) - 22.35 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.05 Ulica rumene nevarnosti - 0.10 Na velikem platnu 0.30 CMT
HTV 1
7.40	TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila • 10.05 Zimski šolski program -11.35 Narnijske kronike (serija za otroke) -12.00 Poročila -12.05 Empcratriz (serijski film) -12.50 Amer. film -15.00 Polna hiša (humor, serija) -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Čakalnica -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Mikovar se vrača domov (dramska serija, 1/4) - 21.15 Hrvaška in svet - 22.05 Dok. oddaja - 22.40 S sliko na sliko -
23.20	Oddaja resne glasbe - 0.05 Poročila - 0.10 Sanje brez meja
TOREK, 3.1.
SLOVENIJA 1
9.15	- 0.15 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.50	OTROŠKI PROGRAM
10.50	TEDENSKI IZBOR KUŠTRAVA SUE, amer. film
12.30	SVETOVNI POSLOVNI UTR1I> amer, poslovna oddaja
13.00	POROČILA
13.05	SEDMA STEZA, ponovitev
15.30	FANTOM V OPERI DAVID COPERF1ELD
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	L1NGO, TV igrica
19.13	OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV nadalj, 7/10
20.30	NOR NA REKLAME: TEŽAVE IN REŠITVE, 11. oddaja
20.55	SVET V LETU 1994
22.00	DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT
22.30	POSLOVNA BORZA
22.45	SOVA
Z ENO NOGO V GROBU, angl. naniz, 4/12
KDO ODLOČA, angl. nadalj, 2/3
SLOVENIJA 2
12.35	- OiO Teletekst
12.50	Video strani -13.00 Euronews -15.35 Tedenski izbor: Kea, gorska papiga (novozel. poljudnoznan. oddaja); 16.30 Karakoke -17.30 Sova (ponovitev); Murphy Brown (amer. naniz, 2/23);
17.55	Kdo odloča (angl. nadalj, 1/3) -18.45 Iz življenja za življenje -19.10 Podarim - dobim -19.15 Videošpon - 20.05 Univerzitetni razgledi - 20.55 Roka rocka - 21.45 Ujet na vlaku (angl. drama) -
23.05	Svet poroča - 23.40 Košarka NBA (posnetek)
KANALA
7.00	Video strani -12.00 Spot leta -12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 331. dela amer. nadalj.) -13.15 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -14.05 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.40 CMT -15.55 Na velikem platnu -16.15 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 11. dela angl. naniz.) -17.05 Dežurna lekarna (ponovitev 6. dela šp. humor, naniz.) -17.35 Koledar (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (332. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.50 Šefinja (L del amer. nadalj.) -
21.50	Poročila - 22.00 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.45 Upravljanje (dok. naniz. o managemen-tu) - 23.15 Ulica rumene nevarnosti (12. del angl. naniz.) - 0.20 Na velikem platnu - 0.40 CMT HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Zimski šolski program - 11.35 Program za otroke in mladino -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Dok. oddaja -17.10 . Iz sveta znanosti -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Pot življenja (dok. oddaja) - 21.00 TV parlament - 22.50 S sliko na sliko - 23.30 Narava v rokah človeka (dok. serija, 1/6) -0.00 Poročila - 0.05 Sanje brez meja
SREDA, 4.1.
SLOVENIJA 1
10.45-0.10 TELETEKST
11.00	VIDEO STRANI
11.20	TEDENSKI IZBOR
11.20	ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 12/28
11.45	VIDEO - SKRB ZA VARNOST ALI VOAJER17.EM?, angl. dok.oddaja
12.35	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
13.00	POROČILA
15.55	ŽIVETI IN UMRETI NA PORTERHOU-SU, angl. nadalj, 2/4
16.45	PODARIM - DOBIM, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	RPL-STUDIOLUWIGANA
18.45	PARI, TV igrica
19.13	RISANKA
19,30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	FILM TEDNA:
MOŠKI IN ŽENSKA, franc, film
22.10	DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
GRACE NA UDARU, amer. naniz, 21/22 KDO ODLOČA, zadnji del angl. nadalj.
SLOVENIJA 2
12.35	- 23.55 Teletekst
Opomba: 12.55 smučarski skoki
12.50	Video strani -13.00 Euronews -15.10 Zgodbe iz školjke-15.40 Tedenski izbor: Middlemarch (angl. nadalj, 7/7); 16.35 Videošpon -17.20 Sova (ponovitev): Z eno nogo v grobu (angl. naniz, 4/12); 17.55 Kdo odloča (angl. nadalj, 2/3) -18.45 Vtlike knjige (amer. izobraž. nadalj, 3/6) -19.10 Podarim - dobim -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 21.40 Omizje
KANALA
7.00	Video strani -12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 332. dela) -13.25 Rodeo (ponovitev) -14.05 Videoigralnica (ponovitev oddaje) -14.45 Spot leta -14.50 Na velikem platnu -
15.10	Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 12. dela naniz.) -16.10 Male živali (ponovitev oddaje) -16.30 Šefinja (ponovitev L dela amer. nadalj.) -17.30
Upravljanje (ponovitev 11. dela dok. naniz. o man-agementu) -18.00 Karma (ponovitev oddaje) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (333. del) - 20.00 Benny Hill (18. del angl. humor, naniz.) - 20.30 Dance session (oddaja o plesu) - 21.00 Poročila - 21.20 Dannyjeve zvezde
RADIJSKI NOVOLETNI NOČNI POROGRAM
Letošnje radijsko silvestrovanje na 1. programu Radia Slovenija bo od polnoči do dveh zjutraj v znamenju kviza, v katerem boste morali povezovati določene skladbe z znanimi in slavnimi osebnostmi. Nagrade so bogate, med drugim tudi potovanja na najbolj znane evropske pustne karnevale ali pa oddih v enem od najuglednejših slovenskih zdravilišč. Do štirih zjutraj boste glasbo izbirali po svojih željah, kakšne so vaše novoletne želje, pa boste izvedeli do petih. V zadnji uri programa boste lahko prisluhnili astrološkemu napovedniku vedeže-valke Nere. Da bo veliko dobre glasbe, bo poleg poslušalcev poskrbel Andrej Lenič, pred mikrofonom pa se bosta za dobro vzdušje trudila voditelja Barbara Lemež in Tomaž Simon.
ČETRTEK, 29.12.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 18.00 Obisk - 20.(X) Rockovski sprehod - 23.001 lard and heavv
PETER, 50.12.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Ego tripi sodelavcev radia -
20.00	Ne joči petek! - kviz z cvergreeni
SOBOTA, 31.12.
5.30	Dobro jutro- 6.45 Kmetijski nasveti -8.30 Viža dneva - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila -
12.00	Obvestila, osmrtnice -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -17.00 Sraka ima dolgi rep - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina novoletna super veselica
NEDELJA, 1.1.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Veseli novoletni program- 12.00Čestilke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Nagradni kviz - 19.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 2.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 10.00 Športni pregled - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja: komentar -19.00 Rockovnik + diskoteka M - 22.00 Folk in country glasba - 23.00 Koncert
TOREK, 3.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila - 11 .(K) Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -19.00 Večerni program - 20.00 Stari rockerji: akcija-22.00Flamenco-23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 4.1.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
9.00	Poročila -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela -
20.00	Obisk in glasbene oddaje
ČETRTEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi -
14.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Minute s klasiko - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Kinctoskop, Rock studio, Altergodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
9.30	- 10.00 Soul glasba - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.1X1 BBC, osmrtnice -12.15-13.00NZželje -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Novoletni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15-13.00NZželje -14.00-15.00Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Tt-lefonske zabavne želje
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
9.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZželje -14.00-15.00Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
£
studio •
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
, Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega li-
•	sta dodelil nagrado Bernardi Mesojedec iz Velike Bučne vasi. Nagrajenki če-j slitamo!
S Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden j takšna:
; 1(1) Čebelar - ANS. LOJZETA SLAKA ■ 2(2) Dimnikar-ANS. MIRO KLINC i 3 (5) Poleti, lastovka - ANS. SLOVENIJA : 4 (3) Čestitka - ANS. HENČEK
•	5(6) Kam le čas beži-ŠTIRJE KOVAČI ! 6 (7) Cvet mamine ljubezni - SLOVENSKI ODMEV
•	7(4) Slovenski kruh - ŠTAJERSKIH SEDEM
•	8(10) Ljubezni drevo - FANTJE TREH DOLIN
•	9 (8) Tihe sanje - SLAVČEK
•	10(-) Franček veseljak - PLANIKA
:	Predlog za prihodnji teden: Abraham - ANS. ŠIHOVNIK
I KUPON ŠT. 52
• Glasujem
Moj naslov
; Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto


GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
ODKUPUJE
Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih.
Plačilo: v 7 dneh po prevzemu.
Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.)
Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah in sicer:	’
Novo mesto
Straža
Podturn
Črmošnjice
Črnomelj
Trebnje
Komerciala GG NM
(068) 321-125 84-527 65-690 67-426 51-147 44-069 321-913 Se priporočamo!
KRI REŠUJE ŽIVLJENJE!
TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO
ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. uro do 9.30
WATCH COLLECTION VRHUNSKE ŠPORTNE URE
krOna
Vsak Jan 9. — /2. in 16. — 19.
Sobota 9. — /2.
Vrhovčeva ulica J. (u/. med Ribjo restavracijo in po/idjo) Novo mesto Te/.: 28-097
UGODNA POSOJILA ZA PODJETJA-UVOZNIKE
j V SKB banki vam nudimo I ugodna posojila z dobo vračanja i do treh let za plačilo uvoza preko j banke:
j • za repromaterial in surovine j • opremo j • dele opreme
j Obrestna mera posojila se j določi na podlagi izhodiščne i obrestne mere, ki znaša 9,75 %, j bonitete posojilojemalca in j dolžine vračanja posojila.
j Podrobnejše informacije vam j bomo z veseljem posredovali j v Sektorju kreditov j (tel. 171-51-00) in na sedežih j poslovnih enot SKB banke j v Celju, Kamniku, Kočevju, j Kopru, Mariboru, Murski Soboti, j Novi Gorici, Novem mestu j in Škofji Loki. j Lahko pa pokličete tudi i Zeleni telefon 080 15 15.
SKB BANKA D,D.
»PODGORJE«, d.d.
TOVARNA POHIŠTVA ŠENTJERNEJ
»PODGORJE«, d.d., TOVARNA POHIŠTVA ŠENTJERNEJ razpisuje
prosto delovno mesto vodje proizvodnje za nedoločen čas.
Pogoji:
—	višja ali visoka šola lesne smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na področju vodenja proizvodnje,
—	poskusna doba 6 mesecev,
—	prijave s priloženimi dokazi o izobrazbi pošljite na zgornji naslov v 8-ih dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30-ih dneh po izteku objave.
Prodaja
EMINENT d.o.o,
Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791
JANUARSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT S JE ŽE IZŠLA
Med drugim lahko preberete:
—	Jure Košir: »Presegel sem cilje, ki sem si jih realno : zastavil.«
Britta Bilač: »Krona vsega in obliž na rano so Helsinki.« In : še mnogo zanimivih odgovorov v velikem intervjuju z ■ najboljšima športnikoma Slovenije.
—	Arantxa Sanchez želi osvojiti teniški vrh.
—	Romario — nogometni velikan leta 1994.
—	Na 32 straneh v sliki in besedi vse o najpomembnejših : športnih dogodkih doma in po svetu v letu 1994.
—	Hitova nagradna igra in križanka.
—	Darilo za bralce: koledarček z Brigito Bukovec in Mizu- : nov koledarček s slovenskimi smučarkami.
STOPITE DO SVOJEGA PRODAJALCA NOVO ŠTEVILKO REVIJE E-ŠPORT
ČASOPISOV PO
ACNTjIA
d.o.o.
ATI«
Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 Mobitel: 0609/612-999
PRODAJA VOZIL
Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila!
POSEBNA PONUDBA — SUPER CENE
ROVER 111 SL: 1119 ccm, 60 KM
ROVER 216 SLI: kompletna oprema, klima
ROVER 416 SLI: GSI: 1590 ccm, 111 KM, kompletna oprema,
klima
ROVER 620 Sl: kompletna oprema, klima ROVER 820 Tl: kompletna oprema, klima
Garancija 1 leto po nakupu!
Magna odslej tudi na Dolenjskem!
MAGNA vam omogoča:
Za MAGN0 potrebujete:
•	tekoči račun v eni od šestindvajsetih slovenskih bonk, med katerimi sto poleg SKB, PBS in Abanke tudi DOLENJSKA BANKA in LB-P0SAVSKA BANKA IZ KRŠKEGA
•	prijavnico, ki jo dobite no Petrolovih bencinskih servisih, izpolnete in oddate v svoji bonki
•	plačevanje gorivo na Petrolovih bencinskih servisih
•	poravnavanje računov v avtopralnicah, zavarovalnicah, mehaničnih delavnicah, izposojevalnicah vozil, izbranih gostilnah in hotelih
l
L
i
18
DOLENJSKI LIST
Št. 52 (2367), 29. decembra 1994
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
^CDRA^/tJE nima cene.
Je BGASTVvsakomur,
ki ravna odgovorno.
CenopamaZDJIAVUENJE
in STR^^SKI so lahko zelo visoki.
Zato se odločimo	*
™ FTiV/il
KAKOVOST
brezskrbno, zdravo ^I^^LJIEI^JE
Zavarujemo bogastvo zdravja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
*Urejen m razvejan sistem prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj Zavoda /a zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja pokrivanje stroškov zdravstvenih in drugih storitev za sprejemljivo premijo. Blizu milijon dvesto tisoč zavarovancev je Zavodu že doslej zaupalo m si zavarovalo doplačila za zdravstvene storitve. Sedaj Zavod ponuja še nova zavarovanja, ki bodo tudi potrdila zaupanje zavarovancev. Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda. Radi vam bomo pojasnili novosti.
DOLENJSKA
BANKA
Dolenjska banka obvešča komitente, da je ponovno odprla bančno enoto v Krškem. Ekspozitura Krško ima sedež na Cesti Krških žrtev 135a (v poslovnem objektu Delta Teama) in posluje z naslednjim delovnim časom:
vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 16.30 ure
Ob sobotah ekspozitura ne posluje.
Ekspozitura Krško opravlja vse vrste bančnih poslov; namenjenih predvsem občanom in obrtnikom, in sicer: vodi tolarske in devizne račune občanov sklepa tolarske in devizne depozite izdaja plačilne kartice opravlja menjalniške posle odobrava raznovrstne kredite občanom, kot so
—	gotovinski krediti
—	potrošniški krediti
—	stanovanjski krediti
—	krediti, namenjeni obrtni in kmetijski dejavnosti ter opravlja ostale vrste bančnih poslov.
Ponudba bančnih storitev je resnično pestra in privlačna, obrestne mere pa ugodne.
Zato vas Dolenjska banka vabi, da se za dodatne informacije oglasite v ekspozituri Krško ali zanje pokličete po telefonu 0608/22-762.
Dolenjska banka vas pričakuje v novi ekspozituri Krško in vas vabi k sodelovanju.
Dolenjska banka, d. d. vošči
svojim komitentom srečno novo leto

D O L E Nf J S K A
BANKA
S tradicijo v prihodnost

V fl Š fl
DRUŽINA
POTRfbUK
vflpnosT
Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, ki jih ponujajo stanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki jih izberete po lastni presoji.
DRUŽINSKO ZAVAROVANA
zavarovalnica triglav
Vsem zavarovancem želimo zdravo, srečno in zadovoljno novo leto
vaša zavarovalnica TRIGLA V PE NOVO MESTO
Nova bencinska črpalka OMV-ISTRA Koper tudi v KRŠKEM. Ponujamo več kot pričakujete!
Kje. Na novem najsodobnejšem bencinskem servisu v KRŠKEM, na Cesti krških žrtev.
Na črpalki imamo mini market z bogato ponudbo vseh vrst pijač, sladkih prigrizkov, kozmetičnih izdelkov in drugega.
Osvežitev si lahko privoščite tudi v bifeju na črpalki.
Kako? Črpalka je samopostrežna, opremljena z najsodobnejšimi črpalnimi stolpiči.
Ob kateremkoli se boste ustavili, boste dobili primerno gorivo za vašega jeklenega konjička.
KomU? Namenjena ji
je vam, vašemu vozilu in sopotnikom.
Zadovoljni boste, prepričajte se!
\ omv-istra]
življenju
prijazna
energija
V
SKUPINA
ISTRABENZ
PREMO KOPER
-
1
-<
i
i
i


’

Le ob redkih trenutkih se zavemo bistva. Zdravja, življenja...
Poisčimo ga skupaj.
Za jutri.
Srečno 1995
I& KRKK
RADIO
-mm
MHz
Radio KRKA
Adamičeva 2, 68000 Novo mesto
v.
ČLANICAM IN ČLANOM, OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ČRNOMELJ IN SEMIČ ŽELIMO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1995.
združena lista
V-L-P SOCIALNIH DEMOKRATOV
ČRNOMELJ

(£) indov
PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA T
d.d.
ZUNANJA TRGOVINA
Tel.: 061-316-143
MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95
Nič ni boljšega od domače hrane, sploh če gre za klobase salame, krvavice in druge podolgovate dobrote. Če ste sam’ svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih c^obrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo.
In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek.
INDOV Ljubljana za pravi okus domačih kolin
»■•■■■■■■■•■■■••■■■■•■■■v
Elektronska GEO-KATODNA ZAŠČITA proti ijavenju avtomobila
Zaščitite celotno površino svojega avtomobila pred vplivi zime; 10 let garancije, enostavna premontaža.	. „___,
Prodaja in montaža SPM	d.0.0.
Vrh 26, Šentjernej, tel: 068/42-361
Iščemo montažeije na vzhodnem delu Slovenije.
>•••■•■••••■••••••••■•■■••••••■•■•••■•••■■•••■■••••i
■••••■■■•■■■••■••■•■••■••••■»••■•••i
r„7
yff. .m
■« ’■ 'JI
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, brat, dedek in tast
JANKO
CVITKOVIČ
iz Tribuč 55
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 26. letu starosti nas je v cvetu mladosti nenadoma zapustil
ROBERT-ROBI SALMIČ
iz Lamutove 32, Novo mesto
Ob nenadomestljivi izgubi našega Robija se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali in z nami sočustvovali Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu prerani grob prekrili s cvetjem, poklonili sveče in ga s toliko ljubeznijo in spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo dolgujemo zdravniškemu osebju za trud, da bi nam ga ohranili pri življenju. Hvala sodelavcem Tovarne zdravil Krka, SKB banke, Krke Novoterm, Zavarovalnice Tilia, g, Reclju za poslovilni govor in pevskemu zboru iz Šmihela. Prisrčna hvala g. proštu Lapu in g. patru Jožetu za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala!
Neutolažljivi: mami, oči, sestra Jolanda, zaročenka Helena in vsi sorodniki
V SPOMIN
Zakaj moral si umreti, ko s teboj lepo je bilo živeti?
29. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dida
TONE VESELIČ
gostilničar
iz Podzemlja v Beli krajini
Čas beži, a spomin in ljubezen ostajata v naših srcih in mislih. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: vsi njegovi
cpn crprar^RPvn W7/a\C^ 97MrSnnfMlM TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODA
ITZ=\ U LsL^lslNJ W/A\e) I^iZAaLNU U LM5UZAa --razno —službo dobi —službo išče — stanovanja — preklici — čestitke — ženitne ponudbe — zahval
Četrtek, 29. decembra - David Petek, 30. decembra - Evgen Sobota, 31. decembra - Silvester Nedelja, 1. januarja - novo leto Ponedeljek, 2. januarja - Makarij Torek, 3. januarja - Genovefa Sreda, 4. januarja - Angela
LUNINE MENE 1. januarja ob 11.56 - mlaj
kino
BREŽICE: 29. in 30.12. (ob 20. uri) ameriška ljubezenska drama Ko moški
ljubi žensko. 1. in 2.1. (ob 18. in 20. urit kriminalni film Ulični vitez. 4.1. (ob 20. uri) črna komedija Šund.
ČRNOMELJ: 30.12. (ob 18. in 20. uri) ameriški romantični triler Ljubim težave.
KOSTANJEVICA: 29.12. (ob 18. in 20. uri) sodni triler Klient. 29.12. (ob 16. uri) risani film Knjiga o džungli. 29.12. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Pobeg iz Absolma. 30.12. (ob 16. uri) risanka Mačke iz visoke družbe.
NOVO MESTO: Od 29.12. do 4.1. (ob 16- uri) lutkovna premiera Predbožična mora. Od 29.12. do 4.1. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Specialist. Obvestilo: 31.12. ni kinopredstav.
film
• SPECIALIST, akcija (The Specialist, ZDA, /994, 110 minut, režija: Luis LJosa)
Ali je Sp/cialist morda Oko za oko 2? Kjr pa, boste rekli, isti je le producent Jerry IVeintraub. Pa vendar bi/tatančni opazili še nekaj skupnega: tisti občutek, ko greš v kino z velikimi očmi in prideš ven z obrazom v dlaneh. Ja, “za zjokat" sta godna oba. Dobro, res je, da je IVeintraub tisti možak, ki je nekoč organiziral koncerte Elvisa Presleyja in produciral Nash ville ter serijo Karate Kid, ampak to je vseeno očitno slab izdelek brez kakršnegakoli profila.
Sharon Stone je bila pred časom Catherine Tramell in to je vse, s čimer se lahko piohvali. Tako vsaj velja za tiste od njenih vlog in jilmov, ki so prišli v deželo. Letos nas je najprej razočarala v erotičnem kvazi triletju Vročica, ki nikoli ne bo Prvinski nagon 2, in v filmu Na razpotju, kjer je le statirala v vseh pogledih hladno ženo Richarda Gerea. Od-
štejmo še gimnastiko v Popolnem spominu, pa dobimo novo Sharon, ki se sicer maščuje morilcem svojih staršev, vendar s kakšnimi žrtvami? Punca pozabi, da je nekoč hodila s hrbtenico, tako da se na njej po novem brez zapletov poteši celo morilec njenih.
Sylvester Stallone (Sly) je samotarski strokovnjak za vame in učinkovite, le konkretni žrtvi namenjene bombe. Po dolgih telefoniadah, v katerih si ona lajša dušo, on pa jo skrivoma voyeursko opazuje, začutita vibracije, ki ju povežejo v tandem, ki dvigne v zrak vse mafijske morilce. Pravzaprav pa ju spravi vkup obema sovražni James Woods, nekoč Slyjev partner pri specialcih.
Za tiste, ki ste si ogledali Piš: Specialist ni njegovo nadaljevanje, pač pa samostojna zgodba, ki ji, resnici na ljubo, kakšna opora ne bi škodila. Klasična težava tovrstnih akcij je namreč v tem, da kot enominutna reklamna najava zmeraj obetajo veliko, ko jih gledamo, pa nam ni jasno, čemu so jih raztegovali na dve uri.
Glasbo za film je spisal John Bar-ry, ki dobro ve, kako se tem rečem streže. Sliši se veličastno, vendar nikakor primerno dogodkom, ki jih spremlja.
TOMAŽ BRATOŽ
	
kmetijski stroji	motorna vozila
KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRANJ nudi ugodno sestavne dele za generalno popravilo motorjev na traktorjih Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat Štore, IMT Tomo Vinkovič, Torpedo Deutz. Na zalogi imamo vedno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla, gume za traktorje Barum itd. Preden se odločite za nakup, nas pokličite! Se priporočamo! Agroizbira Kranj, ® (064)324-802.	9201
TRAKTOR URSUS C 360, letnik 1991, prodam. * (0608)87-141.
10194
TRAKTOR SAME, 4x4, dobro ohranjen, prodam. ® 42-925.
10201
KARDANSKI PUHALNIK, rabljen eno sezono, prodam. ® 76-385.
10215
TRAKTOR SAME4x4,70 KM, dobro ohranjen, prodam. ® 42-925.
10230
NAKLADALKA DURANTE 16
m3, trosilec TG 28, kiper prikolice (2,51 in 4,51), cisterni (3200 in 38001). Ugodne cene. Novo - gorski transportni traktorji Caron(27 in 42 KM). Pokličite na ® (064)622-5751.
10236
kupim
TELIČKA, starega 10 dni, kupim. Franc Berk, Bogneča vas 14, Trebelno.	10157
KVALITETNO balirano travno seno kupim. ® 25-816.	10173
ELEKTROMOTOR 220 V, 0,65 do 1 KW, 1300 obratov, kupim. ® 85-698, zvečer.	10250
* &
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Rartelj, Mirjam Rezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca l-eskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 110 tolarjev;rtaročnina za 4. trimesečje 1.3S0tolarjev;za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dntštva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenuročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN št.:52100-603-30624. Devizni račun št.:52100 620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška služba infololaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, l.jubljana.
DOLENJSKI LIST
FIAT PUNTO 55 S, kovinsko zelene barve, z avtoradiom, odbijači v barvi avtomobila, registriran do 10/ 95, ugodno prodam. ® 53-248.
JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 85-806.	10220
OPEL KADETT GSI 1,8, dobro ohranjen, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 78-219.	10226
Z 101, letnik 1988, 60.000 km, registriran do 12/95, prodam. ® (0609) 621-512.	10228
JUGO 45, letnik 1989, rdeče barve, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® 43-748.	10229
MITSUBISHI ECLIPSE 2,0 i GS, ABS, klima, nov, polog 14.000 DEM in 990 DEM obrok. Možnost menjave staro za novo. ® 26-077.	10241
PRODAM TOVORNI AVTO MB11-13, letnik 1976, ali menjam za osebni avto. * (068)83-789.
GOLFA, letnik 1985, karamboli-ran, prodam. ® 24-616.
obvestila
TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili prihrani energijo, prepreči hrup in prah! ® (068)44-693.	9308
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunji-lac,®(0608)79-375.	10148
BELE težke piščance za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo od četrtka dalje. ® 73-058.	10238
ELEKTROINSTALACIJE, montaža luč 200, saltar 370 itd. CAD ® 67-457.	10240
SANACIJE, novogradnje in čiščenje dimnikov! ® (061)59-725.
10252
posest
ROVER 114 GTI, letnik 5/93, prodam ali odstopim leasing. ® (0609) 623-116.	10100
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 6/95, prodam. Minka Hočevar, Krmelj 6 b, Krmelj.	10156
JUGO 128, letnik 1985, registriran do 10.1.1995, rdeče barve, prodam. Ogled popoldne. Janez Hrovat, Stopiče 34/c, Stopiče.	10158
PEUGEOT 204, letnik 1974, vozen, registriran do 7/95, brezhiben, prodam. ® 28-902.	10160
R 5 CLIO RN 1,2,6/93, prodam za 14.500 DEM. ® 47-431.	10161
126 P, letnik 1987, registriran do 8/95, prodam. ® 42-430.	10166
JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® 42-907.	10175
IMV KOMBI 1600, (bencin), brezhiben, prodam. ® (0608)41-474 ali (0608)41-505, do 15. ure. 10182 R 5, letnik 1990, 5 V, kovinsko zelene barve, prodam za 10.200 DEM. Možna menjava. ® 76-450 ali 76-089.
10187
ŠKODO FAVORIT SL, staro 2 leti, garažirano, registrirano do 12/95, ugodno prodam. ® (0609)625-934.
10190
R 5, letnik 1988, bele barve, prodam za 7300 DEM ali menjam za golf S paket. ® 76-173.	10191
KARAMBOLIRAN renault expres, poškodovana leva stran, letnik 1993, prodam za 13.400 DEM. ® 73-720.
10193
TAM 2001, s cerado, vozen s T B kategorijo, prodam ali menjam za osebni avto. ® 27-841.	10198
GOLF JGL, letnik 1981, bele barve, prodam. ® 84-325.	10203
ALFA ROMEO 1,5 IE, letnik 1991, dodatno opremljen, registriran do 8/95, prodam. ® 51-581.	10216
POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanjskih hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® 60-667.	9560
72 A gozda v Zajčji gori, k.o. Bučka prodam. Dostop po gozdni poti. ® (061)813-594.	10072
V	HRVAŠKI GORI pri Šentjerneju
oddam v najem vinograd, zasajen s šmarnico, in zidanico z elektriko in vodo, kasneje tudi prodam. ® (06!) 12-13-069.	10165
V	TREBNJEM prodam montažno
stanovanjsko hišo (60 m2), na lepi lokaciji in sončni legi, za 80.000 DEM. Darko Knez, Hrastovica 18, Mokronog.	10167
VINOGRAD, 9 a, na Koglem pri Šmarjeti prodam. Elektrika na parceli. ® 49-659.	10168
STAREJŠO VILO v Kočevju, 17 a sadovnjaka, na čudoviti lokaciji, prodamo. ® (061)852-003 ali (061)446-626.	10183
TRAVNIK, 22 a, v Pijavicah in njivo, 21 a, v Mladetičah ugodno prodam. ® 44-842.	10185
VINOGRAD na Malkovcu, enkratna priložnost, prodam. ® (0608) 80-177.	10205
NA KRKU, Kornič, ugodno prodam zazidljivo parcelo v izmeri 770 m2, l,5kmodmorja.®(061)262-301.
10212
ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m2 prodam. Do parcele je voda, elektrika, kanalizacija in asfalt. ® 316-115, od 8. do 19. ure.	10233
ZIDANICO zvinogradom v bližini Mokronoga prodam. ® 316-115, od 8. do 19. ure,	10237
prodam
rabljena kolesa naprodaj. ® 341-952.	8659
POMIVALNI STROJ, rabljen, v odličnem stanju, poceni, prodam. ® (068)324-377.	10125
PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo hrano, možen zakol, prodam. ® 45-125.	10155
MEŠANO KOLJE za vinograd na rastilu in goveji hlevski gnoj prodam. ® 76-373.	10159
NOVO USNJENO semiš rjavo bundo, podloženo z ovčko, poceni prodam. ® 23-930.	10162
KAVČ, malo rabljen, trajno žarečo peč, rabljeno, in električni oljni radiator, malo rabljen, prodam. Kostanjevica, ®(0608)87-161.	10163
CERTIFIKAT v vrednosti 250.000 SIT prodam za 50.000 SIT ® (061) 854-635.	10164
BREJO KOBILO, staro 10 mesecev, težko okoli 600 kg, prodam. Prodam tudi kosilnico BCS, (bencin- petrolej) in lepo ohranjen zapravljivček, trda gumi kolesa, prodam. Tomc, Trata VII/24, Kočevje, ® (061)852-577.	10169
TRI TONE SENA in gajbe prodam. ® 45-220.	10170
DOBRO vrtno seno prodam. Franc Zajc, Škarpa 3, Mokronog. 10171 ENOREDNI pletilni stroj prodam. ® 42-794.	10172
CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam za 25% vrednosti. ® (0601)41-656.	10174
MOLZNI STROJ, malo rabljen, skoraj nov, ter jugo 45,12/88, po delih prodam. ® 42-216.	10176
ČISTOKRVNE bernardince, stare 8 tednov, prodam ljubiteljem te pasme. ® (0608)78-471.	10177
PRAŠIČA, težkega 170 kg, prodam. ® 47-349.	10179
KOBILO, staro 5 let, brejo 10 mesecev, vozno, prodam. ® (0608)21-622. 10180 KRAVO FRIZIJKO s teletom prodam. Jože Dramš, Čisti Breg 6, ® 42-503.	10189
BARVNI TELEVIZOR Blaupunkt poceni prodam. ® 341-948.	10192
MOTORNO ŽAGO Stihi 50 prodam® 45-495.	10195
ZANIMIVO za avtokleparje! Ugodno prodam kompletno ravnalno mizo Caroliner. ® (064)731-467, Podbrezje 246, Gorenjska.	10196
PUJSKE, težke 30 kg, domača reja, prodam. V 73-552.	10197
SMREKOVO KOLJE, vinogradniško, in hrastove stebričke prodam. Pavel Žefran, Gotna vas 29, Novo mesto.	10199
10 M3 suhih bukovih drv in kravo za zakol prodam. ® 78-276.	10200
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. ® (063)39-878.
10202
5 T sena prodam. ® (0608)75-307.
.	10204
GOVEJE KOŽE odkupujemo in prodajamo čreva vseh vrst. Trgovina Rogelj, Rdeči Kal, ® 40-764.	10206
PRIKOLICO za prevoz konjev, nedograjeno, prodam. ® 60-137, zvečer.	10207
POMIVALNI STROJ Gorenje, rabljen, v brezhibnem stanju, poceni prodam. ® (068)324-377.	10211
ŽELEZNIŠKE TRAČNICE, dolžine 6,5 m, 8 komadov, prodam. ® (0608)31-448.	10214
PRAŠIČA, težkega 120 kg. krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 73-410.	10218
PRAŠIČA, težkega od 150 do 200 kg, prodam. ® 42-949.	10221
DVE TELICI prodam. ® 85-819.
10224
PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 42-579.	10225
MLADO KRAVO s teletom prodam. Janez Turk, Vrh 8, Šentjernej.
10227
PRAŠIČE, težke 160 kg, domača krma, prodam, ® 78-233.	10231
ŠTIRI-GUME 165/70/13 in dve gumi na platiščih 145/12, vse malo rabljeno, zelo ugodno prodam. ® 323-320.	10232
DVA PRAŠIČA, krmljena z domačo krmo, prodam. ® 73-750.	10235
SNEŽNE VERIGE št. 3 (gume od 145/12 do 135/13) in nosilce smuči za R 4 prodam. ® 28-080.	10239
KOZLA srnaste pasme, starega 10 mesecev, primernega za rejo, prodam ali menjam za ovco z mladičem. ® 50-251.	10244
DVA PARA SMUČI Elan, 160 cm, smučarske čevlje št. 41, vezi ter pan-cerje, prodam. ® 50-252.	10245
PRAŠIČE, krmljene izključno z domačo krmo, prodam. ® 73-630.
MENJAM BIKCA, starega 8 tednov, za telico, večjo ali brejo. ® 44-509.	10248
VEČJO KOLIČINO SENA in cisterno za olje, novo, 1700 1, prodam. ® 60-716, zvečer.	10249
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kr^j:..................................
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.....................
ranfi^t
odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah.
Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan!
Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi!
Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349.
VEČJO SVINJO, primerno za klobase ali salame, prodam. ® 73-212.	10251
ŠKOTSKE OVČARJE, mladiče, či-stokrvne, cepljene, prodam. ® 41-143.	10253
razno
PO UGODNI CENI izdelujemo in montiramo žaluzije, rolete ter lamelne zavese. Možnost plačila na več čekov. ® 44-662.	9561
SKLADIŠČNI prostor, zaprt, iščem v okolici Novega mesta. ® 85-735.	10184
PREROKOVANJE, osebno ali po pošti. ® (064)53-343.	10186
V CENTRU Sevnice oddam v najem prostor, 240 m2, z velikim parkiriščem, primerno za trgovino, banko, razstavni salon... ® (0608)41-505 ali (0608)41-474.	10210
ŽELITE KAJ zvedeti o vaši prihodnosti? Ste obupani, žalostni? Nikar! Pišite na p.p. 22, Semič; 10213 KNJIGOVODSKE STORITVE za obrtnike in mala podjetja nudim po ugodnih cenah. Računalniška obdelava podatkov. Biro M M. ® 57-136.
10217
NA NOVEM TRGU v Novem mestu oddam skladiščni prostor 28 m2. ® 24-132, dopoldne.	10222
PREVAJAM vse vrste besedil iz slovenščine v ruščino. * (0608)65-096 Galina.	10243
Aritniit
>^9 d.o.o.
ATIfC
KUPUJETE AVTO?
*	OPEL * LADA
*	FORD * ROVER
*	Ugodni krediti brez pologa
Za Oplova vozila najboljši leasing
Informacije:
PRODAJA VOZIL
Smrečnikova 45 (vrtnarija)
Novo mesto Tel./fax. 068/324-424 Mobitel: 0609/612-999
Elektroinstalacije in servis gospodinjskih aparatov
Ivan Petrič, Marentičeva
Metlika, tel. (068) 60-648 .
Servisiram:
-	hladilnike in skrinje vseh vrs
-	pralne stroje in štedilnike (električne in plinske)
-	bojlerje
-	električno rotacijsko orodje
-	male gospodinjske aparate (likalnike, sušilce las, mešal: nike, brivnike, sesalce itd.)
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
ODPRAVITI plešavost za vedno! Lipohair - sVbtovni hit. »(061)57-18-75.
službo dobi
BISTRO LIRA na Novem trgu, Novo mesto, zaposli dekle za delo v strežbi. ® 322-410.	10124
BISTRO v Trebnjem zaposli izkušeno dekle za delo v strežbi. * 45-754.
10188
PRVIČ NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU! Visoko kvalitetna Vanessa colection iz Londona. Iščemo samo enega zastopnika za območje Novega mesta. Informacija od 14. do 16. ure na ® (061)851-053.	10208
ŠOFERJA C kategorije za kiper -(delo na terenu) zaposlim. ® 27-158, popoldan.	10209
TRGOVINA VITA v Šmihelu zaposli računovodkinjo. Razgovor v trgovini v petek od 14. do 17. ure ali na ® 234-399.	10234
ZIDARJA, lahko tudi priučen za strojne omete, zaposlimo. Zaželjene delovne izkušnje, ni pa nujno. Silvester Sirk, Kurirska 1, Krško. 10242
službo išče
NA DOM sprejmem delo (lepljenje, sestavljanje in podobno). Lahko tudi čiščenje ali likanje na vašem domu ® (0608)32-116.	10246
stanovanja
ENOINPOLSOBNO ali enosobno stanovanje najamem v Novem mestu 25-492.
DVE AMERIŠKI DRUŽINI brez otrok želita v Posavju za dobo enega ali dveh let najeti komfortni hiši s centralnim ogrevanjem.. ® (0608)34-853.
DVOSTANOVANJSKO hišo v Krškem (Resa) prodamo. ® (063)831-365 ali (063)832-220.	10181
ENOSOBNO STANOVANJE, centralna, telefon, primerno tudi za pisarno ali podobno dejavnost, oddam. Ponudbe pod Šifro: »PREDPLAČILO«
^DOKAPITALIZACIJA d.o.o^ ali BRISANJE DRUŽB — rok 31.12.
KNJIGOVODSKI SERVIS Informacije od 7. — 15. ure FELIX d.o.o.,Kostanjevica (0608-87-194)
00852-17-266-790 00852-17-266-791 »00852-17-266-792 00852-17-266-793 00852-17^266-794
POKLIČI M
00852-17-266-795
00852-17-266-796
»00852-17-266-797
00852-17-266-798
00852-17-266-799
r
OBVEŠČAMO naročnike malih oglasov, da se mali oglas, kf presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT.
LERAN, d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
hiše: v Novem mestu, Otočcu, Lv terškem selu, Stopičah, Vavti vas Soteski, Vel. Lipovcu, Žužembc ku, Rebri, Trebnjem, Dol. Poi borštu Selih pri Šentjerneju, Šk > cjanu, Šmarjeti, Hrastju pri Šentji i: neju, Gazicah, Smolenji vasi, Kt škem, Brestanici — na Šutni, Do Boštanju, Raki, Bučki, Šentjanžt Dol. Podborštu pri Šentjanžt Črešnjicah pri Cerkljah, Brežicat Črnomlju, Gorenju pri Kočevjt Gradišču pri Primskovem, Stopa pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvid pri Stični, Zaplazu, Rosalnicah pl Metliki, Zdolah pri Krškem, Bat ni gori pri Trebnjem; stanovanja: v Novem mestu, Strž ži, Žužemberku, Uršnih selih, Kt škem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, slaščičarno i trgovino na Mirni; Novem mest — v centru; Škocjanu — v centr hišo z bifejem in obratovanjem; poslovne prostore: v Novem mesti na Trdinovi, poslovni objekt; n Sokolski prostore za pisarne ai storitvene dejavnosti; v Trebnjen v centru in Črnomlju v centru; Šmihelu — Novo mesto objekt trgovino in gostilno; vikende: v Semiču, Tanči Gori, So teski, Starem Ljubnu, Brezovic pri Metliki, Zagradu pri Škocjanu Trščini, Gačah, Karteljcvem -Karteljevski gori in na Šentjursk gori, Gornjem Zabukovju pri Trt: bclnem, Gorenjski gori pri Mirni Talčjem vrhu, Žaplazu; parcele za gradnjo: v Novem me: stu, Stopičah, Žužemberku, Vrh i ' nad Šentrupertom; Stari vasi pr Brežicah; Brusnicah; Mihovcu pr Podgradu; Semiču in Straži za vi kende; Dol. Suhadolu, Zagradsk gori pri Škocjanu z že začet: gradnjo;
kmetijska zemljišča in gozdove: '
občinah Novo mesto, Trebnje Črnomelj, Sevnica, Krško; v najem oddamo: gostilno, pisarni in lokale v občini Novo mesto.
Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure
ŠOLA TUJIH JEZIKOV
068/341-434 od 8. - Ifcjlz’*.