Generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs ob novem letu i Na veliko vrat sem že potrkala; tokrat pred novim letom pa sem obiskala generalnega direktorja ZP ISKRE Jožeta Hujsa. Tudi tokrat sem si pritrdila v mislih, da so veliki ljudje v bistvu preprosti, neposredni, neformalni. Tak je bil vseskozi v razgovoru tudi prvi direktor našega podjetja. Ni se skrival za fraze, ni iskal odgovorov v zagonetnih formulacijah, ki ne bi bile razumljive prav vsakemu članu našega kolektiva. In čeprav se je prav te dni vrnil iz Mehike, je bil ves čas trdno na domačih tleh, ves čas Iskraš s srcem. Pravkar ste se vrnili s službenega obiska v Mehiki. S kakšnimi vtisi in dogovori za Iskro na latinsko ameriškem kontinentu? V Mehiko nas je povabil mehiški minister za nacionalno gospodarstvo g. Alejo, kije pred nedavnim vodil mehiško gospodarsko delegacijo v Jugoslaviji. Tedaj so med zanimiva podjetja za mehiško gospodarstvo všteli tudi ISKRO, Kasneje pa je gospod Alejo sporočil preko Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje povabilo, naj skupaj z državno delegacijo SFRJ obiščejo Mehiko tudi Iskrini predstavniki. Pri pripravi našega obiska tam je sodelovala naša ambasada v Mehiki, predvsem ambasador Nace Golob. Med obiskom smo imeli razgovore s številnimi predstavniki, ministrstvom za nacionalno industrijo, z zunanjim ministrstvom ter z glavnimi direkcijami nacionalne industrije, oziroma s tistimi, za katere so v Mehiki smatrali, da utegnejo biti zanimivi tudi za naše gospodarstvo. Tako smo se npr. pogovarjah z njihovo telefonsko družbo, z generalnim direktorjem družbe za energetiko, z direktorjem mehiške nacionalne naftne družbe in z vodstvom instituta za znanost in tehnologijo. Ob teh razgovorih so bila določena tri področja, na katerih naj bi se začelo naše sodelovanje. Prvo je proizvodnja števcev. Tu pride v poštev tudi fonniranje skupne firme v Mehiki na osnovi naše licence in tehnologije. Potem področje hišnih telefonskih central, kjer nastopajo, naj bi nastopili tudi mi kot ponudniki v vseh njihovih tovrstnih licencah. Znanstveno-tehnično sodelovanje preko inštituta za znanost in tehnologijo, kjer so korenine odločitev v bodočih tehnikah in tehnologijah, v katero naj bi nacionalna mehiška industrija šla. Iskra mora nujno svojo prisotnost v Mehiki zagotoviti s tem, da nemudoma vzpostavi svoje predstavništvo, oz. lastno organizacijo v bližnji bodočnosti. Iskra ima v svoji zvezdi pet krakov, toliko kot je kontinentov. Ali bo prihodnje leto 1976 Iskrin emblem res že stal na vseh petih kontinentih? „Iskra pravzaprav že stoji na vseh petih kontinentih ■ — z izjemo Avstralije. Povsod poskušamo biti prisotni. Res, to, kar smo v letu 1975 vzpostavili je začetek dolgoročne usmeritve. Smo pa tudi na začetku naše usmeritve v deželi tretjega sveta. Za nas v Iskri pomeni takšna poslovna in politična usmeritev v bistvu usmeritev, ki smo jo imeli že od prvega dne. Vendar pa je realno misliti, da bo do večjih rezultatov iz tega sodelovanja poteklo še nekaj časa. Tudi zato ne, ker naše bodočnosti na teh področjih ne moremo graditi v smislu klasičnega tržnega nastopa, ampak le na modemih konceptih industrijskega sodelovanja, za kar pa nam še marsikdaj zmanjka idej in primerno izoblikovanih novih načmov poslovanja. Potrebujemo več idej o novih načinih v pristopu, več ustvarjalnih idej, pa tudi več smelosti v iskanju, razvijanju in uresničevanju takih idej. Definitivno smo v tem pogledu šele na začetku poti. Naša ovira, da ne moremo naprej so kadri, razgledani zunanjetrgovinski kadri. To je naš zid. Zato ni slučaj, da smo ob zunanjetrgovinski kon- -Ferenci poudarili prav pomen kadrov." Ali menite, da bi Iskra v pozitivnem nadaljevanju zbliževanja v Evropi lahko odigrala kako posebno vlogo med zahodno (EGS) in vzhodno (SEV) gospoda rako skupnostjo? „Ne mislim, da bi mogla Iskra igrati kako posebno vlogo med vzhodom in zahodom. Je pa vsekakor eden od številnih členov v dolgi in zapleteni verigi gospo-darskih pa tudi drugačnih vezi med obema svetovoma. Za pomembno moramo šteti to, da je Iskra, kljub relativni majhnosti in nepomembnosti, v tej verigi take vrste členček, ki je prav naravnan. Pravilno je, da poskuša Iskra svojo dejavnost usmeriti tako, da s tem hkrati omogoča sodelovanje med dvema različnima ekonomskima sistemoma v svetu. Vloga Iskre je sicer majhna, vendar je njen pomen v tem, da je pravilno naravnana." Nemški pisatelj Berndt Engelman je v svoji knjigi Moji prijatelji milionarji v kateri je kritično razgrnil pogled na zahodnonemške poslovne gigante, zapisal: in vendar jih druži isti denar. Kaj menite, seveda, upoštevaje vse velike razlike, kakšni so odnosi med gospodarskimi velikani v taki socialistični družbi kot je naša? In dalje: ali bi Iskro lahko tudi prištevali med velike evropske firme nasploh, denimo, poleg AEG, ali Siemens, upoštevaje tudi vloženi kapital? ,,Globoko sem prepričan, da mora naše gospodarske združbe, in tudi dejansko jih veže kaj več kot zgolj denar, vendar denar kot kapital. Trdini, da to „kaj več" tudi v resnici med gospodarskimi združbami obstaja. Menim, da zgolj denar ni bil nikdar edina vez med delovnimi organizacijami. Značilno pa je, da v zadnjih treh letih poskušamo to „kaj več" bolj jasno oblikovati, to je, definirati in fonnirati skupne medsebojne interese, ki so že sicer tudi prej obstajali. V nekaterih razdobjih poprej jih nismo znali ali pa tudi ne želeli postaviti na pravo mesto v naši družbi. To so dohodkovni odnosi. Nismo jih opredeljevali, niti prečistili, prisotni so pa bili! Proces ustavnega organiziranja pa je v tem, da objektivne dejavnike tudi subjektivno zaznamo in jih postavimo na pravo mesto. Kar se tiče Iskre, pa je nedvomno, da sodi v Evropi med prvih dvajset podjetij z. našega področja elektro in elektronske industrije. Med njimi pridobiva Iskra na pomenu; ne gre toliko za vloženi kapital, temveč so jeziček na tehtnici, ki se nagiba v korist Iskre v Evropski areni njeni kadri, predvsem bi morali biti kadri, njihovo znanje in sposobnosti. Naše uveljavljanje na svetovnem trgu sta omogočila dva faktorja; ki ju je svetovni trg bil pripravljen priznati. To so cene in kvaliteta. Pri obeh pa je odločilen človek, človek-proizvajalec, človek-tehnolog, človek-ekonomist. To je osnova, na kateri smo gradili naš dosedanji uspeh. V tem je tudi naša bodočnost." Klasično izhajajoč iz treh glavnih sestavnih elementov podjetja, to je: materialnih sredstev, tehnologije in delovne sile, glede česar smo med letom poudarjali zdaj bolj ta, zdaj bolj oni element, bi vas vprašala, kaj ob koncu leta in prehodu v novo smatrate od teh treh postavk v Iskri za najtrdnejše in kaj še vedno za najšibkejše? „V odgovor na to vprašanje bi moral ponoviti tisto, kar sem pravkar poudaril. Bodočnost moramo iskati le v tej smeri. Pri tem je pomembno naše povezovanje z infrastrukturo gospodarstva, s šolstvom, z izobraževalnim sistemom... V tej smeri moramo skrbeti za to, da imamo dovolj možnosti za tovrstne naložbe." Kje in kako se je delavsko samoupravljanje v Iskri v preteklem obdobju najbolj uveljavilo? Če se ni dovolj, zakaj? Kje se po vašem mnenju morata delavska demokracija in strokovna poslovnost srečati? „Vsekakor moramo reči, da je bilo za nas leto 1975 kritično prelomno leto kar se tiče samoupravljanja v Iskri. To je leto,.v katerem smo šele dodobra pogledali za zaveso novega sistema samoupravljanja, ki temelji na delegatskem samoupravnem načelu. Leto 1975 je značilno tudi po tem, da se nam je stari predstavniški sistem definitivno zamajal. Morda smo zato izgubili nekaj na učinkovitosti v samoupravljanju, vendar pa smo vsekakor veliko pridobili na znanju, to je, na poznavanju delegatskega sistema, ki se šele dodobra uveljavlja in postaja ljudem domač, njihov. Seveda pa je treba ugotoviti, da kljub široki uveljavitvi v praksi delegatski samoupravni odnos, ki se sicer še vedno neprestano krepi, razčiščuje, še ni dosegel takšne stopnje, v kateri bi lahko vzpodbudil maksimalno izkoriščanje vseh svojih latentnih zmogljivosti, (Nadaljevanje na 2. strani) : | j VSEM DELAVCEM ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZP ISKRA ČESTITAMO K DOSEŽENIM USPEHOM IN SE JIM ZAHVALJUJEMO ZA MARLJIVO IN PLODNO SODELOVANJE, V NOVEM LETU 1976 PA JIM ŽELIMO NADALJNJIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA družbeno-politične organizacije samoupravni Organi poslovodni organi ZP Iskra ter uredništvo glasila „lskra " Ohraniti kontinuiteto Novo leto je pravzaprav trenutek, ko se človek nehote zamisli nad komaj prehojeno potjo in rezultati dela poslovnega leta, ki se pravkar izteka. Zamenjava letnic v koledarju je v bistvu zgolj formalen dogodek v koledarju, kajti življenje in poslovanje se s tem dogodkom niti ne konča niti ne začenja. Ni mogoče zgolj z lepimi željami in voščili, ki si jih izrekamo tako širokogrudno drug drugemu, ob tem objektivno pričakovati velikih, korenitih sprememb na bolje v vsem kar je bilo do sedaj slabo, zgolj zato, ker bomo drugo leto pisali neko novo leto. Kljub temu pa, vendarle smo ljudje, nas približevanje novega leta na nek način osvešča, predvsem o tem, da je naša pozornost nekoliko bolj intenzivno usmerjena v ločevanje tistega, kar smo doživeli in dosegh, ah pa preživeli v pravkar iztekajočem se letu od tistega, kar nas neizbežno čaka v prihodnjem letu, česar še ne poznamo in v kar so usmerjene naše želje, želje po boljšem, tudi po boljših uspehih, tudi po boljših medsebojnih odnosih; vse to pa nam omogočajo zlasti uspehi pri delu, uspehi pri poslovanju. Ne moremo si kaj, da ne bi zadnje dni pred Novim letom vzeli v roke beležnice in si skicirali vsaj priročen obračun iztekajočega se poslovnega leta. Da bi pred novim letom zvedeli nekaj več o ISKRI kot celoti, smo obiskali direktoija področja za ekonomiko in poslovanje Edija Delopsta, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj. Kako ocenjujete, čeprav še ne razpolagamo s popolnimi podatki za leto 1975, trenutek ISKRE pred novim letom? ,,0cene, ki smo jih opravili skupno s TOZD in DO za letošnje leto kažejo da bodo dokaj zahtevne naloge, postavljene s planom za leto 1975, v precejšnji meri izpolnjene, čeprav ne v celoti. Pri tem je potrebno upoštevati težave, ki so nas spremljale, tako na mednarodnem, kakor tudi na domačem področju. Za dosego dokaj ugodnih rezultatov, ki jih predvidevamo za to leto, pa je v precejšnji meri pripomogla akcija sprejemanja tekočili in dolgoročnih gospodarskih ukrepov, ki pa je po našem mnenju nekoliko zapoznela, tako, da so se rezultati pokazali šele v drugem polletju 1975." Kako predvidevate razvoj Iskre v letu 1976, čeprav še nimamo dokončnih zasnov dolgoročnega razvoja? „Z letom 1976 pričenjamo dejansko izvajati samoupravno planiranje s stališča temeljnih organizacij in delovnih organizacij, kot tudi s stališča združenega podjetja. Trenutno smo v usklajevalni fazi, ki kaže, da so tako prognoze TOZD, DO in ZP skorajda identične v osnovnih konceptih za leto 1976. To seveda ne pomeni, da se pokrivajo v celoti na vseh področjih: kot npr. pri programski usmeritvi, rentabiliteti, izvozu itd. Zato bo obdelava v tej fazi, kljub temu, da nam manjka izkušenj, dokaj naporna, vendar pričakujemo, da bodo usklajevanja rodila ustrezne rezultate v smislu nadaljnje krepitve gospodarske moči TOZD, DO in ZP." Ali lahko konkretizirate takšna pričakovanja? „V prihodnjem letu se predvideva preko 6 milijard proizvodnje, pfav tako blažji trend zaposlovanja, pove- čanje produktivnosti in akumulacije. Podrobnejša obdelava teh vprašanj v usklajevanju je razkrila še vrsto pomanjkljivosti in neskladnosti, ki pa jih bo treba odpraviti po samoupravni poti." Kako bi označili programske zasnove za prihodnje leto? „Doba enega leta v programskem usmerjanju je prekratka na področju dejavnosti in proizvodnje Iskre, da bi bilo možno govoriti o večjih premikih zgolj v letu 1976. Kljub temu pa bomo že pričeli z uvedbo nekaterih novih programov, zlasti na področju mikroelektronike in računalništva. Da bodo te programske usmeritve dale vidnejše ekonomske rezultate, pa bo potrebno več let. Zato pridejo tovrstna vprašanja bolj v poštev takrat, kadar govorimo o programiranju na daljša razdobja, na primer v okviru srednjeročnega programiranja ali za programiranja za dobo 10 let. Seveda pa je jasno, da mora biti tudi vsakoletni program usklajen s srednjeročnim. Sicer pa intenzivno pripravljamo srednjeročne plane." Katere pomembnejše težave je realno predvidevati v prihodnjem letu in kako in s kakšnimi ukrepi jih bomo mogli obvladati? Ugodnejše poslovne rezultate lahko pričakujemo le na osnovi večje rentabilnosti, večje storilnosti in boljšega izkoriščanja kapacitet. Naš problem in zato tudi naša osnovna naloga vsekakor obstaja še vnaprej vprašanje produktivnosti, rentabilnosti, kvalitete izdelkov in izvoza. V letu 1976 pa bi bilo treba predvsem nadaljevati z ukrepi, ki so zapisani v stabilizacijskih in sanacijskih programih in nadaljevati z akcijo, ki je bila v naših organizacijah sprožena ob 1. polletju 1976. V tem smislu bo zagotovljena kontinuiteta stabilizacijskih procesov tudi v letu 1976. Mak Generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs ob novem letu Pot na tuja tržišča (Nadaljevanje s 1. strani) ki jih lahko izkaze v smislu zaželene uspešnosti in učinkovitosti samoupravljanja, ki jo nosi v sebi." Glede na to, da ste podpredsednik poslovnega odbora Iskra-Gorenje me zanima, kakšna, menite, je perspektiva, oz. poslovna vizija te organizacije združenega dela v prihodnjem letu? „Glede našega sodelovanja v skupnosti Iskra-Gorenje je bilo leto 1975 gotovo leto omahovanj in iskanj poti za uresničevanje osnovne ideje o skupnem sodelovanju med tema dvema organizacijama, v katero ni nihče podvomil. Vendar smo pri njenem izvajanju naleteli na številna različna mnenja in poglede v okviru obeh organizacij. Leto 1975 je torej boleče obdobje razčiščevanj nekaterih še vedno protislovnih interesov, skratka, to obdobje bi lahko imenovali obdobje težkih porodnih bolečin. Prepričan pa sem, da se vsaka dobra stvar more roditi samo z bolečinami in daje zato nedvomno pred nami obdobje, ko bomo vse objektivne in subjektivne slabosti, kakor tudi vse težave na tej poti premagali. Nelogično bi bilo, da bi taka dva organizma na tako ozkem gospodarskem prostoru ne našla poti za rešitev tistih problemov, ki so skupni in v interesu obeh." Kako se počutite kot človek — povsem osebno — Id ima na ramenih odgovornost za promet 5 milijard dinarjev? „Take odgovornosti en sam nikoli ne more nositi in je tudi objektivno ne more imeti. Sem eden mnogih, tudi tisti, ki mu včasih upravičeno, včasih neupravičeno. pripada težji, grenkejši kos tega kruha. Samo kos! Brez ustvarjenega sodelovanja ožjega vodstvenega teama in širšega kolektiva vseh odgovornih faktorjev pri tem ne mislim samo na strokovne, temveč tudi na politične in samoupravne faktorje take odgovornosti ne more nihče obvladovati. Sam se pa čutim toliko povezanega z usodo Iskre, po 17 letih mojega dela v njej, da menim, da je moje življenjsko mesto v njej, ne pa kje drugje, izven nje, tudi tedaj, ko ne borit več na sedanjem položaju. Ce sem nekoliko natančnejši v tem. potem moram reči, da je rotacija ljudi na vodilnih mestih v takšnem podjetju, kot je Iskra, ne samo nujen proces kadrovskih zamenjav, temveč proces stalnega osveževanja osrednjega vodenja takšne firme. V Iskri bom ostal tudi potem, ko ne bom več generalni direktor. Ne mislim, da bi od tod, moral kam naprej! Upam, da bo še kaj takih na tem mestu, ki bodo mislili tako." Kaj je bilo po vašem v preteklem letu v Iskri poslovno najbolj uspešno? „Mislim, da si laltko štejemo za uspeh to, da smo kot podjetje rastli in ohranili eno osnovnih značilnosti agresivnega nastopanja, četudi smo bili v letu 1975 soočeni z izredno ekonomsko situacijo doma. pa tudi na svetovnih tržiščih, kljub težavam in zmanjšani stopnji rasti. Pomembno pa je tudi to. da smo v izredno težkih likvidnih pogojih zvozili leto brez dramatičnih zastojev in to kljub tem. že omenjenim zunanjim faktorjem, ko smo bili v letu 1975 v teku reorganizacije celotnega notranjega sistema v taki meri. kot jo v Iskri v zadnjih 15 letih nismo imeli. Vsakemu, še tako malo gospodarsko razglcdamu človeku pa je jasno, da je 15-letna doba za vsako obliko organizacije pa četudi se znotraj evolutivno razvija odločno predolga. To srajco smo toliko prerasli, da niti srajčka ni bila več. Zato je popolnoma nepomembno, ali smo novo srajco povsem dobro ukrojili ali ne, pomembno je. ali je dovolj široka in velika, da v njej lahko rastemo. Krojne napake pa ta srajca nedvomno ima! Leto 1975 je mimo vsega, kar smo povedali izredno burno in pomembno ker je bilo eno od odločilnih dob za proboj ustavnih idej in misli v praksi. V tem pogledu smo- bili v Iskri nekoliko konservativni, predvsem. kar se tiče naglosti sprejemanja posameznih odločitev; ali je to slabost ali prednost, o tem se seveda da razpravljati, vendar lahko mirno trdimo, da si v nečem v Iskri nismo bili nikdar v dvomu; daje naš samoupravni in tudi notranji ekonomski sistem že pred leti nedvomno dozorel za večje generalno popravilo! To je. kar sedaj popravljamo, sicer z večjimi ali manjšimi trenutnimi uspehi, vendar brez dvoma in zagotovo s končnim uspehom." Kaj je letos v svetovnem gospodarskem dogajanju vzbudilo vašo največjo pozornost? ,,Mislim, da je za nas najmarkantnejši fenomen nedvomno v svetovni ekonomiki tisti, ki mu pravimo stagflacija. To je fenomen, ki ga klasične ekonomske teorije niso nikdar predvidele niti obrazložile. V taki situaciji se seveda tudi mi nismo vedno najbolj znašli kar sc tiče naših odločitev za zunanjetrgovinsko in dcviznomonetarno področje. Povsem jasno je, da je drastično rečeno, kolaps svetovnega gospodarskega sistema nekaj, kar ni mogoče pripisati, kot to nekateri želijo, posameznim oblikam krize, kot so energetska, monetarna itd. To so definitivno samo zunanji znaki globlje in vseobsegajoče krize, sistema kot celote. Prvi znaki tega so nedvomno bili znaki monetarne krize, in sam sem prepričan, da smo že spoznali vse spremljevalne oblike te svetovne krize, svetovnega gospodarskega sistema, ne samo cikličnega pojava v okviru nekega danega sistema." Česa bi sebi in Iskri predvsem želeli v Novem letu 1976? ,,Če smem govoriti o željah, potem skoraj ne morem ločiti osebnih od tistih, ki si jih predstavljam kot želje Iskri. Želim, da bi bila v letu 1976 sposobna ohraniti svojo integriteto, ne samo in predvsem v smislu fizične integritete, temveč v smislu ciljev in vrednot, ki jih je začrtala v preteklosti, ki jim rečemo nenehen tehnični, tehnološki in gospodarski napredek ne kakršenkoli, ampak napredek na poti v sistem samoupravljanja kot tistega vseobsegajočega sistemskega upravljalca. na katerem je Iskra, taka kot danes je, nastala. Pri tem si nedvomno želim, da hi vsi tisti, posamezniki, ki na katerikoli točki našega notranjega upravljanja vsakodnevno odločajo o majhnih in velikih stvareh, imeli pred seboj zadosti veliko potrebo integriranih interesov in da hi tekoče probleme znali spravljati v pravi prioritetni red. saj se dogaja, da za nekatere odločitve porabimo odločno preveč časa. Sam pa bi našel največ zadovoljstva prav v uresničevanju teh idej in načel, na katerikoli točki in na kateremkoli koncu te naše združbe." TOZD KONDENZATORJI, SEMIČ Spet ugodnejša prodaja kondenzatorjev na zahodnih tržiščih Z zahodnih tržišč prihaja razveseljiva novica, da je slednjič začela vidneje popuščati recesija, ki je zadnje obdobje vladala in razumljivo prizadela tudi naše tovarne, proizvajalke elementov za elektroniko. Pri tem ni bila izvzeta naša tovarna kondenzatorjev v Semiču, ki dobršen del svoje proizvodnje izvaža prav na zahodna tržišča. Znak za resnejše popuščanje recesije so znova oživljena naročila s strani kupcev, ki se miških kondenzatorjev niso naročali ves čas, ko je trajala najobčutnejša recesija, razen tega pa so se v zadnjem času pojavili tudi novi kupci, ki naročajo zadovoljive količine različnih vrst kondenzatorjev. Tovarna kondenzatorjev v Semiču je tako na primer dobila dve izdatni naročili ameriških firm A PC in Magna-vox za metalpolyesterske kondenzatorje, prek firme Guest Electronics v Londonu pa tudi večje naročilo za angleške kupce naših kondenzatorjev. Vsa ta in še druga naročila so vsekakor dobrodošla in bo na njihov račun lahko izboljšati, predvsem zaradi recesije slabše izvozne rezultate, vendar pa bodo tovarni povzročila nekaj težav spričo zahtevanih zelo kratkih dobavnih rokov, ki so jih ti naročniki kondenzatorjev postavili. Glede na izredno kratke dobavne roke za začetne dobave naročenih količin kondenzatorjev so morali v tovarni začasno spet uvesti nočno izmeno, ker jih sicer ne hi uspeli izpolniti pravočasno. Ni dovolj, da kupce zadovoljimo samo s kvaliteto svojih izdelkov, pač pa je dobro ime odvisno tudi od izpolnjevanja dobavnih rokov in zato bo razumljivo tovarna kondenzatorjev storila vse, da bodo dobave Proizvodnja v novembru 1975 I -IX/74 TELEKOMUNIKACIJE ELEMENTI ŠIROKA POTROŠNJA AVTOMATIKA AVTOELEKTRIKA EMO SKUPAJ BRANŽE IC Servis Inštitut za produktivnost in metrologijo (1) 1.338.860 508.617 594.632 605.853 299.186 381.463 3.728.611 49.316 Izpolnitev v 000 din 1 -lX/75 mesečne r. SKUPAJ ISKRA Realizacija proizvodnje 1 XI/74 za ZP ISKRA (dinamična) 15.125 3.793,05: 1.645.363 528.318 568.692 670.529 385.165 318.403 4.116.470 77.732 14.707 168.993 45.228 52.095 66.013 35.009 25.464 392.802 9.113 ZAKLJUČKI ZUNANJETRGOVINSKE KONFERENCE ZA ELEKTROMEHA-NIKO KRANJ Izhodišča Konferenca, na kateri so bili zbrani vsi kreatorji in eksekutorji Iskrine zunanje trgovine, je pri svojem delu uspela analizirati stanje, v katerem se ta nahaja in nakazati, oz. začrtati smernice nadaljnjega razvoja Iskre na področju zunanje trgovine. Naloga nas vseh je sedaj, da sc maksimalno angažiramo za realizacijo zastavljeni)! ciljev. "Industrija Elektromehanika ostaja tudi v zastavljeni)! ciljih doleta 1980, ko naj bi naše podjetje izvozilo za 120 milijonov dolarjev blaga, glavni izvoznik v združenem podjetju. V letu 1980 naj bi naš izvoz znašal eca 50 miljonov dolarjev. Kaj pomeni izvoz za Elektromeha-niko? Poleg tega da z izvozom izpolnjujemo eno od širših nalog, ki nam jih nalaga družba, nam izvoz pomeni vsakodnevni stik z vrhunskimi izdelki in sosobno tehnologijo, ki jim moramo konkurirati. Pomeni nam merilo za tržno sposobnost naših izdelkov v mednarodni delitvi dela, tako po ceni, tehniki in dizajnu, saj jili lahko prodajamo le. če so za kupca vsaj toliko zanimivi kot konkurenčni. V povečano aktivnost v izvozu pa nas sili tudi dejstvo, da bomo našo proizvodnjo lahko pocenjevali, če bomo povečevali naše serije, ki pa so že večkrat prevelike, da bi jih absorbiralo samo jugoslovansko tržišče (števci pogovorov, ploščati releji, telefonski aparati id.). Izvozna konferenca je potrdila še močnejšo izvozno orientacijo našega podjetja kot v preteklosti, kar še posebej velja za Elektromehaniko. Diskusije na konferenci so dale čutiti, da slabi izvozni rezultati predvsem letošnjega leta niso samo vzrok recesije v svetu pač pa tudi naše slabe pripravljenosti na tako tržno obdobje. To velja za ves tehnološko tržni proces od proizvodnje, njenega planiranja in nepravočasnega izvrševanja obvez, do strateško slabih ocen in tržnih odločitev v dobi konjunkture. Ko gledamo naprej in ocenjujemo zastavljene naloge, lahko v Elektromehaniki / TOZD ELEKTRONSKE NAPRAVE STEGNE PO 8 UR ZA STABILIZACIJO TOVARNE naročenih kondenzatorjev pravočasne, saj sc ji s tem odpirajo še nove možnosti za prodajo svojih izdelkov na zahtevna konvertibilna področja. C - 1.265 4.208.909 403.180 X ><-h in m 22" C 2, . I X 22 x Tl C/5 u o- x^ 2 1 o o — i . e a. •- O-Š 2 o O "3 2 ° O -3 •- -3 96,6 89,6 96,4 122,9 67,7 65,9 77,6 103,9 69,1 61,9 77,0 95,6 94,5 80,0 87,2 110,7 99,6 76,6 91,7 128,7 75,6 52,5 77,9 83,5 86,2 74,8 87,2 110,4 155,7 118,7 130,5 157,6 92,0 89,1 97,2 97,2 87,1 75,3 87,7 110,9 3.650.090 115,3 (I )V koloni 5 je zajeto 10/12 vrednosti proizvodnje, sestavljene na osnovi podatkov iz plana za leto 1975, ker za branže zaradi reorganizacije nimamo ustrezne dinamike. ugotovimo, da niso nerealne. Vsekakor pa zahtevajo, da se preštejemo in izpopolnimo vrzeli, ki jih ugotavljamo. V Elektromehaniki imamo prisotne tri glavne vrste izvoza: izvoz izdelkov -- izvoz sistemov — izvoz tehnologije. Ugotavljamo, da smo v naši Industriji za zastavljene naloge v izvozu kadrovsko prešibki in kvalitetno pogosto nedorasli nalogam. Ker v naši DO, konkretno v Komercialnem po- Mladinska organizacija v TOZD tovarna elektronskih naprav na Stegnah je na zboru delavcev, ki so ga imeli 11. decembra t. L, predlagala, naj bi do konca januarja prihodnjega leta vsak član delovnega kolektiva za stabilizacijo tovarne opravil po 8 prostovoljnih delovnih ur. Predlog ZSMS je zbor delavcev sprejel s tem, da vsakdo izmed članov kolektiva teh 8 ur opravi v dogovoru s predpostavljenimi, oz. s sodelavci v oddelku. C- Marcel Božič. dročju, ne vidimo možnosti, da Tu pokrili vse potrebe po kadrih za nastop na tujih trgih iz domačih resursov, bomo v prihodnje pospešeno skušali usposabljati sodelavce v deželah, kjer smo s svojimi izdelki prisotni oz. kamor hočemo prodreti. To velja za primere, ko prodajamo naše izdelke ali sisteme. Za prodaje naših tehnologij, za katere je vedno več možnosti, pa moramo pospešeno usposabljati kadre v TOZD. Naše izvozne odločitve morajo biti v prihodnje bolj analitsko pretehtane, tako da se bomo odločali za tržišča, ki so za nas perspektivnejša in kjer bomo sposobni osvojiti pomembnejše deleže tržišč kot pa je v večini primer danes. Tako bomo tudi svoj kadrovski potencial bolje izkoriščali in imeli stabilnejše izvozne rezultate. V Elektromehaniki vemo, da je prisotnost naših izdelkov na zapadnih tržiščih merilo njihove konkurenčnosti v najbolj strogih in do neke meje tudi najbolj objektivnih pogojih. Ta tržišča bodo tudi v bodoče ostala nepogrešljiva. Naš izvoz v te dežele se v absolutnih pokazateljih ne sme zmanjšati. Vsekakor pa moramo intenzivnost naše prisotnosti v deželah v razvoju bistveno povečati in si tako zagotoviti večji delež na teh tržiščih. Predvsem so te dežele za nas zanimive za prodajo sistemov in tehnologije. Kot take zahtevajo tudi specifičen pristop in obdelavo. Predvsem zahtevajo več angažiranja našega kadrovskega potenciala, tako za delo v teh deželah kot za usposabljanje kadra v teh deželah, saj vemo, da so resurni lastnega strokovnega kadra v njih dosti skromni. Kot smo na konferenci lahko slišali (in v večini primerov tudi sami ugotavljamo), je večina naših izdelkov prešla kulminacijsko točko svoje življenjske krivulje. Tu nas čaka obilica nalog, ki jih bomo morali pospešeno in z vso resnostjo izpeljati, če hočemo, da nas dejstvo zastarelosti naših izdelkov ne bo prehitelo. Vsi pa dobro vemo, kaj to v naši izvozni usmeritvi P°men*' Marcel Božič Obvestilo našim bralcem Pred vami je zadnja letošnja številka „Iskre". Pripravili smo jo v dvojnem obsegu, torej na 16 straneh, ker je zaradi novoletnih praznikov naslednji teden ne bi mogli več natisniti. Iz istega razloga bo prva številka „Iskre" v letu 1976 izšla šele 10. januarja, to pot seveda v običajnem obsegu, na 8 straneh. Uredništvo SEJA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL Množična politična aktivnost delovnih ljudi V Ljubljani je bila seja republiške konference SZDL, ki je v starem sestavu najprej ocenila aktivnost v štiriletnem obdobju, nato pa v novi sestavi izvolila predsedstvo, izvršni odbor, za predsednika Mitjo Ribičiča, za podpredsednika Tino Tomlje in Zorana Poliča ter za sekretarja Milana Kučana. Na podlagi uvodnega referata zgodovinskega interesa delavskega predsednika Mitje Ribičiča so sodelo- razreda; Iskrina delegacija v Mehiki Iskra ima velike možnosti vali v razpravi Janez Barborič. Zdenko Mali, Olga Vrabič, Franc Šetinc. Franc Poglajen, Miran Mejak. Gorazd Mazej, Irena Ivačič-Štraus, Slavko Beznik, Geza Bačič, Franc Pipan, Maks Vezovnik, Drago Rozman in Jože Fehar. Iz uvodnega referata Mitje Ribičiča objavljamo nekaj izvlečkov, ki predvsem nakazujejo poglavitne smernice uresničevanja frontovske vloge SZDL; V politično areno je stopilo tisoče novih tvorcev socialističnega samoupravljanja. To pa pomeni novo veliko in zgodovinsko zmago socializma v naši deželi, če ga ne ocenjujemo po proklamacijah in sklepih, pač pa po njihovem uresničevanju v dmžbeni - osvoboditev človeka in njegovega dela ter ustvarjanje skupnosti svobodnih proizvajalcev, kar mora biti smisel in cilj vseh naših družbenih prizadevanj in predvsem dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Doseči moramo, da bo Socialistična zveza svojo družbeno vlogo uresničevala predvsem in dosledno na temeljni ravnini, v svoji krajevni organizaciji kajti to pomeni edino resnično siljenje enotne politične akcije, možnost širokega vključevanja delovnih ljudi v oblikovanje družbene politike. povečevanje števila aktivistov in krepi skupno odgovornost organiziranih socialističnih sil1 za uresničevanje sprejete politike in tudi za ures- KOMUNISTI V ELEKTROMOTORJIH Vir spodbud Sekretar ZK v Elektromotorjih v Železnikih je Viko Potočnik, ki že dolga leta dela v kontroli in obenem študira na visoki šoli za organizacijo dela. Temperamenten mož je tako Z nekaj dnevnega uradnega obiska v VC(1,U) sredi dogajanja v proizvodnji in Mehiki sc je te dni vrnila Iskrina dele- na družbenopolitičnem področju. Na gacija. V njej so bili generalni direktor ustavljena vprašanja nam ie rad odgo-ZP Iskra Jože Hujs, glavni direktor vonl’ ^ ie njegovo načelo, naj bi o ' ' " - dogajanju v TOZD bil jcolektiv vedno tekoče informiran. Viko Potočnik, kako se je v preteklem letu ZK aganžirala v vaši tovarni ob ostrem problemu recesije, ki je prizadela zlasti Industrijo široke potrošnje? praksi, po spreminjanju položaja de- ničevanje konkretnih kadrovskih vpra lovnih ljudi, po kriterijih njihovega sanj. konkretnega vpliva na pogoje dela in življenja, na politiko ... Slo je za bitko, brez katere ne more nobena resnično zgodovinska preobrazba družbe, za bitko, ki je imela svoje ostre in manj ostre spo- pade, uspehe pa tudi zastoje in umike, ki pa vendarle niso bistveno omajah trdnosti fronte organiziranih socialističnih sil, ki" se je v tej aktivnosti najbolj prepričljivo preverila in utrdila. Po tej prvi bitki, ki seveda še ni dokončno izbojevana, lahko nedvomno skupno ugotovimo, da je osnovna, v ustavi začrtana usmeritev nadaljnjega razvoja naše družbe, prešla v zavest slehernega našega delovnega človeka, kot neodtujljiva pravica in hkrati sprejeta odgovornost, da ni več dvomov in nejasnosti glede načinov uresničevanja ustave in glede njenih pravnih nosilcev in, da se lahko tudi že skupno dogovaijamo o posameznih, konkretnih nalogah na tej poti. V polni meri se je tudi pokazalo, da v uresničevanju ustave kot revolucionarnega dokumenta ne bo šlo samo in predvsem za institucionalno, organizacijsko preobrazbo, temveč predvsem za nadaljevanje in izbojevanje bitke organiziranih in osveščenih sil delavskega razreda zoper izkoriščanje in tlačenje delovnega človeka, zoper vsakršno politično posredovanje in manipulacijo.. . Med nalogami, ki kljub prvim, začetnim korakom njihovega uresničevanja še vnaprej ostajajo aktualne, velja v zvezi z uresničevanjem ustave omeniti zlasti naslednje: — poglabljanje samoupravnih odnosov v združenem delu in žago-, tavljanje polnega vpliva združenih proizvajalcev na vse centre družbenega odločanja, zlasti njihov popolni nadzor in vpliv nad gibanjem z njihovim delom ustvarjenega dohodka v vseh oblikah in odnosih njegove delitve in združitve; — trdnejša povezava samoupravljanja v krajevnih skupnostih z delavci v združenem delu in z njihovimi interesi, katere cilj bi moral biti, kot je bilo poudarjeno v sklepih prve letošnje republiške konference, da naj delavci v svojih temeljnih organizacijah dejansko in neposredno odločajo o pogojih svojega dela in na tej podlagi tudi o celotni družbeni reprodukciji; — razvijanje samoupravnih interesnih skupnosti predvsem z vidika demokratičnega in odgovornega ter neposrednega vključevanja delovnih ljudi, tako izvajalcev kot uporabnikov, v proces sprejemanja vseh odločitev v skupščinah in v njihovo uresničevanje; — poglobitev delegatskega sistema, zlasti pa okrepitev stikov med delegacijo in njeno samoupravno osnovo ter stikov med delegacijami, zagotovitev širokega, samoupravnemu odločanju prilagojenega sistema obveščanja in dolgoročnega, odprtega sistema usposabljanja samoupravljalcev za odločanje v pogojih delovanja delegatskega sistema; prizadevanje za širše uveljavljanje odgovornosti v delovanju delegatskega in političnega sistema sploh ter za zagotovitev potrebne družbene kontrole nad delom skupščin ter nosilcev samoupravnih in javnih pooblastil; prizadevanje za potrebno usklajevanje ter povezovanje interesov delovnih ljudi, oh zagotavljanju prevlade Neuresničena družbena vloga SZDL v krajevnih organizacijah pomeni neuresničeno ustavno preobrazbo krajevne skupnosti in neuveljavljeno politično delo dmgih družbenopolitičnih dejavnikov v krajevnih skupnostih, z vsemi posledicami za ustavno preobrazbo političnega sistema ter za uveljavljanje ustavno opredeljenega družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka v njem, kajti, velik del človekovih pravic in dolžnosti je povezanih prav z njegovim angažiranjem v osnovnih organizacijah SZDL, kot najširši politični osnovi samoupravljanja. Proces podružbljanja dela sredstev javnega obveščanja teče vzporedno s procesom podružbljanja političnega odločanja nasploh, ustavna preobrazba naše družbe pa daje temu procesu nov zamah. Ustava in zakon o javnem obveščanju sta dala pomembno vlogo Socialistični zvezi pri zagotavljanju vpliva delovnih ljudi in občanov na vse oblike informiranja. V okviru Socialistične zveze se dogovarjamo o temeljnih vsebinskih usmeritvah vseh javnih občil in konkretnih oblikah podružbljanja njihove dejavnosti - izdajateljskih, programskih svetih, skupščinah in v drugih olilikali ter kadrovskih rešitvah. Hujs, glavni _________ Industrije za telekomunikacije, elektroniko in clektromehaniko Sašo Mihev in vodja sektorja za trgovanje z. deželami v razvoju pri Iskra Commerce Jože Štajer. Na obisku v Mexi-co Cityu so bili na posebno povabilo, ki ga je izrekla mehiška državna delegacija sredi minulega leta med obiskom v Jugoslaviji. Takrat si je v Iskri ogledala proizvodnjo telefonov, central in med drugim tudi števcev. Iskrina delegacija je v Mehiki obiskala predvsem državne institucije in nekaj večjih firm, med njimi Compa-nia de telefonos, PEMEX, CONACVT in Seeretario del patrimonio nacional. Med pogovori je bila izražena obojestranska pripravljenost in zainteresiranost za višje oblike .ekonomskih odnosov in sodelovanja, pri čemer so gostitelji izrekli poudarjeno željo za industrijskim sodelovanjem med Iskro in mehiškimi partnerji. Zainteresirani so predvsem za prenos tehnologije ob hkratni finančni udeležbi obeh strani pri morebitnem ustanavljanju mešanih družb. V zvezi s tem je Jože Štajer poudaril, da predstavlja tak nastop skorajda edino možnost za vzpostavitev dolgoročnili poslovnih odnosov in trajnejšo prisotnost na mehiškem tržišču. Le-to je glede na svojo absorhtivno moč izredno zanimivo. Kako bomo uspeli, je odvisno predvsem od nas samih, od naše aktivne angažiranosti, in verjetno brez lastnega predstavništva v lej državi ni moč pričakovati večjih in hitrih rezultatov. To pa med drugim ni bila le ocena Iskrine delegacije, pač pa so bili istega mnenja tudi mehiški sogovorniki. ,.Obisk je prispeval k nadaljnjemu utrjevanju žc vzpostavljenih siikov med Iskro in mehiškimi partnerji,:1 ocenjujejo pomen obiska Jože Štajer. „ler obenem prispeval k še boljšemu spoznavanju mehiških interesov in želja. Hkrati je omogočil ponovno prikazati sposobnosti in pripravljenosti Iskre za poglobljeno sodelovanje na področju, kjer bi lahko oba partnerja našla skupne interese.11 V/ko Potočnik. Sredi leta IV75 smo opazili, da stagnacija gospodarstva in zlasti zaustavljanje prodaje našega proizvodnega programa peša in, da v drugi polovici leta ni pričakovati bistvenih sprememb. Zalo je 00 ZK dala pobudo družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in tehničnemu vodstvu tovarne, naj pripravijo stabilizacijski načrt, ki bo zagotovil nemoteno poslovanje naše TOZD in zagotovil pozitiven finančni učinek v tekočem poslovnem letu. Poslovanje se mora racionalizirati, kvaliteta proizvodov mora narasti, zlasti pa je treba ob vsem tem misliti na daljše obdobje stabilizacije, saj v nekaj mesecih sicer lahko nekaj prihranimo, toda ie v daljšem obdobju bo mogoče biti kos svetovni in domači problematiki na tržišču. Z boljšim informiranjem približati odločanje delavcem Z LETNE KONFERENCE 00 ZK TOVARNE TEA 4. decembra je bila v Kranju letna konferenca 00 ZK tovarne TEA. Na konferenci so ocenili delovanje 00 ZK v preteklem obdobju. Komunisti v TEA so se aktivno udejstvovali pri reševanju gospodarskih problemov, pri idejno - političnem izobraževanju in kadrovski politiki. Sekretar 00 ZK tov. Oblak je seznanil člane z delovanjem sveta ZK Elcktromehanike, tov. Štravs pa je poročal o delu sveta ZK EKI. Govoril je o problemih in težavah v zvezi z združitvijo ISKRE in Gorenja v Elektrokovinsko industrijo Ljubljana. Na konferenci so izvolili nove organe 00 ZK in sveta ZK. Za sekretarja 00 je bil izvoljen Franc Ošlaj. Izvolili so tudi predsednika ter člane kadrovske in ideološke komisije. V svet ZK DO Elcklromehanika sla bila izvoljena Nataša Zalar, za aktiv ZK neposrednih proizvajalcev pa so izvolili Željka l ipanoviča. Sledilo je poročilo direktorja TOZD mgr. Jožeta Terana o letošnjem stanju proizvodnje ter smernicah za leto Pri tem se pojavljajo zlasti težave pri sestavljanju in prilagajanju planov zaradi nedoločenega stanju pri naročilih. V letu l*)7f> bomo v naši 10ZD pričeli z nekaterimi proizvodnimi programi. V TEA smo sc tudi vključili v prizadevanja za stabilizacijo našega poslovanja z. različnimi ukrepi, predvsem pri naročanju materiala, lansiranju serij, kjer vplivamo na sia-nje zalog, na hitrost obračanja sredstev in na splošno varčevanje z materialom (zlasti polrošnim). Vemlar naša prizadevanja kvarijo zunanji vplivi. Prizadevamo si tudi zmanjšati izmet in izboljšati kvaliteto uvajamo WF postopke v montažah in že tudi v obdclovalnici. Mojstre in urejevalce izobražujemo, da bi znali bolje urediti delovna mesta. Skušamo doseči boljšo izrabo delovnega časa zlasti z akcijo izboljšanja delovne discipline, vpliva predvsem pomanjkanje dela. V razpravi so člani poudarili, da so komunisti v skupnih akcijah včasih neenotni, kar povzroča veliko težav pri njihovem delovanju (npr. zadnji zbor delavcev). Razpravljali so ter kritizirali tudi slabo pripravo in poročanje na zborih delavcev. Strokovne samozaščiti, ki naj postane del programa vsake 00 ZK. Glede združevanja je pripomnil, da se velikokrat raje pogovarjamo s tujimi partnerji kot pa z domačo industrijo. To pa ni koristno za našo DO v trenutni gospodarski situaciji. Tov, Kokalj je podal informacijo s seje CK ZKJ v Karadordevem o nalogih članov ZK pri odpravljanju napak in tujih načel, ki se vrinjajo v ZK. Komunisti 00 ZK TEA, so sc nato dogovorili, da sc bodo v bodoče večkrat sestajali in obravnavali aktualne teme ter do njjh oblikovali svoja stališča. Na seji so sprejeli v organizacijo ZK tudi dva nova člana. Glavne smernice za nadaljnje uspešno delo je zatem podal tov. Pavli. Poudaril je, da se je potrebno zavzemati za večjo skladnost in vzajemnost delovanja v interesu boljšega planiranja, spremljanja in nadziranja službe v DO posredujejo pomanjkljivo 1 , ranja’ sPrcmllan.la m nadziranja gradivo v zvezi z vprašanji, o katerih lK)S,ovanJa 1cr ra^i|i|an,a oblik varče-delavci odločajo vanla oz- racionalne porabe sredstev. S Odgovorne službe morajo v bodoče posvetiti vso pozornost jedrnatosti in razumljivosti gradiv. Ec tako bo mogoče aktivno vključevanje delavcev v razprave na zborih povečanjem produktivnosti, intenzivnim gospodarjenjem in ustreznim povezovanjem no.tranjih ter zunanjih gospodarskih dejavnikov, pogojev in razmer pa ho dosežen (udi primeren dohodek. S tem so izraženi že odvis- bo potrebno posvetiti ob- l^Ttf,e': lzva-|a- eko internih med,jev. Ve- X)ll lkc "vc |do u,Kika' 1 a mora hiti lunkeionalna. objektivna m stimulativna. Bolj kot dosedaj pa bo potrebno razmisliti tudi o akiivni samozaščiti v okviru TOZD. puvia Kra|j 'A Bolj sc veščanju preko internih medijev. Veliko nezadovoljstvo med delavci povzroča nepravilno in neobjektivno poročanje. Da bi delavce bolj zainteresirali za aktivno sodelovanje na zborih, naj slednje v bodoče organizirajo po oddelkih. Razpored točk dnevnega reda mora biti sestavljen glede na važnosti določenega vprašanja. Tov. Kern, predstavnik sveta ZK ElekIromehanike, je v svoji diskusiji poudaril, da je potrebno delo v okviru stabilizacije ocenjevali bolj kritično, hkrati pa poglobili sodelovanje ZK. Več pozornosti moramo posvetili tudi DOPISUJTE V ISKRO Zato naj se sprejme stabilizacijski program za daljše obdobje in se podčrta naloge. ki jih je treba takoj realizirati. Delo je steklo takoj. Službe so pripravile plan stabilizacije, ki je bil potrjen na delavskem svetu in po vsej tovarni sc izvaja pod vodstvom komisije. ki skrbi za izvajanje sprejetih sklepov. Predvsem je treba po tem planu prodati nekurantne zaloge, ki bremenijo in vežejo sredstva in jemljejo dragoceni skladiščni prostor. To je prav tako treba radikalno opraviti tudi pri reprodukcijskem materialu, polizdelkih in izdelkih. Drugi stabilizacijski ukrep je naloga, naj se znižajo zaloge repromateriala, ki ga dnevno rabimo v proizvodnji. Na ta način se bodo sprostila sredstva, ki jih manjka na vseh koncih. Tako bi prišli do likvidnih obratnih sredstev, ki bodo omogočila večjo fleksibilnost v proizvodnji in na tržišču. Kot je znano, je bila vaša delavska kontrola zelo aktivna in ji tudi materiala ni manjkalo pri njenem delu. Kaj je predvsem obravnavala? Odbor delavske kontrole je v letošnjem letu pozval kolektiv, naj skrbno spremlja vse dogajanje v TOZD in zapažene nepravilnosti javi, ali neposredno članom odbora, ali pa v nabiralnik na oglasni deski. Prijave so lahko podpisane, ali nepodpisane, seveda pa vse temeljito preverimo, preden steče postopek. Tako je delavska kontrola dobila vrsto prijav o nepravilnostih pri posameznikih in obravnavala nekaj nepravilnosti v zvezi s poslovanjem, za kar je dobila podatke pri SDK. Nekaj teh problemov je bilo že razvozlanih in nepravilnosti odpravljene, nekaj pa jih je še v postopku. Kako pa so tekle akcije na drugih področjih? Seveda smo sodelovali v delu komunistov v branži, ZP in EKI. Tekoče smo spremljali vse družbenopolitično dogajanje v državi, posebno ob zadnjih aktualnih dogodkih. Pri delu so nas vodila in nas bodo tudi v prihodnjem letu sprejeta načela akcijskega programa naše 00 ZK, seveda pa je vse delo sinhronizirano z akcijami komunistov v ZP, oz. z akcijskim programom, ki smo ga sprejeli pred kratkim. Tako na primer; - gospodarjenje in poslovanje na novi samoupravni in družbenoekonomski osnovi po sprejetju nove ustave; - kadrovska politika, katere izhodišče so smernice samoupravnega sporazuma; delitev dohodka in delitev OD po merilih: vsakomur po njegovem delu in sposobnostih; - samoupravni odnosi in njihov razvoj s poudarkom na približevanju odločanja delavcem; družbenopolitične organizacije kot tvorec in realizator družbenopolitičnih in ekonomskih sprememb; sprejem novih članov v ZK; - splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, njun razvoj in po-družbljanje; družbenopolitično, splošno družbeno izobraževanje in metode političnega dela s predpostavko, daje ZK nosilec idejnega usposabljanja članov ZK in kolektiva v celoti. KF Ob začetku proizvodnje substratov v Šiški si gostje prof. dr. Mirjan Gruden, dr. Milan Opredkar in dr. Drago Kolar ogledujejo prve izdelke nove tehnologije. Inovacijsko-tehnološki položaj in usmeritev Iskre Referat na 4. ZT konferenci Iskre (24. 11.1975) : V Pri oceni inovacijsko-telmolpškega položaja Iskre" je. treba izhajati iz dejstva, da imamo status in koncept progresivne panoge in organizacije, ki je usmerjena v svet ter je tržno orientirana. Zato je nujno, da le-ta svoj inovacijsko-tehnološki položaj primerja v luči svoje izvozne orientacije, še posebej na razvitih in zahtevnih tržiščih. OCENA SEDANJE INOVACIJSKO-TEHNOLOŠKE SODOBNOSTI ISKRE 1. Akumulacijska uspešnost. Naj za hip pokličem v spomin vsem znano zvončasto krivuljo uspešnosti izdelka v odvisnosti od časa, podano na sl. 1. Ta krivulja je nekakšen produkt krivulje tržne uspešnosti, oz. krivulje cene, ki s časom pada in krivulje tehnično proizvodne uspešnosti, ki s časom raste. Splošna uspešnost, t.j. nekakšno merilo za akumulativnost, ima zvončasto obliko ter rastoči del, ko izdelek zaradi tehnološke novosti sicer dosega visoko ceno, ni pa še proizvodno dozorel za množičen prodor, ko ga bremenijo še investicijski, razvojni in garancijski stroški, itd. Po kulminaciji sredi optimalne tržne življenjske dobe sc prične upadanje, ko je izdelek proizvodno-tehnično sicer izpiljen in visoko zrel, vendar že zasta-reva, ker ga prehitevajo novejši in zato doživlja nezadržen padec cene in akumulativnosti. Pri tem je treba omeniti dvoje. Prvič, pojem meja življenjske dobe je raztegljiv in močno odvisen od artikla in še bolj od vrste in razvitosti posameznega tržišča. Drugič, naša izvozna akumulativnost je v odločilni meri odvisna od vrste sistemskih ukrepov, ki izven vsakih tržnih in inovacijskih zakonitosti premikajo položaj naših artiklov po zvončasti krivulji sem in tja. dvojno, nadaljnje podaljševanje pa praviloma ni več rentabilno, celo ne za plasman na nezahtevnih tržiščih". To pomeni, da imamo z obstoječim asortimanom le še malo manevrskega prostora za bodoče čase! Spet je treba opozoriti, da so to le globalna povprečja in so posamezne parcialne ocene lahko tudi drugačne. 'Opozoriti je treba tudi, da marsikdaj nimamo razčiščenih pojmov, kaj je v dobi intenzivne tehnološke revolucije zares nov izdelek. Podvrženi smo temu, da drobno izboljšavo, manjšo rekonstrukcijo, uporabo novejšega sestavnega dela ali oblikovno spremembo na v osnovi starem in v bistvu tehnološko nespremenjenem izdelku štejemo kot nov izdelek in ne kot normalno proizvodno ažuriranje. Hujše pri tem pa je, da se razvojna prizadevanja včasih pri tem samoza- 1*8181 Miloš Kobe. dovoljno tudi končajo. Take izboljšave pa so tipične za gibanje po že zravnanem delu krivulje tehnične uspešnosti in s tem za gibanje blizu desnega dna zvončaste krivulje, kjer življenjsko dobo podaljšujemo le še z. drobnimi izboljšavami parametrov. TEHNIČNA TRŽNA X X SPLOŠNA Tržna življenjska doba. Detajlni pregled ključnih asortimanskih skupin iz kakovostne analize blagovnih fondov, ki so 1. 1974 imele delež v izvozu več kot 1 milijonov dolarjev kaže, da so to vendarle izdelki, ki so že sorazmerno dolgo na tržišču. Za večino elektronskih in elektromehanskih elementov, avtoelektričnih komponent in še nekaterih izdelkov, zlasti srednje in nižje stopnje predelave, zflaša povprečna tržna starost od 4 do 8 in več let, nekateri izdelki višje stopnje predelave pa so na trgu tudi že od 3 do 6 let. Tržno še mlajši izdelki pa v izvozu še ne nastopajo v znatnejši meri. Številna literatura, ki obravnava vprašanja tehnološkega razvoja, si je edina v tem, da se tržna življenjska doba izdelkov najpropulzivnejših panog (kemija, elektronika) skrajšuje nekako po geometrični degresiji, pri čemer se v vsaki naslednji dekadi življenjska doba približno razpolovi (sl. 2). To pomeni, da so se tržne življenjske dobe skrajšale od povprečja 15 let v 45-55 letih, prek 7 do 10 let v 55-65 letih, na 4 do 6 let v zadnji dekadi ter, da je treba resno računati z možnostjo, da se v 1. 1985 skrajšajo na 1,5 do 2 leti. Ocenjujejo, da je z raznimi manjšimi izboljšavami, racionalizacijo in visoko proizvodno avtomatizacijo to dobo možno povečati kvečjemu , ISKRA ^I^Štev. 48/49 — 27. december 1975 c POVPREČNA EIVLJENSKA doza /zoeiKov v s vero (PRO E UL Z/V NE PANOCE ) Taka praksa je seveda le dopolnilna, ne pa osnovna usmeritev tehnološko napredne organizacije kot je Iskra. Vlaganje v inovacijsko dejavnost. Vse omenjeno seveda ni slučajno, ampak posledica mnogo preskromnega odnosa do raziskovalno-razvojne in inovacijske dejavnosti nasploh v preteklih letih. Tako vse prejšnje zunanjetrgovinske konference kot številni drugi sklepi iz. preteklosti so ugotavljali isto: vlaganja v RR delo so še vedno nezadostna. Zadnjih pet let smo se v Iskri, glede tega obnašali tako-le (sl. 3.): razvoju, ki je 1. 1971 znašalo v Iskri ca 4700 dolarjev letno, leta 1974 pa ca 5600 dolarjev. Po podatkih OECD jra so elektro in elektronske industrije razvitih držav Srednje Evrope že 1. 1971 vlagale ca trikrat več na zaposlenega v RR dejavnosti. Naša nizka vlaganja potrjujejo na eni strani visoko stopnjo režije v našem razvoju, na drugi strani pa dejstvo, da sloni težišče našega programskega razvoja zares pretežno na manjših izboljšavah obstoječih proizvodov, sc pravi na risalni deski, spajkalniku in logarit mičnem računalu, kajti le s takšno opremo se da poceni raziskovati. Drugo zaskrbljivo dejstvo je zaznavno padajoči trend vlaganj. Zal vsa gibanja v našem ekonomskem sistemu izrazito stimulirajo predvsem kratkoročno obnašanje, za financiranje RR dejavnosti pa je v preteklosti bila potrebna dokajšnja „plovba proti toku“. Kot smo videli, pa ta dejavnost sploh ni več dolgoročna, ampak že današnja nuja in nikakor ni paradoks dejstvo, da je treba v RR dejavnost vlagati največ prav takrat, ko smo in prav zato, ker smo nizko akumulativni. Še beseda o formalni plati naše RR organiziranosti. V obdobju po. 3. konferenci je bila izvedena tudi formalna disperzija prej centralizirane RR dejavnosti, kot logična posledica njene deformacije in pretvarjanja v1 samo sebi namenjeno proizvodno dejavnost. V tem smislu je sedanje integriranje RR dejavnosti v TOZD gotovo korak naprej, ki pa še ni do kraja izpeljan, predvsem v tem smislu, da RR dejavnost ni in ne more biti samostojna dohodkovno-pridobitna kategorija, ampak resnično 'dohodkovno integriran del celotnega reprodukcijskega procesa. Še podatek o številu naših patentnih prijav, ki ga običajno navajamo kot indikator RR intenzivnosti. To je lahko tudi sporno, ker je prijavljanje patentov ne le inovacijske, ampak predvsem ekonomske-tržne politike. Položaj kaže, da smo od 22 letnih prijav v 1. 1970 padli na 4 .v 1. 1972, od tedaj pa sc stanje popravlja, vendar bo šele letos boljše kot L 1970. Na 1000 zaposlenih prijavljamo v Iskri povprečno 0,5 patenta letno, evropsko povprečje vseh strok je ca 1 patent, firma Siemens pa ima pov- vCa.ja.nj v RR cLc.j*xvnost e>isali prihodnjič. ^ j Iz uradnih listov Uredništvo glasila „lskra" se je odločilo, da uvede novo rubriko z naslovom ,,lz uradnih listov", v kateri bomo objavljali kratko vsebino pomembnih predpisov iz Uradnega lista SFRJ in SRS. Po sprejetju nove Ustave so že sprejeti in objavljeni nekateri predpisi (zakoni, uredbe, odloki in odredbe), večina predpisov pa bo še sprejetih. Menimo, da bi delavcem pri izvrševanju samoupravnih pravic koristilo splošno poznavanje predpisov. Vsakdo, kdor se bo pa želel natančneje seznaniti z vsebino predpisov, bo poiskal ustrezno številko uradnega lista. V zvezi s to rubriko sprejemamo tudi vprašanja pravne narave, odgovori bodo zanimivi za širši krog. Sodelovanje v rubriki so že obljubili pravniki iz pravnega oddelka Elektromehanike in pravniki, ki delajo v skupnih službah ZP ISKRA. Za razširitev kroga sodelavcev vabimo vse, ki se ukvarjajo s predpisi, da sodelujejo s svojimi prispevki. Kot uvodni prispevek objavljamo članek o garancijskih listih. Članek je pripravil Nace Pavlin, dipl. pravnik, vodja pravnega oddelka v Iskri Elektromehaniki. v________________________________________________________________/ Novi garancijski roki ZAŠČITA POTROŠNIKOV - POVEČANA OBVEZNOST PROIZVAJALCEV Zvezni sekretar za trg in cene je določil nove garancijske roke in določil proizvode, ki se lahko prodajajo v promet le z garancijskimi listi in tehničnimi navodili in za katere je določena najkrajša garancijska doba Jer obveznost proizvajalcev, da zagotovijo servisno vzdrževanje in rezervne dele. S to odredbo je bila zamenjana odredba iz leta 1968. Odredba prične veljati 4. januarja 1976. Roki za posamezne vrste izdelkov so naslednji: 6 mesecev za kmetijske traktorje, motorna kolesa, mopede in kolesa ter glasbila v vrednosti nad 250 din; 6 mesecev ali prevoženih 10.000 km za osebne avtomobile, gume za vozila in kmetijske stroje; 12 mesecev (gramofoni idr.), električne aparate (bojleije, štedilnike, -likalnike idr.), aparate za hlajenje in ogrevanje (hladilniki, oljne in plinske peči, druge peči idr.), električne akumulatorje in stabilizatorje, foto aparate, foto in kino kamere, ure v vrednosti nad 100 din, električne aparate (sesalce za prah, pralne stroje, mešalnike in sokovnike, brivske aparate idr.), športne rekvizite s ceno nad 100 din, hišno in pisarniško pohištvo, gospodinjske tehtnice in otroške vozičke: 18 mesecev za pisalne in računske stroje, kopirne aparate, lovsko orožje; 24 mesecev za šivalne in pletilne stro-. je, telefonske aparate. Garancijske liste z navedenimi roki lahko zahtevate ob nakupu s 4. januarjem 1976, ne glede, kdaj so bili izdelani oz. uvoženi. Podaljšani garancijski roki bodo zahtevah boljšo kvaliteto, da bo manj servisnih posegov, poleg tega pa tudi točnejše garancijske pogoje, da ne bodo kupci, ki bodo izdelke pokvarih sami, mogli uveljavljati popravil v breme garancije. Proizvajalna oz. trgovska organizacija, ki prodaja izdelke, plača kazen v višini od 20.000 dp 500.000 din, njena odgovorna oseba pa od 3.000 do 30.000 din, če krši določbe o izdajanju in vsebini garancijskih listov. Nace Pavlin /z TOZD Elektromotorji: Matilda Thaler in Rezka Prezelj v montaži motorjev za Donfossove hladilnike. Samoupravno delavsko kontrolo v vse pore združenega dela (Nadaljevanje z 10. strani) organ, ki ima direkten vpliv na upravljanje delovne organizacije. Člani delavske kontrole so in morajo biti ljudje, ki jim delovna skupina, iz katere izhajajo, zaupa, zato ne smejo izkoriščati njihovega zaupanja. Mora pa član delavske kontrole biti tudi idejno opredeljen za samoupravni socialistični družbeni razvoj, in svojo funkcijo opravljati vestno in brezkompromisno/1 Kako samoupravna delavska kontrola sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in kakšen je njen odnos do njih, do organov upravljanja in do TOZD. „Družbenopolitične organizacije, organi upravljanja, individualni in kolektivni-poslovodni organi TOZD so dolžni s svojo organizirano aktivnostjo zagotoviti pogoje za nemoteno in uspešno delo delavske kontrole. Sindikalna organizacija nenehno evidentira možne kandidate za delegate v odboru delavske kontrole in organe upravljanja, aktivno sodeluje v kandidacijskem postopku in zagotavlja, da bodo delavci, ki bodo izvoljeni, imeli že navedene lastnosti. Odbor delavske kontrole nenehno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami TOZD, družbenopolitične organizacije pa s svojimi predlogi in stališči spodbujajo delovanje samoupravne delavske kontrole.11 Pojem samoupravne delavske kontrole je torej zelo širok. Zato ne more biti odgovornost samo na izvoljenem organu samoupravne delavske kontrole, marveč tudi na vsakem posamezniku na svojem delovnem mestu. V samoupravnem sistemu je pogoj, da mora biti zavest in kultura delavca na višini; ker pa ta pogoj za sedaj še ni povsod popolnoma izpolnjen, je potrebna samoupravna delavska kontrola, ki pa mora za svoje' uspešno delovanje biti dosledna, ne glede na to, ali gre za delavce iz neposredne proizvodnje ali za vodilne ali administrativne delavce. Upoštevati mora, da se dohodek ustvarja samo s kvalitetnim in družbeno potrebnim delom ter da mora organ delavske kontrole delovati konkretno, pošteno in strogo, ter v enaki meri varovati interese delavcev, delovne organizacije in družbene skupnosti nasploh. Mak Najmanj pet let pri stanodajalcu NOVOST V STANOVANJSKIH RAZMERJIH Precej časa je že poteklo od sprejema zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, 18/74), ki je v oblikovanje stanovanjskih razmerij vnesel razlike oziroma novosti v odnosu na prejšnjo ureditev, ki so deloma tudi posledica drugačne ustavo-pravne ureditve stanovanjske pravice, pa se še vedno niso polegle razprave predvsem okrog 3. odstavka 67. člena zakona. Naj najprej ponovimo, v čem je vsebina spornega citiranega zakonskega določila. Takole pravi: imetniku stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe za stanovanje, ki ga je dobil od organizacije združenega dela kot stanodajalca, če mu preneha lastnost delavca v združenem delu po lastni izjavi ah zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, če je dopolnil 10 let delovne dobe ali krajšo delovno dobo, določeno s splošnim aktom stanodajalca.11 Razhčne razlage omenjenega določila je skupščina SR Slovenije po predlogu svoje. zakonodajno-pravne komisije na pobudo SGP »Gorica11 iz Nove Gorice odpravilo s sprejemom obvezne razlage (sprejete 26. 3. 1975), po kateri se šteje v desetletno delovno dobo imetnika stanovanjske pravice delovna doba, ki jo je dopolnil pri katerikoli organizaciji zdmženega dela ali v delovnem razmerju pri zasebnem delodajalcu oziroma, če je takšno delovno dobo dopolnil izven SFRJ na delu, na katerega ga je poslala naša organizacija zdmženega dela in je v medsebojnem razmerju v združenem delu pri tej organizaciji, s tem, da se pa v to dobo ne prišteva delovna doba, pridobljena z beneflciranjem po posebnih predpisih. Iz celotne razprave v zvezi s takšnim opredeljevanjem 67. člena zakona za obvezno razlago izhaja predvsem naslednje stališče: razlage 3. odstavka 67. člena ni mogoče omejevati samo na določbo prvega in drugega odstavka istega člena. V kontekstu teh določb je treba namreč upoštevati tudi določbo prvega člena zakona o stanovanjskih razmerjih, v katerih je izraženo načelo, „da delovni ljudje pridobijo stanovanjsko pravico na podlagi svojega prispevka iz osebnega dohodka za razširjeno reprodukcijo stanovanj ter uspehov svojega dela ter prispevkov iz sedanjega in minulega dela za povečanje dohodka temeljne organizacije zdmženega dela in celotnega družbenega dohodka. To pravico pa uresničujejo delovni ljudje in občani s svojimi sredstvi ter z združevanjem svojega dela in sredstev na temelju vzajemnosti in solidarnosti, z delom in sredstvi drugih, v samoupravnih stanovanjskih skupnostih, organizacijah zdmženega dela, krajevnih skupnostih ter v občini.11 Tudi dejansko stanje naj bi potrjevalo omenjena zakonska načela, saj delovni ljudje obvezno odvajajo sred- Razvoj telefonije v Iskri Iskra se je začela sorazmerno zgodaj ukvarjati s panogo avtomatske telefonije. Že dve leti po ustanovitvi podjetja, to je leta 1948 je dobila od takratnega ministrstva nalogo, da samostojno konstruira najprej poljski induktorski, nato pa še avtomatski telefonski aparat. Naloge se je lotila izredno prizadevno, saj je že komaj leto dni kasneje stekla serijska proizvodnja. Če upoštevamo, da so mladi razvojni inženirji konstruirali telefon brez licenc - niti praktičnih izkušenj niso imeli - in pripravili celoten tclmološki razvoj, izdelali orodja in celo stroje v tem izredno kratkem času, potem ne moremo dvomiti o silnem začetnem zagonu podjetja na področju telefonije. Mimogrede povedano, ti telefonski aparati še danes delujejo, čeprav so po obliki seveda povsem zastareli. Nosili so oznako ATA 10 (avtomatski telefonski aparati družine 10.) Vsaka nova družina avtomatskih telefonskih aparatov jc nato dobila naslednjo višjo prvo številko, npr. ATA 20, medtem ko drugomestne številke' označujejo razhčne v isti. družini). Prav te dni je stekla proizvodnja avtomatskega telefonskega aparata družine ATA 60. Vzporedno s prvo proizvodnjo sov tovarni pričeli z obširnimi konstrukcijskimi deli za proizvodnjo telefonskih sestavnih delov. Najprej so se lotih mikrofonskega in telefonskega vložka za pogovore (telefonske slušalke). Tem osnovnim elementom so nato sledili vsi drugi, ki sestavljajo telefonski aparat. To je bilo rojstvo telefonskih elementov in baza za ves nadaljnji skokovit razvoj Iskre v panogi telefonije. l,eto dni kasneje so v Iskri prešli na obsežne priprave za konstrukcijo avtomatskih telefonskih central. Osnova avtomatskih telefonskih central ne-elektronskih sistemov je še danes rele. Zato je povsem umljivo, da so razvili po lastnih načrtih ploščati rele kot osnovno komponento. Izdelujejo ga še danes v isti konstrukcijski zasnovi, toda v spremenjeni obliki. S proizvodnjo telefonskih komponent so se nato zlahka lotili proizvodnje telefonskih central. Prva telefonska avtomatska centrala vrste 1/10 je bila izdelana že leta 1951 v čisti relejni tehniki. Ta še ni imela izbiralnika, marveč relejno verigo, bila pa je že avtomatska in namenjena za zasebni telefonski promet. Že naslednje 1952 leto so jih izdelali 33, a do lani skupaj 2659, seveda kasneje v drugih, izboljšanih tehnikah. Že leto dni pozneje so konstruktorji Iskre obstali na razpotju, kakšen sistem naj poslej uvedejo v svojo proizvodnjo. Pri tem sta bila takrat splošno v Evropi v veljavi koračni Siemčnsov sistem in rotary. Odločili so sc za osnovni koračni sistem ter ga konstruirali po lastni razvojni zamisli, upoštevaje jugoslovanske razmere telefonskega omrežja.' Že leta 1953 so izdelali 217 zasebnih telefonskih central vrste 4/30, oz. s kasnejšo označbo 30 S. Istega leta je nato tudi sledila prva telefonska centrala A 60, ki je bila že izdelana na stojalih in namenjena zasebnemu telefonskemu prometu ter nekaj mesecev pozneje tudi javna avtomatska telefonska centrala za poštno omrežje. Nagel razvoj telefonije v svetu je nato narekoval boljši temeljni sistem s koordinatnimi stikalniki. Osnova tega sistema se je rodila na Švedskem, konstruktorji Iskre pa so nato razvili in dopolnili nov sistem po lastni zamisli. Prva telefonska centrala v crossbar sistemu vrste bromma je bila izdelana že leta 1954, od tega leta dalje pa seje panoga jela širiti še prav posebno za javni promet, kajti poštno omrežje s priključenimi telefonskimi aparati je bilo tako zastarelo in maloštevilno, da je Jugoslavija v telefonskem prometu zdrknila na skoraj zadnje mesto evropske lestvice. Potrebe so nato narekovale in pospešile konstrukcijski razvoj razhčnih vrst avtomatskih telefonskih central mednarodnih, tranzitnifi in glavnih lokalnih, vozliščnih in končnih avtomatskih central z nekaj deset do nekaj desettisoč telefonskimi priključki. Naslednjega 1955- leta je Iskra pričela tudi s proizvodnjo avtomatskih telefonskih central za jugoslovanske železnice. Toda znanost ne počiva. Z nastopom elektronike je tudi telefonijo zajela sistemska revolucija. Osnova novega sistema so sedaj polprevodniki in uporaba računalnikov.. Izmed vrste poskusov je v Evropi najbolj dozorel sistem metaconta, ki ga je konstuirala belgijska tovarna Bell. Le-ta uporablja namesto relejev tako imenovane ree-dove kontaktnike in procesne računalnike za sprotno kontrolo delovanja avtomatske telefonske centrale in tudi za obračunavanje. Iskra je odkupila licenco za osnovno konstrukcijo, razvila na temelju specifičnih potreb jugoslovanskega telefonskega omrežja posamezne vrste central in jih sedaj že serijsko proizvaja. Nesporno je, da bodo nove centrale zaradi številnih odločilnih prednosti kmalu izpodrinile crossbar, danes lahko že rečemo — klasični sistem avtomatske telefonije. S panogo telefonije, v katero je vključena proizvodnja naprav in tudi telefonskih elementov, se danes ukvarja v Iskri v Kranju približno 2840 delavcev. Razmerje med proizvodnjo crossbar in metaconta sistema je sedaj 60:40 v korist crossbar sistema, vendar se bo to razmerje z vsakim letom spremenilo. Z razvojem je tesno povezana tudi uporaba industrijskega oblikovanja v telefoniji. Iskra je prva v državi pričela obhkovati telefonske naprave po sodobnih načelih dizajna, kjer sta harmonično združena funkcionalnost in estetika. Marjan Kralj stva za stanovanjsko graditev že od leta 1961. Ta sredstva pa uporabljamo tudi za razširjeno reprodukcijo stanovanj, ne pa samo za stanovanja TOZD. Do cele vrste spornih razlag omenjenega zakonskega določila naj bi prihajalo predvsem iz razloga, ker vprašanja pravic iz minulega dela še niso normativno urejena in je republiški zakon o stanovanjskih razmerjih na tem področju prvi reguliral dosežene družbeno-ekonomske odnose, čeprav sistemsko spadajo v zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v zdmženem delu. Do sporne razlage pa je prihajalo tudi zaradi tega, ker ni bilo upoštevano, da zakon o stanovanjskih razmerjih izhaja iz načela solidarnosti in vzajemnosti kot bistvenega elementa novih družbeno—ekonomskih odnosov delovnih ljudi na tem področju. Upoštevajoč takšna izhodišča morajo biti vsi delavci v združenem delu izenačeni v pogojih pridobivanja stanovanjske pravice, ki jo sicer zagotavlja ustava. Pa vendar je takšna razlaga tretjega odstavka 67. člena kljub utemeljenosti navedenih razlogov vendarle v praksi povzročala mnogotere nevšečnosti, med katerimi smo na nekatere v humoreski, objavljeni v našem glasilu, tudi poskušali opozoriti. Povzročala je namreč težave predvsem novim delovnim organizacijam in pa tistim — predvsem izven večjih mest ali v manjših krajih — v katerih je politika dodeljevanja stanovanj še vedno eden najmočnejših in '■ najprivlačnejših ukrepov kadrovske politike. Pri tem imamo v mislih seveda predvsem kadre, ki jih drugače ne bi bilo možno pridobiti za delo v OZD. Veljavni zakon z obvezno razlago spornih določil je torej dopuščal možnost omogočanja nepravilnosti s stanovanji predvsem v škodo stanodajalcev. Zaradi tega ni nič čudnega, če so bile vse pogosteje izražene zahteve po spremembi oz. dopolnitvi zakonskega besedila, ki naj bi se — v kolikor ga bodo po temeljiti javni obravnavi potrdili tudi delegati v republiški skupščini — glasilo takole: „Ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe za stanovanje, ki ga je delavec dobil od OZD kot stanodajalca, v kolikor mu preneha lastnost delavca v tej organizaciji — če je dopolnil 10 let ali več delovne dobe, od tega 5 let pri stanodajalcu; stanodajalec pa lahko s svojim splošnim aktom določi, da imetniku stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe tudi takrat, če ima pri stanodajalcu krajšo delovno dobo kot 5 let.“ Novost v predlaganem besedilu je torej predvsem v tem, da mora imetnik stanovanjske pravice poleg 10-let-ne skupne delovne dobe izpolnjevati še dodatni pogoj, da mora 5 let delovne dobe imeti tudi pri stanodajalcu, ker naj bi mu edino v tem primeru ne bilo možno zaradi prenehanja lastnosti delavca v združenem delu v skladu z zakonom tudi odpovedati stanovanja. Smatramo, da ne bi smelo biti ovir za takšno spremembo zakona. V interesu delavcev, ki v OZD s svojim sedanjim in minulim delom dolga leta prispevajo sredstva za reševanje svojih stanovanjskih vprašanj. Predvsem njih in njihovih! j ^ INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE \ GOSPODARSKA GIBANJA V SE2ANI \_______________________________J (Nadaljevanje z 10. strani) Drugo tveganje, ki se ga bojimo, pa je energičen nastop na trgih tretjega sveta, kjer je povpraševanje večje, možnosti trgovanja pa gotovo boljše. Na teh trgih imamo razen deklaracij bore malo. Še vedno tu nastopajo le multinacionalne družbe in ob njih bi že zaradi političnih razlogov bili toplo pozdravljeni. Pa je žal na teh področjih malo trgovskih zastopstev, ki bi zastopala naše interese. Zgoraj smo omenili novi artikel, ki bi bil na trgu dobro sprejet. Za Sežano bi prišel v poštev magnetofon. Ob recesijskih ukrepih je težko uvoziti magnetofon celo v profesionalne namene. Bojda je dandanes laže kaj iztisniti iz mrliča, kot uvoziti magnetofon. Tako bi tržišče še in še pozdravilo domač magnetofon. Pa žal — pesem se ponavlja: „Tega nismo sposobni narediti.11 Tovariš Hlačar pa misli, da smo le premalo samozavestni in bi z majhnim rizikom in trgovsko žilico lahko osvojili proizvodnjo magnetofona. Smo za to kadrovsko in tehnično sposobni. k ELEKTR0MEHAN1KA KRANJ Zasedal je politični aktiv Civilna zaščita v Iskrini stolpnici Politični aktiv Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektrarne haniko je zasedal 10. novembra na Laborah pri Kranju. V prvi točki dnevnega reda so prisotni obravnavali poslovanje te branžne delovne organizacije v 9 mesecih. Glavni direktor DO Aleksander Mihev je pri tem med drugim poudaril, da je potekalo poslovanje v izjemno težkih svetovnih in notranjih razmerah. Nanj so vplivale tako recesija kot inflacija, velik problem je predstavljalo tudi pomanjkanje finančnih sredstev za normalno obratovanje proizvodnje. Med letom so se pojavili zastoji v proizvodnji, jeseni pa se je položaj že izboljšal. Zato je konec tričetrletja že dokaj ugoden glede na plan - dosežen je bil z 94,8 %, predvidenega za to obdobje. Osnovni izpad v planu moramo pripisati na račun kooperacij. Položaj pri izvozu pa je žal slabši, saj je DO dosegla le 80 % izvoznega plana za to obdobje oziroma 46,8 % letnega. Varčevalne ukrepe izvajajo trajno, zmanjšan je obseg dobav in blaga na carini, preusmerjanje na domače materiale je v teku. Doseženo je bilo tudi ustrezno povečanje cen za določene proizvode. Zaposlovanje se giblje v dogovorjenih mejah. Ker pa stroški izredno hitro naraščajo, je treba temu posvetiti vso pozornost, saj akumulativnost pada. Nujno- potrebno je izboljšati rentabilnost poslovanja ter iskati notranje rezerve. Direktor finančno - računovodskega področja Slavko Fatur je zatem prebral rezultate poslovanja po TOZD. Poročilo o tem je že bilo objavljeno v našem glasilu. V razpravi, ki je temu sledila, so udeleženci želeli vedeti, kje so vzroki za neizpolnjevanje kooperacij in izvoznega plana- ter se zavzeli za boljšo delovno disciplino v DO ter popravljanje napak. V drugi točki dnevnega reda je bil obravnavan sistem delitve OD v 1. "1976. V zvezi s tem je direktor kadrovske službe Ivan C var poudaril, da so osebni dohodki v DO presegli povprečje za tričetrtletje. Po spora- zumu o OD v elektrokovinski industriji bi morali biti nekaj nižji. Novi sporazum elektrokovinske industrije Slovenije o nagrajevanju prinaša bistvene spremembe. Ta predvideva določene normative pri razponih OD za posamezne kvalifikacijske strukture. Po njegovih besedah naj bi odstopanje pri razponu nagrajavanja odpravili. Tako naj bi bilo v bodoče bolje nagrajevano visoko strokovno delo dodatek na pogoje dela na zdravju škodljivih delovnih mestih pa naj bi se zvišal za 78 %. Obrazložil je tudi novi sistem osebne ocene, pravice iz minulega dela zaposlenih, sistem obračunavanja dnevnic in stroškov za prenočišča po sindikalni listi, regresiranje dopustov in prehrane ter izplačevanje jubilejnih nagrad. Sledilo je poročilo vodje pravne službe v DO Naceta Pavlina o pripravah na zbore delovnih ljudi, na katerih so poleg že omenjenih točk dnevnega reda 20. novembra obravnavali tudi samoupravne sporazume o razdelitvi in prenosu sredstev in njihovih virov iz dosedanje delovne organizacije Iskra Commerce na branžne delovne organizacije, oz. posamezne TOZD v okviru ZP Iskra; o ureditvi medsebojnih razmetih in financiranju tipskih preizkusov, raziskav kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter metrološke dejavnosti; o inventivni dejavnosti ter o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti v ZP Iskra. Razprava je nadalje tekla tudi o prečiščenem besedilu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji, upravljanju in financiranju samoupravne interesne skupnosti za rekreacijo in oddih ZP Iskra. Hkrati so se navzoči zavzeli tudi za boljšo skrb za družbeni standard delavcev ter za dodatno delovno soboto, ki jo je v prid stabilizacije gospodarjenja v DO predlagala konferenca ZSMS v DO. V.B. R- O vlogi in pomenu samozaščite kot elementu družbene zaščite, je pred kratkim predaval v naši novi poslovni stavbi strokovni sodelavec Republiškega sekretariata za notranje zadeve Hinko Bratuž-Oki in sicer na pobudo OOZK Iskra Poslovne stavbe. Namen tega predavanja je bil, da se čim širši krog naših sodelavcev seznani z družbeno samozaščito kot z enim izmed osnovnih tipov našega vsakodnevnega dela, kot z eno osnovnih nalog vsakega posameznika in delovne organizacije kol celote v obrambi proti morebitnim agresorjem -sovražnikom našega družbenega reda, ki s sovražnimi nameni delujejo v vsakem času znotraj ali izven naših meja. Zelo pomembna dejavnost v okviru družbene zaščite in samozaščite je tudi civilna zaščita. Na osnovi načrta delovanja civilne zaščite v Ljubljani, ki ga je izdal Svet za ljudsko obrambo mesta Ljubljane, je bil izdelan tudi načrt civilne zaščite v našem PPC na Kot smo že omenili vsebuje načrt civilne zaščite v na Se m PPC kratko oceno ogroženosti, v kateri je rečeno, da je naša stolpnica v ožjem središču mesta v katerem so tudi pomembni politični, gospodarski, prometni in drugi objekti in je zato tudi sama lahko cilj, oziroma možen cilj morebitnega napada agresorja. Glede na sodobno napadalno tehniko, ki omogoča veliko verjetnost, da bodo napadeni cilji tudi zadeti, moramo biti pripravljeni ne le na obrambo, ampak predvsem tudi na posledice napada in nujno potrebne ukrepe ter reševalne akcije. Obseg posledic bo v veliki meri odvisen od naše pripravljenosti na kakršenkoli napad in s kakršnimkoli orožjem — klasičnim, kemičnim ali jedrskim. Zato načrt civilne zaščite za naš PPC obravnava podrobno tudi organizacijo, ukrepanje in delovanje civilne zaščite. Skladno s tem načrtom je Odbor za splošni ljudski odpor pri skupščini ZP Iskra imenoval štab civilne zaščite v PPC, v katerem Med posvetom o civilni zaščiti v PPC. PRIMERJAVA Z OD V SRS IN V ELEKTROINDUSTRIJI Enota SR Slovenija Elektroindustriji SRS ZP ISKRA ISKRA-branžna TELEKOMUNIKACIJE AVTOMATIKA AVTOELEKTRIKA Poprečni mesečni neto OD na zaposlenega 3.273 3.041 3.038 3.217 3.257 2.870 Trgu revolucije. Vsebuje kratko oceno ogroženosti, organizacijo civilne zaščite ter ukrepanje in delovanje Porast za civilne zaščite v miru in vojni ter ob elementarnih nesrečah. Sestavljala načrta so seveda upoštevali tudi določila veljavnih zakonskih predpisov, stališč in napotkov temeljnega načrta za organiziranje, pripravljanje in delovanje civilne zaščite v vojni, ki ga je sprejelo predsedstvo SFRJ in druga veljavna navodila. 27.7 % 25,8% 25,2% 23,9% 29.0% 29.8 % Ugodni rezultati letošnje letovanjske sezone S skromnimi počitniškimi zmogljivostmi, s kakršnimi pač razpolagamo, je v letošnji sezoni Počitniška skupnost Iskre, dosegla ugodne rezultate. V času sezone se je v počitniškem domu v Poreču zvrstilo 500 Iskrašev in njihovih svojcev, medtem ko jih je v kampu na Dugem otoku letos prebilo del svojega dopusta celo tisoč. Že ta podatek dovolj zgovorno priča, da je kamp na Dugem otoku v preteku sezoni visoko presegel počitniški dom v Poreču, to pa kaže tudi na večjo priljubljenost. Ne bo odveč bežen pregled prometa v zadnjih treh letih v obeh naših počitniških središčih. Medtem ko je promet v Poreču znašal 1. 1973 nekaj nad 640.000 dinarjev, je na Dugem otoku dosegel le 458.000 dinarjev. Že lani je dom v Poreču rahlo zaostal za kampom na Dugem otoku. Prvi je imel 654.000 dinarjev, drugi pa 689.000 dinarjev prometa. Letos pa je Poreč dosegel nekaj več kot 705.000 dinarjev, kamp na Dugem otoku pa kar 1,229.000 dinarjev prometa. Razumljivo je, da tega prometa niso ustvarili zgolj s penzionskimi storitvami, pač pa tudi z ostalimi uslu-g9mi kuhinj in s prodajo pijač. . Razveseljivo je, da je bila v letošnji sezoni povsod soUdna hrana, kar je na splošno ugodno vplivalo na vse, ki so letovah v naših domovih. Z razširitvami zmogljivosti v kampu na Dugem otoku v letošnjem poletju imamo zdaj 19 ISKRA MBb Štev. 48/49 - 27. dec, 1975 tu skupno 117 ležišč, medtem ko jih je v domu v Poreču 47, v domu v Trenti pa 20. Letovanjski pogoji v kampu so bili letos boljši, kot prejšnja leta, vendar pa so še vedno nujne izboljšave, zlasti pri sanitarijah, preskrbi z vodo, z zaprtim prostorom za jedilnico, še posebno pa v kuhinji, ki je že davno premajlma za tolikšne zmogljivosti kampa. Tu bodo še potrebna vlaganja, za katera ne bi smeli oklevati in skopariti, saj sc je že doslej pokazalo, da je zanimanje med člani kolektiva za letovanje na Dugem otoku dovolj veliko, marsikoga pa le še ne ogrejejo pomanjkljivosti, katere bi resnično morali odpraviti in tako ustvariti solidne pogoje za prijetno in ceneno letovanje. Za danes le toliko, ko pa bo izdelana bilanca o letošnjem dopustovanju v naših domovih ter o načrtih za prihodnjo sezono pa še kaj več. Ljudje na vrvi. Na otrplih krilih samot gorijo sence naših prepadov, gorijo muke, v katerih smo se ujeli, govorijo stebla davnih priseg, kosci neba naših sanj gori velika ljubezen in ne zgori; tli v praznino! Tone Svetina — Stena V je razen načelnika štaba in njegovega namestnika še pet članov,- ki so zadolženi za posamezna področja zaščite. Za vsako področje zaščite so potem formirane posebne ekipe tako, da je skupno vključenih v civilno zaščito v PPC okoli 150 ljudi naših sodelavcev iz. PPC. Za vse te ekipe bodo organizirani posebni strokovni tečaji, na katerih * bodo udeleženci teoretično in praktično spoznavali z načini in tehniko reševanja, gašenja, dekontaminacije (razstrupljevanja) in podobno. Povprečno bo tak tečaj trajal okoli 60 ur in ho torej dokaj intenziven, kar pa je glede na že povedano pomembnost civilne zaščite tudi potrebno. Samo strokovno usposobljene ekipe bodo lahko kos nalogam, ki si jih sicer ne želimo, toda pripravljeni nanje pa moramo biti. V ta namen bodo od časa do čpsa izvedeni tudi tako imenovani „lažni"‘ alarmi, ki bodo izvrsten in nujno potreben preizkus usposobljenosti posameznih ekip ter preizkus organiziranosti in osveščenosti vseh „prebivalcev“ PPC. Načrt civilne zaščite za PPC je pripravljen in pred kratkim ga je kot svoj delovni program sprejel tudi štab civilne zaščite v PPC. R. N. TEŽAVE DRUGIH ELEKTRONSKI ŠIVALNI STROJ - UP IN NADA SINGERJA Med podjetji, ki so preživela vse dosedanje recesije vključno z veliko gospodarsko krizo v 1. 1929 do 1933, a so zdaj zabredla v težave, ki se zde nepremostljive, je tudi „velikan“ Singer. Težave so toliko hujše, če upoštevamo, da je lani Singer ob rekordnem prometu 2,6 milijarde dolarjev zaznamoval izgubo v višini 10 milijonov dolarjev. V letošnjem prvem četrtletju so se ob nezmanjšanem obsegu prodaje izgube relativno povečevale. Narasle so na 3,7 milijona dolarjev, kar pomeni, da bi spričo dosedanje dinamike ob koncu tega leta znašale izgube že 15 milijonov dolarjev. Delničarji, ki so bili desetletja vajeni prejemati zanesljive in visoke dividende, so lani dobili le po 40 centov namesto pričakovanih 2,45 dolarja na delnico. Akcije, ki so bile še do nedavnega naprodaj po 36 dolarjev, so zdaj v ponudbi po 16 dolarjev, a še ta£o ni kupcev, ki bi se zanimali zanje. „Tipični predinfarktni simptomi11, ugotavljajo izvedenci. ..Singer bo šel prej ko ne na boben. Ali pa tudi ne bo šel, kajti — kdo bi ga hotel sedaj sploh kupiti? 11 Zdaj, ko gre voz navzdol, vsi iščejo krivce. In so jih tudi našli, v Japoncih namreč, ki so firmo Singer domala zrinili z. ameriškega trga s cenejšimi, sodobnejšimi in tudi oblikovno ustreznejšimi šivalnimi stroji. Zaradi japonskih konkurentov se je delež Singerja na nacionalnem ameriškem trgu znižal od nekdanjih skoraj 80 % na sedanjih komaj okrog 30 %. Ker pa je Japoncem težko dokazati krivdo, a še teže jih prijeti in kaznovati, so kajpada morali najti priprevnejše ga grešnega kozla in so ga tudi našli v osebi predsednika kompanije Donalda P. Kircherja. J emu hočejo zdaj naprtiti krivdo za to, da je razširjal fronto in sprejemal bitko na več bojiščih hkrati, da je prešel od proizvodnje zgolj šivalnih strojev tudi na proizvodnjo drugih strojev in aparatov, kot so naprave in aparati za klimatizacijo, televizorji, hladilniki, grelna telesa za gospodinjstva in urade. Kircher je dejansko pričakoval, da bo doslej pridobljene reforme Singer podjetju koristil, ne le pri ponudbi šivalnih, marveč tudi drugih strojev in aparatov. Zat,o je pogumno širil sortiment, ne upoštevajoč bližajočo se recesijo in dejstvo, da je z nazadovanjem prodaje šivalnih strojev začel nazadovati tudi promet z drugimi gospodinjskimi aparati in sorodnimi stroji. Spričo tega so se pojavile izgube, ki so se postopno povečale. Namesto da bi se bolj, ali manj omejil na ožji sortinent proizvodov, je Singer kljub že opazni recesiji nadaljeval ekspanzivneh politiko in svojo dejavnost razširil še na elektronske naprave za urade. Kircher je bil pobudnik nakupu paketa delnic sorazmerno (Nadaljevanje na 13. strani) Terasa v Kampu na Dugem otoku bo za tolikšno število letovalcev že kmalu premajhna, škodila pa ji ne bi streha. ISKRA- Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o. LJUBLJANA, Stegne 17 objavlja prosta delovna mesta za: TOZD ORODJARNA, Ljubljana-Stegne 17 1. STRUGARJA SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE, Ljubljana - Stegne 17 2. ADMINISTRATORJA -DAKTILOGRAFA DELOVNA ENOTA - VF KERAMIKA, Ljubljana - Stegne 19 3. KURJAČA za delo v 4 izmenah POGOJI: pod L: zaželena mlajša oseba z nekajletno prakso in urejeno vojaščino (OD cca 3.200 3.700) pod 2.: po možnosti 2-letna administrativna šola, predvsem pa znanje strojepisja pod 3.: končana osemletka, odslužen vojaški rok Pismene vloge sprejema kadrovska služba ISKRA — 1EZE Ljubljana, Stegne 17)v 15 dneh po objavi razpisa. ZA BOUŠE GOSPODARJENJE V LETU 1975 Produktivnost dela in spoštovanje razmerij y se o M le i“ I ;e e- o- | O a 1 K n i, | i- , r i i a i i1 ! e : „Težišče ekonomske politike bo tudi v prihodnjem letu usmerjeno v stabilizacijo gospodarskih gibanj in v intenziviranje procesa spreminjanja gospodarske strukture," je na seji zborov slovenske skupščine v uvodnem referatu poudaril član IS Miran Mejak. Ko je govoril o nekaterih ključnih vprašanjih ekonomske politike v letu 1976, je med drugim poudaril naslednja stališča, ki jih zastopa izvršni svet. Osnutek resolucije jasno opredeljuje prednostne naloge (ne vključuje sicer hrane, ki pa jo bo treba uvrstiti kot prednostno nalogo), zato bo v prihodnjem letu glede prednostnih nalog še veliko govora. Prioritetne naloge pomenijo možnost hitrejšega razvoja teh področij, z njimi še ne želimo doseči samo boljših rezultatov v prihodnjem letu, temveč gre predvsem za to, da se ustvarijo pogoji za stabilnejša gospodarska gibanja v naslednjhih letih. Posebej je treba govoriti, je poudaril tov. Mejak, tudi o vprašanjih politike razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo, s področja splošnega ljudskega odpora, financiranja krajevnih skupnosti itd. dejavnosti in delavcev, ne izhajajo dosledno iz svobodne menjave dela, in da vpliv delavcev — uporabnikov storitev še ni prisoten v zadostni meri. Posledica takega pristopa k združevanju sredstev je tudi težnja po centralizaciji sredstev v republiških samoupravnih interesnih skupnostih na račun občinskih skupnosti. Izvršni svet se bo zategadelj zavzemal, da se bodo v prihodnjem letu strogo spoštovala sprejeta razmerja, za njihovo uresničitev pa bo uporabil vsa pooblastila, ki jih ima. To pa ne velja samo za področja skupne porabe, dosleden bo treba biti tudi pri omejevanju splošne porabe. S sredstvi v dogovorjenih okvirih bo potrebno reševati prav vse — tudi nekatere tiste obveznosti, ki prihajajo na novo. Gre predvsem za naloge s področja splošnega ljudskega odpora, financiranja krajevnih skupnosti. Naloge, ki terjajo enotno rešitev, bodo prenesene na republiko, sicer pa se zaradi izravnavanja razlik v razvitosti posameznih občin zadržuje sistem solidarnostnega prelivanja sredstev. Ta sistem naj bi prihodnje leto temeljil na realnem medsebojnem dogovoru občin v regiji, v določenem delu pa tudi med občinami iz različnih regij. Boljša ali slabša produktivnost dela „potegne“ za seboj veliko posledic. ELEKTRONSKI ŠIVALNI STROJ - UP IN NADA SINGERJA (Nadaljevanje z 12. strani) znanega ameriškega proizvajalca Fridena, upajoč, da bi ga utegnila prav elektronika rešiti težav na ostalih področjih. Toda v tekmi z IBM in drugimi konkurenti je bil Singer—Priden, kot. priznavajo zdaj pri Singerju, „zmerom za dan, ali dva v zamudi, medtem ko je dolar predrag, da bi bilo zamudo moč v doglednem času nadomestiti". Tako so sadovi tudi na tem področju začeli padati konkurentom pod noge. Singer se je naposled vrnil na svoje prvotno področje, k proizvodnji šivalnih strojev. Kompanija je zdaj spet posvetila vse sile proizvodu, ki naj bi ji vrnil nekdanji ugled in potrdil njeno prvenstvo med proizvajalci šivalnih strojev za gospodinjstva in industrijsko rabo. Vsi upi družbe Singer so zdaj povezani z elektronskim šivalnim strojem „Atena", ki je sicer zelo drag (brez ohišja namreč stane 800 dolarjev). a ki naj bi pomenil tehnološko revolucijo v stroki. Okrog 350 mehaničnih delov so zamenjali polvodniki in druga sodobna tehnika. Pri Singerju so ta novi šivalni stroj poimenovali kot ..borbeni stroj". Upajo namreč, da bo odločil zmago v korist Singerja. N. Ž. predvsem pa bistveno vpliva na kvaliteto gospodarjenja. Dejstvo pa je, da smo v zadnjem času zanemarili produktivnost dela pri stabilizaciji gospodarstva in da je bilo kaj malo narejenega. da bi spodbudili delavce k večji učinkovitosti dela. Zato je v prizadevanjih za oživljanje gospodarske aktivnosti treba začeti z reševanjem problema produktivnosti dela. V prvi vrsti je treba doseči bistven napredek na področju politike nagrajevanja - kar najbolj neposredno vezati osebni dohodek na rezultate dela. Sedanji sistem deluje preveč izenačujoče in spodbuja formalističen pristop k delitvi OD. Za večjo produktivnost dela so seveda odločilni tudi drugi faktorji -opremljenost dela, stopnja avto-matizacije, organizacije dela in poslovanja, delež znanja v procesu dela itd. Dokaj velik problem pa je produktivnost sredstev in kvalitetnejše gospodaijenje s sredstvi pomeni hkrati konkretno varčevanje na vseh področjih. Zaradi slabega gospodarjenja so zaloge končnih izdelkov večje - to pa se drugo leto ne sme ponoviti. Očitno je, je dejal tov. Mejak, da precejšen del naših današnjih gospodarskih težav izhaja iz časov, ko smo nekritično in v nasprotju s teoretičnimi dognanji dopuščali prehiter razvoj take proizvodnje, kije sicer dosegla hitre in visoke rezultate, ni pa upoštevala dejanskih potreb in domačih možnosti. Na tak način je bil zanemarjen pomen gospodarske infrastrukture, zlasti energetike in prometa ter domačiji materialnih in intelektualnih virov. V letošnjem letu je že prišlo do korenitih sprememb pri vlaganju v korist infrastrukture, v prihodnjem letu pa je s takšno politiko treba nadaljevati. Slej ko prej je namreč ključno vprašanje našega razvoja preusmeritev gospodarstva s poudarkom na razvoju nekaterih infrastrukturnih panog. Resno je treba razmisliti o ukrepih, ki bodo omogočili večjo uporabo domačih surovin, še posebej premoga, ki naj ob ustreznih cenah zmanjša uporabo gorilnih olj. S prizadevanji v letošnjem letu za izkoriščanje domačih virov • surovinskih kot tudi virov znanja, nikakor ne moremo biti zadovoljni, je poudaril tov. Mejak. Ustvaijena je celo klima, ki stimulira tuje tehnologije na škodo domačega znanja in v prihodnjem letu je treba z gospodarskimi in drugimi ukrepi omogočiti pospešen razvoj domačega raziskovalnega dela. Tesnejše ekonomsko sodelovanje z deželami v razvoju je bilo prokla-mirano kot politična obveznost in ekonomska nujnost. V zadnjih dveh letih smo skušali doseči intenzivno sodelovanje s temi deželami, rezultati pa so pod pričakovanjem. Odnosi z DVR so še vedno nezadostni, ni sistematičnega in skupnega pristopa, ni sodobnejših oblik gospodarskega sodelovanja itd. V sodelovanju z DVR smo še zmeraj preveč pri deklaracijah in obljubah, konkretnih akcij pa ni. Napredek v sodelovanju je moč doseči z boljšo organiziranostjo, s ponudbo kompleksnih projektov itd. Izvršni svet zato odločno podpira snovanje dogovora za oblikovanje ustreznega centra, ki naj bi nudil pomoč pri organiziranju združenega dela za nastop v deželah v razvoju. Ilija Bregar Iskrini likovniki razstavljali v Prištini V naši prodajalni v Prištini je bila 9. decembra ob 17. uri odprta razstava likovnikov ZP Iskra, na kateri je razstavljalo 24 avtorjev svojih 46 del. Na tej razstavi sodelujejo tudi trije likovniki iz filijale Priština in sicer: Milivoje Blagojevič, Momčilo Lalič in Nazmija Hazira. Razstavo je odprla predsednica sindikalne podružnice Radmila Mihaj-lovič, kar pomeni, da je to razstavo organizirala sindikalna podružnica naše filijale Priština. Tovarišica Mihaj-lovič je dala besedo predsedniku likovnega društva ZP Iskra Ivanu Razbor-šku, ,ki je prisotne seznanil z namenom in delom likovnega društva. Nato je vzel besedo podpol. Košutič Obren iz pokrajinskega sekretariata za narodno obrambo in pohvalno govoril o tej razstavi. Zahvalil se nam je, da smo to razstavo organizirali v počastitev 30. obletnice osvoboditve in dneva JLA. Predlagal je, naj v bodoče take razstave organiziramo tudi za vojake v večjih garnizijah, ali v domovih armije. Naslednji govornik v albanskem jeziku je bil podpol. Ali Muhadjcr iz pokrajinskega štaba za narodno obrambo. Zahvalil se je likovnikom ZP Iskra in sindikalni podružnici filijale Priština, da so organizirali tako lepo.in kvalitetno razstavo na Kosovnem ter tako približali narode in kulturo narodu. V nevezanem razgovoru, ki je po otvoritvi razstave trajal več kot 2 uri, je podpol. Ljuboja Dimitrije (načelnik doma JLA v Prištini) pohvalno govoril o tej razstavi in pozdravil idejo podpol. Košutiča. Dogovorjeno je bilo, da bo ta razstava na dan armije (22. decembra) premeščena v dom armije v Prištini. Iz tega je razvidno, kako so vodilni v armiji lepo sprejeli to našo razstavo in jo želijo pokazati vojakom ter ostalemu vodilnemu kadru armije. S tem bo letošnja proslava dneva armije v Prištini popestrena z razstavo likovnikov ZP Iskra, kar pomeni, da smo na Kosovem lepo sprejeti. Na otvoritvi razstave je bilo več višjih oficirjev, ki so se udeležili namesto general podpolkovnika Rečice, general majorja Simiča in podpolkovnika Petroviča, pokrajinskega se- kretarja za narodno obrambo, ki se zaradi nujnih del niso mogli udeležiti otvoritve. Iz tega je vidno, da je. armija zelo zainteresirana za naše kulturno delo. Na otvoritvi razstave so bili tudi dekan likovne akademije in dva redna profesorja ter nekoliko študentov. Dekan je povabil pred. likovnega društva, naj obišče akademijo. Prisotni so bili tudi predstavniki večjih proizvodnih in trgovskih podjetjih, ki so se zanimali za razne stvari iz delovanja našega društva. Ves potek otvoritve razstave je snemala televizija iz Prištine. V TV dnevniku je spiker obširno in pohvalno govoril o tej razstavi. Rekel je, naj bo ta razstava potokaz podjetjem na Kosovu, kako se razvija in deluje de-lovska kultura. Novinarka kulturne oddaje na TV je od predsednika društva dobila obširne informacije, ki so bile na TV programu 10. decembra od 18.'uri. Programje trajal 5 minut. Novinaiji novinarsko — izdavatelj-skih podjetij Jedinstvo, ki izhaja v ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega očeta JOŽETA KASTELICA se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji, sodelavcem impregnirnice in sodelavcem obrata II. TOZD Kondenzatorji, Semič za podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti sin LOJZE z družino ZAHVALA Ob težki izgubi našega brata FLORJANA KASTIGARJA se iskreno zahvaljujemo njegovim in svojim sodelavcem iz montaže števcev podsestavi, iz TOZD Merilne naprave, sindikalni konferenci Iskre-Hlektromehanike ter OO sindikata v TOZD Števci za podarjene vence, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poli sestra Jožica ter brata Polde in Jože INDUSTRIJA EMO - CELJE EMO ima eno izmed najboljših orodjarn V okviru sanacije celjskega EMO je prišla „na vrsto" tudi temeljna organizacija združenega dela Orodjarna. Za nakup novih strojev so v tej TOZD porabili skoraj 10 milijonov dinarjev. Zdaj se lahko pohvalijo, da imajo eno najsodobnejših orodjarn v Sloveniji; če pa povemo še to, da so že preje, ko so delali na zastarelih strojih sloveli po kakovostnih orodjih, nam postane slika tega kolektiva še dosti bolj jasna. Za nakup več novih strojev so se v Orodjarni odločili predvsem zaradi zastarelega strojnega parka in z njim zastarele mehanske tehnologije, pa tudi zato. da bi povečali zmogljivosti, kajti iz starih strojev niso mogli „iztisniti“ ničesar več. Zavedati se pač moramo da je bila Orodjarna v EMO ustanovljena hkrati z nastankom Emovega predhodnika tovarne Westen in je bila večina strojev še iz tistih časov. Kot je znano je EMO lani slavil 80-letnico obstoja, nekateri stroji v orodjarni pa so bili še starejši in so bolj sodili v muzej kot pa v tovarno. Star angleški pregovor pravi: nimam toliko denarja, da bi kupoval manj vredne in slabe stvari, in tega reka so se držali tudi v EMO kupili so resda drage, toda najsodobnejše stroje. Ključni stroj v orodjarni je zdaj novi univerzalni vertikalni rezkar od firme Bo-Ko. Z njim lahko v enem vpetju izvedejo na materialu vse potrebne operacije. V Jugoslaviji nima razen Emovcev trenutno še nihče takšnega stroja. Pri firmi Wotan so kupili horizontalni vrtalni in rezkalni stroj ter brusilni stroj za notranje in zunanje okroglo brušenje, od firme Ingersoll pa tako imenovani erozijski stroj. Gre za popolnoma novo tehnologijo pri izdelavi orodij, kjer odpade navadno oz. kopirno rezkanje in ko s pomočjo električnih izdelkov odvzemajo material. V lepi in veliki, toda že nekoliko utesnjeni dvorani z veseljem pokažejo tudi stroj za piljenje in žaganje Hahn und Kolb, Dechlov kopirni rezkar. varilno napravo za rezanje materiala po šabloni od Soitaba, kopirni, rezkar od Prvomajske in tri vrtalne stroje, ki jih je izdelal splitski Dalmastroj. Zmogljivost Orodjarne se je z novimi stroji povečala za kakšnih 20 %, še pomembnejša pa sta večja Posnetek še iz starih servisnih prostorov: RTV mehanika Albert Bošnjak in Herman Širec pri delu. kaKovost izdelanih orodij in večja storilnost. Z novo tehnologijo so razširili tudi delokrog, saj lahko zdaj izdelujejo tudi takšna orodja, ki jih preje niso mogli ali pa so jih morali dobesedno izdelovati ročno. Kot že rečeno se je precej povečala storilnost, z njo pa so se skrajšali tudi dobavni roki. V TOZD Orodjarna bodo izdelali letos okoli 60 % orodij v zadnjem času predvsem IMV iz Novega mesta. Nekaj orodij izdelajo tudi za naročnike spreminja v korist zunanjih partnerjev, med katerimi velja omeniti mariborsko livarno, beograjski Inženiring biro za metalurške industrijske alate in uredjaje (BMA) in v zadnjem času predvsem IMV iz Novega mesta. Nekaj orodij izdelujejo tudi za naročnike v tujini kot npr. za češkoslovaško Škodo. „Ni se nam treba bati, da prihodnje leto ne bomo imeli dela. Ce bomo podpisali le polovico ponudb, bomo imeli dela čez glavo," pravijo v Orodjarni. Naročila imajo sklenjena že do julija prinodnje leto, tako da izdelave kakšnih večjih orodij v prihodnjih sedmih me sedli ne bi mogli več prevzeti. LD srbohrvaškem jeziku (in Relindija, ki izhaja v albanskem jeziku), so pokazali veliki interes za način, kako deluje likovno društvo ter njegovo strukturo. Naslednji dan je prišel novinar Relin-dijc iz kulturne redakcije in se posebno zanimal o načinu organizacije in delovanja likovnega društva, ker želi o tem izdati obširen članek. Na likovni akademiji je predsednik likovnega društva ZP Iskra imel razgovor z dekanom in predsednikom združenja likovnih umetnikov Kosova, ki so se zanimali za način dela z amaterji in za stukturo našega društva. To dokazuje, da je likovno društvo ZP ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE JERINA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Števci za izrečeno sožalje in denarno pomoč hčerka Marija Štempihar ZAHVALA ob smrti moje mame IVANE MUBI se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam šolskega centra in Iskre Elektromehanike za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti sin Ivan ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame JOŽEFE BENEGALIJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz. TOZD TEA. še posebej iz. oddelka telefonskih aparatov za izraze sožalja in venec. - _. , Sin Ivan z družino Iskra v tako kratkem času dobilo veliko afirmacijo in s svojim načinom organizacije in delovanja mnogim dalo idejo za razvoj likovne dejavnosti. Dekan je povabil društvo likovnikov ZP Iskra naj naslednje leto razstavlja v prištinski galeriji z večjo udeležbo. Nedvomno je, da je ta razstava, poleg afirmacije likovnikov, pripomogla v komercialno — propagandni afirmaciji ZP Iskre. Ta nevsiljiva reklama je zelo pozitivno odjeknila po Prištini in Kosovem. Vsi člani filijale in prodajalne so pripomogli, da je ta razstava tako lepo uspela - in se jim v imenu likovnikov ZP Iskra najlepše zahvaljujem. Posebej se zahvaljujem tov. dir. Živiču, ki je povabil tako veliko število tovarišev, da so se udeležili otvoritve razstave. , „ , . . Ivan Razborsek INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE KVALITETNA PRIZADEVANJA V IDRIJI Borba za kvaliteto je zlasti v recesiji dobila svoj kulmen. Gotovo, da je Iskra polagala vso pozornost na kvaliteto v vseh časih in je bila njena kvaliteta priznana tudi na svetovnem tržišču. Konkurenčna tekma na tem področju pa seje poostrila ob recesiji, ko je povpraševanje manjše in je le kvalitetna, lahko rečemo najkvalitetnejša roba porok prodora na trg. Tega so sc v vsej ostrini zavedli v Idrijski Iskri ob dejstvu, da ostajajo brez dela ob pomanjkanju naročil. Nihče sicer ne more reči, da so delali (Nadaljevanje na 14. strani) ISKRA Štev. 48/49 - 27. dec; 1975 13 Krvodajalci na izletu Krvodajalci Tovarne elektronskih naprav iz Ljubljane so se v soboto 8. novembra 1975 odpravili na izlet. V želji, da prijetno združijo s koristnim, so za svoj cilj določili Kočevski Rog, oz. točneje povedano BAZO 20. Že v ranem jutru smo se zbrali na Trgu osvoboditve, da bi se odpeljali prijetnemu dnevu naproti. Res, kmalu potem, ko smo posedli v avtobus in se odpeljali proti Kočevju, so se razvneli prvi hudomušneži in pevci, ki so vožnjo prijetno popestrili. Prijetno vzdušje se je stopnjevalo iz minute v minuto, še posebno pa potem, ko smo Se ustavili v Kočevju in se primerno okrepčali. Pot nas je odtod vodila med prostranimi gozdovi Kočevskega Roga, toda žal nam je siva jesenska megla preprečila dojemanje prave veličine in lepote tega predela naše domovine, ki je v jesenskem času s svojimi živopisanimi barvami še posebno očarljiv. Ob sivem dopoldnevu pa nas je prevzelo tudi spoznanje, kako težki življenjski pogoji so bili v času narodnoosvobodilne borbe v tem predelu. Seveda pa ob tem velja dejstvo, da so prav taki pogoji in razmere, ki jih je nudil Kočevski Rog z obširnimi bukvami in iglastimi gozdovi, s kraškimi vrtačami, suhimi dolinami in skalnatimi vrhovi ter težko prehodnostjo in neobljudeno-stjo partizanom omogočili varno delovanje in zatočišče. Kočevski Rog je bil tedaj z raznimi objekti, od bolnic, tiskarn, kurirskih postaj itd., resnično životvorno in nepremagljivo središče narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Ni naključje, da si ga je vodstvo našega osvobodilnega boja izbralo za svoje oporišče že poleti 1942. Številni spomeniki in spominske plošče pričajo o veličastnem obdobju partizanskega Rogg v letih osvobodilnega boja 1941 — 1945, najbolj nazorno pa obujajo zgodovino oborožena BAZA 20, oolnišnici Jelendol in Zgornji Hrastnik ter žal tudi številna grobišča naših borcev. Po ogledu smo se odpravili proti Dolenjskim toplicam in že na poti v dolino so nas iz razmišljanja o težkih dneh zgodovine in iz neprijetne sivine meglenega dne predramili sončni žarki, ki so med nas spet vnesli razpoloženje, ki je vladalo pred tem. Po dvournem postanku v Dolenjskih toplicah, kjer so se nekateri najbolj navdušeni kopalci ogreli in razgibali v termalni vodi, drugi pa izkoristili čas za ogled kraja, oz. okrepčilo in zabavo, smo se v izredno dobrem razpoloženju odpeljali naprej proti Novemu mestu. Ko smo v gostilni „PR1 MARIČKI11 opravili z enim „najtežjih del11 tistega dne -kosilom, smo se ob „pomoči“ Sandijeve harmonike veselo zavrteli v taktih domačih polk in valčkov. Veselo vzdušje, dobra kapljica in še posebno razumevanje med vsemi udeleženci izleta, je nedvomno prispevalo k temu, da . smo se kljub pozni popoldanski uri odločili še za obisk Polževega. NI mi treba posebej opisovati našega razpoloženja potem, ko smo tam ugotovili, da imajo ob sobotah ples. Kar ni prej opravil s svojo harmoniko Sandi, je nato dokončal ansambel, ki nas je popeljal v svet domačih in zabavnih melodij. Tako so se kar prehitro iztekle ure lepo preživetega dne in vedro razpoloženi smo se s prijetnimi občutki vrnili nazaj v Ljubljano. Ob tem naj izrazim zahvalo 10 sindikata, ki je kljub težki finančni situaciji znal prisluhniti darovalcem najplemenitejše tekočine življenja, jim omogočil izlet in ustvaril s tem še večjo vez med krvodajalci. Prav' tako velja zahvala šoferju avtobusa Filipu, ki nas je še posebno varno vozil skozi Kočevski Rog, kot tudi vsem udeležencem izleta, ki so s svojim vedenjem dokazali, da znajo ne samo v krvodajalstvu, pač pa tudi sicer biti plemeniti soljudje. Prepričan sem, da se ne motim, ko izražam mnenje, da si takih izletov še želimo ter da tega še dolgo ne bomo POZ,bm LBBtR V daljni dobi še kameni niso bloki bili grajeni, majhne želje imel človeški rod je po širnem svetu naokrog. Danes je pa vse drugače vedno lepše rastejo palače, kar pa danes dosti ni vedno več si vsak želi. Vsak hoče vse imeti in v miru le živeti, po svoje vsak je egoist, naj bo raja, ali pa grosist. Bolj kot kdo živi pošteno večje pod noge dobi poleno, kdor vse v svoj prid obrne bogastvo k sebi grne. Kje 'so tisti zlati časi bajni, ki so preživljali jih rajni, ko ni bil poznan fantom, ki se življenja pravi mu polom. ČRIČEK VERUJEM V SONCE Sonce - zenica modrine brezdanje, ki te je dalo neznano prostranstvo; starih narodov si in moje spoznanje, ker si naš stvarnik, le ti si božanstvo Topli žarki — moč življenja — vro na naš planet, čudeže ustvarja njih dotik, božajo vseh kontinentov pet, a med ljudstvi pa ne delajo razlik Naša zemlja kroži, se vrti, se obrača k soncu vsa spoštljiva, ono pa jo dostojanstveno motri, če se kaj pred njim morda ne skriva Svet naš se ves trese od nemira; nesoglasja tu in vojna tam; zemlja pa z oblaki si obraz zastira, ker jo je pred soncem sram Sijaj sonce, sijaj bolj, vse bolj močno, naj pršijo žarki čudežni, neznani, da zatrejo vse gorje in zlo, prosimo te vsi - vseh ras zemljani! Jelka Vuk-Novakovič S ISKRA (Nadaljevanje s 13. strani) nekvalitetno, saj je ob veliki ponudbi švicarska firma Gimelli raje kupovala motorje v Idriji, čeprav so bili na razpolago celo cenejši ponudniki. V ostri konkurenci velikih firm pa so vseeno bridko občutili recesijo. Zato so posvetili vso pozornost kvaliteti. Zlasti posvečajo mnogo pozornosti dokumentaciji — razvojni in tehnološki. Skušajo doseči, da bi bila že dokumentacija dognana in brez vprašajev. Druga važna komponenta so za Idrijo polizdelki, ki jih dobivajo v Elektromotorjih. Iskra v Idriji je namreč samo montaža in je za vse sestavne dele svojih proizvodov odvisna od strokovnih služb in obdelo-valnice ter livarne v Železnikih. Tako so tudi poostrili kontrolo polizdelkov, ki prihajajo v Montažo in s kontakti s strokovnimi službami v Železnikih skušajo doseči, da bi vsi polizdelki točno odgovarjali dokumentaciji in bili znotraj tolerančnih mej. Znotraj tovarne pa zlasti strokovni kader vlaga vse napore v vzgojo kontrolnega kadra in za spremembo miselnosti, da „je že dobro11 „Borba z obrtniško miselnostjo ni lahka,11 je povedal vodja kontrole ing. Pavle Lapajne. Marsikdo misli, da je izdelek dober, „če gre11. To pa je za velike serije v industriji premalo. Važno je, da je izdelek soliden, da je znotraj tolerančnih meja in da se točno drži dokumentacije. Šele tako pride do izraza strokovnjakova zamisel, ki garantira kvaliteto, kije bila določena že pri konstrukciji. Izobrazbo kadrov v kontroli dvigajo, tako z dodatnim izobraževanjem, domačimi tečaji in pošiljanjem na strokovne seminarje, ki naj bi ažurirali najnovejša dognanja. Tovariš Lapajne želi, da bi v tovarni. uvedli integralno metodo kontrole kvalitete, saj šele ta lahko zagotovi vso potrebno gotovost in kvalitetnost izdelka. Poleg tega bi rad, da bi preko branže angažirali Inštitut za produktivnost dela in metrologijo kakor pri WF, tako tudi pri uvajanju najsodobnejših metod v kontroli kvalitete. V tej smeri so že naredili prve korake in upajo, da bodo kontrolne postopke posodobili in dvignili na višjo raven. __________________________FY_ ISKRA Štev. 48/49 - 27. dec, 1975 ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU ISKRE - IEZE, TOZD TOVARNE UPOROV IN POTENCIOMETROV, Šentjernej na Dolenjskem vabi k sodelovanju; DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za vodjo splošne službe tovarne Zaželjeno je, da ima kandidat vsaj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske ter vodstvene sposobnosti. V vsakem primeru mora biti samoupravno usmerjen in moralno - politično neoporečen. Na razpolago je tudi družinsko stanovanje. Ponudbe sprejema kadrovska služba tovarne, v 15 dneh do objave razpisa. Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o. sol. o. objavlja prosti delovni mesti L PROJEKTANT ZA TONSKE MREŽNE NAPRAVE V TOVARNI ŠTEVCI 2. TOPLOTNI ENERGETIK V TOZD OBRAT VZDRŽEVANJE POGOJI Pod tč. L; diplomirani elek-troinženir z nekajletno prakso, po možnosti na področju projektiranja avtomatskih naprav za elektro-gospodarstvo, ter z znanjem najmanj enega tujega jezika, pri čemer ima prednost nemščina. Pod tč. 2.: strojni inženir z dvoletno prakso. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razglasa na naslov: ISKRA-ELEKTRO-MEHANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 KRANJ, Savska loka 4. Kaplja in mravljica Še zelo mlada mravljica se je med potjo, nesoč krušno drobtinico, ustavih ob rosni kapljici. „Dober dan, kapljica! Naj se malo spočijem. Kako zanimiva si, vsa blestiš v jutranjem soncu in kako lepe mavrične barve obsevajo v tebi. Toda kaj ti to pomaga, ko pa tako nemočno visiš na bilki. Poglej mene, kapljica kaj nosim; in kadar se me mravlje med seboj mikastimo, takrat bi ti šele videla, kaj je moč!“ ,,Čudno", je zategnila kapljica. „Mc se pa med seboj nikoli ne spore-čemo, še manj pa spopademo!" Mravljica, kot da ne sliši, nadaljuje: „Samo malo te zadanem z mojim tovorom pa se bošnebogljenaizgubila v travi. “ Mravljica je tako vneto govorila, da sploh ni opazila težkih oblakov, ki so prekrili nebo. Bili so polni, prepolni kapljic. Pričele so padati na zemljo. Vlilo se je. Drobni curki so se vili med bilkami. Našo mravljico je navdal strah -ni čudno - saj še ni doživela deževnega dne. V paniki je izpustila svoje breme in klicala vse mravljišče na pomoč. Za malo, da ni utonila. Naša kapljica pa se je strnila z deževnimi kapljicami in družno so namakale željno zemljo. Iz te neizmerne množice sovrstnic je zaklicala: ,,Pohiti mravljica, v skrivališče, silna je naša moč, ker smo složne — v slogi je moč!" „ , Jelka Vuk-Novakovič V m STABILIZACIJSKI /tovariši, varčevati 'MORAMO, PA NAJ TO STANE KOLIKO# KOČE / 'TRI URESNIČEVANJUSTABHlZACUSKIH UKREPOV SMO SE OPRL/ NA v1 lASTNE SILE. ---------------^ Z DISCIPLINSKE KOMISIJE Predsednik komisije obtoženemu delavcu: „Kaj lahko poveste v svojo obrambo? “ Delavec: „Edino to, da nisem krivi" Predsednik: „Ja,ja. To vsi pravijo!" Delavec: „No vidite! Če vsi tako pravijo, me pa res lahko oprostite. “ Predsednik komisije delavcu, ki je obtožen, da je zjutraj neopravičeno prepozno prišel na delo: ,, Včeraj ste skoraj eno uro prepozno prišli na delo. Nikar ne tajite, videli sta vas dve priči “ Delavec: „0, to ni nič. Jaz vam lahko pripeljem sto prič, ki me niso videle." Pogovarjata se debeluh in suhec. Pa pravi debeluh: ,,Če je res, da je za vitko postavo plavanje pravo, me pa zanima, kako potem opravičujemo kita?! Pa se mi res čudno zdi, da nam še vedno očitajo nepokrito investicijo, ko pa se že od daleč vidi, da smo na zgradbi ravnokar postavili streho. Novosti na področju naše športne dejavnosti 'N Na zadnji seji komisije za šport in VH rekreacijo je bila sprejeta vrsta skle-, pov, da bi tudi športno dejavnost prilagodili novi organiziranosti v Iskri. Tako so se dogovorili, da bodo vsa tekmovanja v prihodnjem letu potekala po industrijah, razen športnikov nekdanjega IRI, ki se bodo na tekmo-' vanju še vedno, ne glede na organi-I zacijske spremembe, pojavili kot enot-; na ekipa. Prav tako se bodo športniki iz enote Poslovne stavbe tudi še mo-1 rali odločiti, ali bodo nastopali skupno s športniki Iskra Commerce, ali s športniki CAOP. Komisijo za šport bodo v bodoče | sestavljali branžni športni referenti, v njen razširjeni sestav pa bodo prišli še referenti iz večjih TOZD. Za zimsko I -športne igre so bile na seji osvojene nekatere umestne spremembe pri razvrščanju tekmovalcev v razrede. Razvrstitev bo v bodoče naslednja: moški A kategorija, do 24. leta starosti, B kategorija, od 25 do 29 let starosti, C kategorija, od 30 do 34 let starosti, D kategorija od 35 do 39 let starosti, E kategorija, od 40 do 44 let starosti, F kategorija, nad 45 let starosti, ženski starostni razredi: A kategprija, do 29 let starosti, B kategorija, od 30 do 39 let starosti, C kategorija, nad 40 let starosti \ | Tudi pri avtorallyu je bila osvojena , Sprememba in sicer v tem, da bodo odslej le trije razredi in sicer: 1. avtomobili do 785 ccm, II. od 785 do 1.150 ccm, III. nad 1.150 ccm. Patronat nad avtorallyem naj bi prevzela Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica. Na letnih športnih igrah naj bi nastopale reprezentance industrij, pri moških v devetih, pri ženskah pa v šestih športnih disciphnah. Predtekmovanja v nogometu bodo odpadla, pač pa se bo tekmovanje nogometnih ekip odvijalo po cup sistemu v okviru samih športnih iger. Tekmovanja znotraj posamezne industrije naj bi po dogovoru potekala po ligaškem turnirskem sistemu, ali pa enkratno, kar je pač stvar odločitve znotraj same industrije. Na seji športne komisije je bilo tudi predlagano (s strani RS ZSS), naj bi v industrijah zaposlili profesionalne referente za šport in rekreacijo spričo vedno obširnejše dejavnosti, katero pa amaterji, ob svojem rednem službenem delu ne bodo več zmogli. Komisija je sprejela tudi načrt in predračun za predvidene športne prireditve v prihodnjem letu, ki nedvomno prispevajo viden delež k afirmaciji Iskre in so tudi po svoji kvalitetni ravni pomembne. Tako — športniki so se o. vsem lepo pogovorili, uredili, programirali, ostala so le še odprta vprašanja: kdo, kako in kdaj bo dal sredstva, da bodo svoje načrte lahko tudi uresničili!. —J.C.— ŠPORTNI POGOVOR Z JULIJEM BLAŽIČEM IZ TOZD ŠTEVCI _y Julij Blažič je že dolgoleten Iskraš. Zaposlen je v montaži števcev na pod sestavih, v TOZD Števci kranjske Elektromehanike. Prav na letošnji dan borca se je srečal tudi z Abrahamom Že vrsto let se aktivno in prizadevno ukvarja s športom Najrajši ima kegljanje in nogomet. Med drugim smo ga povprašali, kateri športi so med kolektivom Elektromehanike najbolj priljubljeni Brez posebnega razmišljanja nam je takoj zatrdil, da je to šah. „Aktivnih igralcev je precej, pri nas v TOZD Števci pa je zeb priljubljeno tudi kegljanje, saj je možnosti za druge športe manj. “ „Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno storiti za aktivnejšo rekreacijo delovnih ljudi Elektromehanike ob minimalnih finančnih obremenitvah? “ „Predvsem bi bilo potrebno imeti na področju vsake TOZD kakšno športno organizacijo, ali osebo, ki bi skrbela za stalno športno dejavnost in rekreacijo, saj se ljudje zelo zanimajo za šport, prek sindikalne komisije pa ne pridejo na vrsto iz raznih vzrokov -predvsem so pomanjkljivo obveščeni." „Katere naj bi bile bistvene funkcije raznih športov, s katerimi se ukvarjajo naši delovni ljudje? “ „Poleg rekreacije tudi razvijanje občutka pripadnosti kolektivu, kar bi dosegli z raznimi tekmovanji med posameznimi TOZD." „Kako bi po vašem mnenju tudi ženske vključili v športno udejstvovanje bolj organizirano kot je to dosedaj v praksi? ? “ „To se navezuje na že omenjeni problem — organizacija jc pomanjkljiva, ali pa je sploh ni. Seveda bi jim morah omogočiti v okviru tovarne tiste športe, ki jih pritegujejo in, ki so za ženske primerni — odbojka, rokomet, namizni tenis, košarka ipd. Zimski športi so že dokaj dobro organizirani, pa je žal med ženskami zanje premalo zanimanja." „Ali menite, da se mladina dovolj ukvarja s športom? “ „V tovarniških okvirih ne, je pa velika večina vključena v športno življenje izven kolektiva." „Kakšni napotki za šport-nike? “ „Če bi le prišlo do organiziranega športa v okviru naše delovne organizacije, naj bi pri tem sodelovala tudi madina." „Vaše izkušnje, doživljaji? “ „V Iskri delam že 25 let, pa se še dobro spominjam, kako je bilo na mojem prejšnjem delovnem mestu v tovarni Borovo v Sremu. Športno življenje je bilo že takrat izredno živahno in razgibano med delavci v obratih. Za sredstva tudi ni bilo problemov, saj jih je tovarniški klub redno prejemal. V našem internatu smo imeli tudi redno obvezno jutranjo telovadbo po posameznih športnih panogah in tako smo črpali kadre za tekmovanja v okviru obrata." „S čim se pa najrajši ukvarjate v prostem času? “ „Kadar le morem, se ukvarjam s športom na terenu. Sem član športnega društva „Partizan“ v Britofu in to že 20 let." „Se tudi vaša družina ukvarja s športom? “ „Se.“ Meni, da je zelo zaželeno, da bi se z raznimi športnimi panogami športniki Elektromehanike bolj kot dosedaj vključevah v medsebojna tekmovanja v okviru tovarne, saj bi na ta način laže pridobivali športne delavce in tekmovalce v svoj krog. Skratka, malo več posluha za športne aktivnosti v okvim tovarne bo treba, pa bo. V. B. R. VII. šahovski hitropotezni turnir Iskre Sedmi šahovski hitropotezni turnir članov in članic naših temeljnih organizacij za posamično prvenstvo Iskre bo 17. 1. 1976, v Poslovni stavbi Iskre v Ljubljani, Trg revolucije 3. Turnir se bo začel ob 8.30 uri. Prijavite se do 13. 1. 1976 Vitu Šoukalu na Iskra Commerce, Trg revolucije 3, telefon (061) 324-376. Šahistke bodo igrale v posebni skupini. Igrale bodo dvokrožno in vsaka bo imela lOminut za partijo. Športne vesti z Gorenjske Na kegljaškem sindikalnem prvenstvu občine Radovljica, na katerem je sodelovalo skupno 309 tekmovalk in tekmovalcev iz 49 osnovnih sindikalnih organizacij, so se izredno dobro izkazale Iskrašice iz TOZD Instrumenti, Otoče in iz TOZD Mehanizmi, Lipnica. Ženske kegljaške ekipe iz omenjenih dveh temeljnih organizacij sta s podrtimi 599 in 539 keglji zasedli 1. in 2. mesto v ženski konkurenci. 'Moški iz TOZD Instrumenti, Otoče so se odrezali s 3. mestom in podrtimi 1032 keglji, kar je pripomoglo, daje ekipa kegljačev iz TOZD Instrumenti na račun odličnega rezultata žensk v skupnem seštevku zasedla 1. mesto s 97 točkami. Med posameznicami so bile najboljše: 1. Marjana Zore TOZD Instrumenti, Otoče 210 kegljev, 2. Anica Šparovec TOZD Mehanizmi, Lipnica 205, 3. Majda Pogačnik, 4. Nada Dežman, 5. Danica Majstorovič (vse TOZD Instrumenti, Otoče) s po 196, 193 in 189 podrtimi keglji. V Kranju se je začela občinska liga v kegljanju. V prvem kolu so se kegljači Iskre - Elektromehanike (sodelujejo še moštva Merkur, KK Simon Jenko in Sava) pomerili s kegljači Merkurja in jih premagali za 101 kegelj. Podrli so jih 3.623. V škofjeloški občinski ligi v namiznem tenisu so v prvem kolu igralci namiznega tenisa iz TOZD Gospodinjski aparati, Rateče premagali ekipo Grče z rezultatom 5 : 3 in si tako priborili prvi dve točki. Na sindikalnem šahovskem prvenstvu Kranja je med nastopajočimi 13 ekipami ekipa Elektromehanike zasedla odlično 3. mesto s 35 točkami za ekipama Sava s 40 in UJV s 36,5 točkami. Bogdan Norčič, Iskraš in državni reprezentant v smučarskih skokih spet prihaja v formo. Od srca mu želimo, da bi se kar najbolje odrezal na bližnji novoletni skakalni turneje. X_________________________________/ r Smučarski tečaji v Gozd Martuljku Počitniška skupnost organizira v sezoni 1976 že sedmič smučarske tečaje za člane naših kolektivov in njihovih svojcev. Dobro organizirani tečaji omogočajo, da se tudi začetniki naučijo smučarskih veščin. Tečaje vodijo priznani smučarski učitelji iz Iskre. Tečaje bomo organizirali v času: I. tečaj od 24. 1. 1976 do 31. 1. 1976 Ta tečaj je predvsem namenjen otrokom naših članov, t i v času zimskih počitnic. 1 II. tečaj od 31. 1. 1976 do 7. 2. 1976 pa je namenjen vsem zainteresiranim članom Iskre. III. tečaj pa bomo organizirali od 7. 2. 1976 naprej, v kolikor bo dovolj interesentov. Tečaj bo organiziran v depandansi hotela „Špik" v Gozd Martuljku. V kolikor bo več tečajnikov, pa bomo preskrbeli dodatna ležišča v zasebnih sobah. Tečaji bodo 7»dnevni in pričenjali se bodo v soboto s kosilom, končali pa naslednjo soboto z zajtrkom. Cena za odrasle - za 7 dni - 1.100,00 din Cena za otroke do 15. leta starosti — za 7 dni 950,00 din V ceni so zajeti: — kompletni hotelski penzion z ojačanim zajtrkom, turistična taksa, shramba smuči, stroški učiteljev, zavarovanje in organizacija- Prijave za tečaj sprejemamo do vključno 22. 12. 1975, na Počitniško skupnost ZP Iskra, Prešernova 27, tel.: 24-926 in 24-905. Ob prijavi je potrebno plačati akontacijo 500,00 din za vsakega tečajnika. Vsi stroški tečaja pa morajo biti poravnani do pričetka tečaja na naši blagajni, ali na žiro račun. 50104-601-26955 - Počitniška skupnost ZP Iskra Ljubljana, Prešernova 27. Organizator si pridržuje pravico preklicati organizacijo tečaja, v kolikor bi bilo premalo prijavljencev, ali pa neugodne snežne razmere. Pohitite s prijavami, ker je število tečajnikov omejeno na 40 mest. X______________________________________________________________________/ Zdaj, ko je že zdavnaj prepozno, me mnogi sprašujejo, če je bilo na planinsko-kulinaričnem izletu v neznano, kot sem ga krstil, res tako prijetno. Res je bilo, prepričan pa sem, da je tale posnetek še najboljši odgovor na tisti „kulinarični“ del vprašanja, hkrati pa je tudi že reklama za drugo leto. Bojim se le, da se bo prihodnjega izleta v neznano želelo udeležiti „pol Iskre", na pravih planinskih izletih, ko dobimo ponavadi le enolončnico, ki jo znamo planinci še kako ceniti, pa nas bo spet le kakšna peščica. Sem morda preveč piker? Upravičeno se sprašujem, če se bo leta 1976 udeležilo planinskih izletov PD Iskra kaj več ljubiteljev gora? Upam, glede m nedavno izkušnjo pa bi seveda kazalo organizirati tudi več izletov v neznano, ali planinsko-kulinaričnih izletov. X______________________________________________________________________J Mrtvilo v športni rekreaciji Nekako pred petimi meseci smo v našem tedniku obširno poročali o uspehih rekreativne in športne dejavnosti v celjskem EMO. Zdaj, ob koncu leta, moramo žal ugotoviti, da je po prvem polletju ta dejavnost v EMO povsem zamrla. Kdo je vse odgovoren za to in kje so rešitve? Predsednik komisije za šport in rekreacijo Emil Gregorčič poudarja, da za mrtvilo nikakor niso krivi ljudje v komisiji, temveč je osnovni vzrok v tem, da se šport in rekreacija še vedno nista prebila na površje v samoupravnem sistemu in organiziranosti delovnih organizacij. Da bi zvedel, kje so osnovni problemi, ki zavirajo to prepotrebno področje aktivnosti vsakega delovnega človeka, sem zaprosil za pogovor Emila Gregorčiča in mu zastavil nekaj vprašanj. Se pred intervjujem me je Emil opozoril, da je mnogokrat že tako, da je od posameznika odvisna delavnost oz. nedelavnost na posameznih področjih. Kako to, da je športno-rekreativna dejavnost v prvih letošnjih šestih, sedmih mesecih potekala v EMO tako uspešno, zdaj pa je vse skupaj dobesedno zaspalo? „Odgovor na to vprašanje je prav enostaven, ker sem se lahko v veliki meri angažiral pri tej dejavnosti in mi neposredno predpostavljeni niso delali težav. Razumeli so, da zahtevata šport in rekreacija, kot temu pravimo, celega človeka." Kaj pa zdaj? „Sredi leta so me prestavili v TOŽD Emocontainer. Od takrat naprej se zaradi potreb na delovnem mestu nisem mogel toliko angažirati kot prej. Je že tako, da je bila športno-rekreativna dejavnost precej odvisna od mojega dela, s tem pa ne mislim reči, da bi kdo drug delal slabše kot jaz. Menim, in to sem poudaril že večkrat, da bi morali v EMO v celoti rešiti problem športa, rekreacije pa tudi oddiha. Kje pa vidiš rešitev? Odpreti bi morali delovno mesto referenta za šport in rekreacijo, ustanoviti samoupravno telo, ki bi skrbelo za področje rekreacije, oddiha in športa (pri tem me je Emil opozoril prav na ta vrstni red) ter omogočiti materialne pogoje za nemoteno delo." Ste že kaj naredili v tej smeri? Ja. Na sestanku smo sprejeli predlog za rešitev problema športa in rekreacije ter ga posredovali poslovnemu odboru tovarne. Emil, naj te „potolažim." Žal tudi v nekaterih drugih Iskrinih delovnih organizacijah še vedno nimajo urejene športno-rekreativne dejavnosti, še bolj žalostno pa je to, da celo na ravni celotnega združenega podjetja ni- mamo službe ali človeka, ki bi skrbel za to pomembno področje. Kaj meniš, kdo je odgovoren za nastali položaj in kdo bi moral posredovati, da bi končno enkrat le, naj uporabim ustaljeno frazo, prešli od besed k dejanjem? „To je predvsem dolžnost sindikata, pa tudi ZK in mladinska organizacija ne bi smela stati ob strani. Konec koncev so prav v letu 1975 na mnogih srečanjih teh družbenopoU-tičnih organizacij na najvišji ravni sprejeli pomembne sklepe, da morajo delovne organizacije nameniti vso pozornost rekreaciji in oddihu svojih delavcev. Menim, da je ostal sindikat preveč pasiven in da bi morala Iskrina sindikalna konferenca vplivati na pristojne organe po delovnih organizacijah, da bi čimprej rešili ta problem." LD Sindikalni podružnici ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ se toplo zahvaljujem za pozornost v času bolezni, za denarno pomoč ter čestitke ob dnevu republike. Hkrati želim vodstvu sindikalne organizacija, kot tudi celotnemu delovnemu kolektivu srečno in uspehov polno novo leto 1976. Stane Judež^ NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. naše novoletno voščilo, ki teče po vseh obrobnih kvadratih, v smeri urinega kazalca, 18. največje ameriško ppVojno vojaško oporišče na Pacifiku, 19. človek, ki se ukvarja z govorništvom, 20. najslavnejše obdobje naše zgodovine, 24. vrsta kreme za sončenje, 25. naprava za izmetavanje, sesalnik 29. svetišče grške boginje Atene, 32. redkejše moško ime, 36. grški bog ljubezni. 37. člen, okončina, 38. vse v redu v angleščini, 40. Chaplinova žena, 41. glasbeni pojmi. 42. kem. znak za nobelij, 43. samoglasnik, 46. kraj pri Novi Gorici, kjer je bila pred leti proslava dneva Iskre, 48. vzklik, 49. gora na jugu Ljubljane, 51. olepljenje, 53. središče vrtenja, 54. zvarjeno mesto, 56. sibirska reka, 57. kem. znak za nikelj, 58. italijansko komunistično glasilo, 59. Ludolfovo število, 60. slovenski pisatelj (Janko), 61. osebni zaimek, 62. glavni števnik, 63. ozebi-tev, 65. osebni in kazalni zaimek, 66. starosta v družbi, 68. ost. 70. spremljevalec ognja, 71. šivalni pripomoček, 74. Partizanski odredi Jugoslavije, 75. Tovarna optičnih leč, 77. kirurški ali vojaški poseg, 81. srbohrvaški kazalni zaimek, 82. deli pohištva, 84. ptič s plavalno kožico in vrečo v grlu, 85. japonska dolžinska mera, 87. kraj na Krasu, 88. Alpe--Adria, 90. Strojne tovarne Trbovlje, 91. okrajšava za stran, 92. Narodna banka, 93. osebni zaimek, 94. grška črka, tudi podjetje v Kamniku, 96. tuje žensko ime, 98. trska, 100. češki verski reformator (Jan), 102. Nemška demokratična republika, 103. 15. in 23. črka naše abecede, 104. prestolnica Turčije, 106. vojaška enota, 109. pripovedne pesmi, 110. upravlja s krmilom ladje, 111. prepariran, 113. Združena arabska republika, 115. ena izmed TOZD Elektromehanike, 117. slovenska gledališka igralka (Julka), 119. krojaški material, 122. ivje, 123. učenje, 124. operni spev, 126. seznami imen, 128. kem. znak za americij, 129. predlog, 130. jugoslovanska knjižna založba, 132. ameriški popevkar (Nat King . . .), 134. začetnici imena in priimka slovenskega slikarja, 135. začetnici imena in priimka slovenske slikarke, 137. mesto ob burgundskem prekopu v Franciji, 139. grška mitološka pošast, ki jo je premagal Herakles, 142. vulkanizirana gumijasta zmes, podobna roževini, 144. oponesek, 146. Osnovna šola, 147. kratica za neznanec, 149. okrajšano tuje moške ime, 150. kraj pri Novi Gorici, 152. stikalna naprava za samodejno vključevanje električnega toka. NAVPIČNO: 2. kratica za zvezo komunistične mladine Jugoslavije, 3. gora v Švici, 4. kem. znak za mangan, 5. oslov glas, 6. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika ilirista, 7. vrsta avtomobila, 8. nadav, naplačilo, 9. hrvaški pesnik, pisatelj in kritik (Avgust), 10. ljubkovalna oblika ženskega imena Elizabeta, 11. pomembno živilo, 12. kem. znak za iridij, 13. Zvezna republika v Zahodni Afriki, 14. nogometni klub, 15. veznik, 16. gib bata v stroju, 23. gradbeni material, 26. startna naprava, 27. avtomobilska oznaka za Trst, 28. popevkar Pestner, 30. prenos zvoka in slike, 31. vzklik nejevolje, 33. ustvarjalec, tvorec, 34. loščilo, 35. prislov kraja, 37. edini primerki, 39. domač zimski kmečki praznik, 44. začetnici priimka in imena slovenskega politika, 45. okrajšano ameriško moško ime, 47. sestavina vode, 50. moško ime, 52. samica krvoločne velike mačke, 55. okornost, ostrorobnost, 59. ponovna izvedba (igre), 64. Emilij Cevc, 67. slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kritik (France), 69. nenačelnost, 70. del roke, 72. ime italijanske filmske igralke Lollobri-gjde, 73. germanski orel, 76. vrsta smreke. 78. slovenska politična delavka (Anka), 79. ujemanje koncev verzov, 80. akademski klub, 83. slovenski gledališki igralec (Ali), 89. Avto moto društvo, 90. kem. znak za kositer, 91. nemška reka, pritok Mozele, 95. kraj blizu Splita, 97. posebnost Pule, 99. roparski kuščar v Afriki, 101. reka v BiH, 105. avtomobilska oznaka za Novo mesto, 107. tuje žensko ime, 108. metoda, 110. nekdanje široko žensko krilo z obroči (dvojina), 112. znana knjižna založba, 114. tuje moško ime, 116. prislov kraja, 1 18. priimek slovenske gledališke igralke Alje, 120. Josip Broz. 121. afriški veletok, 122. enaka samoglasnika, 125. jodove soli, 127. stari izraz za zapor (množina), 131. začetnici imena in priimka sodobnega slovenskega pisatelja iz NOV, 133. začetnici imena jugoslovanskega publicista in zgodovinarja NOV, 135. štorklji podobna ptica z golo glavo in navzdpl vkrivljeniin kljunom, 136. časovni veznik, 138. Belinnijeva opera, 140. ribja jajčeca, 141. zvitek, 143. ne more govoriti, 145. plačilno sredstvo, 148. nikalnica, 150. osebni zaimek, 151. otok v Jadranskem morju, 153. romanski veznik. —— -X ISKRA — glasilo delovnega kolek tiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc -Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. • I Za dobro voljo ob novem letu Le eno prednost ima človek pred avtomati: naravno lenobo. Kameleon je edino živo bitje, ki upa zardeti. Kirurg je humanist z nožem v roki. Trenutek je dan, ko pustimo otroka babici. Značaj je tisto, kar manjka piscem karakteristik. Čeprav izkušnje niso na- prodaj, pa jih včasih presneto drago plačujemo. Razpis nagrad Za današnjo Novoletno nagradno križanko je uredništvo namenilo reševalcem za pravilno rešitev naslednje denarne nagrade: 1 nagrada 150 dinarjev 1 nagrada 100 dinarjev 5 nagrad po 50 dinarjev. Pravilne rešitve Novoletne nagradne križanke pošljite na: Uredništvo „lskra“, Ljubljana, Prešernova c. 27, najkasneje do 12. ja-nuaija 1976 in na levem spodnjem robu kuverte označite: Rešitev Novoletne nagradne križanke. Med pravilno rešenimi križankami bo žreb 13. januarja določil srečne dobitnike razpisanih nagrad. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti. Prazna glava v resnici ni prazna. V njej namreč leži velik kup šare, pa je prav zaradi tega težko še kaj pametnega dodati Med mnenjem in prepričanjem obstaja razlika: moje mnenje je nekaj, kar je zame osebno res. Moje prepričanje pa je tisto, kar je res za vsakogar - po mojem mnenju. Športna objava v Kranju: „Najcenejši trening za pridobivanje kondicije vam še vedno omogoča .Alpetour1 (prej ,Cre-ina‘) med prijetno vožnjo v .delavskih avtobusih ‘ Kdor preživi, ne bi smel imeti težav z olimpijskim vizumom za rokoborske nastope v vseh vrstah stilov in brez njih. V primeru večjega zanimanja hhko zmanjšamo število avtobusov še najmanj za enega. Se priporočamo!" Ježica