Dopisi. lz Danaja. (Lov za Brazilijo.) Ravno sem od jednega tukajšnjih znancev sprejel naslednje pismo: »Udine 17. maja 1894. Gospod Š. G.! Beč. — Naznanjam Vam, da sem zopet odprl proste poti čez morje iz Genove do Št. Pavlo (Brazilijo). Vse družine, katere hočejo tja iti, dobijo od mene Freikarto in nimajo nič druzega plačati, kakor železnieo do Genove. Prosim Vas to Vašim prijateljem naznaniti, da se bodo začele vse družine pripravljati, prodajati. Vsi mi morajo poslati krstne lisle od vsih oseb, tudi od najmlajših otrok, da vsim prostore na parobrodi zagotovim. Odhode bom naredil iz Pontebbe in sicer prvikrat dne 23. junija, meseca julija pa dvakrat. Iz Pontebbe za železnico do Genove plača vsaka nad 7 let stara oseba okolu 15 fl., otroci od 2 do 7 let pa okolu 8 fl.; na parobrodi je vse prosto. Vaše in od vseh krstne liste pričakovavši, pozdravljam Vas in vse s spoštovanjem Anton Gergolet m. p. Emigracija.« — Listu sta bila dodana dva kuverta s piščevim napisom. Ta obsega samo ime in pa »Udine, Italien«. Na zadnji strani kuverta, v katerem je zgorajšnji list došel, stoji: Abs. Antgert Via Bertaletia Nr. 29 Udine. »Antgert« mislim, je okrajšano ime: Anton Gergolet. Zgoraj omenjeni Š. G. je kočijaž na tramwaju in je že pretečeno leto mislil odriniti v Brazilijo. Na moje prigovarjanje pa in glede na žalostna poročila, katera je donašal »Slov. Gospodar«, katerega mu dajem čitati, je ostal tukaj. Ta Gergolet je najbrž kak agent, kateri naše Ijudi zapeljuje. Da bi kdo s 15 11. lahko šel v Brazilijo, kakor ta piše, je gotovo gola laž. Imenovani list sem izročil policiji, da naj oblastva tudi letos dobro pazijo na te sleparske agente ! J. K. Iz Podove. (Občinskavolitev.) Kakor je skoro pri vsaki volitvi nekaj rogoviležev navzočih, ki vodo na svoj mlin obračajo, tako je bilo tudi pri tukajšnji volitvi v občinski odbor dne 1. maja t. 1. Jeden med volilci, ki ima usta kakor ščuka, odpiral jih je od jeze do ušes. Navadno pravimo takemu človeku »širokoustnež«. Na zadnje so ga vslie nasilstvu le za »erzacmana« izvolili. Pa še niti tega ne zasluži, ker si upa veliko čez duhovnike govoriti in čvekati, kako so isti bogati in premožni; to pa le zategadelj, da bi njim ne bilo ljudstvo naklonjeno. Od Sv. llja v Slov. goricah. (Naš prerok.) Razni slov. časniki prinašajo dopise od Radgone, v katerih opisujejo znanega preroka Vračka. Marsikateri bralec »Gospodarja* bode si morebiti mislil, no, temu Vračku pa ni enakega zagrizenega sovražnika Slovencev in duhovnikov pod milim nebom. Pa dragi bralec, tudi tukaj pri nas imamo takega sovražnika Sloveneev in duhovnikov. To človeče si ne da miru. Tista neozdravljiva bolezen, katera ga toliko muči noč in dan, namreč: »sovraštvo do Slovencev«, mu ne privošči ljubega mirii, ako vsak teden v eni ali drugi krčmi ne blati in obrekuje domačih Sloveneev in duhovščine. Po navadi ima vselej takrat svojo veliko «besedo» in tedaj kriči na vso moč, da se mu usta do ušes raztegajo, iz katerih pljuje svoj gnus in žolč na duhovnike in SIovence. Posebno si zaupa takrat, kadar ima nekoliko Nemcev s seboj. Oj takrat je oblasten, kakor petelin na gnojišču. Tako oblastno mahal je zopet na večer 17. maja v eni tukajšnjih krčem po domačih duhovnikih in slovenskih raožeh. Ti naš prerok! Oprosti, da te nekaj hočemo danes vprašati: Ker ti je vse tako zoprno, kar po slovenskem diši, zakaj pa si se tedaj tako ponižal, da si šel pred ne dolgo časom k slov. posojilnici za slovenski denar prosit? Kaj pa je te zmotilo? Pa ti je mogoče strpeti slovenski denar vžepu? Zakaj pa nisi šel k domači nemški »Vorsohjissk-as.«« 9..NO..JJU- si pač mislil, boljše, da grem tje, kjer se kaj dobi. In to dobroto si Slovencem lepo poplačal pri tukajšnji zadnji občinski volitvi, da si na tako »kiinštni form« pomagal Nemcem do zmage in nas tudi zagntovil, da bodeš Se tudi zanaprej vedno tako »pošteno« delal. Kar se tiče tvojega obrekovanja in kričanja po krčmah, pa poslušaj: Stari pregovor pravi: da je človeku treba le toliko usta odpreti, kolikor si upa požreti. Ti pa vselej svoje čeljusti preširoko odpiraš, ker si misliš, da bodeš več požrl. Pa ne vemo, če boš mogel; kajti mi bodemo ti še dali dosta požirati, ako ne bode že skoro konca tvojemu čvekanju po krčmah! Iz Jarenine. (0 napisih.) 0 letošnjih krasnih velikonočnih praznikih se napotim po okrajni cesti, katera pride iz severne strani od Sv. Ilja v Jarenino, da se prepričam o tamošnjih narodnih razmerah. Pa me že koj pri začetku osupne občinska tabla, na kateri se naznanja v nemškem jeziku, da je tukaj kraj in občina Jarenina. Pa se še pozna, da je bil nekdaj še tudi slovenski napis, pa tega je poprejšnji Jareninski »strah« dal izbrisati in napisati samo nemškega. Zeleti bi bilo, da bi sedanje slavno občinsko predstojništvo zopet blagovolilo tje napraviti tudi slovenski napis. — Zdaj pridem mimo izglednega Verblačovega gospodarstva, pri katerem bi se mogel katerisibodi slov. gospodar učiti praktičnega gospodarstva, in zdaj sem pred eno nadstropno hiSo, katere pa bi se najrajši izognil, ker tukaj je dobro znani Jareninski kovač, o katerem nekateri pravijo, da mu je od samega sovraštva do Slovehcev brada osivela. Pa pri sosedni hiši se mi srce razveseli, ko se mi napis »čitalnica« nasproti smehlja. Napotim se koj noter, ker tukaj je sedež kmečkega bralnega društva, pa žal, da je vse premalo obiskovana, saj ima mnogo časnikov na razpolago, pa malokdaj je najti novih, ker neka oseba jih vselej vse vkup pobere in jih odnese domov na veliko nevoljo udov. Odbor je že izdal nekaj ukazov, da se časniki ne smejo odnašati, in so vsi ukazi na steno pribiti. Pa pustimo to, oglejmo si še druge nemške napise, ki so se zadnji čas v Jarenini pomnožili, kakor gobe v deževnem vremenu. Pri krčmarju, ravno nasproti velikim cerkvenim vratom, visi čisto nov nemški napis: Ig. Kramberger, Kleidermacher. Menili smo, da je ta mož narodnjak, pa zdaj vemo, da ni, ker drugače bi ne obesil nemškega napisa na steno, in smo slišali, da bi se še rad nemški učil, ker še do sedaj ne zna, menda zato, da bi mogel svoj nemški napis raztolmačiti. Zanimiv pa je napis zraven gornjega peka: Frau Johanna Baumann, gepriifte Hebamme. Kdo pa je ta »frauva«, ki ima ta napis z zlatimi črkami? To je neka neomožena ženska z dvema otrokoma, ki je tukaj za babico. Tudi na spodnjej strani je nemški napis: Georg German, Kleidermacher. Tudi temu svetujemo, da ga odstrani, drugače utegnemo kaj o njem povedati. Potem še je pri hiši pod pokopališčem nemžki napis: >Natural-Verpfleg-Station«, tega pa pustim na miru, ravno tako še par drugih nemških napisov; samo toliko še hočem reči: Ljubi Slovenec! Na kateri hiši vidiš le nemški napis, tam ne smeš iskati svojih prijateljev. F. B. Iz Majšperga. (Odgovor) dopisniku gasilnega društva v Šikolah v štev. 20. »Slov. Gospodarja«. Gasilno društvo povdarja, da meni ni znana daljava iz Šikol v Medvece. Vsak zdravi čiovek pride lahko v grdem potu eno uro, tisti dan je pa bilo lepo vreme in dobra steza, da že dolgo ne tako. Mislim, da ne nosite svoje brizgalnice na hrbtu, temveč jo s konji peljate. Zatorej, če jaz o lepem vremenu in potu pred eno uro pridem, gotovo bi Vi tudi s konji v pol uri lahko privozilr. Mislim pa tudi, da Vas je \ečje število pri drugfvii na samo en par. kajti tako društvo, kakor je bilo iz Šikol v Medvece dne 15. aprila prihitelo, prihitelo je tudi iz vsake koče, saj bi Vas bil na prste ene roke preštel; pač bilo jili je nekoliko iz Cirkovic, katerim bodi izrečena zahvala. Res ni, da bi bilo toliko pomanjkanje vode, ker dva še precej velika potoka skozi vas tečeta; ko bi ju bili zajezili, bilo bi vode dovolj za Vašo brizgalnico, tudi vodnjakov je vcč v vasi. Res tudi ni, da bi se očitalo, da bi bili gasilci krivi ove vrednosti, ki se je našla po g likvidatorju na zavarovanih predmetih, kateri so bili ognja rešeni. Pač je res, da je sam g. Iikvidator rekel, da zato niste prisli z brizgalnico, ker mislile, da Medvečani tako radi vidijo, da njim poslopja do tal zgore, kakor nekateri poljanci. Zatorej bodite mirni ter se pri drugi taki neboditreba priložnosti bolje izkažite, da ne bodemo tega več prerešetavali. Z —o. Iz Braslovč. (Pojasnilo) gospodu dopisniku v 20. številki »Slov. Gospodarja«. Na dan zborovanja podružnice sv. Cirila in Metoda sem podpredsedniku, g. Prislanu, golovi zadržek naznanil, zakaj da se zborovanja nisem mogel udeležiti, kar se lahko primeri, z opazko, da kar zborovanje sklene, sem zadovoljen in letnino plačam. Kdor hoče pobegniti, mora na mesto priti, jaz pa nisem prišel, zatore.j tudi pobegniti nisem inogel. Naj tudi cenjenemu g. dopisniku opomnim, da kar obstoji podružnica v Brasloveah, sem vsakoletni ud z uplačilom. Najboljše je, da se drug odbor voli, in daj Bog, da bode ta za dobro stvar mogel več storiti, kakor dosedanji! Denarničar.