Štev. 16
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
22. aprila 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Zaistino?
V Mőrskoj Krajini dnes dva tjedna páli po starom recepti pišejo. Korošec to je naša kmečke zveza prej zato žele autonomijo, ka bi kanonikom vekše dohodke spravila i ka bi Korošec prišo do velike časti. — Jeli pa pozna Markišavčar dohodke slovenskih kanonikov ? Mogoče še ednoga niti vido neje. Radičeva stranka ne je naklajena cerkvi, kanonikom pa najmenje nej. Zakoj pa te on žele avtonomijo ? Spaho je musliman. Njegova vera ne pozna kanonikov. Zakoj pa te on žele autonomijo? Liberalni Kühar, naj pokaže svojo mržnjo do kat. vere, vdari po njenih sluga} i po stárom recepti laže na nje. Kak vüpa on od naše stranke to trditi, ka zato šče autonomijo, naj de Korošec veliki gospod ? Korošec je bio minister i je ešče na raspoloženji. — Vekše časti več nemre dobiti. Pa lejko on ne merjé ? Merje, a pravice našega kmeta, delavca, obrtnika pa ostanejo. Za te se bori Korošec i ž njim kmečke zveza. Te pravice, düh krščanski, to pečé M. Krajino i gospode okoli nje.
Nadale piše te list: V kraj od Ljubljane. Ljubljana bi se z nas hranila. — če je odkrita politika Küharva, te more priznati, ka naš kraj ma toti živež a ne v zadostnoj meri, má zadosta Živine — nema pa ni lesa, ni premoga, ni fabrik itd. ka je tam prek. To dvoje se zato more zdrüžiti, da se edno z drügim nadomesti. Da nas pa Ljubljana nebo vőnesla je ravno program Kmečke zveze, štera žele z našega kraja vármegyőv — županijo i vsikdar ednoga domačega človeka za ministra v ljubljanskoj vladi. I na vse to je dr. Korošec pristao pred nar. poslancom Klekl Jožefom. Ka pa te smeče M. Krajino ? — Koga boli, da zmagüje pravica maloga človeka, da zmagüje Slovenec, tisti ne je Slovenec i ne je za pravice maloga človeka.
Nekaj od socialcov.
Pazite, ar je razlika med socialisti. Socialisti so brezverna delavska organizacija, v šteroj voditeli za nos vodijo člane te organizacije i se s sirmaškimi delavskimi trüdi bogatijo. To pa vala za vse socialiste, naj majo kakšešte ime. — Ali ravno zato, da bi zavarvati tüdi delavce pred špekulacijov nešterni božni lüdi, je vstanovo pokojni dühovnik dr. Krek Slovenske krščanske socialne 1. 1892. na prvom katoliškom shodi v Ljubljani med svojim govorom je pravo : »Delavci se more dati prilika, da dobi kakšo stvar, štero imenüje svojo. Zato ma vsakši pravico, tüdi delavec. Naj bi zato vsakši premislo, ka je bio; ka je v drüžabnom i ka v političnom življenji."
Po tom shodi je dr. Krek včasi začno z organizacijam delavcov i delavk. Vstanovo je prvo slovensko delavsko drüštvo v Idriji (zdaj nam je te kraj vzela Italija, tű kopajo živo strebro). — L. 1894. pa je vstanovo drügo delavsko drüštvo v Ljubljani.
Te najvekši Slovenec, dr. Krek (mro 1917.) se je prvi borio z vsemi močmi, da bi tüdi delavci meli pravico poslance voliti. — Tüdi za delavke je vstanovo v Ljubljani drüštvo. Tak pomali so se ta drüštva razširja!« v našoj Slo-
veniji. Gda so bili že skoro vsi slovenski delavci v krščanski socialni drüštvih, štera so delavca bole samo telesno varvala pred špekulanti i milijonari, je začno dr. Krek skrbeti tüdi za to, da se delavci i delavke tüdi düševno zdignejo, izobrazijo. Takša drüštva se pravijo strokovna, ar je za vsakši stan posebno drüštvo, v šterom se vsak delavec izobrazüje i spopolnüje v svojoj meštriji. Prvo takše drüštvo je bilo „Prometna zveza,“ v šterom so bili samo železničarje. V teh drüštvih so bili vsi delavci i delavke brez razločka, k šteroj političnoj stranki spadajo.
Ta društva so ešče zdaj v Sloveniji na velki hasek delavcov i državi. Zato so slovenski delavci tak dobro organizirani, posebno krščanski, da jih níšče nemre zapelati z nikšimi penezi; Zato si znajo slovenski delavci tak dobro pomagati, či jih fabrikantje ščejo noriti i jim menje plačati kak zaslüž jo; zato so tak vučeni v svojem deli, ar se v drüštvih izobrazüjejo z včenjom i čtenjom knig i növin
(Drügoč od kmečki drüštev).
Teštament ali kak moremo teštament delati.
Što šče s svojim imanjom pred smrtjov razpolagati, napravi to na dva načina:
1) ali včasi zvrši to svoje razpolaganje tak da se reši ednoga tala svojega imanja, da kakšo stvar vniči ali ponüca, ali jo zroči drügom! popunoma ali pa z omejitvsmi, ali pa da njemi drűgi za njo kaj plača ali nikaj ne plača; zvrši pa to lahko tüdi tak, da prepusti drugomi za vsikdar ali pa samo za nekaj časa celo pravico na kakšoj svojoj stvari ali pravici, ali pa samo eden deo te pravice, to je da nešterne dužnosti i zavezanosti izpuni sam (ešče pred smrtjov) ali njegov naslednik (delnik) v določenom časi ali termini, ali pa dovoli, dopüsti, da si jih z vrsti je tisti, šteri ma ali dobi pravico do toga (upravičene^.
2) da določi, kak se naj razdili vse njegovo imanje po njegovoj smrti.
Na prvi način razpolaga (dela ka šče) s svojim imanjom upravičenec tisti, šteri dela teštament sam, tak da či je ednok resan to razdelitev včino, nemre več razvelaviti, svojega dela nemre več popraviti, ar je stvar ali pravica, od štere je že teštament naredo, vničena, ponücana ali pa že diügomi dana i prepüščena popunoma ali pa le deo Od nje. On je na te svoj teštament zavezan i sme te svoj teštament le te inači napraviti, či si je v teštamenti naháu to pravico (popraviti teštament), i či je to po zakoni ešče mogoče ali či ma pravico do toga po posebni določili zakonov.
V drügoj primeri pa mamo zadnjo volo (teštament), štera določi, ka se naj zgodi z imanjom po smrti oporočitela (tistoga, šteri dela teštament). Dokeč on Živi, nemro zavolo teštamenta níšče drügi nikaj delati z njegovim imanjom, on (oporočiteö) pa lehko to svoje imanje oda ali obremeni ali dela z njim ka šče, kak dozdáj. Što dela teštament, je samo v ednom Vezani na svoj teštament i to bomo sledkar povedali pri öröčlnski pogodbah, ovak je pa nikaj ne vezan! na svoj teštament i ga lehko gdašte spremeni, raz vela ví ali vniči, Či je bio zapisan.
Od razpolagati (delitev) imanja se zato lehko guči samo v prvom načini, to je pri prav ni opravilih (na priliko pogodbah), štera so tak napravlena, med živimi lüdmi, da se morejo zvršavati ali včasi, gda so se napravila ali pa sledkar, lehko tüdi komaj po smrti tistoga, šteri dela teštament (na priliko pri darilni pogodbah, či bi se smrt pripetila, štera so jako Podobne s teštamentomi V naredbah zadnje vole oporočiteo ne razpolaga s svojim imanjom, nego on samo določi, Što naj dobi kaj po nje-
govoj smrti. Njegove pravice i dužnosti, celo njegovo imanje je ostalo nespremenjeno i tisto, kak je prle bilo, čiravno je naredo teštament. Tüdi što je v teštamenti postavleni za delnika ali öiöčnika, se lehko odpove öröčfni eli njemi pa zakon lehko vzeme öröčine, tak da öröčniki namenjeni tao lehko dobi što drügi. Da dobi öröčine v teštamenti postavleni (imenüvani) delnik, šteri tüdi šče meti öröčine, se morejo spuniti vsi pogoji zakona, šteri se nanášajo: 1) na tistoga, šteri dela teštament; 2) na fonno i vsebino teštamenta; 3) na őröčnika (šteri šče po oporočitebvi smrti kaj dobiti).	Dale.
NEDELA.
Po vüzmi III. Evang. sv. Janoša 10. Jezuš naprej pove, ka odide z toga sveta na drügoga. Vučen ki se na to napoved razžalostijo, pa razveselili bi se mogii. Tam gori, o tam gori, je večni dom, je večno bláženi dom. Tam je samo veselje, samo mir, samo sréča, samo blaženost i vse to v tak velikoj meri, ka nema ni konca, ni kraja. Pa mi toga doma ne bi si želeli ? Pa bi se mi vrat smrti bojali. Štera jedino so nam mogoča te dom odpreti ? Ščem vmreti.
Trpljenje Gospodovo.
    I ár je sodce naprej nej določo niti načina bičüvanja, kak se naj vrši, niti broj rok, keliko se jih naj rabi, niti čas strahüvanja, nego vse je na prosto volo nehao krvníkom, ka so napraviti teí predrzna!! ? Nastopili so pri tem počasnom pobijao)) gda z šibami, gda z btkcvnicamj, zdaj z valati, drügoč páli z pikaii i veiigami, vsako žilo so njemi odp/li, vsako kost odkrili, vsako kotrigo razbili z divjov grozovitosijov, i gda že ne büo Zdravoga mesta na njegovom teli, so eden drügoga spobüdjavali kak naj po prvejših ranah mlatijo i divjajo proti njegovim drobam. Ali ka za pokolenja so bili ti ljüdjé? Štera pečina na ono stran Kaukazuša jih je rodila? Kakša pardka jih je delila ? Je bilo to mogoče, da pri pogledi, tak svetlo beloga, nevtepenoga tela so njim biči ne z rok spokapali ? Da jih moč ne povrgla i srčnosti ne so zgübili? Da so ne odreveneü i zanemili ? Če Kristuš ravno ne bi bio Bog, kak je bio, nego Samo navaden človek, bi je samo naturno čütenje nad lepotov, šteroj para na sveti ne bilo, ne moglo že k scčiitjí nagnoti? Pa znano je, ka sö niti najmenje ne bili za volo toga genjeni. Kak krasni cvet rož i lepota sada ne more zadržati oblákov, ka ne bi z vničüjočov točov divjali zdaj nad travniki, zdaj pa nad ogradi, ravnotak je ne mog:n Jezušova lepota tiste prek-lete ljüdi zadržati. Ár je pa samo njegova pre-sveta glava ostala nevražena, so obrnoli z drfl-ženimi močmi proti njej svoje srde i so potisnoli po lastnoj voli, ne da bi sodniki odkrili svoj namen, na njene sence veliko korono, z ošpičenim trnjom, kak dabi njegova ljübljena Palestina v svojih logáh nikaj poštenejšega ne bi mela i gda so njemi kak kakšemi nespamet-nami conkrálji oči zavezali, so se tesno okoli niega spravili, te eden da ga v obraz plüne, te drügi da ga v obraz vdari, te tretji pa da njemi, na nezaslišen način brado poskübe.
Pa čeravno ti »ajkruteiši krvniki pred krivci skrijejo svoje orožje, z šterim je morejo mučiti, so lei daleč bili od toga, da bi na Zveličitela tak milostivno gledali I Ali ne Vidite, kak ga silijo, da' na ramah nese svoj kriš nej kak je nekdaj Itak neso v temnol noči drva po samot-noj poti brez bar ednoga tüjinca nazočnosti, nego vudné sred Jeruzalema, gda se je pred njim glasila trömpeta ob strani pa boben med valovjem vnožine, štera ga sprevaja.
I gda so na göro Kalvarije prišli, so se ne zadovoliti stem, da bi ga oblečenoga na križ pribili, ne, pravim, ne, nego naj povekšajo njegovo trpljene, se bili na tom, da njemi obprvim
2
NOVINE
22. aprila 1923.
obleko vtrgajo s tela, čeravno so s tem vnogo ran mogli odpreti, v štere se je obleka zgrabila. Zatem so ga z močnim stinkom. vrgli znak na križ, so ga vtegnoli, so klepat) na njegove roke i noge; te pa (odpüstite, č^ jaz naglo kak da bi leto to pri povedavam, ar se bojim, da bi . vam znalo srce počiti, če se ne paščim) gda bi tak močen krik zagnali, da si je od groze celo sunce skrito svoj obraz, te pa so z ednim po-tégljajom izrazojoč Srditost i radost gorzdig-noli kralja dike i so ga na križ pribitoga pokazali radovednomi ljüdstvi na najvekši svetek, na najsramotnejšem mesti, v najozvišenejšem stališči na nikak nedopüsten način; gda je najmre zakon predpisao, ka se krivci z navadnimi va-jatmi moro na križ privazoti, so Kristuša z cveki na njega pribili i kak Vnogi pripovedavajo, z cveki, šteri so ne samo jako debeli, nego tüdi topi bili, da bi bolečine prebiranja povekšali.
O ví kruti krvniki, šterim pára je na tom sveti ne bilo I Te si tak hladitesvoj srdi ga sitite po svojoj želi na tom dobrom Jezuši.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Pojasnilo. Z ozirom na notico v 6. številki letošnji „Novin“ o „grdi navadi“ v Rogačevcih, dam pojasnilo, da sem s tem ne mislo mogoče g. krčmarja Bagarija ogrizavati, ar rogačevske mlade deklične „klüke pucajo“ tüdi po drügi krčmah po Rogačevcih i v bližini. Da sem pa ravno njegovo ime napisao, je bio le slučaj: Pripominjam najme, da je g, Bogao eden najbogši i najpoštenejši krčmarov z najpoštenejšov i najbogšov postrežbov. To sem meo priliko viditi na Vüzemski pondelek. Cela veselica seje vršila v najlepšem redi i zadovolnosti vseh. Či je pa što začao nemir delali, so včasi k redi bili jürjenski dečki i so ga postavili z lepim na „friški Itlft". Tüdi takše dekle so po „šnelcugi völetele", po domače: „vö so je lüčili." — Sploh g. Bagari ne trpi, da bi se što v njegovoj .krčmi kregao ali büo — i to je prav I Bagari, či te šče naprej skrbeli tak za red, bomo šče nadale najraj k vam hbdili.—- Dečko od Jürja. (Le večkrat nam pište kaj od Vašega lepoga kraja. Tüdi z drügi krajov se radi sprimejo dopisi na Uredništvi »Novin" v Črensovci. Sploh bi naj iz vsake fare bar na mesec ednok lejko prinesli dopis.)
D. Lendava. —- Dugo smo že nikaj ne pisali iz D. Lendave. Skoro se je že mislilo, da so se Lendavčarje pobogšali i več ne pijejo tak radi. Nekelko je resan istine na tom. Zdaj teče živlenje resan lepo v tom najlepšem mesti naše Slov. Krajine. Nikomi jako ne pride na miseo, da bi zahajao preveč v »Čiste* sobe krčm si zdravje »popravlati Raj idejo Lendavčarje vün, posebno na breg, Odked se vidi cela naša Slov. Krajina. V tom je naše najvekše veselje. Zvečer pa radi poslüšamo lepe pesmi iz goric se vračajoči slovenski kopačov. Itak pa zato se zgodi včasi tüdi kaj novoga, na priliko Slovenci priredijo kakšo zabavo z igrov na veselje vseh Lendavčarov. Či se pa itak kakša gospodična malo preveč napije i proti njenoj voli more v velkoj sili skoz okna poslati za želodec preveč trdo vino, toga pošteni Lendavčarje ne šteje med novice, nego močno obsodijo, posebno či bi mogla takša gospodična vsem vzgled biti, posebno mladini.
Našiva g. poslanca sta odpotüvala v ‘Belgrad. Če što kakši poseo ma, naj piše za njima v Belgrad, parlament, Jugoslovanski klub.
Na podporo Novin je nabrao Antolin Mihal iz Bratonec na gostüvanji pri Antolin Štefani v Dokležovji 22 Din. 50 par.
Na naše siromaške dijake so datüvali v dinaraj: Kühar Anton, Ižekovci, 20, Majcenovič Martin, trgovec z Odranec, na gostüvanji Hozjan Magda v Odrancih 15, Štimec Jürij, Sr. Bistrica 25, Krampač Aga, Bednja 10, Krampač Treza, 2, ove hiže i VSO, nabirala je Gabor Magda; Kreslin Marija, D. Bistrica, 100, Ütroša Bara nabrala na G. Bistrici 92 (iména sledkar objavimo), Klekl Jožef,, vp. pleb. nar. poslanec 250. V Odrancih nabrale Copot Ana i Ferenčak Verona 179 Dinarov,, na D. Bistrici nabrala Djörek Marija 22 D. 50 p., v Črensovcih nabrao Zelko Vanek, šolar 5. razreda 33 Din. 25 p, na Srednjoj Bistrici nabrale Ščrbič Marija i Kohek Ana 35 D. 25 p., na G Bistrici nabrale Plej Magda i Kelenc Marija 71 Din. 25 p., v Trnji nabrála Stanko Martin i Horvat Marko 348 Din. 20 p., v Žižkih nabrale Žižek Kala, Horvat Verona, Koštric Katá i Horvat Verona 75 Dinarov. —Živež nabrani i nadaljno penezne dare pa iména darovnikov drugoč, objavimo. V imeni sirot najprisrčnejša hvala vsem darovnikom.
Za deklice.
Z Bogom, hčerka, srečno hodi,
Božja roka naj te vodi,
Šola daje ti slovo:
Kar ti je naukov dala,
Glej, da se po njih ravnala V vsem življenju boš zvesto!
Kar ti vest veli, to stori,
Mirno, kar je res, govori,
Preslepiti se ne daj!
Čednost je najboljša dota,
Čednost prava je lepota,
Ki ji čas ne more kaj.
Rada delaj, moli rada,
Greha boj se, kakor gada,
Ženska duša, šibka stvar!
Če si dekla ali žena,
Dobra bodi in poštena,
Drugo naj ne bo ti mar.
Josip Stritar. Tak lepo je pisao našoj mladini tek velki gospod, tak slavni pesnik, šteroga je ravno te dni naš krao odlikovao z redom sv. Save. Narodo se je 1836 leta pri Velikih Laščah v Sloveniji. Dugo je bio profesor v Beči. Prepotüvao je skoro celo Europo. Spisao je jako dosta knig, nájveč pripovisti 1 pesmi za mladino. Kak lübi On svojo slovensko" domovino, dokazüje to, da se je na svoje stare dni priselo sem. Te lepe pesmi i Pozdrav hrani bogojanska šola v svojem arhivi. Bog naj živi šče dugo toga velkoga Slovenca. Prosimo pá pri tom, naj se tűdi drügi spomnijo naše mladine, štera tak Želej spoznati velke Slovenske može i slovensko zemlo.
5 krat je strelo nikak v Radajncih na trgovca Kovač Petra. K sreči ga ne zadeo.
V. Polana. Naša občina je zglasala za Zidanje farne cerkve poldrügi milijon koron. — Zaistino veselo I Naj bodo pa tüdi vsi pri plačüvali velikodüšni Bogi na čast i za zveličanje düš se ide tű.
Lipa — Gomilica — Odranci občine si jako prizadevajo, da bi pod Lipo naselile misijonare lazariste, ki bi sv. dühovne vaje držali stalno našemi ljüdstvi tü, kak so prle v Celji. To delo se posreči te, če bodo ljüdje bogati radodarni. Brez greha poprijetoj Dev. Mariji na čast bi se te tü cerkev povala.
Za naše siromaške dijake se pobira po dolnjih faraj. Prosimo tüdi v goro jih faraj dobre düše, naj si te ti Od na sebe vzemejo. Knige za nabiranje njim pošlemo. Zglasite se pri Opravništvi Novin v Črensovcih.
Delavcom na znanje! Ki se pogojeni no poljsko delo na državno imanje »Belje," naj se pripravijo za odhod dne 23 aprila na večer tak, da bodo v tork gojdno, to je 24. aprila Zagvüšno vsi v Dolnjoj Lendavi. Za foringaše i zbiranje, nakladanje poskrbijo voditelje (gazdi), vsak naj se drži ta, kama ga njegov gazda določi! — Pri prihodi v Dolnjo Lendavo more biti vse vredi i naj pride vsak delavec trezen, ár što se skaže kak pijani ali primerno, bo taki poslani nazaj domo i se takšega na delo ne sprejme! Vsak delavec ali pa več vküper more s sebov prinesli tüdi doktorsko svedočanstvo, ka je zdrav na očaj, ki bo brez toga Svedočanstva, bo mogo iti nazaj domo, ár takših se na delo ne sme poslati.
V salezijanskom zavodi Veržeji se bo zadnjo nedelo, to je, 29. aprila, slovesno obslüžavao svetek „Matere dobroga tanača.“
V šole v našoj Krajini se pomali nastavlajo vučitelje, tüdi v madjarske. To je jako lepo. Samo to je ne prav, da višiši gospodje, ne vemo po kakšen zakoni, ne držijo v nameščeni vrednoga reda, najmenje pa gledajo pri tom na največjo potrebo pri nas: da se nastavijo samo zavedno slovensko čöteče moči. Gospodje ne tučite sami sebi v obrazi Ne besede, naj dejstva govore za narod!
Novi župan v D. Lendavi. Pokrajinska uprava je imenüvala za novoga župana (gerenta) v D. Lendavi g. Ivana Kokota trgovca. G. Kokot so sprejeli njim poverjeno županstvo. Občinarje D. Lendave se lehko veselijo, da so dobili za župana uglednoga i poštenoga;moža, ki —mislimo — 'tüdi bo dosta dobroga znao,.včiniti, za .občino. Gospodi Kokoti od naše strani Čestitamo i njim Želemo vnogo dobroga uspeha. G. Dr/ Čüli dosedanjem! gerenli pa tüdi .'izrekamo tem potom našo zahvalo i priznanost za njegovo trüdapuno delo.
Na rovaš višjega šolskoga sveta. Skoro od niedne reči se ne piše telko, kak ravno od šol. I to je dobro, ar nikaj je ne tak-važno za narod, posebno za naš narod v Slov. Krajini, kak ravno šole. Mi mamo pravico, da hvalimo, ka je dobroga v tom oziri za nas, pa tüdi brez smilenja grajámö, ka je slaboga, naj zna vse lüstvo šče izvün našega kraja, kak se včijo naša deca, što jih ma v rokah. — Gotovo je to, da se naša deca morejo zgajati v slovenskom dühi, da bo zlübilo i jako Itlbilo slovenstvo 1 novo domovino.. Tüdi višiši gospodje ndglašüjejo vsikdar to, ali Žao, delajo pa inači. Nikak nemremo hvaliti takši lüdi i odobravati njüvoga
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
„To so glasi, šteri nas zovejo v boj, šteri nas zovejo k zmagi 1"
Oba mučita, včasi pa se oglasi Pankracij. »Ravno mi je pá prišlo na miseo, za kaj sem te le dugo šteo prositi za tanač (svét) — itak, ali bo skoro zbrana tvoja drüščina?"
,,Ne ešče včasi; prišli bodo po ednom. Dokeč so ne vsi vküp, odiva v mojo sobo, tam naj níšče ne čüje”. Šla sta skoz več sob v zadnjo, štera je bila na kükli poslopja proti vulici. .No zdaj mi povej-, kaj maš tak važnoga”, začne smejoč se čestnik, ,,kaj naj ti pa dam za tanač (svét), no ?■
»Za tebe, vrloga i sküšenoga moža, bi Sito kaj takšega resan samo mala stvar, ali inači je za mene, mladoga dečaka; itak ti včasi povem," začne počasi Pankracij i malo ga je sram, ,,vej znaš, da majo moja mati doma puno stari Srebrni stvari. Mi živimo tak, da so nam vse te srebrne stvari preveč, so zaklenjene i níšče se ne briga zanje. Tüdi nemam nikoga, komi bi vse to zapüsto po svojoj smrti; jaz sem i ostánem zadnji svojega roda i v takši prilikaj ma katoličan za
dediče (öröčnike) P- sirote i šterce. Zakaj bi čakali moje smrti, da dobijo, ka jih ide po pravici ; včasi lejko nastane preganjanje, — zakaj bi vse to vladi v roke ?•
„1 kaj ti brani, da ne napraviš toga, ka misliš?"	j
.Naj ti po pravici povem, nespodobno se mi vidi za moja leta, ar bi lüdje te mislili, do Bog zna kaj posebnoga delam, povedao sem ti pa že, da mi je vse to brez haska, sirmakom pa bo dobro v slabi časi''.
»Ali mati znajo za to?”
„To te naj ne skrbi', brez njüvoga dovolenja i vole se ne bi niti zrna dotekno. Tebe samo zato prosim pomoči, ar jaz zaistino ne bi mogeo trpeti, či bi lüdje zvedili, da sem jaz de-iivec. Prosim te zato, skrbi, da se bo to razdelilo v kakšoj tüjinskoj hiži, i pravi sirmakom, de jim vse to da nekdo, šteri jako potrebüje molitve; naj zato molijo za njega."
,,0 blaga dü^á," pravi Sebeščan i ga obine, ,,rad, rad ti bom pomagao i.. Tiho! Ali Čüješ? Fabijolo je nekdo imenüvao; že pá!"
Pankracij stopi k okni; dva človeka sta se pogovarjala odspodi na vulici pod oknom. Pre-blüzi pri zidi sta bila, da jiva je ne bilo mogoče viditi, či Sodimo po glasi, sta moški i ženska. Ali včasi stopita v mesečino (mesečino svetlobo).
,,Zamorko poznam", pravi Sebeščan, „Afra je, Fabijolina sužnje".
»Moškoga pa jaz poznam, Korvin je, moj nekdanji pajdaš".
To je ne pomenilo nikaj dobroga, zato sta poslüšala našiva prijatela; ar sta pa oniva vöni semtam hodila, sta čüla Sebeščan i Pankracij le nešterne reči. O zamorki že Znamo zadosta, zato ešče par reči o Korvini. Tertul, oča Korvi-növ, je bio mestni prefekt ali predstojnik, kak smo že povedali. Jako lepa je bila ta slüžba. Meo je v svoji rokaj vso vojaško i sodno oblast.
Trbelo pa je za to slüžbo tüdi moža trdoga srca, vej pa je to tüdi ne kajšte, cele dneve sedeti v sodniji, sredi škeri, štera je bila pripravlena za trpinčenje, poslüšati jokanje seri starcov ali močni mladencov i slabi žensk, izpitavali s krvjov poljanoga, tam zapovedavati, da bijejo obsojenoga do smrti — pri vsem tom pa mirno spati i sesti si k stoli Tertula so iz Sicilije (otok na jugi od Italije) spravili v to slüžbo, ne ravno zato, ar je bio nesmilen, nego on je meo kamenih) srce, šteroga je nikaj ne omehčalo, ne genilo. Sodilnica je bila Korvinova prva škola; že kak mladomi dečki je bilo to velko veselje, či je mogeo sidcti pri oči i gledati, kak so trpin-čili i klali na smrt obsojene. Tak je Korvin zraseo do mladenca, istina močen po teli, ali sirmak na düši, nori, razvüzdan, brez vsakšega blagoga občütka. Strást za strastjov (slabo nag-jenje) se je vzbüjala v njem, i ar je niedne ne šteo premagati, je postalo njegovo srce pravi
22. aprila 1923.
NOVINE
3
prostor za vse hüdo i slabo. Odpüsto je ne nikdar; či ga je što razžalo, ali je samo mislo, da ga je razžalo, se njemi je protio z večnim maščevanjom.
Najbole pa je sovražo dva človeka: svojega vučitela, šteri ga je večkrat kaštigao za volo nemarnosti v šoli, i svojega šolskoga tovariša, šteri ga je blagoslavlo zato, ar ga je šteo nabili.
Tcrtul je ne meo bogástva, da bi je zapüsto svojemi sini, sin sam je pa bio preveč nori zato, da bi si je pridobo, čiravno je nakraj meo peneze, ar so njemi bili pripomoček, da je zadostio svojim poželenjom. Vsikdar si je mislo na to, kak bi nalehci prišeo do penez. Najbližja pot se njemi je vidila Ženitev; ar je pa bio prehod, da bi se lepo obnašao pri bogati, ar je on takše iskao, je skušao z inačišimi pripomočki, šteri so ravno za njega bili. Gač z robinjo pred Sebcščanovim stanovanjom nam pove, kakši so bili.
..Dnes te že štrlikrat pričaküjem tak kesno po noči; kaj maš novoga za mene ?“
»Nikaj drügoga, da ide pojOtri moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz idem ž njov, i nücala bom več penez, da srečno vred spravim tvojo stvar'1.
»Ešče več penez ?“ odgovori Korvin. „Vej sem ti dao vse, ka sem zadnje mesece dobo od očo."
»No, no! Vej pa bar pomisli, kaj je Fabijola!"
„To dobro znam, najbogatejša nevesta je v Rimi."
„Pa tüdi tak gosposka i mrzla, da je ne moreš včasi geniti."
»Vej si mi pa oblübila, da mi s svojimi cumprlnijami i pijačami nakloniš njeno srce ali pa bar njeno bogástvo. Zakaj ti je treba telko penez za te cumprinije?“
»Zakaj? Naj dragše stvari potrebüjem za nje i trebe mi jih je plačati. Ali ti misliš, da bom Zobstom hodila o ponoči vün med grobe, da si naberem potrebni Žrav? Kak me bol pa ti podpirao, vej sem ti pa povedala, da bo šlo te bole hitro.”
»Kak mi je to mogoče? Vej pa znaš, da sem ne öbdartivan s tistimi prednostmi, da bi si pridobo lübezen kakšega človeka; zato se ráj nanašam na tvojo čarno školo.”
»Či nemaš takši prednosti," odgovori za-morka, »posküsi bar s kakšov drügov rečjov, šteroj se srce tüdi ne ustavlja dugo."
„S šterov?"
„Z zlatom!"
,,Pa kak priti do njega, to so ravno moje misli."
Kak priti do njega ? Po krvi !*'
„Po krvi?"
(DaIe)
dela. Ravno zdaj se je zgodilo, da so imenüvali na madjarske šole takše vučitelice, štere so popolnoma nesposobne vršiti velko nalogo, štero njim nalaga Šolstvo v našoj Krajini. Niti pičice dobre vole nemajo, da bi se poprijele bar včenja slovenskoga jezika, niti ne tű rojene, štere samo. to gledajo, da bi pri prvi priliki prevzele slüžbo na Madjarskom. Mi pa poznamo drüge, slovensko čüteče, tű rojene vučitelice, štere so šče poleg toga bole sposobne za to mesto, štere se že duže pridno včijo slovenski, i štere so vložile že pred dvema letoma prošnje. Po kakšoj pravici se dela tak? Protestiramo najodločneje proti takšemi postopanji i zahtevamo, naj se taki popravi krivica, štera se je zgodila tistim, štere je že krajni Šolski svet sam predlagao i štere majo pravico do tisti mest, ki so ji dobile za to mesto nesposobne i či vzememo drügo stran, toga mesta nevredne osebe. Čüdimo se, da se višiši gospodje tak dajo voditi od ednoga človeka, šteri ne pozna naši razmer i potreb našega kraja i cilo te človek — kak čüjemo — šče biti šolski nadzornik za dolnjelendavski šolski okraj. Višji šolski svet je odvrno prošnje ništernih vučiteljic s tem, da ne majo še izpita iz slovenščine i da ne znajo slovenski. Zdaj pa čüjte i stremite: ne davno je bila imenovana vučiteljica na dolnjelendavsko ljüdsko šolo, ki ne ve niti besede slovenski, ne ima izpita iz slovenščine, da g,-nadučitelj niti govorili ne zna ž njov. Pitamo, zakaj zdaj ne trbelo znati i meti izpita iz slovenščine? Hja to je vse drügače. More biti zato, da so njej oča včinoli nekomi človeki dobro uslugo i so bili pri volitvah predstavnik .samostojne?* To je pa že zadosta, do njihova hčer dehko vučiteljica. Vsaj končno neščemo vzeti krűha nikomi, aü-zakaj te drüge tüdi ne dobijo slüžbe, ki so še bolje sposobne, zakaj se dela izjema Z ništernimi, a drüge sé pa zapostavljajo. Čüdno je tüdi to, da je ga. Szépova Vmrla 25. marca ni njeni dekret je bio že datiran z dne 26. marca, torej Se to moglo zgoditi samo telefonično. Mimogredé pa opomnimo, da je ta vučiteljica bila ravnoč najbolj zagrižena tnadjarka, ki je svoječasno Izrekla,. da v Jugoslaviji noče sprejeti službe in je bila že tüdi na Madjarskom nekša vzgojitelica. Drüge pa, ki so v Prekmurji rojene, oča njim pošten obrtniki Slovenec, ene se pa pridno včijo slovenski jezik i plačujejo drago instruktorja, vložile so že tretjikrat prošnjo za vučiteljsko slüžbo i tem vsigdar odbijejo prošnje s tem, da morejo napraviti prle izpit in potem še bodo imenovane. Tak dela višji šolski svet i se pridno pokoraVa vsem napačnim informa-cijam ednoga človeka, šteroga vodi v vsem samo strankarska politika. Pride čas. da z temi ljüdmi bom) mi tüdi obračunali. Zdaj je denemo samo na »rovaš.”
M. Sobota. Vsem županom, obrtnikom i delavcom na znanje. Ar so vsi poslanci odpotüvali na redno seje narodne skupščine v Belgrad, se vsi Prekmurci pozavljejo, naj se ljüdstvo ne obrača direktno na poslanca gg. Klekla i Šiftara, nego li na tajništvo SLS v M. Soboto (gostilna Peterka). Jé dosta takši zadev, v šterih niti poslanci ne morejo pomagati zato je pa zaloga voljo vsaki trüd zobston. Svoje prošnje, pritožbe ali intervencije zato naj domačini vložijo naravnost pri tajništvi v M. Soboti. Tam odnet se že pošlejo v Belgrad. Uredüje se vsaki den od 8—12 i popoldne od 2—5 vüre.
Darovi jugoslovenskoj matici: Šolsko vodstvo v Moščancih je poslalo zbirko Din 7750 za pirhe (remenke); osobje kr. policije v M Soboti zbirko iz meseca marca v zneski Din 5875. Plemenitim darovalcom se podrüžnica v M. Soboti najprisrčnejše zahvaljuje.
D. Lendava. Od torka na sredo noč so vdrli neznani- roparje v trgovino Blau i Baitoš. Odnesli so dosta platna, štofa i drüge reči. Škoda je velika. Štofe so z noži rezali vkraj, nihali so tam en nahrbtnik (hátizsák). Zgodilo se jelo na glavno} vulici, na najprometnejšem mesti. Iz toga se vidi, da je javna varnost v D. Lendavi pod vso kritiko. Toga policija, orožniki, detektivi, s šterimi je D. Lendava zdaj palik dobro obklajena, ne vzeme vpamet, nego mirne ljüdi znajo šikanirati zadosta.
Država.
Novi 1000 dinarski penezi so že v prometi. Zdaj mamo dvoje takše peneze.
Strela je vdarila prejšnji tjeden v Nedelišči v Medjimurji v edno hižo i je bujla gospodara, dvoje dece pa omamila.
Pri Maribori so že na dvema mestoma najšli te dni, da je nešče strelo v križ pri cesti. Že ga iščejo, što je napravo to bogoskrunstvo.
Dete v nahrbtniki. V Čapragi na Horvatskom so oča nesli k zdravniki slepo rojeno dete. Ali mali je pri zdravniki mro. Oča so ga djali v nahrbtnik i tak nesli domo. V Čapragi so pa mogli malo čakati, zato so nahrbtnik z detetom dol djali i so se nekam odstranili. Gda pridejo nazaj, so več ne najšli nahrbtnika z detetom. Nikak je mislo, da bo kakše dobro blago v nahrbtniki i ga je vkrao.
V Zagrebi se je strelo eden vučiteo, ar je ne dobo nindri vekšega stanüvanja kak edno sobo za ženo i 5 dece.
Zeta i hči je strelo te dni v Sombori Jakob Berchtold, lesni trgovec, ar je zet preveč pio i zapravlao. Nato pa je ešče sebe strelo v srce i je bio včasi mrtev. — To so žrtve pijanosti.
Svet.
V Ameriki si je vzelo živlenje leta 1922. 13,530 lüdi, med njimi 900 mladih. Pravijo, ka zato, ar se premladi ženijo.
Na Francoskom V Tulusi je iznajšeo kat. dühovnik takši mašin, da se ž njim lejko najde petrolij, kakšte globoko je v zemli.
V Londoni na Angleškom so iznajšli, da tüdi glühi čüjejo s pomočjov telegrafa brez drota. Tak pá čüje nazaj 77 let stari mož, šteri je že od svojega štrtoga leta oglühno. Tüdi dva od rojstva glühiva dečka sta prvikrat čüla človeški glas.
V Petrogradi na Rusoskom so letos samo v januari i februari strelili 212 lüdi.
Iz Nemškoga so pregnali ženo bivšega casara Viljema.
V Ameriki najraj čtejo sv. Pismo. Lani so izdali tresetimilijonov takši knig v mnogi jezikih.
Na Taljanskom je leta 1914. mrlo zavolo kajenja duhana 1123 lüdi, leta 1915. pa 1158.
Angleški püšpeki protestirajo proti preganjanji dühovnikov i vörnikov v Rusiji.
21 lüdi se je vtopilo te dneve na morji, ar je viher razbio ladjo. Med njimi je bio eden püšpek, 2 nüni i 19 drügi lüdi 50 so ji rešili.
Taljanski krao je izstopo od slobodnozidarov.
Domača politika.
Naši poslanci so vsi zbrani v Beogradi. 16. t. meseca se je pá odpro parlament. Stara vlada je odstopila. — Prle kak so prišli v parlament poslanci vseh strank, so meli seje. — Jugoslovanski klub, v šterom so naši poslanci, so volili na svojoj seji za predsednika kluba dr. Antona Korošca, za tajnika pa posl. Škulja i Šiftara. — Za predsednika v parlamenti so zvolili radikalca dr. Peleša. — Krao i kralica sta bila večer pri g. Pašiči na večerji, po šteroj so meli malo konferenco, kak se naj sestavi nova Vlada. Gotovo jo bo Sestavo pá Pašič.
Prle so pa radikalci poslali dva svojiva poslanca v Zagreb, šteriva sta se v imeni vlade pogajala z blokom, šteri se je ustanovo med Radičom, dr. Korošcom i dr. Spaho, da nastopijo vsi s sküpnimi močmi za avtonomijo. Ta zveza se zove: ,,federalistični blok." V Zagrebi so se že popolnoma pogodili, da dobimo avtonomijo, zdaj so pa radikalci pá nazaj vzeli svoje oblübe i pogodbe i se šče nikaj ne ne, kakša Vlada se bo sestavila. Gotovo je samo edno: či bo takša Vlada, kak je prle bila, nam bo pa slabo šlo; či pa bo Vlada iz večine srbskoga, iz večine hrvatskoga i iz večine slovenskoga naroda, t. j. ako dobimo avtonomijo, bo nam jako dobro čiravno včasi ne, ar je prejšnja . vláda strašno dosta pokvarila, ka se ne bo dalo popraviti celo leto ne. Zato se mi držimo naše Kmečke lüdske stranke, štera je za avtonomijo i jo Podpirajmo i zahtevajmo avtonomijo.
Svetovna politika.
Jako radi čüjemo vsikdar, ka se godi po sveti, posebno kak se godi v drügi državah; či je tam tüdi tak slabo ali dobro kak Prinas; ali pa je slabše; ali pa mogoče bogše. Strašno dosta držav je na sveti, zato se nemre vsakši tjeden napisati kak je v vsakšoj. So pa nešterne močne države, Štere vodijo skoro celi svet. Zato je zadosta, či Znamo, kak se kaj v teh godi, ar je v drügi, menši navadno ravnotak ali pa slabše. Mi pa ráj čü.emo vsikdar, da je dobro, ne slabo.
Najvekše i najvažnejše države so v Evropi, to je na tom deli zem'e, na šterom smo mi. Tü je zato naša držáva i od nje pišemo vsikdar posebi, ar nas ona najbole zanima. Naši sosidje so: Madjarska, štera je zdaj jako mala, dosta menša kak naša držáva. Ar smo mi prle pod Madjari bili, bomo od Madjarske tüdi vsikdar pisali, ar je šče tüdi zdaj dosta Slovencov pod Madjari i bi zato radi znali, kak se jim godi tam, či bole ali slabše kak nam. Tej Slovenci so tam na sever od nas pri Monoštri ali Sent-gotthardi v slovenski vesnicah kak na priliko Gornji i Spodnji Sinik i mnogo drügi vesnic, štere itak poznate. — Drüga sosedna držáva je Avstrija, od Radgonje gor na Nemško. Pod tov so bili prle Slovenci onstran Müre. Tüdi Avstrija je zdaj jako mala i je republika kak Madjarska. Pod njo spada tüdi tak zvano Koroško, gde so tüdi Slovenci. Tüdi od teh Slovencov bomo pisali, da bomo tak znali eden za drügoga. — Pa tüdi pod našim tretjim sosidom je mnogo Slovencov. I to je Taljansko. Od (taljanov ste čüli že dosta. Tüdi je dosta naši moškov i dečkov, šteri so se vojsküvali proti Italjanom. To je precej velka držáva, nekelko vekše kak naša, ma pa trikrat telko prebivalcov kak naša držáva. Z Italjani se jako dobro ne razmimo ravno zavolo toga, ar oni majo dosta Slovencov i Horvatov pod sebov. Tüdi se Italjani strašno bojijo od nas, ar znajo, da mi prle ali sledkar moremo nazaj dobiti lepe Slovenske kraje, štere so nam skőro vkradli. Tüdi od teh Slovencov bomo večkrat pisali. Tak se bomo Poznali i znali eden za drügoga vsi bratje Slovenci,
4
NOVINE
22. aprila 1923.
Autonomija.
Pod tem naslovom prinaša „M. Krajina“ članek, v šterom šče dokazüvati, kak nesrečna i pogübonosna bi bila za celo Slovenijo posebno pa šče za Prekmurje autonomija. Mi pa znamo, da je autonomija rešitev Slovenije i tak tüdi Prekmurja v narodnom, politično-soelalnom i gozpodarskom pogledi. Od autonomije smo že itak gučali i pisali dosta, zato ščemo le neko drügo stran pokazati s toga članka.
Zanimivo je v prvoj vrsti to, da je Članek pisani v madjarščini. S tem pa dopisnikar članka ma svoje namene. Eli ne je to glavno. Glavno je to, da je tű pisano proti autonomiji Slovenije, a malo Hiže pa pravi, da je rešitev naše Krajine v autonomiji, kak pravi: »vkraj od Ljubljane," štera je kriva vseh nevol Prekmurja. Tak se tű nekaj pobija, ka se male dale ravno zahteva. S tem je pa pisec toga članka pokazao, da sam ne ve, ka bi bilo bolše: centralizem eli autonomija i da sploh ne more prerazmiti v svojoj glavi, ka je autonomija.
Nam je znano, da so naši voditelje že pod madjarskov oblastjov zahtevali autonomijo za Slovensko Krajino. To isto so zahtevali, da se nam da tüdi od Jugoslovanske vlade. Od Madjarov je bila obiüblena nam autonomija, za štero pa so gospodje okoli M. Krajine ne niti mignoli s palcom na nogi, nego so bili najhüjši nasprotniki autonomije. Njim se je pač dobro vidilo pod madjarskim centralizmom, zato so bili njega verni čuvarje. Mi smo bili te za autonomijo i smo zdaj. I kda Slovenija dobi svoje samovladanje, autonomijo v tistom mamo tüdi mi že svojo autonomijo. Tak se nede trebelo tem gospodom vojsküvati ešče posebe za autonomijo Slovenske Krajine, kak pravi članek: ,,Legalább felkelti Muravidék népének figyelmét arra, hogy gondoskodjék egy klcsit Muravidék autonomija felett" — in pa, „hogy mi ne tüzzük mottóul el Ljubljanától!" ar z autonomijov Slovenije mi mamo že vse. Eli semate mogoče ví pd kakše drüge autonomije ,É1 Ljubljanától" Pesthez?!
Zanimivo je tüdi — to je sploh pri nas sovražnih ljüdi navada — da Slovenijo majo za prazen nikaj. Od teh ljüdi se vsikdar samo čüje: Slovenci so kodišje, Slovenija nema nikaj, samo kamenje itd. Tak da bi Slovenci živeli od zraka. Mislim da je pisec toga članka v M. Krajni jako slabo poučen od Slovenije, šteri ne pozna sploh njenoga naravnoga bogatstva i njenoga gospodarstva. Pravi: Slovenija, štera zvün pár rešetaröv i vapnogazcöv drügo nema, kak skalnato gorovje." S tem je povedano vse! To pesem že poznamo. Ž njé se ne kaže nikaj drügo kak zaničavale i zasmehávanje Slovencov. Mi pa pravimo: Slovenija, je zadosta bogata, da bomo srečno živeli v svojoj autonomiji i te že bodo tüdi tei gospodje malo drügače gledali.
Orlovski tabor v Brni.
Prvi nastop, dne 30. jul. den naraščaja. V sprevodi je biIo 4500 dečkov i 3400 deklic šolskoga naraščaja, 2250 dečkov i 246 deklic izvünšolskoga naraščaja. — V Ljubljani Sokolov v sprevodi 960 dečkov i 700 deklic; tű je bilo vmes ešče 315 Čehov. Telovadilo je or. naraščaja sküpno 11.244 pred 60000 gledalcov. — sok. naraščaja sküpno 1620.
Glavni den nastopa, dne 13. avgusta. V Brni je nastopno: 3328 Orlic, 4288 Orlov, 136 vojakov, (prostovoljno), 5 vrst Belgijcov (1 ženska vrsta), 9 francoskih drüštev. Sküpno je bilo telovadcov i telovadkinj 8000 pred 120 000 gledalcov. V Ljubljani je nastopno 3280 Sokolov vmes 1100 Čehov, dosta vojakov (tüdi prisiljeni Orli), dijaki i Vranglovci, 2400 Članic (vmes dosta dijakinj). Gledalcov je bilo 40000.
Glavni sprevod. Brno. 600 vojakov (ne prisiljeni), 25.000 Orlov i Orlic v kroji, do 30.000 z or. znaki. Špalir cenijo 200.000 gledalcov. 670 narodnih noš, 205 bander, 8 angležov, 594 Belgijcov, 450 Francozov, 5 Polakov, 4 Rusi, 11 Švicarov, 220 Amerikancov, 32 Ru-sinov, 1184 Jugoslovanov. Bilo 28 godb, 16 fanfar. — Ljubljana. Vse fküp 8000 oseb. Iz med teh: 3245 jüg. Sokolov, Í614 jüg. Sokolic. Čehov 2692, 96 Wranglovcov, 10 Rusi), 7 Francozov, 9 Alžircöv, 9 Belgijcov, 12 Rumunov, 8 Poljakov, 42 Čeh. vojakov, nekaj narodnih noš (število ne povedano) Bilo je 9 godb, 11 fanfar.
Tü naj bo omenjeno. Nas je šlo v Brno 1184 i čeških Sokolov je bilo, kak kažejo številke, v Ljubljani 2692. Mi smo dali za 1 č. K. naših 9, oni so po takšem dobili za 1 njihovo 9 naših. Oni so po takšem leži šli se k nam.
Omenimo ešče tekme. V Brni je tekmüvalo (verseny) 550 možov med njimi 35 Jugoslovanov. — V Ljubljani po 6 moškov Čehov, Luksenbur-
žanov, Jugoslovanov, Belgijcov i Francozov, toje 30 moškov.
Iz teh številk vidimo, da je tábor orlovska v Brni bio mnogo vekši od Sokolskoga v Ljubljani. Sokoli Čehi so bili začüdjenl, da so vidili v Ljubljani tak -malo ,,naprednih“ Slovencov. Pa istina, tüdi mi se pitamo na prvi pogled: kak to, da ne bilo več ,,Sokolov“ v Ljubljani, da ne bilo več naroda? Vej je pa nje podpirala Vlada, velikanske so bile reklame, vučiteljstvo je delalo za nje, sama kralova oseba je pa ešče nájveč vlekla v Ljubljano, duge i velke so bili priprave i stroški ogromni. Da so Sokoli ne tak močni, kak šo oni sami mislili i da ne bilo ljüdstva, kak šo oni pričaküvali je krivo, da je sokolstvo postalo iz telovadnoga drüštva nekša avantgarda svobodnomiseostva, boja proti veri, posebno je pa sokolstvo nekša organizirana Četa, štera se potegüje za liberalno-demokratsko stranko, je te prvoboriteo. Hrvatje so pa ne šli v Ljubljano, ar je Sokol prvi zagovornik i nasilnež belgrad-skoga centralizma.
Tem sijajnejši je pa bio tábor orlovska. Tü se je delalo vse prostovolno, tű so se pri-našale žrtve iz gole ljübezni do naših načel i Boga. Mi smo ne meli .kamandiranih" ljüdi, nego vsi smo šli, da prostovolno manifestiramo i pokažemo vsem naše trdno prepričanje.
Vüpamo, da nas od zdaj naprej Sokoli nedo gledali za menje vredne ljüdi, nego pripoznajo, da smo ešče izda nad njimi i da bomo še močnejši v bodočnosti.
Gospodarstvo.
Štejmo kmetijske novine i knige!
Skoro pri vseh stanovi vidimo, da se kühajo kak najbole izobraziti i si spopuniti svoje znanje. Dühovnik Čte svoje cerkvene knige, Zdravnik ma svojo posebno , literaturo, trgovec ma trgovske liste i cilo organizirani delavec dobiva redno svoj delavski list i več novin, ki ga včijo v njegovom deli i stanővski pitanjih. Vsak se kuša po svoje školati, da bo potem leži delao v svojem poklici', šteri njemi nalaga gotove dužnosti i da se bo leži preživo..
Poglejmo zdaj kmete po drügi deželah, gda so kmetje bole vučeni kak pri nas. I vučenejái od nas so, ar poleg drügoga tüdi dosta čtejo. V teh deželah kak na priliko na Danskom, Švedskom, Nemškom, Češkom dobite skoro pri vsakši hiži kmečki' strokovni list i pa celo knižnico, v šteroj so kmetske pa tüdi šaiive knige. V takši hižah so nedele i svetki i dugi zimski večeri zato tű, da kmetje .čtejo i se včijo. I te čte vse: moški, ženske, staro-mlado, gospodarje i Slugi, so vsi potrebni včenja.
S čtenjom kmetijski časopisov i knig se pa tüdi dosta navčijo. Lepo pobeljene hiže, vsešerom vladajoče čistoča i red,, nove kmetijske hiže, štale i drüga gospodarska poslopja, novi mašini i šker, šteri olajšajo kmetovanje i množijo kmeti dohodke, so dokaz naprednoga, pametnoga i včenoga kmeta. Takše lepo gospodárstvo je mogoče dosegnoti poleg drügi pogojov samo z dobro izobrazbe. Ni eden kmet tüdi, či spuni kakšo kmetijsko školo, ne bo mogeo pametno i napredno kmetovati, či se vsigdar ne izobrazüje s čtenjom kmetijski novin in knig.
Kak je pa pri nas? Ali mamo že kakšo knižnico? Odkrito povedano, nemamo niedne. Pa či tüdi je, se najde poleg molitveni knig samo ešče kakši kalendar, mogoče so tüdi kakše senjske knige. Nešterni so vpisani že v drüžbi sv. Mohora i pri njih se dobijo že knige te drüžbe, ali v kakšem stani?! Kalendar je navadno že preci zamazani i raztrgani, i to je znamenje, da se pogosto rabi. Slovenske večernice i drüge prípovedne knige so tüdi precej obrablene. Ka je pa drügi, nekelko bole vučeni knig, te ležijo navadno v kakšem romari nerazrezane i zaprašene, ar se jim vidijo takše knige preveč dugočasne.
Itak ednok že premislimo, kelko dobroga nam prinese lehko dobra kmetijska kniga, dober kmetijski časopis, či se držimo njegovi navukov. Niti znali ne bomo, gda i gde smo se navčili i že bomo dosta pametnoga i hasnovitoga napravili, či čtemo kmetijske knige i novine.
lzgovor, da kmet nema časa Čteti, ne vala. Ka boš pa delao v nedelah i svetkih, gda te zove lepa senca jablanova v travo ? Ka pa delaš po dugi zimski večerih ? Ali mogoče nemaš knig? Tam je Drüžba sv. Mohora. Vsakši plebanoš ti rad pove, kak se naročiš na njene knige. Za fal ceno dobiš dosta veseli, pa tüdi vučeni kn!g. Mamo dosta takši časopisov: Kmetovalec, Sadjar, Čebelar, Perutninar i drüge. Iz teh nevin za kmete, štere shajajo vsakši mesec, dobimo telko kmetske znanosti, telko dobri tanačov, kak v malošteröj drügoj knigi. Istina je, da jih zdaj ešče malo žmetno razmimo, ar so ne pisani ravno tak kak mi gučimo, ali pri mali dobri
voli tüdi to težkočo premagamo i v kratkom časi postanejo te novine, te knige naši lüblenoj, nam jako potreben düševni krűh. Pisani so slovenski í to je zadosta za nas, ar so spisani za kmete, ar kmetom ščejo pomagati. (Posebno Kmečka zveza naj skrbi v vsakšoj vesi, da si člani naročijo vsi vküp bar po edno številko vsakšega teh časopisov i knig. Tüdi naj vsak član Kmečke zveze pogledne malo na hiži pod strehov, v stari omarih i naj spravijo vküp vse knige i jih majo v kakšoj hiži pri Šterom člani, šteri ma prostor. Ta hiža naj bo čitalnica za naše kmete, dokeč si ne zozidamo lepe, na štoke velke Čitalnice, kakše majo kmetje po Kranjskom i Stajarskom.)
Cene silja. V Novomsadi: pšenica 1800 K, žito 1600 K, ječmen 1240 K, oves 1165 K, kukorica 1010 K, grah beli 1860 K.
Cene živine v Sloveniji: par dobrih konjov 100.000 K, jünci debelejši na živo vago po kg. 58 — 84 K, slabejši 50 — 58 K, krave za klanje 30 K, mladi 4 — 6 tjednov stari prašički par po 4000 K. V kratkom časi so poskočile cene 100%.
Vrednost penez. Dneva 17. apr. 1 dolar stane 390 — 392 kron, 1 talijanska lira 19 — 20 kron, 1 češka krona naših 11 kron, za 1 dinar se dobi 40 — 44 vogrskih i 700 austrijskih kron. V Cürihi naš dinar notira 5.65, to je, da za 100 dinarov dobimo 5.65 Švicarski frankov.
Pošta.
Vsem. Ki naročijo ali Novine, ali M. List, ali kaj ščejo v njima objaviti, naj ne pišejo na naslov g. Kleklna, ar jih ne doma, nego na te naslov: Opravništvo i Uredništvo Novin, Črensovci, Prekmurje. Ki pa z g. poslancom Kleklnom kaj šče, naj naravnost njim piše v Belgrad. — Fr. Gaber. Srdica 13. Vredi je vaš račun. — Prša Franc. Krog. Naj probajo na eden ali drügi način, kak za bolše spoznajo. Plačati se itak more. Če naravnost prosijo veleposestvo, ne trebe komisije. Dovoljeno je itak, da se sme odati zemlja. — K. J. Turnišče št. 194. Pošljite mi svedočanstvo od g. plebanoša, ka je tista betežnica zaistino sirota i potrebna pomoči. Žemlič Jožef. Petanci. Pišite nam okoli Petrovoga. Te prideva z g. Pušenjakom pa odpremo vašo kaso z božov pomočjov. Vašemi g. plebanoši smo že omenili to delo, oni vam bodo že pomagali. Edno je samo neprilika, to ka dosta penez mate na Vogrskom, gde so penezi dosta menje vredni kak tü. Pa smo že probali vse dobro rešiti. — K. Winer. Martinje 35. V programi naše stranke je, ka vi prosite. Mi bomo z cele moči delali za to. Dosegnemo pa samo te to, če nas ljüdstvo bo podpiralo. V vašem gornjem Kraji je ne vse poredi šlo pri zadnjih volitvaj. Drügoč pazite bole i se ne dajte premotiti.
VAPNO, CEMENT, DESKE, LATE, TRAVERZE i. t. d.
čreip K 3 — 4.50, debeli Cigeo K 1.60
se dobi najfalejše pri
V. BRATINA, KRIŽEVCI pri LJUTOMERU.
K ODAJI
mam deset ritonj (ritovin) za šope.
ERJAVEC ANTON v SATAHOVCIH p. M Sobota.
Ena ščista nova oprema za obednico iz masivnoga hrastovoga lesa je takoj na
prodajo
pri M. SCHVARTZ v DOLNJI LENDAVI.
Ako podjetniki pri zgradbi nove železnice robijo kaj vina, ga lahko kupijo, staro in novo, v Marijanišču.
Dva vajenca (inaša)
za mizarsko obrt sprejme GUSTAV Š T A U S v BELTINCI.
Proda se
ceno krasno posestvo oddaljeno 4 km. od nekoga večjega mesta Slovenije tik državne ceste, večja gosposka hiša s 5 sobami, obširjejša gospodarska poslopja vse zidane z črez 80 joh zemljišča (njive, travniki, vinograd, gozd) z električno silo in razsvetljavo, več glav živine in vsemi potrebnimi stroji in orodjem, kakor tudi vozili. Ponudbe pod St. M. 4. na upravo lista.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava