Četrti zvezek Devovih „Pisanic“.

Objavil dr. Janko Šlebinger.

Ljubljanska licejska knjižnica hrani iz Kopitarjeve zapuščine v papir
vezan zbornik navadne osmerke (sign. 19890 — 94. V, 3, g), obsegajoč tri
letnike Devovih «Pisanic», tri nemške pesmi-prigodnice, grofa Edlinga «Der
Isenz und die Laybach, eine ldylle» in slednjič 17 nezaznamovanih listov
rokopisa z 19 slovenskimi pesmimi. Razen tega hrani knjižnica v rokopisu
še izbor iz imenovane pesniške zbirke (8 listov, 4°; sign. 388), ki ga je pisala
ista roka na enak papir. Obe zbirki sta brez naslovnega lista in podpisa,
toda njihova vsebina nam svedoči, da je to pesniško gradivo Ant. Fel. Deva
(P. Joannes Damascenus) za četrti zvezek «Pisanic». O tem uredniku prvega
slovenskega pesniškega almanaha poroča o. M. Pohlin v svoji Bibl. Carnioliae
(str. 28), da je zložil razen nekaj pesmij, ki so se natisnile v prvih treh
letnikih «Pisanic», tudi več »pro annis 1782 et 83, quae inedita remanserunt
et maecenatem alterum expectant». V pesništvu je iskal utehe v težkih urah
bolezni: «Morbis podagrae, chiragrae, calculi et tabis miseriis afflictus, vires
morborum versificando leviabat*. Ko je umrl (7. novembra 1786), »preneha
petje u Emon’ začeto*, edini Vodnik, najmlajši izmed udeležencev, še je »vnemal
srca po deželi*, časi slovenski muzi niso bili prijazni, in skoraj pol stoletja
je minilo, da spet »združeni so domovini peli» boljši pevci okrog »Kranjske
čbelice*. — Duh Pohlinov ega delovanja se zrcali v tem prvem poskusu posvet¬
nega pesništva. Svojih vzorov niso iskali izven avstrijskih mej. Denis, «bard»
Marije Terezije in cesarja Jožefa, ter mnogoštevilni almanahi so zadoščali
njihovemu pesniškemu poletu; le tuintam se je zaslišal odmev anakreontikov,
seveda v oblaženi in dostojni obliki slovenskih pesnikov-duhovnikov.

Poezije nam nudi ta zbirka sicer malo; toda literarni historik ne bo
prezrl tega pojava v našem slovstvu in ga sodi po duhu časa, ki je za
nami že — 125 let. Pisatelj slovenske metrike, našega pravopisa se pomudita
nekaj trenutkov tudi pri »Pisanicah* ... In s tega stališča zasluži rokopis,
da ga rešimo pozabljenosti.

Ponatis sem priredil natančno po Kopitarjevem izvodu, katerega je že
omenil Jos. Marn v »Jezičniku* XXII, 68 — 69. Vse nemške opombe sem
prepisal v latinico z današnjim pravopisom in jih združil na koncu zbirke.
V drugem rokopisu (b) sledijo pesmi v sledečem redu: »Na kratkust zhlo-
veshkega fhivlenja*, »Jetnik* (= »Sadovolne Jetnik*), »Medved per Zhe-
helah* (— »Na sladnost. Satyra»), »Stanovitnost*, «Putigrom inu en Povsh*,
»Clytia k Belinu al sonzu* (= »Na svojega nekedanega Dobrutnika Sonzhna
Rofha*), »Na vhod lublanskih fhovnirjov v lefhishe*, «Lev inu Podgana*
(= «Na nehvalefhnost. Lev inu podgana*), «Na mushtro lublanskih fhonirjov
v Lefhishu*. — Nova je torej edino «Stanovitnost*, ki je sorodna po obliki
s pesmijo »Amynth na ozhy svoje Elmire* v tretjem zvezku «Pisanic*.

2

(Stran 1.)

(Stran 2 )

Visitat, non vitiat

ena zhebela na rfifhi

Orthographia pure Elementaris
Linguae Carniolicae.

Nulla salns bello pacem depofcimus omnes

Virgil.

Pred tebe, o Belin! in’ vas svete Modrize!

Ponifhnu verflie se en zhlov’k na Svoje liže,

Ter mole vas, in’ tu, kar on v’ rokali derfhy,

Svete Divize vam pod noge polofhy.

5 On prose, de be se, zhe vam se bode fdelu,

Tu, kar on pisal je perjafnu gorivfelu,

In’, de, kar bode on od kraynskeh zherk fapejl,

Be vsakatiri Kraynz perjafnu gori vfel.

A.

A pervezh skupej vsem A vselej fliely biti,

10  Sa nemslike §1 se on nima sblisbat’ pustiti
Namest njega Odam nej O le tak ima,

De A svoj lestne glas nobenmu nafavda 1
31 Nemz pred elam le svoj glas ’mu more dati
Kader na konzu bo en mosli on otl stati
15 ’S tem se bo on Shtemal, s tem si bo on Igral,

’S tem bode drugega she tudi vezli Keklal.

Spal  pak, in’ samoflofh us von se more vfeti,

In’ kar jo fliene zol nasme tak glas imeti.

Sadosti tebi je, de ti od A tu vesli,

20 Sapisat zherko to dergazhe de nasmesli.

B. P. in’ W.

B. P. in’ W fhele svoj lestne glas dobiti
Bit’. Pyt’ in’ Wyt’ ot<j skus tu varnu lozhiti.

B. gladke glas fhely. P. terd. W povfkega,

’S veselam nej fatu B. W en prostor da.

C. K. in’ Z.

25 C nujnem, de zhes tu bo nehala fdibvati,

De Z in’ K sta njo pustila fwendefliati,

Pervole, de zhe kdu per ptujeh njo pusty,

Ter nezh namara vezh, de lih vezli v’ zirkvi  ni’.

3

(Stran 3.)

(Stran 4.)

D. inu T.

D tudi, inu T sta si roke podala,

30 Ter oblubila, de vezli se na bofta klala.

D e sli ivogat nivam D od fgur doli Defliy
Tesli T en Teshke vos Teshku v’krebru Tishy.

E. E. E. e. e.

Perjafnu E, in’ E be rade se objele

Keb’ pushelze toku fa vsak’ svoj glas prejeli,

35 E v’soku rezhe nej. E ilisku rezhe Rezil

E rezlie nej terdu jest Grem,  natihem Lezli
E ’s streshezo — fa dve, deb’ ve njo gorivfele,

In’ fa Pezhenko pezh njo de be v§ imele,

Vas pr ose, in’ E ta velala deb’ fa dv§

40 Satu, ke ’s i’epekam se dajlshe vtegnit’ v§
Judovske E terpy, de ona se nalrezhe
De zol nobedn njo zapisat’ v’ Dobrem  netshe,
Terpy volnu, fakaj tu je njena lestnust,

De ona nigdar se naslilishe jit is ust.

F. Ph. inu V.

45 F koker nekedaj fhely vselej ferzliati,

Tud’ v’ ptujeli on P. h svoj glas namisle dati
V. slipizhast se nabo zhestu, menem, jefil
Zbe on ferzhanje vezb nigdar na bo dobil.

G. K. H. Jod

G, rada be od K pustila se lozhiti,

50 Le eno mervezo od K si obraniti

Vas prose, de she sme, de worsh bo rekla Gost
Je, in de terda be ostala vselej Kost,

Al’ de be lahene G v’ en H prebernile,

De gosto godlo be ’s liosto bodlo  mamile,

55 Al’ de be nemshke jod namest nje shlishal se
Vas prose de v§ tu be odvolile vse.

H.

H. nej hablati se posod fastopnu shlishi,

Kjer kol on bode stal, pred njim C nafapisbi.

In, kader Nemz bres C ’s jefika ga fguby,

Povsod nej njega Kraynz popoln’ma von spusty . 2

60

4

(Stran 5.)

(Stran 6.)

I. inu Jod.

I samuglas se rad pusty pregovoriti,

De namest E se on nima pisat’ pustiti,

In’ Jod en samuglas sam biti notshe vezli,

Rad se on vsem pusty ja, je, ji, jo, ju frezh. s

K. inu Q.

65  K. v’ kraynskem namest Q, in’ mest C. krayluje,

On rehkvu  seje sam, sam terde podkve  kuje.

Al’ vonder on pusty, de rezhe Q na glas

Qvishk, Qvatre, Qvinte,  in’ tud’ Qvarte, Qvante Qvas.

L

L. prose, de be v§, kar fo fhene prosile,

70  Pisati ga povsod perjafnu dovolile,

Sa ev, fa iv, fa ov fa uv, ali pak fa av
Deb’ njega moslike spol le sam na konzu bral. 4
Dolg  nej istegne se, al’ ženo nej plazhuje,

Ga ima V le brat, zhe lih ga sapisuje.

75  Dolenz, zhe otshe, nej ga rezhe dolg vselej
Koker navajen je on rezh odnekedaj.

Sad A, lad E, O, U so dvojen L pisali 5
Eni, de njemu be kak terslii glas perdali,

Al’ lofhe voli  e kdu od vole be delil,

80  Na konzu pak she on ni dvojne pisan bil.

M. inu N.

M, inu N be tu od vas rada sprosila

De be ona skus nos she fa naprej sgvonila,

In’ de vsak v’ ptujeh le be dvakrat pisan stal,

Ter vsake ptujz toku ga Tvezhem shumam bral.

O. inu 6.

8B Okroglu O be ’s O se rad fazhel sukati

De vsak be jel svoj glas reflofhnu godernati.

Sakaj be v’ bol she m se O v’ en U sprebernil.

En dobre urfhoh she nobedn ni vgauil.

Same lublanzhanke so bol she ’s U pisale,

Od bol na posovjo so one U jemale,

Al’ kje je bol kedej fa bel pogmorne pejl.

Bel prov gorenz tedej od bel je bolshe  vfel.

90

5

(Stran 7.)

Sakaj she nigdar ni E v’ U se sprebernila,

Zhe lih po sili je se rezil fa U pustila.

95 Al’ E v’ rogeh  bosh v’ O sam kmalu sprebernil,
Zhe le v’ rogove  njeh bosh urnu prevernil.

Toku bo Gospodar  svoj O v’ Gospudu  fgubi!
Sa tu ke pisat’ je on v’ njemu U oblubil,

In’, zhe lih Terfhezhan ga frezhe le Gospod
100  Navada vonder le ’s U pishe ga povsod.

Al je navada ta pak prov nasmem skleniti
Jest, Vam enam pustim rad zhes, tu prov soditi.
Sakaj Gramaticus jest nisem she dofdej
Od sameh zherk je le vse, kar jest pishem fdej.

P

105 P je od fgur 6  od B, in’ W fh§ slovu vfela,

Pokaj be spet od nje tu moja pishuv pejla?

Q tudi se je fhe odfgorej tebe vdal

De zhe otsh bodesh ti ga vonder Qvartam dal.

R.

R samega naprej povsod pusti derdrati,

110 Tovarsha njemu ni nekjer potreba dati,

Sakaj fadosti on sam ’s sebe fhe ragla

Zhe le kak P er k’ njemu od kod na perrofhla.

S inu f.

Sadosti dolgu sta se S, in’ f davila,

Vsak voshe de be ta njeh vojska bersh minila.

115 V’ ’ti jest fa sredneze Modrize vas fhelim,

Ter zelo pravdo njeh vam k’ nogam polofhim.
Sklenite! kaj fen es ima mozhnu seslati,.

In’ k’tire, de povfku ima von ’s ust beflati.
Sklenite, k’tire be bel prov na konzu stal,

120 Debe nje vsaki ptujz po svoji shegi bral. —

Ta dolge f so si szer eni ifvolili
Sa terduglasnega, ke so v’ oku dobili
Ga v’ sivi starosti, in’ ke on tak stojy
V’ jefikeh blifhneh 7  kjer povsod ojstru vely.

125 Al’ drugi, k’tiri so vezli muje perfadeli
Si skushat’ obudva, so ta S gori vfeli
Sa ojstruglafnega, fa tu ke on prestal
Vse teshke skushne je, toku, de se je bral

6

(Stran 9.)

(Stran 10.)

Povsod enak, kjer je v’ oblasti svoji stati
130 ’Mu perpusbeno blu. Nezh treba sprebrazhvati
Ni njega blu. Al’ f ta kmalu je falil,

Koker le v’ drugi stavk je on postavlen bil. 8
Nezb me namore v’ tem letu doli potreti,

De v’ drug’mu stavku Mosh,  Mofha otshe imeti,
135 Sakaj ke v’ Mofliu  S svojo oblast fguby
Ni zhudu de S ta se v’ f ta spremeny.

Koku nasprutneki Mofha  mor’jo pisati,

In’ ne M os h a, zhe S ta more njim velati
Sa mehkega, navem, zhe pak tu perpust?,

140 Nej na svoj fuperstavk sami odgovor^. 6  —

Sakaj ti stari pak so f leta derfhali
Sa ojstruglasne, je, ke niso prov skushali
Al’ terdnu on povsod be vselej tak obstal,

De njemu be nekjer se ’n druge glas nadal. —
145 V’ besedah ja, jest sam narvezh starost sposhtujem,
Zhes pravopisnost nje pak milu jest fdihujem,

In’ kdu bi nafdihval ? k’ se tu dobru v§,

De vezhkrat ti sami si fupergovore.

V’ blifhneh jefikeh de f ta povsod seslati
150 Se slishe, jest zhes tu namorem nezh pisati,

Al’ tu |:perjafnu zhe jest govoriti sm§m:|

Natare mene nezh, fakaj jest dobru vem,

De ti fa mehke es so si en z fvolili,

Ter de satu njim ni potreba de pulili
155 Be oni se fa tu, k’tir’ es be ojstre bil

K’teh jefik je skus z reflozhek fhe dobil.

Z ta dopolne tu, de v’ skushni vsa obstati
Oblast famore njeh, de njega spreminvati
Potreba ni nekjer. Al’ oh! nam nam fe tu
160  Koker sem skafal fhe potreba, treba blu. —
Sakaj be en dolg f na konzu stat’ namogl? —
Sakaj be pisat’ se le mogl S okrogl? —

Na konzu? — me eni ojstru fdej prashajo,

In’ jest nje: Al’ oni starost sposhtujejo?

165 Ja, pravejo oni. Nu toku poysliite,

Ta f na konzu v’ nji, ter ga toku pishite.

Sadosti dolgu sem jest njega v’ nji iskal,

Al’ najdi ne, deslili b’ s’ bil glavo isklal,

Us trud je bil sabstojn. Ne Trubar, ne Kobila 10
170 Sta mi na konzu f ta pisat’ dovolila.

(Stran 11.

Sakaj v’ njeli najdi sem povsod de je S stal,
Kjerkoli sem jest v’ njeli en es na konzu bral.
She mejil pak de fs be se bla skupvesala,

Ter toku fvefana seslat’ si pomagala,

175 Sakaj |:zhe slovo je f ta :| be naslovil

Sadosti sam? — Sakaj be f unem fdrufhen bil?
Slie tu be jest rad pejl |:zhe se sm§m podstopiti
Ta f ot§ eni sam more oj stre biti,

Satu, ke je on dolg, in’ dajlshe glas dershy.

180  Slitant njega otshe, de tedej on 1§ shumy,
Modrize! oh! kaj be od mene ve sodile ?

Keb’ mi naspruti rezli toku ve dovolile:

Tih f ta more bit’ S ojstre pak leta,

Ke f ta gre rovnu ’s ust shantit’ more ta.

185 AT prezh sto shalo prezh, ve ste svete Modrize.
Tu fhale vas, jest vem, na terdnost te resnize,

V§ gledate samu. Po ti sodite nas.

Povsod sem jest volan, Modrize wugat vas.

) Volan, dergazhe zhe previfha me resniza,

190 Dergazhe pejla bode moja postraniza.

Volan, de vfet’ nafaj vse otshem fupet jest,
Volan, zhe jest falim vse pete rad prenest. —

Od esov dosti tu. — Namest T. Z. zapishi
Pred I. TJ., in’ dva U. nigdar ti skup nayshi!

195 V skupej glasne pak se je fhe fdavnej vdal,

De namest efa on nabode nigdar stal.

W

Dva V skleniti se na krifhem sta pustila,

Le, de be W pregnat’ ta dva srezlmu obranila.

X

X ’s svojem krifham je poterpesliv’ volan,

200 De on tem ptujem saj potrebne bo derfhan.

Y

Bres pik se Ybxonyr fhely povsod pisati
Deb’ Ij. J. in’ I tud’ smela kaj velati.

Na konzu kader kje on prizhne zhas fgvony,
Potegnit’ on se dajl ’s jefikam rad pusti.

8

Z.

205 Z. zhast Bogu daje, Z lube to pravico,

Zesarja Z zhasty, zhasti Z zesarizo,

Kraynz! al’ Z vredne ni, te ti njega zhastish
Ke njega tulkrat na jefik tvoj dobish? —

Vse tu pak, o Belin! kar fdej glas pishve moje
210  Od kraynskeh zberk mozliy al’ fizer kaj fapoje,
Pod pruko tvojeh nog jest doli poloshim,

Ter sklepu vashemu Modrize ifrozhim.

(Stran i 2 .) Na vhod Lublanskih fhovnirjov v’ Lefhishe
Ta 19 dan velkega Travna 1781.

Gre, kamer bobn, 'mu berbla, fhovnir v’ lefhishe,

Vse mejstu gre fa njim, vse njega spremit’ yshe.

Na vem, al’ tulkajn je fhovnirjov, ked ludy,

Kar vsak’ga spola njeh fa njimi von hity:

5 Vsa zesta fhidaneh od shamprov je obdana,

Nasprut si v’ dveh verstah stojy sliibka Lublana.

Skuš te gre zverst junak. Kok veter’nze shume
’Mu fdrov odhod! Kok’ on njim bliskat v§

Salivalo ’s jeklarn? O, kok’ perse trepetajo!

10 Kok’ sladke ogn inu drobne ozhy miglajo!

Kok’ vsak’ se vesely serze, ke najde tu
V’ verstah junaskeh kar je njemu blu lubu.

Veseli se fhovnir! vsa te Lublana lube,

Vsa lube te satu, ke te tvoj Jofhef lube,

15 Lub’ njega tudi ti! lub’ tudi njo gorku!

Lublana ona je, bit lublena fatu
Od tebe ona ’tshe. Nanehaj njo lubiti,

Skuš hladno Savo si njen ogn pogasiti
Nikar napusti ti, pust’ de se vname vezh.

20 Tok’ v kratkem videl bosh njo k’ tvojmu ognu tezh,
Ta k’ Jofhefa slufhbi te urnega zhastila,

In’ slavne vejze bo ti fa klobuk sadila,

Ti nje vesele bosh, ti zhast nje, ti nje vse,

Shovnir! podvifaj se bersh urn’ga stfriti se.

9

(stran i3.) Na kratkust zhloveshkega fhivlenja.

Povsod se fhc svity, spomlad! tvoj syn, lep zvet,

Ah’, oh navem, al’ se ti mate vezh, al’ smert
Njegova? — Dans rodish ga, dans ga vfamesh spet,
Dans fibel njemu je, dans fharg je njemu vert.

5 Zhlovk! al’ fhivlenje ni tud’ tvoje take zvet? —
Sazlietek jutru tvoj al’ ni, in’ konz vezher?

Al’ vert, katire da te, in’ pofhre ni svejjt? —

Al’ kar se fajtro bil se tudi she fvezher? —

In’ ti shopiresh se, ti fnafhesh se, shtemash
10 Tvoj pralne nezh. O zhlovk, koker de b’ vezimo bil.
Skerbish fatu, kar ti she dans fgubiti fnash,

Zvet se, zv§t vsahne bersh, nigdar ni dolgu fhiv.

Na sladnost. Satyra,

Duh perjetne sterdy vashe
Se reslil je v’ worshte nashe,

Je k’ zhebelam medved djal,
Temu ke jest fuperstati
5 Mogl nisem, perhlazhati,

Sem na pot se k’ vam podal.
Prosem torej, pervoshite
Meni tu, in’ bit’ pustite
Tukaj me per vas
10  L§ en majhne zhas.

o o o

Na tu doli on pozhene,

Ter na spredne taze dene
Od fhela teshko glavo,

Voha serd, in’ ogleduje
Te pajnove, ter fdihuje
En zhas milu sam sebo,

Kok’ čla njeh be mogl pridti
Si ta ogn ogasiti,

Ktir de b’ sterd njeh pyl
Vnel je njega bil.

(Stran 14.)

15

20

O o o

10

Vfhgan od njega blifhshe pridti
Po vseh shtireh se plafiti
On k pajnovam kje fazline,
Pride, lifhe krog fherela,

25 Al’ ke vid’la je zhebela

Tu, ga v’ jefik pizhla je,

Sdej ke jefik 'mu oteka,

On erjove, inu veka
O! kok’ britka smert
30 Mi je sladiia sterd! 11

Na enga gologlavza.

Zhe vezh ti nimash lejt,

Koker na glavi las,

Tak’ res ni, kar us svejt
Od tebe na us glas
5 Upije, de se star,

Sakaj zhes lejta tri
Veliku biti star

— — Namoresli ti.

Martialis, lib: 12. Ep: 7.

(stran is.) Na svojega nekedanega Dobrutneka

Sonzhna Rofha.

Koku dolgu sonze moje!

Wogi revi mi she bosh
Ti skrivalu fliarje tvoje?

Ter morilu serze moje
5 Oh! kok’ dolgu she ti bosh
Meni ti se fagrinvalu
In’ 1 q  strele v’ me bliskalu
o

o o

She je, fhe je shestkrat [b: shtirkrat] meni
Mesez sijal polnu srebru,

10  Kar fhivela sem v’ ermeni
Luzhi tvoji, kar v’ nobeni
Na fhivem vezh, kar samu
V smertnem gerlu kumej kremam,

Vlezhem, vmiram, in’ pojemam. 12

o

o

o

11

16  Moje sonze! povej meni:

Kaj de je fhalilu te,

Sem mordej jest v’ pesmi eni
Pejla serd si? — Oh v’ kaj feni?
Povej! in’ odfliali me
20 Je povsh, al’ je pepelniza
Greh moj bila, in’ kriviza?

(stran ir,) Na mushtro Lublanskeh fhovnirjov pod
shmarno goro v lej ti 1781, po eni
turshki vifhi. 13

Kok urrni derdra Lublana v’ polje,

Junaki kjer nje fhe v’ verstah ftoje,

K’ veselemu ognu bron njim sgvony
She turshke, in’ bobn v’ zlim njega germy.

*

5 Kok’ pukshe slone na ravneh ramah!

Kok’ jeklu svity se v’ mozhneh rokah!

Kok’ giblejo se v’ shtriz tesne verste
Potem, kar pishale, in’ bobni vershe.

*

Sdej gredo naprej, fdej trdne stoje,

10 Vse skupej se fdej, fdej v’ tropah verste,

Sdej shajajo skupej, sdej lozhejo se,

Sdej te sem, kje une brazhajo se,

*

Al’ k’ bobn njim vkup, vkup, vkup fagermy,

Vsa vojska 14  se spet, ke b’ trenil fdrufliy,

16 Se sklene, skupstisne, in’ fhelna zhasty,

K’ mushtranju, k’ strel anju perpravna stojy.

*

Perdirja vojshak. Blisk sviteshke mezh

Njim mahne v’ ozhy, fhe drugega vezh

Ni shlishat’, ked: Ogn, tresk, taf, paf brenzhat’
Nezh videt’ ked ogn ’s njeh zelov 15  ferzhat’

*

20

12

(Stran 17.) Sdej desna se plat, fdej leva se stran

Sabliska, in’ fdej pody nam wel dan

Ta sredna ’s zhastitem tud’ dimam ’s ozhy.
Sdej žela skup vojska na enkrat vstrely
*

25 AT k’ bobn njim spet fapoje shumezh,

Strel neha bersh us germenje je prezh.

Dim fgine. Turk trobe, in’ bunka, zhin, zliin,
Zhifhina korafbo njim glasne zhifhin. 16
*

Spet vide oku pregnane 17  vojske
30 Kok’ rozhnu v’ plati fdejlene so dve.

V’ ovinke kok’ bode tam una fa to,

Ta tukaj kok varnu se vstavla pred njo.

*

Kok’ una fajet to skusha tesnu,

Kok’ uni se ta sprutstave serzhuu
35 Kok’ vlezlie se una v’ nafgledne verst§,

Kok’ fbira ta tukej se v’ goste trope.

*

Na enkrat od vseh perdere strany
Sem una, in’ to v’ tesnobo tishy.

Ta brane se, poka od unod, od tod,

40 Njen ogn krog ferka, ked strele povsod,

*

(Stran 18.) Sdej metshki 18  lejte gorezhi von ’s nje,

Ter ’s ognam mude sovrafbne noge,

In’ ta k’ napomaga fdej tukej nji vezli,

’S nastavlenem jeklarn odgajnja nje prezli.

*

45 Tok’ jako ke njo tu vide leta,

Perjafnu roko nji fdajzi poda,

Serd mine obojeh, na enkrat je myr
Sapored derdra ga us skupej fhovnir. 19
*

Lublana zhes tu, kar videla je,

50 Vesela hity, k’ njim blifhati se.

Zhast svojm junakam perludnu sbumy,

Ter witeske vejze fa kape sady.

13

(stran i9.) Na kraynske Fante —

Kurje woj.

Dva ptuja petelina

Sta skup n’ en dvor perslila,
Kjer vsa kurja drufhina
Je skupej (brana bla. —

5 Ta dva ’s zhastjo sprejeti
Domazh petelin je
Sazhel veselu pejti,

Ter k’ njima blifhat se. —
Sa njim je perfibala,

10 Se lepa jareza,

In’ ’s njo vred perskakala
Sem urna grahorza. —

Po tem, ke pofdravile
Sta jeli perjafnu ble,

15 Sta fdajzi povabile

II kosilu jeh ob§. —
Perludnost njeh ke vfela
Ta petelina sta
Sa zliast si, prov vesela
20 Se fdajzi njim vdasta, —
Ter gresta, kamer pele
Petelin jeli domazli,

Mod kure zherne, wele,
Perjafnu gogotazh. —

25 Tukaj ponude njima
On ajde in prosa
In’, kar on vezh she ima
Tud’ kebrovga mesa. —
(Stran 20.) Pokojnu, myrnu bilu

30 Vse toku dolgu je,

Doklej tu njeh kosilu
Tukej terpelu je. —

Al’ ke sta nafobala
Sh§''petelina se,

35 Na enkrat se resklala

Vsa njeh perjafnost je. —
Sakaj Pepelzhek mogl
Terpeti ni tega,

14

(Stran 21.)

Per Jarezi de Vogl
40 Vezh koker on vela —

In’ k’ Vogl tudi otshe
Per une kaj velat’
Pepelzheku mogozhe

Ni blu tu dajl prestat’. —
4B Satu on gogati

Nad Voglan bersh fazhne
Ter 'mu naprej metati
De on, nav§m kaj, je. —
Vogl postrani gleda
50 Pepelzhka, ’s ozhy
Obeli ’mu jefa bleda
Posili von ferzhi. —

Se vstave, in’ fnositi
Se nad Pepelzhekam,

55 Sazhne svoj klun brusiti,

De njega rata sram. —

In’ ke tu poslilushati
’Mu ni mogozhe vezh,

Na us glas on vrishati
GO fazhne: Na mezh, Na mezh.
Gresta, pirje shopire
Se qvisku vsakemu
Smert klun nastavlen mire
Un’ tem’, ta unemu. —

G5 Keb’ trenil fdej sferfrata
Skup slobna wytefa,

Ter fa greben zefrata
Se en t’ga drugega. —
Domazh petelin pride
70 Se med nje falety,

Pepelzhek sam bersh vjide
Vogla on prezh spody. —

O vwoga petelina!

Sakaj sta wyla se?

75 Povejta, kje drufhina
Sdej vama luba je?

Oh! kure so fwejfhale
Od vaju bersh obe,

Ter vama so ostale
80 Vskubene glave.

15

Poeta.

0 fantji! vas ni sram! fa nezh se toku klati ?

Vam vasha kry mordej fa tu v’ fhilah fhivy?
’s z h as tj o fa Jofhefa vi fnate prelivati

Njo, Njega je, fajn’ fajn’ nej lc samu fhivy

Na pralne ob§te.

Nezh ti mi fhiv nadash, po smerti pravesli dal
bosli meni kar imash, Oh se she niše wal,

De h’ si navoshil jest,

Te skorej v’ jamo nest’.

Martialis. lib 11. Ep: 37.

(stran 22.) Putigram 20  inu en Povsh.

Putigram enkrat lefhati
Vgledal enga povsha je,

Tega vfame, in’ fdihvati
K njemu on toku fazhne
5 Povsh moj! O podoba moja
Se ’szer, al’ oh srezha tvoja
Vezhe je, ti, ti fapert
Se fnash ’s tem saj veseliti,

De na mife ti fnash pridti
10 H ’kirem je mi vhod fapert.

Srezhne povsh! vse tebe yshe,

Sa te se Bohinz poty.

On prekople, on preyshe
Sterme hribe, in’ pezhy,

15 On ’s veselam najde tebe,

Stabo on odfhale sebe,

Ti sladkash mu grenke put.
Jest fdihujem v’ moji jezhi
In’ k nasrezhi moji vezhi
20 Sa me ni nobeden trud.

'Stabo wogat gre v’ Lublano
On shtemanu, vse pervre
’S hish, ter fa te mujo dano
Bersli dragu ’mu plazhat’ ’tshe.

16

25 Tvojo pefo roka wela
Telita, al’ be tebe vfgla.

In’, ob! ti dopadesh nji

(Stran 23.) Sa me pak nehzhe namara,

Nehzhe fa me napobara.

30 Vse me lefhat popusty.

In oh srezha! zol lupina
Tvoja toku srezhna je,

De fa shalo se Bogina
Ktira lepa v’ njo fapre,

35 V’ to fa fhidane se mrefhe
Ona sama tu faprefhe

In’ k’ en povfliek v’ nji tizhy.
Al’ oh v’ mojo, v’ mojo hisho
Tud’ na tok’ nadolfhno vifho
10 Prid’t’ nobene videt’ ni.

O moj povsh! kedaj svitila
Nama bode se spomlad?

Ktira nas bode reshila

’S naju jezh slcus mejkslie hlad
45 Ktira fupet bode dala,

De me dva se sprehajala
Po snofh§teh bodema,

In’ po verteh de lafila
Borna, ter se veselila
50 ’S mladem zvetjam spet ma da.

Povsh:

Moj gospud! zhe jest v’ resnizi
Govoriti ’s njimi smem,

Koker mislem, po pravizi
Le samu tu njim povem.

(Stran 24.) 55 De jest tu nasm§m fheleti,

Kar ony ote imeti,

Ter de meni lubshe je
Sima, koker gorku lejtu
V’ ktirmu plafit jest po svejtu
60 Revnu bodem mogl se.

17


O gospud le merfla fima
V’ ktiri sem jest us fapert,
Sama mene rada ima,

Ter po meni otshe vTnert’.

65 Al’ ke toplu lejtu pride,

Mi vsa zhast, vsa zena vjide,

Vse me ’s vertov verfhe prezli
De, zhe otshem fliiv ostati,

Na verteli se perkafati
70 Jest nasmem nekjer prevezh.

Oh nikar enaki biti
Nej mi oni nafhele.

Sizer be ked jest nositi
Mogli tud ony roge.
lo  In’ oh kok be gerda bila
Glava njeh, keb’ se svitila
Na nji mordej krona ta,

Satu vsak tu ostanimo 21
Kar smo, ter si pervoshimo,

,C:0  Vsakatire, kar ima.

Na Paulo.

Pavla otslie mene fa mofha imeti,

Al’ jest notshem Paule fa fheno si vfeti.

Paula je prestara. Ja, ke b’ starslie bila
She, be otl jest, de bersh se spet flozila.

Martial 1: 10. Epig: 8.

(stran 25 .) Na nahvalefhnost

Lev inu Podgana.

Na eni tenki niti
Pervefan je sedel
Na svoji mozhni kiti
En grofovitne lev.

*

18

(Stran 26.)

K’ temu se perdrufhila
Ena podgana je,

Ter ga nagovorila
Toku ponifhnu je :

*

Krayl moj! koku fgoditi
Se moglu je letu.

De ti na eni niti
Pervefan si terdu?

*

Lev rezhe: O! podgana !

Sakaj se zhudesh ti
Zhes tu, al’ tebi fnana
Lestnust she moja ni.

*

Na vesli de rajshe biti
Vseskufi ’tshem fapert,
K oker pak se lotiti

Ta shibke nezh reftert,

*

Ha! mozh je meni dana
Le fa mozlme vervy,
Satu, moja podgana!

Mi mar fa nite ni.

*

O Krayl! zhe pomagati
Jest reva tebi smem,
Snasli meni le vkafati
De jest to nit prejem . 22
*

Lev nji ’s glavo perkima,
Podgana nit preje —
Sdej panog on vezli nima,
Ter prost is jezlie gr §. 28
*

Podgana, k’tira mene,

De lev hvalefhn’ bo,

Gr§, njega vonkej spretne
’S perkloneno glavo.

*

5

10

15

20

25

30

35

19

Lev, ktirega sram biti
Satu fazhelu je,

Popade, ter daviti
40 Podgano to fazlme.

*

Podgana fazvilila
Je bila tu samu
O lev! sem faslufliila
Jest dobra reva tu. —

*

45 Jest otl be voshiti

Si, de bi mogl rezh,
Takeh podgan zviliti
De jest nashlishem vezh.

Na Skopina.

Skopin ima jefar stu stukrat, in’ she vezli,
Sit vonder ni nigdar, ’nigdar 'mu ni prevezh.
Sit, pravesh, de on ni nigdar. Tu je prevezh,
Oh na govori ti, te prosem, tega vezh,

Sakaj jest vem, de bil
K’ vezhirji en komar
Prevezh mu, in de pyl
Ni vina vezh nigdar

Koker en fingerat, Tok sit je on shl spat.

(stran 27.) Na novega lejta dan: v’ lejtu 1782.

O vezhne! k’tire sam nigdar nanehash biti.

Katire sam ti se nigdar na spreminish,

Katire sam velish, de vse ima miniti,

Katire zbaše nam ti v’ zhase refdejlish,

5 Katire rezhesh: Luzh nej bo! luzh shlishi tebe,
Je bersli, temota vsa is svejta prezli fwejihy;
Dan weP zhloveku nej refgerne k’ pridu sebe!

On je, in’ njega fhar us k’ delu ’mu svity. —


20

(Stran 28.)

Nej pride nozh nafaj, nej pridne put’ mu fbrishe
10  Iz zhela njene hlad, nej sladke sajn tresla

V’ ozhy 'mu blede svit. Bersli nozli je, gre v’ lefliishe
Zidov trudne, Mrak 'mu tih k pozhitku fhe migla.
Toku te dan, in’ nozh zhaste, stre mejsze lejta
Stre zhase stu, in’ oh! oh tudi, tudi ti
15 Ked senza fginejo fapored vsi is svejta,

Kje lansku lejtu je? Kje je? shlu je, več ni. —

Kje sad je? kje je prid? smo mi kaj perdobili
Si v’ njemu? je mordej fabstojn nam danu blu?
Komu, Koku, Sakaj  smo v’ njemu mi slufhili?

20 Gospudu al’ samu? al’ Pridu gmajn samu?
Al’ samem nam samu?  Kaj smo mi perfadeli
Si f eno mujo tu, samu letu dasezh’,

Sa kar smo lejtu tu samu, samu imeli?

Kaj tresesh se serze! kaj moresh k’ temu rezh’ ?

25 Stermish, movzhish, navesh, kaj de b’ odgovorilu,

Oh! al’ en fnamene letu ozhitnu ni?

De spoteknilu ti v’ tem se se, al’ greshilu
Zol dostikrat, al’ vest v’ tem tvoja prizha ni?
Gospud tvoj kdu je bil? Gospud, — al’ pofhele nje,

30 Katir’mu streglu se fvestu, skerbnu, samu.

Al’ svojt fgol sam? al’ ni vsezhihernu fhivlenje

Le njemu samemu vselej fhivlenu blu? —-

Sa vezlmost kaj se ti skus želu lejtu st’rilu?

Oh! hudega dovel, zol malu dobrega,

35 In’ malu tu kedaj je vse prov dobru bilu?

Kaj strilu se tedaj v’ tem’ lejtu fa Boga?

Kaj strilu fa gmajn prid? — Kaj so opravki tvoji
Sa eni dosehmal fa tvoje blifhne bli?

Kaj strilu ti se, kar v’ potrebi njim be v’ svoji
40 Kaj pomagalu blu ? — komu so k’ pridu bli ?
Nobenemu. Oh fakaj se ti tedej fhivelu

Na svejtu dosehmal? — Oh fej te bodi, fej
De ti tvoj shivesh se od prida gmajn prejel u
Katirmu slufhit’ mar ni tebi blu kedej.

45 Dervu, je djal Gospud, katiru napernese
Sadu, nej bode prezh od tav odsekanu!

’S Sadovja mojega nej se na ogn nese!

Sakaj en prostor be imelu she onu?

Na femli? Inu spet: Katire delat’ netshe,

50 Tu tudi nima jest, Nej revne bo povsod

21

Nej sroshena njemu povsod na prut pertezhe,

Vse tare njega nej od unod in’ od tod.-

Odlog, Gospud! odlog, samu she fa tu lejtu
Jest prosem, k’tiru dans nam se rodilu je,

55 V’ tem tebi fhivet’ jest samu fhelim na svejtu,
V’ tem tebi le dopast’ jest otshem mujat se.
Vsem k’ pridu otshem jest po mojmu stanu biti
V’ katirega me bosh mordej poklizal ti,

In’ volo de nabo nezh moglu spreminiti
60 To mojo, Daj pomozh mi vselej tvojo ti.

(Stran 29.)

Sadovolne Jetnik.

Dolgu res je, kar lefhati

V’ moji jeziti morem jest,

Al’ ke to prov spregledvati
Jest fazhnem, morem spofnati
5 De njo ni teshku prenest

Ja, zol, de ta temna jezita
Mi je ta narvezha srezha.
o

More vezhe srezha biti?

V’ to ’s fhovnirji bom pelan
10 De kus ni se podstopiti
Me nobedn’, al’ kaj striti

Mi od teh bom varovan.

Ja she edn’ zol pred vrat’i
’S nago sablo more stati
o

15 V’ enem gradu jest stanujem
Ena vsok’ga vajvoda,

In’ deslih napotrebujem
Jerperg teh, in’ naplazhujem
Zhimfha tu nobenega,

20 Vonder s teh nobedn mene
Tu po sili ■'von nafhene.
o

Kdur sem pred me otshe pridti,
More dosti dolgu stati
Na dvorishu, ter prositi

22

(Stran 30.)

25 Vshlisli moj tukaj fadobiti,

Vezhkrat tud’ dragu plazhvat’
Ter szer tok’, de bode njemu
Malkedej tu perpushenu.
o

Kremes tok terdu fapreti
30 Vstanu ni svojga slata

Koker mene |: de b’ kdu vfeti
Me na mogl,:| ’t§ imeti

Tu vseskus’ fapertega,

Ja sam Klukez, 24  be se vriti
35 Sem na mogl po me pridti
o

Bres skerby vse v’ moji jezbi
Tukaj myrnu jest lefhim,

En slufbabnek meni strezhi
More tukaj vsaki rezili
40 Vse skus njega jest dobim.

On, perjatl ta moj (veste
Mi pernese pyt, in’ jeste,
o

Pizhlu res je, kar on meni
Tu skus linzo pomoly,

46 De b’ prevezh na blu k’ nobeni
Shkodi, vse kosilze v’ eni
Sami rihti le stojy,

Savle fdravja vina pyti
On nasme mi perpustiti.
o

50 Toku trefnega derfhati

Mene more on vselej
De, ke b’ jest kje krog shtorklati
Jel, al’ se opotekati

Napowyl glavo kedej
65 Ter de b’ drugi dan debele
Gerzhe mene nabolele.
o

Prost od tlake, prost od dela
Sem jest tukaj vsake zhas.

In’ de b’ lib se mordej vnela,

(Stran 31.)

23

60 Ter ’s plemenam fhe gor§la
Kje zol ena žela vas,

Me nelizlie vodo nositi
Sem nasile, njo gasiti. —
o

Sonze nigdar me napezhe,

65 V’ hladni senzi jest sedim,

Snoj is zhela mi natezhe,

Desh da mene napertezhe,

Burje se jest nabojim.

Muh naslishem jest shumeti
70 In’ tud’ ne komarjov pejti.
o

AT kar narvezh je od tega,

Shena tukaj na ragla
Nad glavo, ter se na krega
De nji manka unga, tega,

75 In’ de njena navela.

De otrok fa kruh vekati
Mi ni treba poshlushati.
o

Srezhna jezha! v’ tebi spati
Dosti zhasa jest imam
80 V’ tebi tuhtat’, v’ tebi brati
Koker otsbem, al pisati

Vselej bres vse fmote fnam.
Ti tedej o luba j§zha!

Se narvezha moja srezha. —

Na enega namernega obiskavza.

Zhez vse ti godernash,

Kar je per nas,

Sakaj na godernash
Tud’ sam zhes sebe ti?

5 De pridti te sram ni

K’ nam vezhkrat vas.

24

(Stran 32.') Na prihod vikshega Moshkovitarskega Vaj voda
V Lublano, ta 12 dan Prosenza v’ lejtn 1782

Pershl je Vajvod v’sok spolnozhneh dufhela
Vre vsa Lubna skup gorezha od fhela
Ga videt’, Vsa v goste se trope skup tishy,

ShQ Velizhastvu se v’ njenu oku blishy
5 Njegovu fdej. Al’ tu ke hitre kojn je prezh
Odtegnil is ozhy, se vnela je she vezli.

Hity se fbira, vsa, vsa se v en kup tisliy
Hrast mozhne grata slab, pred njo, ob fhe jezhy
In’ poka on, fdej se on vdere, fabunkla
10 Lublane pol fa njim fvaly se kje na tla

Med tem se perderda v’sok Vajvod, gre v’ kafin,
Kjer zhakalu njega je vezli ked stu Bogin
Vse sorte, in Bogov. Zhas kratek ti njemu
Skaklajo, kulkajn je mogozhe vsakemu.

15 Al’ trud navshezhe ga dajl bit’ tu napusty,

Zhes ure dve 'mu fhe k’ pozhitku jit vely.

Gre, spy, in’ drugi dan on fgine fupet prezh
Lublana joka se, de njega nima vezk.

Njegov spomin je sam ostal le she per nas
20 Zhastit bo on per nas ostal tud vsaki zhas. —

Na eno sramofhlivo fheno.

Sakaj na nalyesh
Kafarz si polnu ti?

Mordej de menesh ti,

De jest navem tega
5 Skrivaj de ’s lonzheka
Ti vezli, ked jest pyesk. —

25

(Stran 33.)

(Stran 34 )

Na vesele prihod Piufa VI
Rimske Papefha
V Lublano ta 16 dan Snsheza
Anno 1782.

Piska rofhizh: Pins pride.

Shlishe Kraynz, ter skup ifide
Na vseh zestah se gorezh,
Tukaj zhaka na ozlieta
5 On syn brumne, ter obeta
Si od njega bloger rezh.

*

Sdej, ke vos svet ga sem pele
V’ trope fdajzi se vesele

Shelne Kraynz us skup fgosty.
10 Zeste, ulze, vos obsuje,

Ter ga bres velike muje
Si odpelat’ napusty.

*

Te on vide, serza vname
Se, ter v’ duhu te objame
15 Ozha syna svojega,

Svesto svojo fa ovzhizo
On fposna te, in’ ’s desnizo
Svoj pastirske fhegn da.

*

Kar v’ veseli ti minuti
20 Le tvoje serzti obzbute,

Ti sam v’ stanu niše frezh.

Tu vesh, de samu od sebe
Serze vnetu sile tebe

Tvojim fa pastirjam tezh.

*

25 Stoj Kraynz! Ob nikar namudi
Vos! Sakaj najin zbaku tudi
f bel im v’soka Vajvodna,

V’ brumnosti serze nje vnetu
Hrepeny k’ svoj mu ozhetu,

Pust, de on ga k’ nji pela.

*

30

26

Pride, Kar ponifhnost stfrila
Tukaj je obojeh bila,

Je vesele Angelsku,
Vmokni torej pislive moje
35  Glas! ter pusti, de tu poje
Le Kardelu Angelsku.

Stanovitnost . 26

Upej serze moje! upej!

Ter ked sivna skala stoj.

Zhe se lih perseglu skupej
Vse je zhes te, ternu upej!

Srezhuu bit’ she fnash nezoj.
Kir se dostikrat fgody,

Kar se namogozhe fdy.

Res je, strashe me wodezhe
Terne, strashe, strashe trud.
Al’ ni pak tu bel dushezhe
Kar skus fhele se gorezhe
Le objame in’ skus put?

Ter, kar dajlshe se fhely
Se nam vselej slajshe fdy.

Terdna stoj tedej, Emira!

Nigdar nej te strah nabo.
Pust’, nej gora se podira,

Pusti, nej se femla vdira
Trepeozha pod tebo!

Lubi, upej, terdna stoj,

Dans Amynt fna biti tvoj!

Ja, Amynt! ja terdna biti
Vselej sem sklenila jest,

Ja, Amynt! te fadobiti,

Jest po ternu 'tshem hoditi
Rada in’ gore prenest.

Nezh slabel me nabo trud,
Nezh grenil me nabo put.

27

Opombe.

1  Welche das A beibelialten, und es von dem deutschen 21 zn unteraclieiden mit dem
accentu vegio bezeiclinen wollen, liaben gute Griinde, aber wie werden sie das verliingerte
A bezeiclinen ?

2  TJnstreitig ist es, daB di e Al ten vor dem O ein H, und so anstatt otsliem Hozhem
oder Hotshem geschrieben liaben. Aber warum ? Warum allein in diesem Worte? Warum
soli ein Buchstab in einem Worte seyn, den man nicht ausspricht? Unterscheidet [sicli]
donn nicht otshem,  icli will, ozhm  ein Stief-Vater? — —

3  Icli bitte um eine griindliclie Ursach, warum man nicht tiga  fiir tega  allezeit
schreiben soli, indem es allezeit s e in heifit?

4  Das polnische D des Herrn K. gefiel, wenn es erlaubt ware, dio Buchstaben zu
vermehren. Ich wiirde aucli aus dem russischen Es (C) ein neues scharfes Es, z. B. ein
solches S aussinnen, um den Streitigkeiten ein Ende zu machen, aber es ist mir halt nicht
erlaubt, und etc.

5  Diese Verdoppelung halte zwar ich fiir iiberfluBig, sie konnte aber doch gestattet
v?erden.

6  Mit FleiB hab ich od fgur und od fgdrej  geschrieben, um zu zeigen, daB das o
sich in ein u verwandeln konne. Die Ober-Krainer aber verwandeln es gar selten.

’ So findet man es in der Slavonischen, Kroatischen etc. Sprachen und in den altesten
Buchern Truber[s], Jur. Kob. Bukvar etc.

8  Man sehe es in dieser Demonstration, der Illyrier schreibt uacTi, uacu. 1 , etc. Synod.

Illyrica, der RuB uaeu>, aacu etc. Rodde gram., der Truber uact, uacn etc. in Ep. S. Pauli,

Dalmatin čast, časi [v glagolici] etc. Edit. Spovid, Lausnizer ZaB, Zafli etc. Gram. Haupt.,
Kroaten: Cliafz, Chafzi etc. Evang. Croat., Slavonier Csas, Csasi. Angielich Gram. Die Krayner,
welche das runde S fiir das scharfe annehmen: zhas, zhasi etc., allezeit mit unveriindorten s.
Die hinge[ge]n, ■»elche das lange f fiir das scharfe annehmen allezeit mit Veranderung,
Zusatz oder sonstiger Verunstaltung ihres f. So z. B. schreibt Adm. R. D. J. zhafs, zhafa.
Warum eine Verdoppelung am Ende, wenn das lange f fiir sich scharf ist? Warum nicht

aucli in der zweiten Endung: zhafsa? — Adm. R. D. C. schreibt zhaf, zhafa unverandert;

aber das lange f am Ende gefallt auch einigen von seiner Partei nicht. — HI. K. schreibt
zlias, zliasa; aber warum diese Veranderung in der zweiten Endung? Verliert et\vanu
in dieser das runde s seine Potestat? Doch ich muB wieder zum meinen kraynerischen
Quo moribus Versen. Diese Note ist zu lang.

9  Man lese nur den Truber in lateinischer Schrift, findet man’s haufig.

10  Truber und Georg, mit dem Witznamen Kobila, liaben die ersten das lateinische
Alphabet angenommen, ut ostendit P. Marcus.

11  (V b še sledita dve kitici:

Al’ on kumej se ofdrave,

Spet sterd lifat’ se naprave,

Spet von ’s gojfda pergrenzhy,

Spet k’ pajnovam on gre bljifhe,

Spet on v-oha, spet on lifhe,

In’ se mamit’ napusty.

Tu k’ fa lmdu gori vfele
Njemu so varne zhebele,

Vse skup vajn flete
Ter ga oslepe.


28

Medved! povej, kaj je bilu,

Kar ti je ozhy steknilu?

Sladnost, sladnost on grenzhy.

Wore revefh! ti so meni
Smilesh. Al’ oh! niso eni
Ti enaki fmed ludy?

Tem, tem medved, tem grenzhati
Nikdar nimash ti nehati:

Sladnost oslepy
Tud’ umne stvary.)

12  V h sledi :

Spomni sonze! kok’ lubila
Sem gorezlie jest tebe.

Od prihoda sem vertila
Se fa tabo in spremila
Notr do odhoda te,

Sdej, kar ti se mi se skrilu,

Jo vso mene polomilu.

Glej! kok’ spadlu slatu moje
Vse mi je fho is glave,

Glej, kok’ vmira pirjo moje,

Kok’ se na skrivanje tvoje
Shile v’ meni vse sushe,

Kok’ se shtibla vsa podira,

Lome, pada, v’ femlo vdira.

Sonze! sonze! povej meni! itd.

13  Dies hab ich nur so, \vio ich mir es nach jemaligen militarischen Ubungen vor-
gestellt hab (vveil ich es zu sehen nicht die Macht hatte) geschrieben.

14  b: Vojska, po slovenslui se rezhe zel Regiment.

,s  b: Zel je ena stara beseda, Rohr.

Zhefhinam hcifit den Oberkrainern um Neumarkel herum etc. mit kleineren Iland-
Glocklein lauten und so aucli zhefhin  eino Handglocke. Es scheint, daB os den nattirlichen
Ton gut ausdriicke. (b: Zhefhin  od Krajna gori pruti Lubelu inu tam okuli je fgvonzhek.
Sa tu pravejo zhelhinam,  wenn sie mit der Handglocke lauten).

17  b: pregnane  nicht vertrieben, sondern sinnreich.

18  Metshek heifit den Neumarklern ein Paln und vielleicht recht von motshem,  worfen.
NVolier die Laibacher einen Paln [b: balm] fhoga nennen, mogen sie sicli rechtfertigen. —
Durch Metshki gorezhi will ich also, wegen metshem werfen, eine Granate verstehen, die
man einstens aus den Patalions Karenen (?), oder wio das Ding hieB, zu tverfen pflegte.
Hab ich nicht recht, so hab ich wenigst eine Ursache.

19  Das Lauf-Feuer habe ich darzu erdacht, es war sonst am Ende bei dergleicheu
Ubungen gebriiuchlich.

20  b: Putigrom.

21  b: Satu vsak’ tu ostanima

Kar srna, ter si pervoshima
Tu, kar sleherne ima.

29

22  V b sledi: Taka potreba biti

Na bodo tebe sram,

De ti se, se reshiti

To nit pretergal sam.

23  V b-rokopisu je pesnik spremenil drugi del basni ter vpletel v njo živalsko svatbo
(prim. Štrekelj, Slov. nar. pesmi I. št. 972 in sled.): po narodni pesmi

Sa tu bvalefbne b.iti
Lev otslie pruti nji
Ter vkafhe nji prositi
Bersh eno gnado si.

Podgana vsa vesela
Zhes tu kar reki je
Lev. S’ je korafho vfela
Ter pred n’ vergla se:

Moj krayl! ke b’ se fgoditi
Tu moglu, proseni te,

De s mano farozhiti
Tvoj syn be otl se.

Ha, ha, ha lev smejati
Se jel je na us glas,

Odgovora de dati

On mogl ni en zhas.

Smejozh she on k’ nji prave,

Nej tu se ti fgody. —

Podgana gre, perprave
Vse svatevske rezhy.

Syn pride. Vsa fverina
Je v’ svatje fbrala se.

En medved starishina,

Medvedna teta je.

Drug Tigr, in’ Drushiza
Je urna Veverza,

In’ kuharza Lesiza,

Podlasza kevdrarza.

En Bistrovid ’tshe biti

Oslitir njeli. Vovk mesar,

In’ sam Slon porozbiti
Ponnde se ta par.

Ju! ju! tok’ isdelena
II poroki flie versta
Gre. Pride. Porozhena
Lev in’ podgana sta.

30

Dan njim veselil mine.

In’ k’ nozh vse omrazliy,
Slienen s nevesto fgine,

Se vlefhe in faspy.

In’ ko okni’ oberne
Se ponavedama
Se na podgano fverne,

Njo stare in’ smenza.

Ta milu fazvilila
Je bila tli samu:

Sakaj sem jest mofhila
Zhos stan se napezhnui

Ob! otl be voshiti

Si, de be mogl rezh:
Takeh podgan zviliti

De jest na shlishem vozh.

24  Klukez, ein jemaliger beriihmter StraBen-Riiuber in Krain. Er soli sich auf der
Transchen selbst erhenkt haben. (b: Klukez je bil en grofnu fbrisan kranjsko tat. On je
na sorslikemu pojlu gojfdizhe lasadil, katiri she Idej stoje, ita vulgus communiter.)

25  Edino v b.

-rvt^R/ -juM/rvU/tv-«/ /VVV/ČU. At- jnAlJlAVvUvjt-vn ■

Kleinmayr &  Bamborg v Ljubljani.