zato ugotovitev, da so v te j reg iji še vedno iz raziti ag ra rn i in n eag ra rn i p rede li te r dem ografsko ogrožena in neogrožena področja , k a te r ih razvoj je v velik i m eri pogojen z u rb an izac ijo v V oglajnsko-sotelski reg iji. A nton G osar Socialnogeografski aspekti socialnega razlikovanja med slovenskim i po­ krajinami, Geographica Slovenica 3, IGU, Ljubljana 1974, str. 182. T re tji zvezek G eographice Slovenice, občasno izh a ja jo če geografske p u ­ b lik a c ije In š titu ta za geografijo U niverze v L ju b ljan i (IGU), p rin aša re fe ra te s sim pozija, posvečenega 10-letnici d e lovan ja om enjene o sredn je slovenske geografske instituc ije . P ub likac ijo je u red il M irko Pak. N aslov zvezka že sam po sebi nazorno govori o naravnanosti geografskih raziskav, o p rav ljen ih pod ok riljem IGU. Bolj k o t p rik az 10-letnega raz isko ­ valnega dela sodelavcev IGU im a p u b lik a c ija nam en p o u d ariti širino in usm eritev raziskovalnega dela, ki ga IG U zasleduje. K akorkoli že ocenju­ jem o op rav ljeno delo, ne m orem o mimo pozitivne ocene nam enov ozirom a doseženih rezu lta tov ; število sodelavcev p riča o vlogi In štitu ta , k i si je v časovno k ra tk e m razdob ju p ridob il širok k rog sodelavcev. Ravno tako po­ m em bna je d ružbena angažiranost o p rav ljen ih raziskav. O b jav ljen a dela k lju b ju b ile ju IGU ne p red sta v lja jo n a jk v a lite tn e jš ih raziskav posam eznih raz iskovalcev — sodelavcev IGU. pač p a nud ijo vpogled v n jihovo tren u tn o raziskovalno dejavnost. Z aradi velikega štev ila prispevkov je nem ogoče, da bi jih p o d robneje predstav ili. D irek to r In š titu ta za geografijo U niverze, V ladim ir Klem enčič, je v uvodnem refera tu orisal 10-letno delovanje Inštitu ta , njegove akcije in p ro ­ gram dela v prihodnosti. V pliv socialnih de javn ikov na izrabo zem ljišča je p redm et p rispevka J. M edveda. Izhodišče n jegovih razm išljan j je spoznanje, da v rednost n a ­ ravn ih razm er za k m etijsko izrabo tal določa splošna s to p n ja d ružbenoeko­ nom skega in tehničnega razvo ja te r po trebe po p re h ra n i ali določenih p r i­ delk ih v posam ezni d ržav i ali širši gospodarski skupnosti. V. B račič je na p rim eru zem ljiškoposestne s tru k tu re opozoril na pom em bnost po javov v p re ­ tek lo sti za razum evan je sedan jega s tan ja . N ek a j n a jv až n e jš ih spoznanj iz širše raz iskave p rosto rsk ih problem ov v inogradn ištva v S loveniji je podanih v članku B. Belca. A vtor je m ed drugim op redelil po različn ih k r ite r ijih v inogradn iške površine v procesu opuščan ja obdelave. B. K ert je skuša l p re d ­ stav iti n ek a te re fiziognom ske in d ružbene elem ente in procese v Pesniški dolini z v id ika izvedenih h id rom elio rac ijsk ih del. Izredno ak tua lna problem atika tedenskih ekonom skih m igracij preko m eje v obm ejni P od ravsk i reg iji je p redm et obravnave p rispevka M. Zgonika. Na te ren u zbrano gradivo je omogočilo av to rju , da je ugotovil p ravo vlogo in obseg tedenskega zaposlovanja p rek o m eje te r p riše l do celovite podobe o k ritičn em socialnoekonom skem položaju tega obm ejnega p redela. N eka tere elem ente in fa k to r je v razvo ju p reb iv a ls tv a in ag ra rn eg a gospodarstva gospo­ darsko m an j razv itih predelov je p rik az a l B. Ingolič. O prl se je na tr i vzorčne raziskave: obm očja Kom ensko-Divaškega Krasa, severovzhodnega dela K rške ko tline in te rc ia rn eg a g ričev ja na severnem o b rob ju L ju b ljan sk e kotline. M. K lem enčič je p red stav il sprem em be socialnoekonom ske s tru k tu re gospodinjstev na Vzhodnem G oren jskem te r vp liv teh sprem em b na k m e tij­ sko izrabo zem lje. G lavni rezu lta t p risp ev k a je tipo log ija km ečk ih in po l­ km ečkih gospodinjstev n a km ečkih gospodarstvih. Zanim iva d e js tv a o n e ­ k a te r ih obeležjih in štev ilu slovenskih izseljencev v V eliki B rita n iji je p redstav il M. V ojvoda. I. V rišer je ob ravnaval v vsakem obdobju ak tualno tem o socialnega raz lik o v an ja m ed m estom in podeželjem , p r i čem er se je naslonil p redvsem na ekonom ske pokazate lje . P rispevek M. P ak a p rin aša spoznan ja o raz iskavah socialnih obeležij slovenskih mest, posebej č e tr ti z naj šibkejšo socialnoekonom sko s tru k tu ro . P rim e rja ln a ana liza splošne in tu ris tičn e razvitosti, k i jo je nap rav il M. Jeršič, je pokazala, da tud i tu ris tičn a dejavnost do sedaj ni prispevala bistveneje k izenačitvi ekonomskega po­ ložaja posameznih občin. Na podlagi analize socialnih in ekonomskih obeležij sezonskih delavcev je pokazal L. Olas na neugodne posledice sezonskega zaposlovanja v Prek­ murju. I. Furlan je poskušal analizirati vzroke odhajanja slovenskih izobra­ žencev na delo v tujino in sicer na podlagi posebne ankete med izseljenim i diplomiranci visokih šol. Krajše poročilo o velikih poplavah v Prekmurju poleti 1972 je prispeval L Klemenčič. Rezultate proučevanj o slovenskem izseljenskem življu je prinesel članek M. Ravbarja. Ze iz tega kratkega pregleda je razvidna pestrost obravnavanih proble­ mov, prav tako se prispevki razlikujejo po kvaliteti, kot tudi glede na metodološke pristope. Morebitnemu očitku, da se problematika posameznih referatov že približuje m eji domene geografske znanosti, moremo z vso pravico postaviti nasproti željo po sodelovanju strokovnjakov sorodnih strok, ki segajo s svojim i proučevanji preko meja svoje stroke na geografsko pod­ ročje. To je želja, izražena ob tej priliki in ne (samo) za to priliko; plotovi vseslovenskega geografskega izolacionizma so še zelo močni. V posebno pri­ znanje Geographici Slovenici 3 pa moramo šteti njeno dvojezičnost (prispevki so skoraj v celoti prevedeni v angleščino), objavo diskusijskih prispevkov ter uspelo likovno opremo ovitka. Marijan Klemenčič Saša Sedlar: Vpliv urbanizacije na podobo in strukturo podeželskih in mestnih naselij v Sloveniji. Izdal Zavod SRS za regionalno prostorsko plani­ ranje in Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Ljubljana, 1974. Str. 107 + LIH. Publikacija z gornjim naslovom je skrajšan in predelan tekst, nekak povzetek doktorske disertacije, nedavno in prerano umrlega profesorja urba­ nizma na ljubljanski univerzi, dr. Saše Sedlarja. Avtor ni bil geograf, kakor bi prav lahko sklepali po naslovu publikacije, pa tudi same disertacije (»vpliv urbanizacije na fizično strukturo agrarno-urbanih naselij v Sloveniji«). Vsi, ki smo ga poznali, pa vemo, da nam je bil geografom dejansko močno blizu po svojem širokem pogledu na pojave v geografskem prostoru, po pogledu, ki je daleč presegal tradicionalno orientacijo arhitektov, iz katerih vrst je izhajal. Kakor ga je njegov čut tudi za družbene in gospodarske aspekte po človeku ustvarjenih prvin tega geografskega okolja navedel k obravnavi te teme, tako je iz istih razlogov močno pripomogel, da se je marsikateri geograf vk ljučil in uveljavil v interdisciplinarnem prostorskem planiranju, katerega vnet zagovornik je bil prav on. D ela na temi, o kateri poročam, se je lotil že v zrelih letih, po dolgem udejstvovanju v praksi prostorskega planiranja in urbanizma in pozneje kot univerzitetni učitelj. Prav te iz­ kušnje so ga nemara navedle, da se je lotil obravnave naselij, ki jih ime­ nuje »agrarno-urbana« ali »podeželsko-mestna«; to je plasti naselij, ki se, tako po socioekonomskem, kot po fizično-oblikovnem značaju, čedalje bolj vrivajo med oba ekstrema v dejanski stvarnosti ruralno-urbanega kontinu­ uma, med »mesto« in »vas« po klasični opredelitvi. Profesor Sedlar je vzel za iztočnico svoje obravnave ta drugi vidik. Ves prvi del publikacije,- ki govori o pojavu urbanizacija v svetu ter v naši širši in ožji domovini pa priča, da se je dobro zavedal neločljivosti obeh vidikov. Ob fiziognomskem je kasneje v tekstu vseskozi pričujoč tudi družbeno gospodarski aspekt obravnave tudi, ko gre za podrobno oznako posameznih naselij. Svojo obravnavo te vm esne plasti naselij začenja avtor z vprašanjem o značilnosti vasi in mest in ga takoj nato poveže s procesom prostorske preobrazbe, tj. s stavbami in fizičnimi objekti ter njihovo razporeditvijo. Analizira vpliv novih prometnic in prometnih sredstev, novih proizvodnih dejavnosti, pa tudi vlogo, ki jo imajo v preobrazbi centralne storitvene de­ javnosti, turizem in rekreacija. Upošteva tudi bližino večjih urbanih zapo­ slitvenih središč ter ta vpliv ilustrira s posameznimi primeri, doma in v svetu.