KULTURNO
GLASILO
Ot
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	g>„ b„ $>„
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 38	CELOVEC, DNE 17. SEPTEMBRA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Nizonova poslanica parlamentu
Teror iz arabskih puščav
Z zaprepaščen jem je morala vsa svetovna javnost vzeti na znanje, in nemočna gledati barbarsika dejanja palestinskih teroristov.
Spomnimo se na kratko, kaj se je zgodilo minuli teden v evropskem zračnem prostoru. Mirno lahko trdimo, da je bila nedelja, 7. septembra, črn dan za evropsko civilno letalstvo. Tega dne so namreč arabski zračni pirati izvedli vrsto ugrabitev letal. Neznano število le-teh je ugrabilo v Evropi štiri potniška letala; ena pa jim je spodletela: letalo izraelske družbe El Al je pristalo po zaslugi hrabrih varnostnih organov v Londonu, pri tem je bil en terorist ustreljen, drugi pa ranjen (ženska). Dve potniški letali ameriške družbe so u-grabitelji preusmerili na Srednji vzhod, prav tako letalo švicarske družbe Stvissair. Tri dni pozneje so palestinski komandosi izvedli še eno ugrabitev letala britanske družbe, ko je bilo na poti iz Bombaya v Bejrut. Čez 400 potnikov so gverilci pridržali kot talce. Ljudska fronta za osvoboditev Palestine je zahtevala kot pogoj za izpustitev vseh potnikov, da jim Švica (3), Zahodna Nemčija (3) in Velika Britanija (1) dajo v zameno zaprte arabske gverilce. Švica, Zahodna Nemčija in Velika Britanija so bile pripravljene izpustiti ujetnike, le Izrael je odklonil zahtevo. Ko pa so palestinski komandosi razstrelili tri ugrabljena letala, sta Švica in Zahodna Nemčija izjavili, da dogovor ne velja več, ker ga je Ljudska fronta prekršila.
Zaradi teh dogodkov se je na zahtevo Velike Britanije in Amerike sestal varnostni svet OZN, ki je sestavil dokument, v katerem ostro obsoja ugrabitev letal. V dokumentu je rečeno, da morajo gverilci takoj izpustiti vse talce, poleg tega tudi ostro obsoja njihova dejanja, ki jih ime-nujejo »hude zločine«.
Na pritisk varnostnega sveta in svetovne javnosti so teroristi od ugrabljenih oseb obdržali še 39 kot talce, da bi tako prisilili Švico, Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in Izrael izročitev obsojenih in ujetih Arabcev.
Vse te žalostne okoliščine pričajo, kako daleč smo že prišli. Komaj je preteklo 25 let po Auschwitzu in Hirošimi, že letimo s hitrostjo letal vrste »Jet« v novo dobo barbarstva.
Zračni pirati in teroristi iz arabskih puščav dokazujejo civiliziranemu svetu, kakšno vrednost imajo dandanes besedi »varnost« ali »solidarnost«.
Kmalu bomo že lahko rekli: Kdor se še zmerom vozi z letali, je sam kriv. Le v letalih izraelske družbe El Al, se zdi, da je zagotovljeno varno zavetje, kajti tu govori takoj orožje. Dogodke preteklega tedna vrednotimo lahko samo z negativne strani. Tako je skupinica skrajnežev izzvala, ne oziraje se na zakone in moralo — humanost jim je tako in tako neznana beseda — Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Švico in vobče vse civilizirane dežele. Otroke, žene in može so zavlekli v puščavo. Pretijo potnikom, da bodo njih in letala pognali v zrak (slednje so itak izvršili), če ne bodo pravno obsojene in pravno aretirane Arabce v Švici, Zvezni republiki ali kje drugje v določenem času izpustili.
Da bi izpričali politični protest proti Naserju, so uničili tujo lastnino: pred njegovimi očmi (na kairskem letališču) so razstrelili najmodernejše letalo, vredno milijone šilingov, medtem ko taisti Arabci v eni sapi tarnajo svetu o bridki usodi palestinskih beguncev.
Ameriški predsednik Nixon je poslal parlamentu poslanico, v kateri obravnava vse najvažnejše notranje probleme Združenih držav Amerike. Nixon poziva ameriški parlament (kongres), in sicer predstavnike obeh strank (republikanske in demokratske), naj sodelujejo z njim za izvajanje širokega programa dejavnosti in za rešitev perečih vprašanj ameriške družbe.
Nixon omenja vrsto ukrepov, ki jih bo moral kongres odobriti, da 'bi bilo prihodnje desetletje »obdobje reform, ne pa revolucije«. Med najbolj pereče probleme našteva reforme vojaške službe, socialnega skrbstva in volilnega sistema, .poleg teh pa še dodelitev dela zveznih dohodkov posameznim državam, izboljšanje javnih prevozov v velikih mestih ter zvišanje pokojnin.
V poslanici kongresu posveča Nbron posebno pozornost zunanji trgovini ter izraža svojo zaskrbljenost zaradi protekcionistič-
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je na svoji običajni letni tiskovni konferenci podal optimistične izjave o rešitvi spopada na Bližnjem vzhodu.
Glede sedanjega najbolj perečega svetovnega vprašanja, Bližnjega vzhoda, je U Tant izjavil, da obstaja možnost politične rešitve te krize predvsem zaradi dobre volje, ki jo kažejo štiri velesile, da dosežejo glede tega vprašanja globalni sporazum.
Nato je obsodil ugrabitve letal in zadržanje potnikov kot talcev. Glavni tajnik Združenih narodov je zatem izjavil, da optimistično gleda na obnovitev mirovnih pogajanj pri Jarringu za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu, ker se zato resno zavzemajo tudi štiri velesile.
Ko je govoril o položaju v jugovzhodni Aziji je dejal, da je osnovni pogoj za dosego miru v Vietnamu ustanovitev v Sajgonu vlade na široki demokratični osnovi, ki bo imela podporo vseh političnih, socialnih in verskih krogov. Brez ustanovitve takšne vlade, je poudaril U Tant, ni mogoče pričakovati, da bodo pogajanja v Parizu napredovala. U Tant je poudaril, da to nje-
Čeprav je dejanje in nehanje Ljudske fronte za osvoboditev Palestine čisto golo izsiljevanje, so bile posamezne vlade, kot Švica, Zvezna republika Nemčija takoj pripravljene zamenjati obsojene Arabce za njihove državljane.
O skupni akciji proti terorju v začetku niso mislili. Preteklo je več dni, ko so se
ruih teženj ki so se pojavile med razpravo v kongresu.
Onesnaženje zraka in vode, ukrepi proti kriminalu, okrepitev sistema javne vzgoje so še druge točke Nbronovega programa.
V. Nixonovi poslanici ne manjka nekaj kritičnih pripomb na dosedanje delovanje kongresa. »V ozračju navezanosti na preteklost in pristranosti je kongres posvetil preveč svojih sil preučevanju programov preteklosti ter je prezrl realnost sedanjosti in perspektive prihodnosti«. N ixon je končno izjavil, da bi se moralo ameriško gospodarstvo v prihodnjem desetletju okrepiti za celih petsto milijard dolarjev, se pravi več kot v 160 letih med 1790 in 1950. Na podlagi tega širokega porasta blagostanja — je zaključil predsednik — lahko uresničimo vrsto zmag za nas in za državo; lahko pa bi nas to tudi zadušilo.«.
govo mnenje ne delijo samo mnogi vplivni ameriški politični ljudje, marveč tudi številni voditelji na vsem svetu.
Glede prihodnjega zasedanja skupščine OZN (začela se je v torek) je glavni tajnik poudaril, da ne vidi nobene možnosti, da bo rdeča Kitajska letos sprejeta v Združene narode in dodal, da se po njegovem mnenju to ne bo zgodilo pred letom 1972. Ko so ga časnikarji vprašali ali bosta Vzhodna in Zahodna Nemčija zaprosili za vstop v Združene narode je glavni tajnik odgovoril, da je sprejem teh dveh držav v mednarodno organizacijo mnogo lažji kot pa sprejem obeh Vietnamov ali obeh Korej. V tej zvezi je U Tant označil sporazum med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo za zgodovinskega in poudaril, da je Evropa še vedno »politična prestolnica« sveta.
Ob zaključku konference je U Tant dejal, da je dal predstavnikom štirih velesil v varnostnem svetu nekaj predlogov, o katerih bodo razpravljali, ko se bodo sestali prihodnjega oktobra. Končno je izjavil, da ne namerava več kandidirati za tajniško mesto.
na Zahodu pojavili znaki solidarnosti, ki naj bi se raztegnili na ves zračni promet: enotni ukrepi bi bili možni, enaki zakoni bi se morali izdelati. Tudi OZN se je zganila, kajti v New Yorku so le spoznali, da se lahko zračno piratstvo še bolj razbohoti, kot so bili v dobi krščanskega pomorstva morski gusarji.
Koren novi načelnik kluba poslancev 0VP
V izredno dramatičnih volilnih okoliščinah je bil minuli četrtek izvoljen za novega načelnika kluba poslancev OVP, prejšnji finančni minister dr. Stephan Koren. Koren je dobil od 90 oddanih glasov 46. Kandidat OAAB in salzburški načelnik stranke Glaser, ki je bil v zadnjem trenutku izbran namesto Machunzeja kot Korenov protikandidat, je prejel 39 glasov. Trije glasovi so bili oddani drugim: dva za Machunzeja in eden za Schleinzerja; dva glasova sta bila neveljavna. Koren in Glaser nista glasovala, ker sta pred volitvami zapustila dvorano.
Predstavniki Južnotirolske ljudske stranke pridejo na Dunaj
-Delegacija južnotirolske Ljudske stranke bo odpotovala 25. septembra na Dunaj, kjer se bo sestala z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Rudolfom Kirchschlagerjem, ki bo govoril na zasedanju glavne skupščine OZN 30. septembra. Južnotirolske delegacijo bo vodil dr. Silvius Magnago. Pred potovanjem na Dunaj se bodo prej sestali v Innsbrucku s predstavniki Tirolske, s katerimi bodo obravnavali sedanji položaj v Južni Tirolski v zvezi z izvajanjem »paketa«.
Avstrijski zunanji minister bo na zasedanju glavne skupščine OZN poročil o mnenju avstrijske vlade glede izvajanja »paketa« in sporazuma z Italijo. Sedanji razgovor bo prvi uradni razgovor med predstavniki južnotirolske Ljudske stranke in avstrijsko vlado, odkar je vlada sestavljena iz socialistov.
Varnostna policija v letalih
Predstavnik zahodnonemške letalske družbe je zavrnil možnost, da bi postavili v letala Lufthanse oborožene stražarje, ki naj bi preprečili ugrabitve. »Streljanje v letalu bi bilo za naše potnike prenevarno.«
Odslej bodo ameriška potniška letala po Nixonovem ukazu letela z oboroženimi stražarji, ki naj preprečijo ugrabitve.
Tito bo obiskal Belgijo
Na povabilo belgijskega kralja in kraljice bo predsednik Josip Broz Tito s soprogo od 6. do 9. oktobra letos uradno obiskal Belgijo.
Morilski vrtinec na beneški laguni
Strahovite so bile posledice morilskega zračnega vrtinca, ki je zajel prejšnjo soboto južni pas beneške pokrajine in okolice Padove. Morda je trajal komaj dve minuti, pa je zapustil za seboj pustošenje in smrt: 36 smrtnih žrtev, skoraj 250 ranjenih, materialna škoda pa znaša skoraj milijardo šilingov.
Največ mrtvih je nepričakovani vrtinec povzročil v središču Benetk pred otokom Sant Elena. Motorni čoln s 70 potniki je bil samo nekaj metrov oddaljen od obale, ko ga je vrtinec zajel in odnesel s seboj v grob 36 ljudi. V Jesoli je zračni vrtinec uničil camping, kjer je bilo na stotine tujih turistov. Dvanajst oseb so potegnili mrtvih izpod ruševin, okoli 150 ljudi pa je bilo poškodovanih. V drugem campingu v Fusini je bila ena oseba mrtva, ranjenih na desetine. Zadnjo žrtev je razbesneli vrtinec opravil v okolici Padove, kjer je porušil kakih 10 tovarniških hangarjev, pri tem je bil ubit en delavec več pa poškodovanih.
U Tant optimist glede Srednjega vzhoda
Vriskajoč so sc postavili palestinski gverilci fotografu na razbitinah letala VC-10 britanske družbe BOAC, ki so ga v soboto skupaj z drugima ugrabljenima letaloma DC-9 švicarske družbe in Boeing 707 ameriške družbe poslali v zrak. Vsa tri letala so bila vredna okoli 670 milijonov šilingov.
OD TEDNA DO TEDNA
SPOR GLEDE BOLGARSKEGA
STALIŠČA O MAKEDONIJI
Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je menda predsednik Bolgarije Živkov poslal Titu pismeni predlog, da hi prišlo do razgovorov o sporni Makedoniji. Po istih vesteh naj bi pismo .poslali v Beograd že pred dnevi, vendar Jugoslavija meni, da je predlog nesprejemljiv, ker se v pismu ne omenja obstoj makedonskega naroda, kar pa je osnova spora, saj Bolgari enostavno trde, da so Makedonci v resnici Bolgari.
BOMBNI ATENTAT PRED
AMERIŠKIM VELEPOSLANIŠTVOM
V	ATENAH
Grška vlada je razpisala nagrado v višini stotisoč drahem (v našem denarju približno 90 tisoč šilingov) za onega, ki bi pomagal prijeti grškega arhitekta Kotsakisa, ki ga dolže, da je sodeloval pri atentatu na ameriško veleposlaništvo v Atenah (dne 3. septembra), med katerim sta tragično umrla Italijanka Marija Angeloni in Ciprčan Securis. Grška policija meni, da je Kotsa-kis še zmerom v Grčiji.
SESTANEK GENERALOV
VARŠAVSKEGA PAKTA
V	Drezdenu se je končala konferenca generalov, ki odgovarjajo za politična vprašanja vojaških enot Varšavskega pakta. Med trodnevnim sestankom so govorili o perečih partijskih vprašanjih in o političnem delu. Po mnenju opazovalcev, je šlo za preučevanje načina -političnega dela po -predpisu sovjetsko-nemške pogodbe.
V	PARIZU SPET SREČANJA
BRUCE—THUY
Prva seja predstavnikov ZDA, Severnega Vietnama in sajgonske vlade za -mir v Vietnamu je bila v ozračju zmernega- optimizma zaradi prihoda, po devetmesečni odsotnosti, predstavnika Severnega Vietnama Xuan Thuya. Tako so se prvič sestali za isto miizo novi ameriški predstavnik Bruce, X-uan Thuy in predstavnik sajgonske vlade.
Xuan Thuy je v začetku seje izjavil, da je »prišel -poslušat, če se je kaj spremenilo v ameriških stališčih«, ter -poudaril, da je »odprt«, zahteva pa umik ameriških čet iz Vietnama kot pogoj za pomiirjenj-e, kakor
tudi vzprestavitev začasne vlade v Sajgon-u, ki naj pripravi demokratične volitve. Predstavnik ZDA Bruce je odvrnil, da se želi pogajati tudi o specifičnih vprašanjih in na zasebni ravni, na tajnih srečanjih, toda ne sprejema'pogoj e v. Po seji je Xuan Thuy izjavil, da pristaja na -zasebna srečanja z Bruce jem, »če je to želja -ameriškega predstavnika«.
VRH NEBLOKOVSKIH DEŽEL
V LUSAKI - KONČAN
Konferenca na vrhu neblokovskih držav (navzočih je bilo 62 zastopnikov držav in okoli 400 novinarjev), ki je trajala minuli teden tri dni, je končana.
Predsedniku Jugoslavije Titu, enemu izmed najstarejših državnikov in nosilcev politike neuvrščenosti in gostitelju prve konference (ta v Lusaki je že tretja) na vrhu, je pripadla čast, da je predsedoval prvi otvoritveni seji.
Konferenca je obravnavala različne o-snutke, tako na primer prenovitev Organizacije Združenih narodov. Svetovni organizaciji so zlasti očitali, da molči v primeru klanja v Vietnamu ter da je pokazala svojo nemočnost pri invaziji na Češkoslovaškem ter na Bližnjem vzhodu.
Predsednik Zambije Kaunda je očital zahodnim velesilam, da podpirajo zadržanje Rodezije, Južne Afrike in Portugalske. Na jugu Afrike vlada še zmerom »golo izkoriščanje«, imperializem in rasizem.
Tito pa je v svojem govoru opozoril na zaskrbujoče stanje na jugu Afrike, ki zahteva, da vsa demokratična svetovna javnost zavzame odločno stališče. Podpora narodom, ki se v najtežjih pregojih -borijo proti kolonialnemu jarmu, je prvenstveno vprašanje, kateremu naj konferenca -presveti svojo pozornost. Najčastnejši udeleženci konference so bili, poleg Tita, še indijska ministrska predsednica Indira Gandi, etiopski cesar Halle Selasie, ciprski nadškof Ma-karios in indonezijski predsednik Suh ar to.
U TANTA NI BILO
NA KONFERENCI V LUSAKI
Glavni tajnik Združenih narodov U Ta-nt se ni udeležil konference na vrhu neblokovskih držav, ki je trajala tri dni v zambijskem glavnem mestu. Vest je spre-
Koroška demarkacijska črta in plebiscit
(9. nadaljevanje)
POROČILO PROFESORJA KERNERJA
Dunaj, 9. februarja 1919.
Pošilja: R. J. Kerncr Naslovnik: Profesor A. C. Coolidge Predmet: Poročilo, ki se ne strinja s spomenico podpolkovnika Milesa in poročnika LeRoy Kinga, imenovane „Podrobnostni razlogi za odločitev glede razmejitvene črte na Koroškem’'. Pripomba: Ozemlje, ki je o njem vprašanje, je preštudirala komisija, ki ga je prepotovala v dveh avtomobilih. V prvem avtomobilu sta se vozila podpolkovnik Miles in poročnik King; nadalje kapetan Peter, predstavnik nemške uprave v Celovcu, in dr. Ehrlich, predstavnik slovenske uprave v Ljubljani. V drugem avtomobilu sva se vozila major Martin in pisec te spomenice. Včasih sta obe skupini izpraševali ene in iste ljudi; včasih je prvi avtomobil prepustil nekatere prebivalce skupini v drugem avtomobilu, da jih izpraša. Pisec je pri izpraševanju uporabljal tako nemščino kakor slovenščino in je običajno nagovoril prebivalce določenega kraja v jeziku, ki ga je govorila večina.
Iz tega razloga so torej mogla nastati nesoglasja med rezultati, ker niso bili vedno isti ljudje izpra-ševani po obeh avtomobilskih skupinah. Nadalje, samo v enem primeru, in to le za kratek čas, smo uporabljali metodo statističnih zapiskov, da bi mogli priti do zaključkov o številčni moči pro-nemških odnosno projugoslovanskih ljudi. Ta primer se je dogodil na mostu pri Velikovcu in še nekaj časa po poti, ki vodi od tam v notranjost zemlje. Še po nekaterih vaseh sta se poročnik King in pisec tudi posluževala te metode. V primeru, ki sem ga navedel, ko je polkovnik Miles sam zapisoval statistične rezultate, je bilo glede končnih rezultatov nesoglasje med podatki polkovnika Milesa in piščevimi. Polkovnik Miles je tudi zastopal stališče, da je najbolje žensk, ki so po večini projugo-slovanske, ne pritegovati k izpraševanju. Toda pisec te spomenice jih je vključil pri zbiranju vtisov,
kajti ženska volivna pravica je vpeljana po vsem ozemlju Nemške Avstrije. Pisec te spomenice je s tem, da je vključil tudi izjave žensk, dobil pro-jugoslovansko večino med prebivalstvom. Nekoliko pozneje, ko smo se nahajali v vasi Abriach ob Dravi v ozemlju Podjunske doline, je poročnik King, ki je pisca spremljal pri obisku te vasi, zabeležil tri pronemške in enega projugoslovanskega Slovenca. Pisec te spomenice pa je pri izpraševanju iste skupine ljudi odkril 4 projugoslovanske in samo 3 pronemške Slovence. Ko sem poročnika Kinga opozoril na to nesoglasje pri štetju mož in žena, ki so bili izprašani, je poročnik King priznal, da se je zmotil. Z drugimi besedami, poročnik King bi bil brez tega odšel iz te vasi trdno prepričan, da je v njej več pronemško kot pa projugoslovansko usmerjenih Slovencev.
Pisec je smatral, da mora ta dva primera omeniti, ker iz njih izhaja, da je prav lahko mogoče, da obstojajo čisto poštena različna mnenja glede vtisa od neposrednih izpraševanj, izvedenih od različnih oseb. Pri tem se samo po sebi razume, da raziskovanje, kot -je bilo naše, ki je vsega trajalo samo devet dni, nikakor ni moglo predreti v globino bistva stvari same in da je morda naš način raziskovanja bil bolj naklonjen Nemcem in nemškousmer-jenim ljudem kot pa jugoslovansko usmerjenim Slovencem. Jugoslovansko usmerjeni Slovenci namreč, in oni, ki so še najmanj padli pod vpliv germanizacije, so gospodarsko nekoliko slabši in večinoma žive v krajih, oddaljenih od prometnih potov. Hud sneg, ki je zapadel, je raziskovalcem takore-koč onemogočil, razen v nekaj primerih, oddaljevati se od glavnih potov po vsej dravski dolini. S tega stališča je tudi zelo važno pravilno ocenjevati vpliv nemškega gostilničarja in trgovca in njihovo moč v sicer popolnoma slovenskih naseljih.
I.	SPLOŠNE PRIPOMBE
A.	Zemljepisne črte
Raziskovalci so na podlagi medsebojnega spo-
ročil ravnatelj urada Združenih narodov za mednarodne konference. Pojasnil je, da je treba upoštevati, da bo konferenca »politične narave« in da zato U Tant noče dati vtisa, da javno podpira neuvrščene države proti drugim državnim bloko-m.
ZDA POTRDILE IZRAELSKE
OČITKE O KRŠITVI PREMIRJA
Na izredni .seji izraelske vlade so obravnavali izključno vprašanje pogajanj o miru na Bližnjem vzhodu v luči »ameriških ugotovitev, da so Egipčani kršili premirje« ter zahtev obrambnega ministra Dayama, da morajo ZDA zahtevati »odstranitev egiptovskih raketnih izstrelišč, ki so bila nameščena na področju premirja po vstopu v veljavo dogovora o prekinitvi ognja«.
Izrael je že dobil odgovor, ki ga je zahteval, in sicer, da je was-hingtonska vlada uradno sporočila, »da -so Egipčani kršili premirje«.
OBSODBA ZAHODNIH DRŽAV
NA KONFERENCI OAE
Na konferenci Organizacije afriške enotnosti (OAE) so ratificirali resolucijo, ki so jo sestavili zunanji ministri in v kateri se obsojajo zahodne države, ki -dobavljajo, ali ki nameravajo dobavljati orožje Južni Afrir ki. Resolucija predvideva, da bodo načelniki afriških držav napisali skupno pismo vsem načelnikom prizadetih zapadnih držav, v katerem jih bodo pozvali, da -prenehajo z dobavami. Podobno akcijo bodo izvedli tudi v vseh glavnih mestih zunanji ministri.
V resoluciji izrečno obdolžujejo Vel-iko Britanijo, Francijo in Zahodno Nemčijo, medtem ko se ostale zapad-ne države obtožujejo na splošno in se izrecno kritizira NATO (Atlantski -pakt), zaradi stališč do Južne Afrike, Rodezije in portugalskega ozemlj-a.
POGAJANJA O MIRU NA
BLIŽNJEM VZHODU PREKINJENA
Egipt je uradno zavrnil obtožbe, da je kršil sporazum o prekinitvi ognja in je hkrati obsodil Izrael kršitve premirja. Predstavnik egiptovskega zun-anj-ega ministrstva je izjavil, -da je zunanji minister Riad sporočil ameriškemu predstavniku v Kairu Bergusu, da so izjave ZDA o kršitvi premirja na Bližnjem vzhodu na egiptovski strani »zelo daleč od resnice«. Predstavnik zunanjega ministrstva je dejal, da je Riad povedal Bergusu, da je Izrael večkrat prekršil
razuma odločili, da bodo preučevali naslednje razmejitvene črte:
L Črto, ki gre po grebenu Karavank. Ta črta je na zemljevidu označena z rdečo barvo in jo v tem poročilu imenujemo »Karavanška črta«.
2.	Črto, ki sledi teku Zilje in Drave. Ta črta je označena na zemljevidu z modro barvo in jo v poročilu imenujemo »Dravska črta«.
3.	Črto, ki teče po Vrbskem jezera in potem sledi toku rek Gline in Drave. Na zemljevidu je označena v modro-rdeči barvi, in jo v poročilu imenujemo »rdeče-modra črta«.
4.	Velikovško koleno (salient) je zarisano z zeleno črto, ki jo v poročilu imenujemo »Velikovško črto«.
5.	Črta, ki sledi reki Frcie (the Freie River), ki se izteka v Dravo v bližini Galicije. To črto imenujemo v poročilu »Freie črto«.
6.	Predor, ki se nahaja južno od Vrbskega jezera in se razteza med Podrožco in Jesenicami. To črto v poročilu označujemo z besedo »Predor«.
B.	Zemljepisni okraji.
Na podlagi medsebojnega sporazuma so se raziskovalci zedinili, da bodo označevali posamezne kraje po imenih, kot so označena nižje. To poročilo jih torej označuje pod istimi imeni.
1.	Otok (The Island District). To je ozemlje, ki ga razmejuje na jugu reka Drava, na severa pa Vrbsko jezero in reka Glina. V glavnem je to večji del južne polovice celovške kotline, ki leži nekako v sredi severne črte, ki smo jo pravkar omenili. Raztega se od mesta Vrbe na krajnem zapadu Vrbskega jezera pa do Grabštanja na vzhodu.
2.	R o ž n a d o 1 i n a. V tej spomenici Rožna dolina zapopada vse ozemlje južno od rek Zilje in Drave. Na zapadu jo razmejujejo reka Žilica in mesto Podklošter (Arnoldstein), na vzhodu pa reka Freie. Južno razmejitev tvorijo Karavanke.
3.	Velikovško koleno (salient). To je ozemlje zapadno od reke Krke in ga na severa razmejujejo gorovje Svinske planine, na vzhodu potok Voljščica (Wolfnitz), Drava pa na jugu.
-prekinitev ognja z gradnjo obrambnih naprav na vzhodni strani Sueškega prekopa in je do-dal: »ZDA niso ničesar izjavile glede teh kršitev, čeprav so jim dobro znane«.
Ameriško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so zahtevali od Sovjetske zveze in Egipta, naj popravita stanje ob Sueškem prekopu, kjer so ZDA ugotovile kršitev -prekinitve ognja. Predstavnik zunanjega ministra McCloskey ni hotel povedati drugih podrobnosti o tej zahtevi. Kljub temu pa so dobro obveščeni krogi v Washingto-nu izjavili, da -bi vlada ZDA želela umik sovjetskih raket, ki naj bi jih namestili na področju -premirja ob Sueškem prekopu po 8. avgustu.
DAYAN ZAHTEVA NOV
SPORAZUM O PREMIRJU
Politični opazovalci pri Združenih narodih so prepričani, da so- pogajanja za mir na Bližnjem vzhodu s posredovanjem Jar-ringa dejansko zamrznjena. Te ugotovitve potrjujejo tudi izjave izraelskega obrambnega ministra Dayana. Dejal je, da sedaj, obstajajo samo dve možnosti glede spora z Egipčani, da ZDA zagotovijo umik raketnih izstrelišč, »ki so -bila nameščena na področju Sueškega prekopa po premirju, ali pa„ da se začne z -novimi -razgovori na novih osnovah, kot da sporazum o prekinitvi ognja sploh ne bi obstajal«.
Dayan se je kljub temu -pokazal nekoliko pomirljivega in je poudaril, »da se Izrael sedaj nahaja v končnem obdobju vojne, ne samo zato, ker si želi konca vojne, marveč tudi ker želijo konec vojne Egipčani, Rusi in Američani«.
SIMULIRANE ATOMSKE
EKSPLOZIJE V ZDA
Pri poskusu simulirane jedrske eksplozije je izgubila življenje ena oseba, dve -pa sta pogrešani in neka druga pa je precej hudo ranjena.
Ameriške oblasti opravljajo .simulirane jedrske -poskuse blizu otoka San Clemente, kakih sto kilometrov od San Diega. Eksplozije opravljajo z navadnimi eksplozivi.
Predstavnik ameriške mornarice je izjavil, da je eksplozija blizu ladje, kjer so bili štirje moški, povzročila določene okvare na vrvi, ki je vezala čoln ob pomol, zaradi česar je posadka padla v morje. Ameriška mornarica skuša ugotoviti s temi poskusi odpornost ladijskih kljunov proti jedrskim eksplozijam.
4.	Podjuna. To je ozemlje, ki leži južno od Drave in vzhodno od reke Freie.
C.	Razdelitev prebivalstva.
Pisec te spomenice bi razdelil prebivalstvo raziskovanega ozemlja v naslednje razrede:
1.	Nemci. Oznaka Nemci v tej spomenici se nanaša na one Nemce, ki so se naselili v tem ozemlju iz nemških krajev; na že popolnoma ponemčene Slovence, ki sami sebe imenujejo Nemce in govore nemški, ter na Nemce dragega in tretjega rodu, ki so se že rodili v raziskovanem ozemlju. Ta razred prebivalstva je brez dvoma ves za to, da ozemlje ostane v nemški Koroški.
2.	Nemški Slovenci To so oni, ki so v veliki meri plod šolskih razmer, ki so jih pod imenom »utrakvističnih« šol Nemci vpeljali im vzdrževali. Po teh šolah je trajal slovenski učni jezik samo del prvega leta, pozneje pa je bil učni jezik nemški. Nemško usmerjeni Slovenci spadajo večinoma v ta razred, ki je tudi gospodarsko tesno odvisen od Nemcev. V glavnem je to razred malih trgovcev, obrtnikov in onih kmetov im najemnikov, ki so odvisni od močnih tržnih središč, kot je na pr. Celovec.
3.	Slovenci, ki so za koroško republiko. To so takšni, ki so politično že nekoliko bolj zreli in ki jih je močno prizadela politična in gospodarska propaganda Nemcev.
4.	Koroški Slovenci. To so ni, ki bi radi ohranili enotnost vse dravske kotline, pa jim je potem vseeno, ali jo upravljajo Nemci ali Jugoslovani. Raziskovalna komisija jih je pravilno označila z imenom »mug-vumps« (»samoglavneži«),
5.	Jugoslovansko usmerjeni Slovenci. To so narodnostno prebujeni Slovenci, ki imajo svoje voditelje v duhovščini in v svojih županih, ki so si jih izvolili kljub vsemu nemškemu pritisku.
6.	Kranjci (Kranjski Slovenci). To je po številu majhna skupina, podobna oni pod številko 1-a je v nacionalnem oziru najbolj zavedna. Večinoma so to priseljenci ali otroci priseljencev iz Kranjske, ki je trdno jugoslovanska.
(Dalje prihodnjič)
70 let likovne umetnosti na Koroškem
(OB JUBILEJNI RAZSTAVI V CELOVCU)
Petdesetletnica plebiscita v južnem delu Koroške je dala med drugim tudi povod za obsežno retrospektivno razstavo likovne umetnosti, ki je tokrat razporejena v dveh poslopjih, namreč v Umetniškem domu v Gdtheparku in v Deželni galeriji (Burg-gasse 8).
Oljno slikarstvo je našlo streho v Umetniškem domu. Izbor dobršnih devetdeset del podaja reprezentativen prerez slikarskega ustvarjanja na Koroškem, ki je v prvi polovici tega stoletja prineslo tej slikoviti deželi priimek ,/dežela slikarjev”. V resnici je bila Koroška v tem obdobju obdarjena z vrsto talentov — domačinov in tujcev, ki so se v deželi udomačili —, ki so znali pokrajino in ljudi podati v prepričljivi umetniški obliki. Predvsem velja to za »čajnsko šolo”, ki ji je temelje postavil čajnski rojak Sebastian Isepp, svoj višek pa je dosegla v delih F. Wiegeleta, tudi iz Čajne doma, ter iz Moravske priseljenega in udomačenega A. Ko-liga in Celovčana H. Boeckla.
Osrednja tema glavne dvorane je družina. O Wie-gcletovi ,.Družini Isepp” iz leta 1927-28 upravičeno umetnostni kritiki pišejo dolge in globokoumne razprave, v katerih razčlenjajo in tolmačijo originalno kompozicijsko zamisel mojstra, vendar zajame gledalca predvsem svetla, živa barvitost, ista pestra naravna vedrina, ki prihaja do izraza tudi v ziljanski narodni noši. Ta barvna razigranost veje iz portreta gospe Tschebull. Same po sebi se ponujajo paralele k slovenskim impresionistom (Jakopič, Grohar), saj so se oboji oblikovali v tokovih takratne evropske umetnosti, predvsem pa dunajske secesije ob prelomu stoletja, ko je kozmopolitska podonavska metropola bila tudi eno izmed evropskih umetnostnih središč.
Motivu družine sta posvečeni še dve veliki platni A. Koliga in H. Boeckla. Kolig je po naravi temperamenten igralec (Avtoportret) in ta njegov temperament daje pečat njegovemu po barvnem tonu nekoliko temnejšemu slikarstvu. Njegova »Družina” je v prvi vrsti odrska skupina, ki živi v drži in kretnji. Tej nasproti pa dosega Boecklova, tretja »Družina” te razstave, dimenzije alegorije, ki v modemi izrazni formi navezuje na tradicije benečan-skega renesančnega sakralnega slikarstva.
V teh treh znanih in priznanih delih je ponazorjena tematična sorodnost treh velikih mojstrov čajnske šole, obenem pa tudi njihova umetniška individualnost. Toda veliko razodetje te razstave je četrta »Družina”, namreč petdelni oltar »Sveta družina” W. BERGA v eni izmed stranskih sob.
Berga bralci našega lista poznajo že iz številnih poročil in podob, ki so bile objavljene. Vendar velja prav ob tej jubilejni razstavi povedati še nekaj besed o njem. Rojen je bil v daljnem Porenju in šolal se je na nemških in avstrijskih univerzah. Svojo umetniško smer je našel v takrat vodilnem »nemškem ekspresionizmu«, v skupinah »Sinjega jezdeca« (Blauer Reiter) in »Mostu« (Brucke). Naveličan nemirnega velikomestnega življenja se je leta 1930 naselil na kmetiji pri Rutarju, na gorski ravnici blizu Št. Vida v Podjuni, odkoder se odpira pogled na dravsko dolino, na Obir in naprej proti severu in zapadu. Tam je dolga leta kmetoval, saj je morala kmetija dajati kruh družini, v presledkih, ki jih dovoljuje v kmetijstvu tok letnih časov, pa je risal in slikal. Kmalu so ga poznali me-šetarji na sejmih, lectarji na cerkvenih praznikih, saj ni izpustil skoraj nobenega cerkvenega proščenja ali sejma. Neutrudno je bil na poti s svojim kolesom, z risarsko beležnico in svinčnikom v nahrbtniku. Juž-nokoroška pokrajina ga je pritegnila in njeno ljudstvo v svojih tisočerih obrazih je zbujalo njegovo umetniško zanimanje, ki se je kmalu spremenilo v resnično zavzetost. Ko je prišel, je bil tujec, a postajal je tukaj vedno bolj domač in Berg je prišel v času, ko so bile še zaznavne posledice plebiscita, v času odmiranja starodavnih oblik življenja in vdiranja novega časa. Vprav to prelomno dobo, v kateri so še vidne umirjene, po ljudski tradiciji in preprosti, a globoki vernosti oblikovane življenjske navade starega rodu, obenem pa vse dalje prodira z novim rodom nemimi, v sebi še neizčiščeni novi čas, izpričuje Berg v svojih podobah. Posebno vrednost njego-yi izpovedi podaja ostri pogled nekoga, ki je prišel od drugod, ki se pa je v »izvoljeno domovino«, kot Berg imenuje svoje koroško bivlišče, povsem vživel. Zato podaja I*erg svoja doživetja z zakoreninjeno zavzetostjo, a brez slehernega olepševanja, brez slehernega stranskega namena, pa tudi brez folkloristične romantike. Ostrina njegovih lesorezov morda na prvi pogled
odbija tistega, ki bi v svojih rojakih želel videti samo dopadljivo, vendar ga po natančnejšem ogledovanju in razmisleku prepričajo in pritegnejo. Prava lepota je namreč v pristni resničnosti, ali z drugimi besedami, le kar je res, je tudi lepo, pa bodisi to zala deklica ali pa stara sključena starka ali beden slepec, kajti v vsem je človek. Lep je prav tako bujen cvet kot tudi osi-pano drevo v jesenskem umiranju. Tako je Berg iz notranje nuje, iz volje k resnični umetniški odkritosrčnosti postal nehote a s polno zavestjo pričevalec pokrajine med Karavankami in Dravo in njenega slovenskega rodu.
To velja v polni meri za njegovo »Sveto družino«, ki je nastala leta 1933, a je šele letos prišla v javnost. Morala bi namreč biti razstavljena že leta 1935 v Kolnu, a so jo takratni nacistični oblastniki dali zapleniti in razstavo prepovedali, kajti totalitarni režim v Nemčiji je vzel v zakup tudi umetnost in zvezal rake umetnikom, ki se niso hoteli ukloniti njegovi volji. V središču Bergovega oltarja je Sveta družina. Podobe Marije, Jožefa in Jezuščka spominjajo po obliki na priproste lesene kipe po vaških cerkvah in podružnicah, vendar jim je slikar z močnimi barvami vdihnil lastno življenje. Naokoli so nanizani dogodki iz življenja svete družine, kot jih opisujejo evangeliji, a postavljeni so na koroška tla. Obrazi svete družine imajo koroške poteze in ona beži v Egipt preko koroških hribov. To delo, čigar usoda je bila dolga leta neznana, bi zaslužilo, da najde končno svoj mir v kaki cerkvi na zemlji in med ljudmi, kjer je nastalo.
Med obilico drugih del se bomo ustavili le ob nekaterih, da tako vsaj nekoliko nakažemo bogastvo te razstave. A. Clcmentschitsch oživlja s svojo elegantno »Cestno sliko” življenje v dvajsetih letih, po prvi svetovni vojni. Ta učenec »monakovske šole”, katere vpliv je segel tudi v sosednjo Slovenijo, je na Koroškem postal najznačilnejši predstavnik francoskega impresionizma. Z romantičnimi- temnimi barvami daje Riederer svojim pokrajinam posebno obeležje, značilno za pozno secesijo. Med številnimi učenci čajnske šole velja omeniti A. Mahringerja, ki je v bistvu ostal pri Wiegele-
tovi barvitosti, v črtah pa se že približuje abstrakciji, ne da bi se pri tem povsem ločil od predmeta. Svetlotemni kontrasti so značilni za A. Bauerja, čigar izraz je zelo močan v sakralnih delih (Pasijon). Z originalnim in svojevoljnim portretom dr. Haselbacha se predstavi K. Schmidt. Najznačilnejši surealist na Koroškem je G. Hoke, znan po svojih stenskih podobah na celovškem kolodvoru. Ta sporni umetnik z zelo močnim temperamentom teži k monumentalnosti, vendar se opazovalcu zazdi, da doseže najboljši učinek vprav na manjših ploskvah. Hoke razglablja v svojih delih o skrivnosti človekove biti.
Razpon razstave seže do najmodernejših abstraktnih smeri, ki danes prevladujejo pri mlajših umetnikih. Med njimi je nekaj talentov (Tschauko, Stau-dacher, Kraus, Kogelnik, Oman, Trost, Wukounig in drugi). Kot izrazno sredstvo uporabljajo razne vrste grafičnih tehnik. Njihova dela so razstavljena v Deželni galeriji (Burggassc 8). Poleg tega so zbrane tudi grafike, risbe, akvareli starejših slikarjev. Zbranega je mnogo zanimivega, poučnega in celo dokumentarnega materiala, vendar je razstava premalo pregledna, ker količina ubija kvaliteto. Katalog našteva 265 grafik, 34 kosov umetnostne obrti in 39 plastik. Dela kiparske umetnosti so — na srečo — dobila primemo mesto v prostornem arkadnem hodniku. Vpliv dunajske umetnostne akademije, predvsem Hanaka in VVotrube, prevladuje. Glavni material je les, kako bi naj na Koroškem bilo drugače! Bron in kamen se pojavita nekajkrati, tu pa tam kaka keramika, bakra sploh ni'. Tukaj bi omeniti le novoekspresion istična dela Ederja in monumentalne, že poudarjeno abstraktne lesne plastike Jaindla. Svojevrstno originalna, čeprav ne monumentalna stvaritev, se nam zdi »Korngeist” H. Gaissbauerja. Tudi pri plastikah seže razstava v naš čas, ko klasične (»plemenite”) materiale izpodrivajo raznovrstni odpadki. Tako je H. Jeschofnig ustvaril »Napoleona” iz železne pločevine, »Ameriko” pa iz odpadkov avtomobilske pločevine. Ali bodo ta sodobna dela preživela svoj čas, je danes težko reči.
Južnokoroško panoramo k tej plastični pestrosti pa daje serija čmobelih lesorezov W. Berga. V njih zaživi plebiscitna pokrajina in njen rod. Ta dela niso numerirana in v katalogu tudi ne posamično našteta. Imajo pa oznake na listih samih. Na enega izmed njih, ki kaže dve kolesariti ob slovesu sredi polja, je mojster lastnoročno napisal slovensko: »Srečno!«.	a. 1.
SLOVENCI
(Lama in <fta meta
Novice iz Argentine
Nedavno je v Billinghurstu v Argentini umrla Ivana Leskovec, pd. Bambičeva mama.
Rajna Bambičeva mama se je rodila 2. junija 1877 v Hotedrščici. Že mlado dekle je morala trdo delati. V zakonu so se ji rodili štirje otroci. Kmalu je morala sama skrbeti za vso družino. Dva sinova sta padla za časa okupacije.
Njeno življenje je potekalo v taboriščih Italije. Težko je bilo taboriščno življenje, a ga je vdano prenašala. Ko je prišla v Argentino, je zbolela na pljučih. Zadnji dnevi njenega življenja so se ji stekli točno na isti dan, ko je pred 25 leti zapustila svoj ljubljeni dom.
V	Villa Udaondn pri Buenos Airesu je umrla blaga slovenska žena Katarina Kalič, poročena Hudoravac. Pokojnica je bila doma iz Črnomlja. Rajno so pokopali na moronskem pokopališču.
Markova nedelja v Mendozi
Nedavno so imeli naši rojaki v Mendozi v Argentini svojo že tradicionalno Markovo nedeljo — dan slovenske pesmi. Prireditev je pokazala veliko ljubezen mendoških Slovencev do lepe pesmi.
Slovenci v Nemčiji
Za nekaj let so skušali Slovenci v Hamburgu uresničiti željo, da bi se vsaj kdaj pa kdaj zbrali in se pogovorili. V neki meri se je ta želja uresničila ob poroki Rafaela Šušteršiča in Marije Košnik. Za to srečanje je imel zaslugo Alojz Capuder.
Slovenci v tujini večkrat prosijo za zakrament sv. krsta. Gre tu za večje otroke in tudi odrasle, ker se doma ni opravilo to dejanje. Tako je bila v Nekarelzu sprejeta v Cerkev dvanajstletna Vesna škerlak, ki je naslednji dan prejela tudi sveto obhajilo.
Glasba v Bariločah
V	argentinskem mestu Bariloče delujeta dva slovenska zbora; Bariloški pevski zbor in Bariloški otroški zbor, ki ga vodi ga. Lučka Jermanova. Nedavno je kulturna direkcija v Chubutu povabila Bariloški otroški pevski zbor, da bi priredil koncert. štirideset izbranih mladih grl je pod vodstvom Lučke Jermanove na celovečernem koncertu izvajalo skladbe starih mojstrov, v drugem delu koncerta pa podalo vrsto ameriških, zlasti pa argentinskih pesmi.
-----Kratke kulturne----------.
NA ŠVEDSKEM RAZSTAVA SLOVENSKIH LIKOVNIKOV
V	stockholmski galeriji »Svea« je te dni razstava del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov. Razstavo so odprli 22. avgusta, odprta pa bo do 17. septembra. V galeriji se je predstavilo. 17 slikarjev s po tremi deli, 15 grafikov s po 3—5 grafikami ter enajst kiparjev s po tremi plastikami. Razstava je naletela med stockholmsko kulturno. javnostjo na lep odmev.
V BERLINU PRVA IZVEDBA SLOVENSKE SKLADBE
Program letošnjih Berlinskih glasbenih delovnih dnevov (15,—25. septembra) navaja prvo izvedbo kompozicije za klarinet in tolkala ljubljanskega ska datelj a Milana Stibilja. Izključno za to izvedbo so prireditelji na avtorjevo željo povabili v Berlin tudi slovenskega poustvarjalca klarinetista Igorja Karlina.
UMRL KIPAR BENIAMINO BUFANO
V	svojem študiju v San Franciscu je v 72. letu umrl za srčno kapjo znani kipar italijanskega rodu Beniiaimiino Bufano. Bufano, popularno imenovan tudi Benny, je bil znan zlasti po velikanskih skulpturah, ki jih je bil ustvaril. Likovni kritiki so ga že pred časom primerjali z največjimi kiparji od klasične grške umetnosti naprej in tako je britanski kritik Roger Fry med drugim zapisal, da je Bufanovo največje delo velikanski kip sv. Frančiška v San Franciscu, ki da je najipomembnejše kiparsko delo, ustvarjeno v zadnjih stoletjih«.
DROLCEV »SLOVENSKI JEZIK«
Šolska knjiga iz Zagreba je te dni poslala na knjižni trg Slovenski jezik, učbenik za šole s hrvatsko-srbskim učnim jezikom. Sestavil ga je Franjo Drolc, ki je bil nekaj let lektor za slovenski knjižni jezik na zagrebškem vseučilišču.
Posvetitev slovenske kapele v VVashingtonu
V sporazumu z vodstvom ameriškega narodnega svetišča Brezmadežnega spočetja v VVashingtonu odbor Sklada za slovensko kapelo obvešča, da bo spominska slovenska kapela, posvečena Mariji Pomagaj z Brezij, dograjena verjetno še pred koncem letošnjega leta, najkasneje pa na začetku prihodnjega leta. Slovesna posvetitev kapele, v spomin na dvanajst sto let krščanske vere in kulture Slovencev, se bo vršila v dneh od 13. do 15. avgusta 1971, na praznik Marijinega vnebovzetja.
Upamo, da bo to zgodnje oznanilo omogočilo, da se bo te svetovne počastitve slov. krščanskega izročila, ki bo simbolizirano v spominski slovenski kapeli v ameriškem na-
Robert Stolz je
Priznanje »kralju operete« na Dunaju
Čeprav sam, po njegovih izjavah, ne ve natančno, katerega leta je bil rojen, pa tudi rojstne letnice se v raznih leksikonih ne ujemajo, saj gredo za osem let narazen, je glasbeni svet slavil 25. avgusta 90.obletnico operetnega komponista prof. Roberta Stol-za.
V Gradcu rojeni »Pradunajčan« je v devetdesetih letih svojega življenja komponiral nad petdeset operet, brez števila revij, popevk, šansonov, koračnic, valčkov in glasbenih oprem za šestdeset filmov. Še danes Robert Stolz neutrudno dela, sem in tam nastopa tudi kot dirigent svojih stvaritev. Za svoj rojstni dan je bil v središču številnih priznanj in počaščenj. Tako je dobil pred kratkim najvišje priznanje, ki ga podeljuje Dunaj: komponist Robert Stolz je postal častni meščan avstrijskega glavnega mesta.
Dunajski župan Marek je v svojem govoru med drugim dejal tudi, da imajo Robert Stolz in njegove pesmi veliko skupnega: »Skladatelj in njegove melodije žive med nami.«
rodnem svetišču v VVashingtonu, poleg ameriških Slovencev udeležilo tudi večje število romarjev iz domačih slovenskih dežel in drugih delov sveta.
Podrobnejša obvestila o programu in organizaciji posvetitvenih slovesnosti ter navodila glede prijav in priprav za udeležbo bodo sledila.
V Clevelandu, Ohio, 2. avgusta 1970.
Za odbor Sklada za slovensko kapelo: Antonija Turek,
predsednica Slov. ženske zveze v Ameriki Jožef J. Nemanich,
predsednik Ameriške slov. katol. jednote
slavil 90-letnico
»Moja glasbena nadarjenost mi je naložila veliko odgovornost,« je rekel Robert Stolz. »Izpolnil sem jo tako, da sem dolga desetletja neumorno delal. Prepričan sem, da sem Dunaju in dunajski glasbi pridobil srca milijonov ljudi. Želim si le to, da bi še nekaj časa lahko delal tako kot doslej.«
Robert Stolz, ki je postal glasbeni idol štirih generacij, je več kot enkrat dokazal tudi svoj politični pogum in pripravljenost pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Po letu 1938 je iz Avstrije tihotapil ljudi, ki so jih preganjali iz rasističnih ali političnih razlogov, in je kasneje tudi sam odpotoval v nekajletno prostovoljno izgnanstvo v Združene države Amerike. V istem času je »New York Times« zapisal: Avstrija v ZDA sicer nima veleposlanika, ima pa poslanika dunajske glasbe — Roberta Stolza.«
Svetovno znani skladatelj je peti živeči častni meščan Dunaja. Preostali štirje so predsednik Franc Jonas, dunajski župan Bruno Marek, kardinal Franc Konig in slikar Oskar Kokoschka.
LEDINCE - PECNICA
Spet smo enkrat doživeli, kako blizu sta v življenju veselje in žalost ali rojstvo in smrt. Komaj smo izrekli čestitke Ravšovi mami in ateju, ko sta postala dedej in babica, ko so njih hčerke v kratkem presledku povile fantka in deklico; prav tako tudi Tratnikovi gospodinji, ko je povila četrtega otroka, malega Marka. Komaj pa so dobili ti mali farani zakrament sv. krsta, je Rog že poklical tri druge farane: g. J. Ratza iz Malenc, g. J. Draboseniga iz Sp. Borovelj in gospo Katarino Resman, doma v Ledincah pri Tratniku. Teta Kati, kot smo jo vsi klicali, je dopolnila visoko starost 84 let. Po poklicu je bila kuharica in je naj večji del svojega življenja stregla drugim, v Celovcu, v Ljubljani in na Dunaju. Vrnila se je šele nazaj, v Ledince, ko so njenega brata izselili v Nemčijo in je njena mati, Tratnikova babica, težko obolela, da ji je stregla in ji pomagala v težkih dneh. Od tistega časa je živela skromno in ponižno v kajži ter rada pomagala vsakomur, kolikor je bilo v njenih močeh. Posebno rada pa je vse svoje dni imela otroke ter jim neutrudljivo pela pesmice in pripovedovala pravljice. Prav tako je bila tudi zgledna faranka, ki ni zamudila nedeljske službe božje in stanovske nedelje in se tudi med tednom ni bala poti iz Ledine v pečniško farno cerkev. Zvesto je prebirala teden za tednom Nedeljo, Naš tednik ,in ob koncu leta Mohorjeve knjige. Bila pa je vsa leta članica Živega rožnega venca in tako morda ni slučaj, da jo je Bog poklical ravno na Malo gospojnico po kratki, težki bolezni v večno domovino. V četrtek, 10. septembra, smo rajno Tratnikovo Katrijo spremili v lepem številu na farno pokopališče. Cerkveni pevci so zvesti faranki zapeli v slovo na domu in ob odprtem grobu. Župnik Markič se ji je lepo zahvalil za njeno zgledno življenje. Naj počiva v miru!
TINJE
(Pevski tečaj za tržaške pevce)
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu je letos priredila za svoje pevce teden počitnic v avgustu, združenih s kratkimi predavanji in praktičnimi vajami. Pevci so prebili svoje koristne počitnice v Tinjah. Udeleženci tega kratkega tečaja so prebivali v Katoliškem domu prosvete; to je zelo skrbno urejen dom nad vasjo z lepim dvoriščem, lepo jedilnico in študijsko' sobo, prijetnimi spalnicami in lepim razgledom na Dravo, na polja, na gričevje in na Karavanke.
Počitnic na Koroškem se je udeležilo preko 60 pevcev skoraj iz vseh krajev na Tržaškem. 'Polovico dneva so organizatorji namenili študiju, drago polovico pa razvedrilu. Študijski del je obsegal predavanja o vlogi glasbe oziroma petja v današnji liturgiji, o glasbeni teoriji, ritmiki in metriki, o vokalni tehniki ter praktične pevske vaje z učenjem po značaju različnih pesmi: ene renesančne, ene slovenske nabožne in dveh slovenskih umetnih. Poleg tržaških predavateljev je na seminarju govoril tudi naš koroška, rojak prof. Silvo Mihelič.
Ostala polovica dneva je bila namenjena skupnim izletom. Obiskali so Djekše in šli na Peco. V Klopinjskem jezeru pa so se kopali. Obiskali so tudi grob svete Heme v Krki, nato1 še knežji kamen na Gosposvetskem polju in samo Gospo Sveto.
Ob .koncu tega .počitniškega seminarja je mogoče z zadovoljstvom ugotoviti, da je .popolnoma uspel tako s študijske kot družabne plati.
BAJTIŠE
(Naš starosta je umrl)
Zapustil nas je za vselej naš najstarejši mož Vincenc Perč, splošno imenovan »Cena«. Rojen je bil na Spodnjem Obirskem pri Železni Kapli, .mlad je prišel na Ba j tiše, se oženil, s pridnimi rokami ob težkem delu kot gozdni delavec preživljal svojo družino, pa je bil trdne narave in je dosegel starost 90 in pol let. Zadnja leta ja samotarji kot prevžitkar na Barantavčevem, dražbo mu je delal zvesti psiček, skrbna gospodinja Ela pa jima je nosila opoldne kosalo. V sredo, 26. avgusta, smo ga položili v grob njegove, pred 38. leti umrle žene Magdalene. Blagor mu, ki se spočije ...
Prenovitev naše ljubke cerkve .polagoma napreduje. Zunaj in znotraj jo je lepo pobelil naš pleskarski mojster Hanzej Ogris, pomalem dobi še oltar in nove klopi.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV - POČITNIŠKI SEMINAR:
„Naša narodna situacija niti počenega groša ni vredna
n
... smo slišali letos na seminarju Kluba slov. študentov. Tako je med dragim referent Mirko Messner dejal v svojem referatu ter opozarjal na razne nevarnosti in nedostatke v našem narodno-političnem gibanju. M. Messner meni, da kot podvržena avtoritete, kot vsak avtoritarni človek storimo delo, bodisi še tako neumno, nesmiselno .in odvečno. Naša narodna zavest bazira po Messnerju v edipovski situaciji ali drugače rečeno: mati je postala v svoji današnji funkciji mit ali princip in ne več človek, predstave o njej se vežejo s predstavami o narodu; zato je naša narodna zavest regresivna in ta zavest gore vštric z antiseksualnimi pogledi na svet in življenje. V kratkih besedah rečeno, vzrok, da naša narodna situacija »niti počenega groša ni vredna«, je po referentovem mnenju »avtoritarno fiksiran« .in »seksualno zatiran« družbeni sistem, ki mu je .podvržena slovenska manjšina na Koroškem.
Toda slišali, smo ile tudi nekaj 'besed, realnih, kritičnih, vsaj stvarnih in te iz ust Štefana Pintarja, ki je razpravljal o »Nacionalnosti in narodni zavesti« in ki je v prvi vrsti raziskaval vzroke današnjega »latentnega fašizma« in pri tem ugotavljal, da so na žalost vzroki za tak fašizem še v naprej dani. Obveljavlja se v totalitarno ali hierarhično struktuiranih družbah, samo da je način, kakršen se nam danes predstavlja veliko subtilnejši kot nekdaj. Taka dražba projicira agresije na cele skupine, ki se za določenimi kriteriji razlikujejo od nje. Eden naj odloči ln e j lih faktorjev je vzgoja, ki je pogojena po preteklosti in .po ustroju dražbe. Drago pa so vzroki množičnega -potujčevanja in manjvrednostnega kompleksa, ki jih je treba iskati predvsem na socialnem področju. Med drugim je referent opozoril na naše značilne slabosti, kot je to naše tradicionalno pojmovanje kulture, ki razvojno stagnira. Resen poziv za nas je danes situacija slovenskega kmeta sploh, neizbežno je zaradi posledic deagravizacije prisiljen, da se vdruži v delavsko okolje. Tako se pa le poveča gospodarski pritisk ter mu odvzame še regionalno narodno zavest. Ena gotovo najbolj bolečih točk je družbena odtujitev, kjer nam po Pinterjevem mnenju skorajda ne gre za človeka, tudi ne več za Slovenca, ampak za korist ideologije.
V petek zvečer je pod naslovom »50 let tolerance« Teodor Kr. Domej pripravil
BODITE ČLANI IN PODPIRAJTE SLOVENSKI FILMSKI KLUB
tekste iz dnevnega časopisja in dragih publikacij. zadnjih 50 let. Iz teh odlomkov je bilo mogoče razbrati, da je Slovenec na Koroškem bil tisti, ki so mu veliko obljubljali (pred plebiscitom), po plebiscitu pa odvzeli možnost prej zagotovljenega nemotenega razvoja, s tem da so ga še dalje tlačili. Tudi v poznejšem času ni manjkalo zločinskih dejanj: strahotno postopanje s Slovenci za časa »rajha«. Kakšni so vidni sadovi v slavnostnih govorih tako pogosto omenjene tolerance po dragi svetovni vojni? Likvidacija Obveznega dvojezičnega šolstva, trganje slovenskih napisov, mazanje -portalov z različnimi koroškonacističnimi parolami, dinamit itd. itd.
Toda nekoliko drugačna slika se nam prikaže iz referatov Mirka Messnerja in Vinka Wieserja, ki oba v bistvu vidita fun-damentalni moment tako »zafurane« manjšinske 'politike v »avtoritarno fiksiranem« in »spolno zatiranem« koroškem Slovencu. Oba poudarjata, kako visoki so ideali svobodne spolnosti. Da je človek skorajda zgolj čutno bitje, ki ga vodijo kakor živali nagoni, prikaže M. ,Messner. Nadalje razpravlja o »kapitalističnem ustroju družbe« in -njenem principu uspešnosti; vse svoje korenine ima v avtoritarnem ustroju družbe, ki je .menda tudi samo mogoča v kapitalističnih državah. V drugem delu svojega 'referata je M. Messner sprva napeljal nastanek narodne zavesti na že omenjeno edi-povsko situacijo v otroški dobi — otrok namreč sprejme domovinski in narodni v bistvu kakor materinski in družinski čut. Narodnost se ohrani v odraslem človeku v infantiln(^primitivni obliki in se ne razvije v racionalno zavest, nastane potemtakem regresivna narodna zavest, ki se ne
zna udejaniti v tej družbi. Taka zavest deformira duševnost ipod vplivom »hlapčevske ideologije«. In sipet na dragem mestu preide M. Messner na »antiseksualno nastrojeno Cerkev« in »profitarsko dražbo«, kar .ponovno -potrdi njegovo stališče do svo-bodno-seksualnega izživljanja, ki obeta v Oblikovanju brez-avtoritarne družbe najboljše pogoje za življenje.
Nadaljnje citiranje niti nima več pomena, vsaj je iz teh vrst razvidno, da te teze, mogoče jih imajo nekateri za revolucionarne, stremijo le za samovoljo, ki utesni druge in ni pogojena z nobeno odgovornostjo. Ali si mogoče lahko mislimo družbo brez osnovnih pogojev-zakona lin postave, brez nravstvenega zakona? Kakšna naj bo družba, v kateri biološka moč ne nadomešča človeškega instinkta? Ali sploh more človek uvrstiti svoj spolni nagon, ne da bi ga postavil v zvezo z vrednotami in ideali? Ne, zgolj biološke narave človek ni, spolna svoboda je zadovoljitev nagona ilz golega egoizma, ki zlorabi drugega za lastni interes, za nesocialno dejanje. Ali je mogoče naključje, da je kulturno propadanje narodov bilo vedno povezano s seksualno podivjanostjo.
Tudi vsako zanikanje avtoritete položaja ne more zboljšati situacije, kvečjemu nasprotno. Že zakon sam je podvržen avtoriteti, garanciji za nopopačenost norme, na katero je vezana avtoriteta sama. Nikakor pa n,i rečeno, da je danes prakticirana avtoriteta kakor tudi seksualna vzgoja v vsakem ozira pravilna. Toda totalna nega-
cija enega in drugega ne vodi k boljšemu, v konkretnem primeru vodi narodno manjšino na rob narodnega propada.
Opazovalci na Koroškem so se iskreno veselili, da se tudi mlajša generacija dunajskih študentov začenja resno b-aviti s perečimi problemi slovenske narodne skupnosti na Koroškem — toda potek seminarja je t glavnem razočaral in je le deloma odgovarjal dobro zasnovanemu programu. Položaj narodne manjšine je pač vendar bolj kompleksen, kot si to predstavlja ta ali oni mladi duh, ki je napojen z »novimi -pogledi«. Če se mladi že oponašajo s tem, da so v svojem mišljenju bolj samostojni in kritični — in se tudi svobodno smejo izražati, odkar so se sprostili avtoritarnih oklepov raznih zavodov — potem upravičeno pričakujemo, da bodo- kritični do vseh, ki skušajo vplivati nanje. Vedno slišimo, da se mladina upira frazam, manipulaciji, avtoritarnim strukturam. S polnim glasom zavpijemo: prav ima! Toda kdor bo prebiral obsežni elaborat nekega referenta na zadnjem klubskem seminarju, 'bo v njem našel od fraz do nekritično priznanih avtoritet vsega v obilici. Pogrešamo doslednost!
Klavrne predstave o kor. problematiki, brezpomembne in neuspešne diskusije, prvotno velika zavzetost, a nato boječi molk za izpeljavo konkretnih akcij — to so značilnosti — kakor M. Messnerjeva teza: osvobodimo seksualnost in zavržimo avtoriteto in beseda bo resnica postala: »Naša narodna situacija niti.. .«
Vabilo za obisk Tržiča v znamenju 650-letnice
Letos je minil naš tržiški praznik, prvi teden v avgustu v znamenju 650-letnice nastanka kraja in obenem tudi kovaštva. Obsežnemu kulturnemu sporedu je dala svoj poseben poudarek uprizoritev koroške ljudske igre »Miklov.a Zala« ob poznih večernih urah na griču pri cerkvi sv. Jožefa.
Tržič leži oh stari ljubeljski cesti, ki je že za časa Rimljanov povezovala Emono in Virunum. Prvotna tovarniška pot preko Ljubelja 1370 m, je bila v 16. in 18. stol. izgrajena kot prevozna cesta, po kateri se je do začetka 20. -stoletja razvil živahen promet, ki je vplival tudi na gospodarske in kulturne prilike Tržiča.
Najstarejše listine govore, da je stal ob ljubeljski poti, na južni strani Ljubelja (Monte Leybel) mali Ljubeljski trg, (forum Luibellino). Kdaj je bil ta trg .porušen in zakaj, se točno ne ve. Mnogi domnevajo, da ga je zasul zemeljski plaz ob potresu leta 1348. Prebivalci, verjetno kovači, so se izselili, nekaj menda v Borovlje, večina pa nižje v dolino ob sotočju Bistrice in Mo-šenika. Tako se je to novo naselje imenovalo »Oppidum novuim« Neumarktl in se
Fotografsko tekmovanje v Minimundusu
Pri jubilejnem fotografskem tekmovanju je prejel 3. nagrado tudi Siegfried Schlager (na sliki vidimo graški stolp z uro) iz Triebna na Štajerskem.
v neki listini iz 1. 1320 prvikrat omenja glede prodaje neke hiše. To letnico so vzeli letos kot podlago praznovanja jubileja nastanka sedanjega Tržiča.
Domneva se, da so prve hiše nastale pod današnjim gradom in pod župno cerkvijo, ter da je bilo že v trinajstem stoletju, kar trdi Valvasor, nekaj fužin ob sotočju Bistrice in Mošenika, za kar pa seveda manjka pisanih dokazov.
Poleg najstarejše obrtne panoge, kovaštva, se je v Tržiču že zgodaj razvilo usnjarstvo. Valvasor omenja že v 17. stol., da v Tržiču .izdelujejo lepo rdeče in črno barvano »kordovan«-usnje iz ovčjih in kozjih kož, ter da ga izvažajo v Italijo in Rimsko-nem-ško cesarstvo. V Tržiču je nastalo še več obrtnih panog, tako nogavičarska, barvarska in tkalska. Najštevilnejša med njimi pa je bila čevljarska, zlasti v 19. in začetku 20. stoletja do 2. svetovne vojne.
Proti koncu 19. stoletja se je ustanovila v Tržiču tudi industrija. L. 1874 je začela obratovati prva čevljarska tovarna na slovenskem ozemlju. Za njo bombažna predilnica in tkalnica, tovarna čevljev Goecken, dalje tovarna lepenke, lesna industrija, fužine usnjame itd. Leta 1903 je začel s industrijsko proizvodnjo čevljev slovenski industrialec Peter Kozina, sedaj »Pe-ko«.
Tržič sta zadela v tej dobi tudi dva velika požara, 1. 1689, še večji pa 1. 1811 (oglejte si Langusovo sliko v župni cerkvi, stranski oltar sv. Florijana) od tedaj in do okupacije 1941 je bil za Tržič dela prost dan s sv. mašo in procesijo. Praznik je zaobljubljen, sicer krajevnega značaja in se danes cerkveni obredi izvršujejo zvečer.
Zaradi velike obrtno-industrijske dejavnosti je v Tržiču bolj prevladoval vpliv severnih, kot pa južnih sosedov. Govorilo se je sicer slovensko, vendar pa je bilo staremu tržiškemu narečju primešanih veliko popačenih nemških besed, kar pa je danes vsled velike doselitve delavnih ljudi od drugod že povsem izginilo.
O Tržiču 'bi se dalo še veliko napisati, toda prostor nam morda ne bi dopuščal. Napisani skromni, morda le najvažnejši podatki, naj bodo Korošcem le v spodbudo za čim tesnejšo povezavo. Tako tudi stiki med starimi in današnjimi Tržičani obstajajo sko.ro več kot pol tisočletja. Zato vas Korošce, kot najbližje sosede onstran meje, vabimo na ogled našega mesta in njegovih znamenitosti, npr. že omenjenih slik v župni cerkvi, zbirke v muzeju itd., kakor tudi prireditev ob priliki vsakoletnega tržiškega praznika in tradicionalne čevljarske nedelje. Dobrodošl — Na svidenje!
Andrej Tišler
Znanstveno srečanje v Dragi
Spoštovana učiteljica! Spoštovani učitelj!
Ob začetku šolskega leta boste rabili knjige za pouk slovenščine in tudi v vseh ostalih predmetih.
Na razpolago imamo sledeče knjige:	
Naša začetnica	šil. 45.-
Mojca bere	šil. 12.-
Slovarje,	
Langenscheidt (žepna izdaja)	šil. 35.50
Tomšičev slovensko-nemški	šil. 90.-
Tomšičev nemško-slovenski	šil. 85.-
Mladina poje, I. del	šil. 16.-
Priporočamo se tudi za nakup nemških učbenikov. Pri večjih naročilih vam preskrbimo knjige v štirih dneh. Prodajamo tudi vse šolske potrebščine!
Vaša naročila sprejemamo ustno ali pismeno na naslov
MOHORJEVA KNJIGARNA - TRGOVINA 10. Oktober Strahe 27 9020 Klagenfurt
Sloni Jenny, Piccolo in Badra tekajo na steklenicah, kegljajo, pišejo na pisalnem stroju, strežejo odjemalcem v salonu za britje in plešejo twist.
V soboto, 5. in v nedeljo, 6. septembra so bili v Dragi že petič študijski dnevi. Organiziralo jih je Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Predsednik društva profesor Jože Peterlin je v pozdravnem nagovoru poudaril misel, da so sicer med udeleženci različni pogledi in nazori, da pa dobro naroda zahteva, da najdemo Potrebno sodelovanje.
Med prisotnimi je 'bil med drugimi tudi deželni poslanec Slovenske skupnosti doktor Drago Stoka.
Prvo predavanje je imel sociolog dr. Jože Goričar z ljubljanske univerze. V svojem predavanju o socialni preobrazbi slovenske družbe je govoril o odhajanju Slo-
OBJAVA
Pevci in pevke iz Celovca in okolice, ki bi želeli sodelovati pri radijskem zboru in se še niso prijavili, naj pridejo osebno na razgovor, ki bo v soboto dne, 19. septembra 1970, ob 16. uri, popoldne v poslopju Radia Celovec, oddelek za Slovence, Spon-heimer Str. 13.
vencev na delo v tujino, o problemih delitve dohodka, o porazdelitvi moči odločanja v podjetjih in o potrošniški miselnosti, bi se je na Slovenskem tako razbohotila. Koreferat k omenjenemu predavanju je imel prof. Maks Sah, ki je prikazal socialne spremembe Slovencev v zamejstvu, predvsem na Tržaškem.
Drugo predavanje je imel pesnik in u-tednik »Sodobnosti« Ciril Zlobec, ki je razčlenil današnjo slovensko idejno kulturno stvarnost. Koreferat k temu predavanju je imel dr. Vladimir Vremec, odgovorni ured-
Po gostovanju v Lienzu in Beljaku je prispel danes v četrtek v Celovec dvojni »Cirkus Busch-Roland«, ki bo priredil prvo slavnostno predstavo, ob 19.30 na sejmskem Prostoru. Oba cirkuška vlaka skupaj sta dolga dva kilometra. To je tudi razlog, da nastajajo v mnogih mestih pri gostovanju tega velikega cirkusa za železniško osebje tehnične težave.
»Cirkus Busch« iz Berlina in »Cirkus Roland« iz Bremna, slavita, prvi 80-letnico, drugi 20-letnico obstoja, in potujeta s preko sto modernimi, novimi vozmi, med njimi s° posebna vozila, kot na primer transportni voz s kopalnim bazenom, ki vsebuje 10 tisoč litrov vode in v katerem prebiva »Juha«, edini jezdni nilski konj na svetu. Redkost je tudi več stotov težka opica-orangutan, po imenu »Abu«, edini samec
te vrste; živi v posebnem ogrevaj očem vo-/u- V cirkusu je nastavljenih sto artistov iz delov sveta.
. Rolandov živalski vrt na kolesih, tako lTtienovana »Noetova barka«, daje streho Več kot sto živalim: krasni kraljevi tigri, velikanski in izredno pametni indijski slo-n,> sibirska čreda kamel, sveti bilki, pasme
ni k »Mostu« iz Trsta. Sledila je živahna diskusija.
V	nedeljo' je na kraju zborovanja daroval sv. mašo pomožni škof ljubljanske nadškofije dr. Stanko Lenič. Med mašo je izobražencem podal duhovno misel, v kateri je med drugim naglasil Kristusov nauk o bratstvu vseh ljudi. Istega dne je govoril najprej prof. Tomaž Pavšič, sourednik revije »Kaplje« iz Idrije, o kulturni povezanosti Slovencev, ki živimo v zamejstvu, z matično domovino iin obratno. Navedel je več nedostatkov, ki še vedno omejeno povezovanje zavirajo. Nato je govoril doktor Emidij Susič, zunanji sodelavec Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici, o mednarodni povezanosti. Dr. Susič je podal mnogo zanimivih podatkov ter je študijsko osvetlil nekatere sociološke raziskave, ki jih omenjeni inštitut izvaja. Tudi po teh dveh predavanjih se je razvila 'krajša delbata.
V	nedeljo popoldne je najprej predaval dekan bogoslovne fakultete v Ljubljani prof. dr. Maks Miklavčič o etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enoten ja človeške družbe. Koreferat o problematiki narodnih manjšin nasplošno in 'posebej o naši narodni skupnosti v zamejstvu je imel dr. Matej Pestovan, ki je v strnjenem, a v jasnem filozof-sko-pr»vrnem slogu 'podal več zanimivih tez o omenjeni problematiki. Zaključno predavanje o zaprtosti in odprtosti sodobne slovenske kulture je imel prof. Edvard Kocbek. Znani slovenski ideolog krščanskega socializma je z njemu lastnim briljantnim slogom prikazal slovenskega človeka v potrošniški družbi ,i;n njegovo razočaranje nad marksizmom in krščanstvom oziroma nekaterimi njegovimi predstavniki. Koreferat k temu predavanju je imel pisatelj Lev Detela z Dunaja. V debato j'e nato poseglo več poslušalcev. (Iz Kat. glasa)
Vatuzi, z izredno velikimi rogovi, katere uporabljajo domačini kot posode za pitje, južnoameriške lame, kavkaški medvedi, dve gorili, nekaj opic gibonov, južnoameriški srebrni levi, ki jih poznamo bolj pod imenom »puma«, nevarni panterji in poln hlev plemenitih konj.
Modemi cirkuški šotor, katerega štirje jambori nosijo kupolo in lahko v vsaki predstavi sprejme 3000 gledalcev, ima samo eno veliko manežo, ki je dobro vidna z vsakega sedeža. Cirkus ima nad ducat rokodelskih delavnic. Posebni ogrevalniki skrbijo za prijetno toploto, tudi v najhladnejših dneh. Lastna elektrarna, ki daje luč 10.000 žarnicam in številnim žarometom, bi zadostovala veliki občini do 10.000 prebivalcev. 27 različnih davkov in socialnih dajatev plačuje to cirkuško podjetje, kate-
rega dnevni stroški znašajo nad 80.000 šilingov.
160 MINUT CIRKUŠKEGA ČARA Pravljični cirkuški svet: nič na svetu ne more nadomestiti čara pristne maneže s svojim nepopisnim »nekaj« in s svojim napetim ozračjem. Dih eksotičnega in daljnega sveta ti ne more pričarati v sobo nobe-
na televizijska oddaja. Treba je samo sesti pod visoko cirkuško kupolo, pa doživljaš to, kar je že v davnih časih (n. pr. v rimski dobi), navduševalo množice: cirkuške igre.
Od danes zvečer bosta prirejala severno-nemški »Cirkus Roland« in »Cirkus Busch« svoj impozantni program v 20 prizorih pod naslovom »Cirkuške sanje 70«.
V tem veselem, zabavnem in napetem cirkuškem programu se kosajo med seboj bengalski tigri, kegljajoči in plešoči sloni, šegavi šimpanzi, leteči artisti s svojim »salto mortale« (nam znani že iz televizije), krasni plemenski konji, nastopajoči klovni izvabljajo s svojo norčavostjo mnogo smeha razgretemu občinstvu in še mnogo drugih senzacionalnih točk artistov in akrobatov.
AVSTRIJSKA POSTOJNA
Nekaj kilometrov severno od Gradca je pri kraju Peggauu naj večja avstrijska podzemeljska jama, imenovana Lurgrotte. Leta 1897 odkrita jama s številnimi kapniki je dolga pet kilometrov, ki jiih je mogoče prehoditi v treh urah. Prva in zadnja tretjina poti sta razsvetljeni z električno lučjo, srednji del poti pa razsvetljujejo s karbidnimi svetilkami.
DELI SOVJETSKEGA SATELITA
Poveljstvo ameriškega letalstva je sporočilo, da sta v ameriških zveznih državah Oklahoma in Kansas padla iz vesolja dva kosa kovine. Domnevajo, da sta to dela sovjetskega satelita »kosmos 316«, ki ga je Sovjetska zveza izstrelila v vesolje 23. decembra lani. Če bodo ugotovili, da gre res za dela sovjetskega satelita, ju bodo izročili Sovjetski zvezi.
Sporočilo poveljstva ameriškega letalstva pravi, da je kovinski kos, ki je padel v bližino mesta Pratt v Kansasu, težak približno 68 kilogramov, tisti kos, ki je padel v bližini kraja Be Er v Oklahomi, pa tehta približno 108 kilogramov. Ta nenavaden obisk iz vesolja ni povzročil nobenih človeških žrtev ali škode.
ŠVICA DELOMA UKINILA
BANČNO TAJNOST
Švica bo v sodelovanju z ameriškimi oblastmi pri zasledovanju hudodelstev v primerih organiziranih zločinov odpravila bančno tajnost in izdala tudi prisilne ukre-
Zraven tega je še prava svetovna atrakcija: dresirani nilski konj »Juha« bo prikazal svoje naučene spretnosti. Na koncu ne smemo še pozabiti prijetno glasbo madžarskega orkestra iz Budimpešte, ki skrbi za spremljavo posameznih točk.
Povsod, kjer nastopata oba slovita cirkusa s svojim jubilejnim programom, navdušujeta občinstvo. Aplavzi gledalcev veljajo enako sijajnim storilnostim artistov in akrobatov kot tudi nepozabnim dresurnim točkam živali.
V Celovcu gostujeta cirkusa Busch in Roland od četrtka, 17. do ponedeljka, 21. septembra. Dnevno prirejata dve predstavi, in sicer, ob 15. uri popoldne in ob 19.30 zvečer. Danes v četrtek je samo ena predstava, ob 19.30.	B. L.
pe. Osnutek zadevnega dogovora o pravni pomoči je že bil izdan. Po njem bo Švica dajala pravno pomoč ameriškim oblastem tudi pri davčnih prevarah proti znanim članom mafije, če bodo podani utemeljeni obeti, da bodo s tem zadeli »življenjski živec« te hudodelske organizacije. V tem primeru ne bo več varen niti denar mafijcev na brezimnih švicarskih tekočih računih. Dogovor pa ne zadeva davčnih prestopkov, ki po švicarskem pravu me padejo ppd kazenski zakon kot je na primer navadna davčna utaja.
MULATKA S TUJIM SRCEM
Južnoafriška mulatka (mešanka 'belca in črnca) Dorothy Fischer, edina, ki živi s tujim srcem v Južni Afriki, je praznovala 39. rojstni dan.
Svečanost so pripravili v bolnišnici Groo-te Schuur, kjer je prof. Christian Barnard aprila lani z zapleteno operacijo vsadil Dorothy novo srce.
Pred več tedni so se 'pojavile komplikacije, sedaj pa zdravniki pravijo, da je Do-rothy na dobri poti, da bo ozdravela.
BEJRUT ZAPRT ZA ZRAČNE
GUSARJE
Libanonski minister je sporočil, da bo mednarodno letališče v Bejrutu prepovedalo pristajanje ugrabljenim letalom, razen takrat, kadar bo resnična nevarnost za življenje ipotnikov.
CIRKUS STARE TRADICIJE MED NAMI:
Dvojni,. Cirkus Busch - Roland" v Celovcu
Borišče je pripravljeno za cirkuško serenado modernih gladiatorjev „primi kakor moreš" ali kratko „catch”. Boj med vikinškim velikanom „Nicijem’’ in palčkom „Jo-Jom”. Humorja je pri tej točki na pretek.
ZANIMIVOSTI PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU
Udo JUrgens pride v Celovec
V okvira svoje turneje po Avstriji, bo prišel Udo Jurgens, najuspešnejši nemško-govoreči popevkar, tudi v Celovec. Koncert bo priredil 25. oktobra. Ker je zanj vsaka dvorana in hala premajhna, da bi mogla sprejeti vso tisto množico mladine, ki obožuje Uda Jutgensa, si je prireditelj izmislil pametno idejo: koncert bo priredil v letalskem hangarju celovškega letališča. Hangar bo lahko sprejel 3500 do 4000 sedežev. To bo prvi koncert pop-glasbe na svetu na takem prostora.
Slavni avstrijski popevkar bo na tem koncertu pel svoj najuspešnejši repertoar, »Udo 70«, ki ga je letos izvajal v 222 nemških mestih.
Od vznesenosti, ki jo Udo vnaša v dekliška srca, živi njegova slava, od blaženega miru, ki ga zna po vznemirjenosti vedno tako mojstrsko pričarati, pa živi njegov sloves.
Ni dvoma: Udo Jurgens je fenomen skrivnostne privlačnosti, moški čudež avstrijske narodnosti.
Po neki anketi med devetnajstletniki je med najpopularnejšimi sodobniki pristal kar na drugem mestu — po neki drugi anketi, ki so jo izvedli v Zahodni Nemčiji med 15—20-letno mladino, pa sta ga po popularnosti prekašala le brata John in Robert Kennedy.
Udo pripisuje svoj veliki uspeh glasbi, toda pri tem je prav gotovo odločilno še marsikaj dragega: njegova čedna pojava, njegov šarm, njegovo neprisiljeno obnašanje: poljublja roke, poklanja cvetlice in z
velikim žarom opeva zdavnaj minule ljubezni.
Toda za človeka, ki mu je pripomogel k slavi, je svetovni tisk izvedel šele pred kratkim. To je Hans R. Beierlein, glasbeni založnik, producent in Jurgensov manager.
Čeprav Udo sicer rad zatrjuje novinarjem, da se češe in oblači kakor ga je volja in da tudi poje tisto, kar mu je všeč, je to morda le na pol res. V resnici je njegov spretni manager že zdavnaj natančno poskrbel za vse. Neki novinar je duhovito zapisal: »Stopnja Beierleinove popularnosti je enaka ničli, toda brez njega bi bila prav takšna tudi stopnja popularnosti Uda Jiir-gensa.
Beierlein, nekdanji filmski novinar je sklenil z Udom pogodbo že leta 1963, potem, ko ga je tovarna gramofonskih plošč Polydor odbila z ugotovitvijo, da njegov glas ni vreden počenega groša. Beierlein je že tedaj dobro vedel, da je Udo sposoben komponist, razen tega pa se mu je zdel tip, ki se je popolnoma razlikoval od Nemca, kot si ga predstavlja ves svet: bil je sodoben, fotogeničen, znal se je imenitno sukati pred televizijsko kamero in tudi način
njegovega petja je kar se da internacionalen.
Ker pač nihče ne postane prerok v domovini, je tudi Udo najprej uspel v inozemstvu, šele nato je zaslovel tudi v Avstriji in Nemčiji. Njegov prvi hit v Nemčiji je bil leta 1966 »Siabzehn Jahr, blon-des Haar«, s svojo skladbo »Merci Chčri« je osvojil v Luksemburgu Grand Prix, že leto pozneje so te plošče prodali več kot milijon izvodov. Leta 1967 se je odpravil na prvo turnejo po Zahodni Nemčiji, naslednje leto na drugo, lani in kot smo že omenili, letos na zdaleč največjo pevsko potovanje doslej.
Ideja o mamutski turneji se je seveda porodila v Beierleinovi glavi. Možakar je čisto pravilno sklepal, da bo prav gotovo dosegla mnogo večji uspeh pevska turneja, ki se ne bo, kot je bilo doslej običajno, omejila le na kakšnih trideset največjih mest, saj je mogoče tudi v provinci požeti veliko aplavza in denarja.
Da je ta turneja zelo uspešna, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da so doslej prodali že več kot deset milijonov Udovih plošč in da je trenutno v Evropi le en pevec, ki za en nastop lahko zaračuna več kot Udo Jurgens. To ne more biti nihče drug kot Tom Jones!
NOGOMET
Avstrija - Jugoslavija 0:1 (0:1)
TELEVIZIJSKI OSKAR
Ameriška Akademija za televizijo je tudi letos v New Yorku svečano podelila tradicionalno nagrado »Emmy«, ki je nekakšen televizijski Oskar. Tokrat so to veliko priznanje za najboljše umetniške stvaritve v preteklem letu prejeli igralci Peter Ustinov, Anni Banoroft in Walter Cronike.
e ELVIS PRESLEV bo posnel nekaj plošč, na katerih bodo le posnetki, ki so bili na višku popularnosti pred desetimi leti. Prepričan je, da jih bo današnja mladina dobro sprejela.
20.000 nezadovoljnih gledalcev je v četrtek, dne 10. septembra, zvečer odhajalo z libenauskega stadiona v Gradcu, kjer sta se v prijateljski nogometni tekmi pomirili Avstrija in Jugoslavija. Revanša je torej uspela, pa ne Avstrijcem, temveč Jugoslovanom. Po vobči oceni so jugoslovanski nogometaši zmago zaslužili. Zmagoviti gol je dosegel v 41. minuti odlični Bajevič. V igri, ki je bila zlasti s strani jugoslovanske reprezentance preostra (kajti bila je to le prijateljska tekma), je le ta prikazala tehnično boljši nogomet. Da rezultat ni bil višji, je tudi zasluga italijanskega sodnika, ki v dragem delu igre ni dosodil najstrožje kazni — enajstmetrovke, ko je avstrijski branilec v kazenskem prostoru zrušil Mu-semiča v položaju, iz katerega bi gotovo premagal vratarja.
Mnenja o igri:
Stastny: Igra je bila na visoki ravni in živahna. Rezultat je pravičen. Ettmayer, ki
je po odmora prišel v igro, je imel kondicijo le za 20 minut. Nerazumljiva pa je bila surova igra gostov.
Rajko Mitič (jugoslovanski vodja reprezentance): »Lahko bi zmagali višje. Avstrija je bila v Sarajevu (lani 1:1) boljši nasprotnik kot tokrat. Igra je bila preostra (škoda, da ni povedal, kdo je igral tako?)«.
Tekmovanje v nacionalni ligi
Admira dve točki pred ostalimi
V šestem kolu avstrijske nacionalne lige je dunajska Admira na čelu lestvice, ima dve točki prednosti pred Sturmom, Rapi-dom in salzburško Avstrijo; Admira je porazila doma tirolski Wattens s 3:1 (3:1). Dunajska Avstrija je komaj dobila igro z GAK (Gradec), 2:1 (1:1). Rapid je igral s Sportklubom neodločeno 3:3 (3:2), prav tako salzburška Avstrija na Koroškem z Ra-dentheinom 2:2 (2:1). Rezultat v Raden-theinu je pravičen — je izjavil salzburški
KRIŽANKA „0«, L
		1	2	3	4	5 1			
	6					m	7	8	
9						10	■	11	12
13		m	14		m	15	16		
	■	17	■	18	19				
20	21					■	22		
23		!■		24		25		m	
26		|27 1		m	28		■	29	
	30			31	■	32	33		
		34							
VODORAVNO: 1. priroda; 6. moško ime, (Drago); 7. nota iz solmizacije; 9. tisti, ki se ukvarja l rastlinami; 11. medmet,..., govori!; 13. latinski veznik; 14. trinajsta in enaindvajseta črka slov. ABC-ede; 15. ime pesnika Župančiča; 18. govedoreja se ukvarja z...; 20. kdor se nepoklicno ukvarja s čim, (iz ljubezni); 22. prislov, ki izraža mesto; 23. vpiši: ROR; 24. oskrba, varstvo, gojitev; 26. jarek, brez prve črke; 28. kratica za hektar; 29. glej 13 vodoravno; 30. ime, katero zasledimo v Selah; 32. krasen, luskam; 34. atomist, hrvaško.
NAVPIČNO: 1. perje pri repi; 2. vrsta bencina; 3. aparat za obsevanje; 4. ločilo brez vejice; 5. prva in trinajsta črka slov. ABC-ede; 6. ko, kakor (vet); 8. nasprotno „katodi”; 9. snop; 10. kovaško delo; 12. vpiši: ONOMAT; 16. bližje sorodstvo; 17. dežnik; 19. jesenški sadež, ki se rabi za potice; kakor mak; 21. italijanski politik (Aldo); 25. Gal, v množini; 27. morski sesalec, tudi mazivo; 29. upanje; 31. prislov, ki porazdeljuje, tudi reka v Italiji; 33-Edvard Kocbek.
trener Schlechta, čeprav so bili salzburški gostje boljši nasprotnik in so igrali od 62. minute samo z desetimi igralci. Sturm iz Gradca je na svojem igrišču porazil linški LASK z 2:0 (1:0) in se povzpel s to zmago na drugo mesto na lestvici.
Številčno naj višjo zmago je v tem kolu slavil innshruški Wacker nad novincem iz Predarlske Bregenzom, in sicer kar 4:0 (1:0), VOEST iz Linza pa se je posrečilo premagati Vienno z 1:0 in s tem drago zmago v tem prvenstvu. Brez pravega uspeha je še zmerom dunajski Wacker, ki je doma samo remiziral s Simmeringom 1:1 (1:0).
Walter Scott — Vladimir Levstik:
llvanhoe 1
■HHB* 28 <■■■■
»Razumen človek sem,« je odvrnil Front de Boeuf, »in ako manjka srebra, se tudi zlata ne branim. Vsako zlato marko ti všte-jem za šest funtov srebra. Plačaj, če hočeš rešiti svojo nejeverno črko kazni, ki se ti niti ne sanja, kakšna bo.«
»Usmilite se me, ‘blagorodni vitez!« je vžklikniil Izak. »Star sem, ‘beden in zapuščen. Nevredno bi bilo slaviti zmago nad menoj; pohoditi črva je klavrno' dejanje.«
»Star si res,« je rekel vitez; »tem večja sramota za tiste, ki so ti dali osiveti v lopovščini in oderuštvu! Tudi slab si bržkone, zakaj kdaj' je imel kak Žid prida roko ■in pogum? — A da si bogat, je dobro znano.«
»Kolnem se vam, plemeniti vitez,« je vzkliknil Žid, na vse, v kar verujem jaz in v kar verujeva oba —«
»Ne kolni se po krivem,« mu je segel Norman v besedo, »in ne zapečati svoje usode s trdovratnostjo, dbkler ne vidiš in ne premisliš usode, ki ti je namenjena. Ne tolaži se, češ da govorim le zato, iker te hočem prestrašiti in zbuditi podlo strahopetnost, ki je prirojena tvojemu ljudstvu. Kolnem se ti na vse, česar ti ne veruješ, na bla-govest, ki jo uči naša cerkev, in na ključe, ki so ji dani, da veže in razvezuje: moj namen je trdem in neomajen. Ta ječa ni kraj. za šale. Med tem zidovjem je poginil že prenekateri jetnik, ki je bil desettiisočkrat odličnejši od tebe, in živa duša ni zvedela njegove usode! Tebi pa je pripravljena počasna in mučna smrt, proti kateri so bile njih smrt slast in razkošje.«
Spet je mignil sužnjema, naj: pristopita, in jima nekaj ukazal v njunem jeziku; zakaj tudi on je bil v Palestini in se je morda prav tam naučil okrutnosti. Saracena sta vzela iz svojih 'košar nekaj oglja, dva mehova in steklenico- olja. Medtem ko je eden ukresil ogenj, je drugi nasul oglja pod zarjaveli raženj, ki smo ga že omenili, ter pihal vanj, dokler se ni razžarelo-.
»Izak, je rekel Front de Boeuf, »vidiš li ta železni razenji nad žarečim ogljem? Evo, na tej topli postelji boš ležal slečen kakor na mehki pernici. Eden teh sužnjev ‘bo kuril ogenj pod teboj, drugi pa bo mazilil tvoje klavrne ude z oljem, da se pečenka ne prismodi. Odloči se, kaj je bolje zate, mučilna postelja ali to, da plačaš tisoč funtov srebra — zakaj druge izbire ni, tako mi glave mojega očeta.«
»Saj ni mogoče,« je zavpil nesrečni Žid; »saj, ni mogoče, da bi res hoteli izvršiti svojo grožnjo! Dobri Bog ni ustvaril srca, ki bi bilo zmožno take okrutnosti!«
»Ne veruj tega, Izak,« je rekel Front de Boeuf; »bilo bi usodna zmota. Misliš, da morem jaz, ki sem gledal plenitev mesta, pri kateri je poginilo na tisoče mojih krščanskih rojakov v ognju, v vodi in pod ostrino meča, opustiti svoj namen zaradi vekanja in cviljenja enega samega ogabnega Žida? — Ali morda zaupaš v ta dva črno--poilta sužnja, ki ne .poznata ne zakona ne domovine ne vesti mimo volje svojega gospodarja in sta na njegov najmanjši mig pripravljena rabiti strup, bodalo, sulico ali vrv — ali morda misliš, da se te usmilita onadva, ki niti ne razumeta jezika, v katerem ju boš prosil milosti? — Bodi pameten, starec; oddaj ta majhni del svojega prevelikega bogastva in krščanskemu človeku vsaj trohico zakladov, ki si jih pridobil z odiranjem njegovih sovernikov. Zvijača ti lahko kmalu spet napolni izpraznjeni moš-njič, toda noben zdravnik in nobeno zdravilo ne moreta nadomestiti kože in mesa, ki ti obvisita na teh železnih drogovih. Plačaj odkupnino, tako ti pravim, in bodi
vesel, da se moreš tako poceni rešiti iz ječe, ki je izpustila le malokoga, da je mogel pričati o njenih skrivnostih. Dovolj sem zapravil besed; odloči se za svoje 'bogastvo ali za svoje meso. Kakor porečeš, tako se zgodi.«
»Če je tako, naj mi pomagajo Abraham, Jakob in vsi očaki našega ljudstva,« je zastokal Žid; »ne morem se odločiti, ker nimam s čim ustreči vaši ogromni zahtevi.«
»Primita ga, sužnja, lin slecita ga,« je ukazal vitez; »naj mu pomagajo očaki njegovega rodu, ako morejo.«
Pomagača, ki sta se ravnala 'bolj po baronovih očeh in migih njegove roke nego po besedah, sta iznova stopila v ospredje; zgrabila sta nesrečnega Izaka, ga pobrala s tal in ga postavila na noge, čakaj e nadaljnjih ukazov trdosrčnega barona. Bedni Žid se je oziral zdaj v obličji Saracenov, zdaj v Front de Boeufa, kakor bi iskal znamenja, da se zibuja v njih usmiljenje; toda na baronovem obrazu je igral še vedno tisti hladni, na pol mrki, na .pol porogljivi nasmeh kakor v začetku okrutnega prizora in divje oči Saracenov, ki so zlovešče bliskale izpod temnib čel, so govorile bolj o tajni slasti, s katero sta se pripravljala na bližnji prizor, nego o kakih pomislekih, ki bi jima branili sodelovati pri njem. Žid se je nato ozrl v žareči ogenj in na raženj, kamor so ga hoteli položiti; in ko je videl, da nikakor ne omeči mučitelja, mu je uplahnila odločnost.
»Plačam jih,« je dejal; »dam ti tisoč funtov srebra... S pomočjo svojih bratov jih plačam,« je dodal ,po- kratkem premolku, »zakaj prositi bom moral in ‘beračiti pred vrati naše sinagoge, preden zberem tako nezaslišano vsoto. — Kdaj in kje naj jo odštejem?«
»Tukaj,« je odvrnil Front de Boeuf; »v tej. ječi jo odtehtaš, prav na ta kameni tlak jo položiš. Misliš li, da se ločim od tebe, preden bo odkupnina zagotovljena?«
»In kaj mi daš v poroštvo, da me izpustiš, kadar plačam odkupnino?« je vprašal Žid.
.»Besedo normanskega plemiča, ti suženj in oderuh,« je rekel Front de Boeuf; »vero plemenitega Normana, ki je čistejša od vsega zlata in srebra, kar ga hraniš ti in vse tvoje ljudstvo.«
»Oprostite, visokorodni lord,« se je boječe oglasil Izak; »zakaj naj se slepo zanesem na besedo tistega, ki ne verjame na mojo besedo ničesar?«
i»Zato, ker ne moreš drugače, Žid,« ga je zavrnil vitez z osornim glasom. »Da si zdajle v svoji zakladnici v Yorku, jaz pa stojim pred teboj in ,prosim tvojih šeklov napo-sodo, bi bila tvoja pravica, da določiš varščino iz rok; to. pa je mojo zakladnica. Tu sem jaz močnejši od tebe in zato ti ne boiu ponavljal pogojev, s katerimi ti ponujam prostost.«
Žid je globoko zaječal. »Obljubite mi vsaj,« je dejal, »da izpustite z menoj vred tudi tovariše, ki sem potoval z njimi. Pre-ziir.ali so me, ker sem Žid, toda usmilili so se mojega oibuipa in so mi pomagali; zaradi mene so se zamudili na poti in tako je pal nanje del moje nesreče; mimo tega lahko kaj pridajo k odkupnini.«
»če misliš tiste saške kmetavse,« je rekel Front de Boeuf, »vedi, da bo njih odkupnina povsem različna od tvoje. Skrbi za svoje posle, Žid, tako ti povem, in ne vtikaj se v tuje zadeve.«
»Tedaj dobiva svobodo samo jaz in moj ranjeni prijatelj?« je vprašal Izak.
»Ali moram res dvakrat zabičati Izraelcu, da naj se meni za svoje lastne posle, tujo pa naj pusti?« je rekel Front de Boeuf-»Ker si se odločil, ti ostane samo še, da plačaš in to čimprej.«
»Oh, čuj me,« je vzkliknil Žid, »prav za-radi bogastva, ki se ga hočeš polastiti na škodo svoje — —« Pri tej besedi je zdajci umolknil, boječ se, da ne bi razjaril divjega Normana. Toda Front de Boeuf se je zagro-hotal in sam .povedal tisto, česar se Žid ut upal izreči. »Na škodo svoje vesti, Izak, jeli? Ne boj se izgovoriti, saj slišiš, da sem parne-
Pomudimo se v Kranju!
„Tam, kjer Kranj na trdni skali sedež svoj nam kaže stari..
Če ste v Kranju ali njegovi najbližji okolici doma, potem ste se na prijazno gorenjsko mesto pač navadili. Njegove zsanimivo-sti, seveda, če jih poznate in utegnete kdaj °bstati ob njih, nimajo za vas posebne privlačnosti. Pač, alpsko mestece, zelo industrijsko., praktično za življenje, važno izhodišče na vse strani Gorenjske. Vse to znanje bo za nas, delovne ljudi zadostovalo. Študentje in šolarji naj vedo nekaj več, turistični vodiči in razni profesorji pa še več.
Vendar bi bilo zelo prav, da domačini svoj domači kraj, čeprav je mesto, bolje, temeljiteje poznamo tako v zemljepisnem, ■zgodovinskem, kulturnem in gospodarskem Pogledu. Svoj domači kraj borno imeli rajo, ponosni bomo nanj in prizadevali si borno, da bo njegov izgled, vsak košček njegovega sveta, vsaka hiša in okno v njej, ysak vrtiček in grmiček po svoje lep in urejen. Ne zaradi tujcev, ki vsako leto števil-ueje prihajajo v naše gorenjsko mesto, za-radi nas samih se bomo potrudili in skrbeli, da 'bo prijetno v naših domovih pa tudi okoli njih.
Ne samo, da so tlakovane glavne ceste urejene in čiste, tudi ulice in uličice kažejo našo domoljubno vzgojenost in ljubezen do domačega kraja. Nič ne de, če nimamo v mestu svoje hiše in vrta okoli nje, tudi uaše stanovanje, kjerkoli bodi, zahteva naše skrbnosti. Cvetje na oknu ali na balkonu, pometene stopnice in stopnišča, urejeni nasadi pred hišami — še in še bi se da-io naštevati. In marsikaj tega se 'bomo morali še naučiti, da bo v našem mestu in v okoliških vaseh, vsako leto bolj turistično 'Pomembnih, vsak dam prijetneje, čeprav smo sami in je čas glavne sezone za nami.
N,i še dolgo tega, ko sem čakala na avtobus za Kranj na neki mali gorenjski postaji. Ker odhaja avtobus vsake pol ure proti Ljubljani, sem se začudila, da bo treba počakati dolgo uro, ker nekateri avtobusi vozijo direktno po novi cesti. Opazujem dve, še mladi, tudi čakajoči sopotnici. Iz razgovora spoznam, da sta Ho-landki. Pregledujeta voizni red in ne vesta, kaj bi. Povprašam in želim pomagati. Brž sem zvedela. S skupino Holandcev sta na
Bledu. Od tam naredita vsak dan izlet. Ker znata nemško in sta pogumni, so jima izleti zelo zanimivi. Vendar le redko dobita koga, da bi jima znal kaj več povedati. Sta namreč profesorici. Danes sta hoteli v Kranj, pa sta prezgodaj izstopili.
V bližnji točilnici si naročimo mareliči-nega soga in kramljamo. Pripovedujeta o svojih vtisih. Lepo je potovati v skupini, toda zanimiveje je, če se potepaš sam ali v dvoje. Obstaneš, kjer hočeš, gledaš, kakor dolgo hočeš, tudi kaj vedrega doživiš in vse to skupaj naredi spomin, ki je samo tvoj.
Skupaj se peljemo proti Kranju, hržimo mimo gozdov, travnikov in obdelanih polj. Promet na cesti ni posebno živahen. »Pri nas v Haagu in v Amsterdamu bi morali videti promet!« sta mi rekli. Vendar — Kranj je tudi mesto.
Radovednima tujima popotnicama pri-ipovedujem in razlagam zanimivosti, ko stopam z njima po prijaznem domačem mestu. Kranj ni glavno mesto Slovenije, to je Ljubljana, je pa središče alpske deželice, kateri pravimo Gorenjska.
Mesto ima zelo slikovito lego med dvema rekama. Grajeno je na mogočni skali nad reko Savo. Po drugi svetovni vojni se je mesto močno razširilo in postalo kulturno, (politično, gospodarsko in turistično središče Gorenjske. Iz mesta vodijo ceste na vse strani. Tudi važna mednarodna proga, ki veže zahod z vzhodom, gre skozi Kranj.
Mesto je zelo zelo staro in častitljivo, o čemer pripoveduje zgodovina in razne izkopanine. Stojimo na novem mostu in strmimo v kanjon Kokre, čudovito! V starem delu mesta pogledamo lepo gotsko župnijsko cerkev. Obstanemo pred Prešernovim sipomenikoim, pred kranjskim gledališčem. Da, dr. France Prešeren je n-ajvečj-i slovenski pesnik. Tudi na Bledu ima spomenik. Pokopan pa je tu v Kranju. Morda bomo utegnile >v prijazen gaj, kjer je pesnik pokopan. Še cerkev na Pungrtu s Kremser-iSohimidtovo sliko hi mogle pozdraviti in stopiti po lqpem Plečnikovem stopnišču navzdol mimo trgovin in trgovinic na Savski most. Sava je največja reka naše dežele, čisto naša, saj izvira v osrčju naših Alp in se izliva v Donavo doli pri Beogradu.
Tu, preko Savskega mostu je promet ze-(Nadaljevanje na 8. strani)
FRAN ROŠ:
V
Čebela je pomagala zajčku
(Češka narodna)
Nekoč zgodaj zjutraj je zajček šel na polje in se je do sitega najedel. Potem se je napotil domov. Toda močno se je začudil, ko je našel vrata v svojo hišico zaprta.
Zajček je zaklical: »Kdo mi je zaprl hišo? Kdo je v njej? Odpri! Hočem v svojo hišo! Buh, bub, 'buh!«
Nekdo je iz hiše odgovoril: »Odslej bom v tej hiši jaz stanovala! Tukaj mi je všeč! Jaz sem — koza rogata! Kdoor pride do mene, ga raztrgam. Tudi tebe!«
Zajček se je koze bal. Zbežal je in poiskal prašička. Ta ga je vprašal: »Kam hitiš, zajček?«
Zajček je odgovoril: »šel sem na polje nad zelje. Ko sem se vrnil domov, sem našel vrata zaprta. V moji hiši se je naselila koza rogata. Bojim se je, bojim se je. Prašiček, pojdi ti in jo preženi iz moje hiše!«
Prašiček pa je rekel: »Dragi zajček, tudi jaz se koze bojim.«
Zajček je tekel dalje in je srečal psa. Ta je vprašal: »Kam, zajček?«
Zajček je odgovoril: »V moji hiši se je naselila koza rogata. Pes, pojdi ti in jo preženi iz moje hiše!«
Pes je dejal: »Dragi zajček, tudi jaz se koze bojim.«
Zajček je tekel in tekel. Zagledala ga je čebela. Zaklicala mu je: »Kam se ti tako mudil, zajček?«
Zajček je rekel: »V .moji hiši se je naselila koiza rogata. Bojim se je.«
Čebela je odgovorila: »Dragi zajček, jaz ti koizo preženem iz hiše!«
Zajček je dejal: »Dobra čebelica, ti si premajhna, da bi mogla iz moje hiše pregnati kozo rogato!«
Čebela pa ni odnehala: »Preženem jo! Jaz se nič ne bojim koze rogate!«
Odletela je -k zajčkovi hiši in zaklicala: »Kdo je tam? Odpri mi! Bz, bz, bz!«
DANA:
rl) aeeez iti jutro ...
V večer in jutro hodiš sredi trat, v večer in jutro slušaš slavca petje, v večer in jutro te obdaja cvetje, večer in jutro tke ti sen svoj zlat.
In v dan in v noč ti žito valovi in v dan in v noč se mak ti rdeč razcveta in v dan in v noč ti nikdar še zapeta v poljanah pesem jagnjedi šumi.
In v dan in v noč in v jutro in v večer vsa tvoja duša samo meni poje in k meni romajo vse misli tvoje in v dan in v noč in v jutro in v večer.
Koza je zameketaia: »V tej hiši stanujem zdaj jaz, koza rogata. Tebe, čebela, se prav nič ne bojim.«
Čebela je zletela v hišo skozi okence. Z želom je pičila kozo v uho.
Koza je zakričala: »Me, me, me!« Hotela je na prosto, zato je odprla vrata in zbežala.
Zajček je veselo zaklical: »Hvala ti, čebelica! Majhna si, a premagala si veliko kozo rogato! Zopet sem doma v svoji ljubi hišici!«
Zrele in vesele
Konkurenca. — Mož sreča moža in ga vpraša: »Pa tvoja ptička, kako gre z njo?« Drugi ga pogleda: »Kdo ti je pa povedal, da sem se .poročil?« — »Oprosti! Mislim ptičko, tisto lepo plavo ptičico, ki si mi jo zadnjič kazal.« — »A, ubožica! Kmalu potem, ko sem se poročil, je -poginila, nesrečnica.« — »Od ljubosumja, ne?« — »Ne, od izčrpanosti.« — »Kako? Od izčrpanosti?« — »Da! Ni mogla prenašati konkurence.«
*
Ta je lepa! — Mesar priteče v pisarno svojega soseda advokata: »Gospod advokat! Eno vprašanje, prosim. Recimo, da neki pes ukrade kilo mesa v moji prodajalni. Ali lahko zahtevam povračilo od njegovega gospodarja?« — »Seveda!« odgovori advokat. — »Dobro! Vaš pes mi je pravkar odnesel za tristo frankov mesa . . .« — »Prav,« odgovori advokat brezbrižno. »Dajte mi še dvesto frankov in tako boste plačali vprašanje, ki ste mi ga postavili.«
ten človek. Očitke tistega, ki je na izgubi, Prenašam potrpežljivo, pa naj bo tudi Žid. Ti, Izak, si bil manj prizanesljiv, ko si tožil Jaequesa Fitzdotterela zato, da te je zmerjal z oderuškim krvosesom, ker so mu tvoje obresti požrle dediščino.«
»Na talmud (= židovska sveta knjiga) se bolnem,« je vzkliknil Izak, »da je vaša hrabrost napak poučena o tej zadevi. Fitz-dotterel je v moji lastni hiši zavihtel proti ttieni bo-dalo, ker sem ga prosil, naj mi vrne thoje srebro. Plačilni rok je potekel že o ^ashi.« ( = židovska Velika noč)
»Mar mi je, kako je bilo z njim!« je rekel front de Boeuf. »Vprašam te, kdaj dobim laz svoje plačilo. Nu, Izak, kdaj dobim šekle?«
»Pošljite, plemeniti vitez, mojo hčer Rebeko, naj gre z vašo stražo v York,« je odvrnil Izak; »in kakor naglo se morejo vrniti ljudje in konji, bo zaklad —«, pri tej besedi ]e globoko zastokal, nato pa je kmalu dobah »tako naglo bo zaklad zložen na tem kamnitem tlaku.«
»Tvojo hčer!« je vzkliknil Front de Koeuf s hinavsko osuplostjo. »$ogme, Izak, zal mi je, da nisem vedel tega. Mislil sem, ba je tisto črnolaso dekle tvoja priležn-ica, ’U sem jo dal siru Brianu de Bois-Guilbertu ?a strežnico po običaju starodavnih očakov in junakov, ki so nam dali imeniten zgled v takih stvareh.«
Krik, ki ga je zagnal Izak pri teh brez-srčraih besedah, je stresel oboke in iznena-bil Saracena tako, da sta izpustila starega '"Tla iz prijema svojih pesti. Porabil je ta Tenut-ek, se vrgel na tla in objel Front de ^oeufova kolena.
»Vzemite vse, kar ste zahtevali,« je za-vpil, »vzemite, gospod vitez, 10-krat toliko ~~ uničite me, storite me berača, ako hočete ~~ ne, prebodite me s svojim bodalom, pecite me na ražnju samo da prizanesete moji hčerki in jo odpustite s častjo! — Če te je žena rodila, prizanesi poštenju šibkega dekleta. — Oh, Rebeka je podoba moje po-
kojne Rahele, poslednje od šestih daril njene ljubezni... Ali hočete vzeti ovdovelemu starcu edino tolažbo, ki mu je ostala? — Hočete ,li zbuditi v očetu željo, da bi ležalo edino dete, ki mu še živi, pokraj svoje mrtve matere v grobu njegovih dedov?«
»Želel bi,« je dejal Norman nekam so-čutneje, »da sem to prej vedel. A mislil sem, da vaše pleme ne ljubi ničesar razen svojih mošnja.«
'»Ne sodite nas tako sramotno, čeprav smo Židje,« je željno povzel Izak, izkušaje se okoristiti s trenutkom dozdevne mehkobe; »še lisjak, ki ga vse lovi, še divja mačka, ki jo vse trpinči, ljubita svoje mladiče; tudi Abrahamov rod, zaničevan in preganjan, ljubi svojo decol«
'»-Naj Ibo,« je rekel Front de Boeuf; »poslej bom to verjel zaradi tebe, Izak — a zdaj nama ne pomore. Kar je storjeno, je storjeno, in kar se zgodi, se zgodi; moj sobojevnik ima mojo besedo, ki je ne prelomim za deset Židov in Židinj. In vobče, kakšno zlo naj bi se zgodilo dekletu, pa da je tudi pala Bois-Guiilbertu v plen?«
»Zgodi se ji, mora se ji zgoditi!« je vzkliknil Izak, vijoč roke v neizmernem obupu; »kdaj so poznali templjarji kaj drugega nego okrutnost z možmi in sramoto z ženami?«
»Nejeverni pes,« je rekel Front de Boeuf in blisndl z očmi, nemara še vesel izgovora, da je mogel iznova podivjati; »ne psuj mi svetega templjarskega reda! Misli na to, da mi plačaš obljubljeno odškodnino, če ne, gorje tvojemu židovskemu vratu!«
»Lopov in razbojnik!« je vrisnil Žid, vra-čaje zatiralčeve žalitve z gnevom, ki ga kljub svoji onemoglosti ni mogel več krotiti; »ničesar ti ne plačam in niti beliča srebra ti ne dam, če mi ne vrneš hčere nedotaknjene in -poštene!«
»Ali si pri zdravi pameti, Izraelec?« je kruto vprašal Norman. »Ali je tvoje meso začarano, da se ga vroče železo in vrelo olje ne prime?«
»Ne bojim se!« je rekel Žid, obupavajoč
v svoji očetovski ljubezni; »stori, kar veš najhujšega. Moja hči je moje meso in kri; tisočkrat mi je dražja od teh udov, ki jim žuga tvoja okrutnost. Ne dam ti srebra, razen če bi ti ga mogel stopljenega vliti v lakomni golt — ne, niti beliča srebra ti ne dam. Nazarenec, pa da te more oteti večne -pogube, za katero se trudiš vse svoje žive dni! Vzemi moje življenje, ako hočeš, 'in videl 'boš, da zna Žid še v smrtni muki pre-variti kristjana.«
»Da vidnno,« je rekel Front de Boeuf; »tako mi svetega križa, ki je strah in groza tvojega prekletega rodu, čutil boš, kaj premoreta ogenj in jeklo! — Slecita ga, sužnja, in priklenita ga -na drogovje!«
Ne meneč se za upiranje šibkega starca, sta Saracena strgala vrhnje oblačilo z njega in sta ga -ravno hotela sleči do golega, ko je prodrl v globino ječe zvok roga, ki je dvakrat zabučal pred gradom. — Tik nato so jeli klicati sira Reginalda Front de Boeufa. Baron ni maral, da bi ga našli pri tem peklenskem opravilu, in je mignil sužnjema, naj vrneta Izaku obleko. Vsi trije so naglo odšli iz celice in pustili Židu na izbiro, da samoljubno zahvali Boga za svojo rešitev, ali pa se preda roditeljski žalosti n.ad -hčerinim suženjstvom in nad usodo, ki ji je bila namenjena.
TRIINDVAJSETO POGLAVJE
Soba, v katero so peljali lady Rovveno, je kazala nekaj surove težnje po 'bogati opravi; -njeno nastanitev v tem prostoru je bilo treba smatrati za poseben dokaz spoštovanja, ki ga ostali jetniki niso bili deležni. A Front de Boeufova soproga, ki je svoje dni bivala v tej sobi, je zdavnaj umrla in tistih nekaj okraskov, s katerimi jo je olepšal njen ženski okus, sta sčasoma pokvarili ne-pažnja in trohnoba. Opone so marsikod visele od sten, drugod pa so 'bile plesnive, obledene od sonca ali raztrgane in prhle od starosti. Vzlic svojemu obupnemu stanju je bila ta soba vendar tisti prostor v gradu, ki se je zdel -najprimernejše bivali-
šče za saško dedično; tukaj so jo pustili, da bi premišljala o svoji usodi, dokler si ne bi gluinici podle drame razdelili vlog, katere je bilo treba igrati! V ta namen so se zbrali Front de Boeuf, de Bracy in templjar na posvet in so po dolgem in ostrem prerekanju o- koristih, ki jih je zahteval vsak izmed njih za svojo udeležbo pri drznem podjetju, določili usodo nesrečnih jetnikov.
Nekako opoldne je stopil de Bracy, v čigar korist so i-zprva zasnovali vso odpravo, pred lady Roweno, da bi nadaljeval svoje -prizadevanje za njeno roko in imetje.
De Br-acy ni porabil časa, kar ga je minilo dotlej, samo za -posvetovanje s pajdaši, ampak tudi to, d,a je nakiti-l svojo osebo z vsem gizdalinskim lišpom tistih dni. Zeleni jopič in na lični k je zdaj odložil. Njegovi dolgi, bujni lasje so se v svetlih pramenih usipali na dragoceni kOžuhovinasti plašč. Brado je imel kratko pristriženo, suknja mu jfe segala do kolen in pas, ki jo je stiskal okrog ledij in hkrati nosil težki meč, je bil vezen in okrašen z zlatimi okovi, čudaško obliko čevljev v oni dobi smo že omenili; in čevlji Maurica de Bracyja bi imeli v tem pogledu pravico do prve nagrade, ker so se vihali in vili nalik kozlovskim rogovom. Takšna je 'bila obleka gizdalinov tastih dni; zala pojava in prijetno vedenje viteza, ki je nastopal z dvorjansko gla-dkostjo in hkrati z vojaško odkritostjo, sta v tem primeru še podčrtovali njeno učinkovitost.
Pozdravil je Roweno s tem, da je snel baržunasto čepico, ki je bila okrašena z zlato zaponko, predstavljajočo svetega Mihaela, kako tepta peklenskega zmaja. Nato je graciozno pokazal gospodični, naj sede; ker se ni zmenila za migljaj, je slekel desno rokavico;, da bi jo spremil k stolu, Toda Rowena se je zdrznila, kakor da odklanja ponudeno' uslugo. »Ako- ste moj ječar, gospod vitez,« je izpregovorila, »in v teh okol-nostiih si ne morem misliti drugega — tedaj se 'bolj spodobi, da vaša jetnica stoji, dokler ne zve svoje usode.«
(Dalje 'prihodnjič)
|TVJ tedenski program fry|
m....m Ml
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 20. 9.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 21. 9.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 22. 9.: 13.45 Informacije — Popevke in ritmi za mlade — Športni mozaik. — SREDA, 23. 9- 13.45 Informacije — Slovenski solisti. — ČETRTEK, 24. 9.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. - PETEK, 25. 9.: 13.45 Informacije -Cerkev in svet — Za prijeten konec tedna. — SOBOTA, 26. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — Od srca do srca — Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 19. septembra: 15.55 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 16.15 Za otroke od 11. leta dalje: Daktari (27. nadaljevanje) — 17.05 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem?
—	17.35 Za družino: Nova linija — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Tutu« — lahko noč za najmanjše
—	18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Dober večer v soboto.. reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki s tedenskim komentarjem
—	20.06 šport — 20.15 »Storilcu na sledi«; kriminalno ugibanje — 22.05 Športni žuraal — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.50 »Gospodar Divjega zahoda«, film kz življenja na Divjem zahodu.
NEDELJA, 20. septembra: 14.55 Običaji na Gradiščanskem — 15.55 Za otroke od 5. leta dalje: »Lo-lek in Bolek« — 16.05 Za otroke od 8. leta dalje: „Cappucoetto” — 16.30 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper — 16.55 Za mladino od 14. leta: Znana oseba — 17.40 Za družino: „Seržant Preston” — 18.05 Iz moje knjižnice: Michael Heltau bere delo Alexan-dra Lernet-Holenie »Zastava« — 18.30 »Tutu«, lahko noč za najmanjše — 19.00 Čas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Čar glasu: »Čarobna piščal« opera VVolfganga Amadeusa Mozarta — 21.10 Pariz — aktualno — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
PONEDELJEK, 21. septembra: 18.00 Aktualnosti iz krščanstva — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Mož od včeraj »Poskusa — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki - 20.06 Šport - 20.15 FBI »Dvoj-
nica« — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Prometni obzornik.
TOREK, 22. septembra: 18.00 Walter in Connie: Angleščina — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe »Dvoboj« — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? Prenos bavarskega radia — 21.00 »Mačka«, igra Jeana Anouilha. V nemščino prevedla Helga Kro-lewski — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 23. septembra: 11.00 Program za delavce: »Gospodar Divjega zahoda« — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Potovanje v vesolje — 17.05 Za otroke od 11. leta dalje: Kdo dela z nami? — 17.30 Tu prihaja Peter »Peter pripelje belca nazaj« — 18.00 Francoščina — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Dragi stric Bill »Prijatelj strica Billa« — 19.16 ORF danes zvečer
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja
—	21.15 Tajni umor, igra Johannesa Hendricha —
22.30	Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 24. septembra: 18.00 Dobrodošli v Italiji: italijanščina — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Šport — 18.50 Pater Brown »Oblika ni prava« — 19.16 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Neudržlji-vi Don Diego« (Der umviderstehliche Don Diego); uprizoritev ansambla Komedijskih iger v Spittalu ob Dravi — 21.35 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.50 »Oporoka«, filmska utopija Ferryja Radaxa.
PETEK, 25. septembra: 11.00 »Neposredna soba«
—	18.00 Kako so videli drugi? — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Avstrija — slika — 18.41 Oddaja kmečkih zbornic — 18.50 Pustolovščina ob Rdečem morju »Zadnje potovanje« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar »Krogla za komisarja« — 21.15 Mestni pogovori — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.45 Mednarodni dnevi jazza 1970 na Dunaju. Prenos iz Glasbenega doma.
AEG- HLADILNIK
za 140 litrov z neto ceno
od S 1.650.
Vam dobavi na dom trgovina TRGOVINA
ST,!?; KRIVOGRAD
9143 St. Michael Šmihel nad Pliberkom
Razne električne stroje dobite zdaj na 24-mesečne obroke brezobrestno.
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev ponL kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BET ON WERK J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
BLUE JEANS praktične za šolo, ugodno pri
SATTLER am Heuplatz, Klagenfurt
Pomudimo se v Kranju!
(Nadaljevanje s 7. strani)
lo živahen, saj vodi preko njega glavna cesta v Ljubljano.
Moji novi znanki se zanimata tudi za gospodarstvo in industrijo' mesta. Je zelo močna in vsestranska. Zlasti po zadnji vojni se je močno razmahnila. Tam preko mosta bi mogle videti veliko elektrotehnično tovarno Iskra. V tovarnah je danes zaposlenih zelo veliko naših ljudi tudi iz daljne okolice mesta.
Po slikovitih stopnicah se vrnemo v staro mesto. Da, seveda, tudi muzeje v Kranju •bi mogle obiskati, vsaj mimogrede. Imamo arheološki, umetnostno-zgodovinski in etnografski muzej. Imamo še Prešernov spominski muzej in pokrajinski muzej, ki spominja na zadnjo vojno.
Mesto Kranj prireja vsako leto svoj gospodarski sejem, navadno v avgustu, katerega si tujci radi ogledajo.
In zabava? O tudi za zabavo in šport je v mestu poskrbljeno! Poleg gledališča ima dve veliki kinodvorani. Kaj pa šole? Gimnazijo smo pozdravile že mimogrede. Poleg gimnazije pa ima mesto več osnovnih in strokovnih šol. Najnovejše, v modernem stilu izgrajeno šolo, že izven mesta, bi mogle tudi obiskati. Toda za en sam obisk ima mesto Kranj le preveč zanimivosti. Zato še pozdrav turističnemu uradu v Kranju in v spomin na prijeten obisk mesta prospekt in nekaj drobnih spominkov. Bogata in okusna izbira je tu in tam.
Menda smo od vsega lepega in zanimivega že utrujene in lačne. Svoji novi znanki povabim v restavracijo »Jelen« nad Jelenovim klancem, kjer smo odlično postrežene zaključile svojo ekskurzijo po Kranju.
Moji novi znanki sta navdušeni. Tudi v Kranju bi bilo prijetno počitnikovati. Iz mosta se odpirajo pota v prelepe kotičke vse alpske dežele. Da, Kranj je 'bilo nekoč
TEPPICHE SELBST KNLPFEN - ein scho-nes Hobby! Vorlagen und Anleitung:
W o 11 b a r bei der Kapuzinerkirčhe, Klagenfurt
Za
vaš dom vse iz ene roke!
Tvrdka
E2

KOTMARA VES - KoTTMANNSDORF tel. 042 22 - 7911 17
VVOLFSBERG, tek 043 52 - 29 91
Veletrgovina za gradbeni material: cement, apno, heraklit, etemit i. dr.; veletrgovina z želez jem, hišne in kuhinjske naprave, material za inštalacije. Betonsko podjetje: izdeluje vse betonske izdelke, čistilne vodne naprave, ureditev ponikovalnih jam- LECA-izdelki. Trgovina z oddelkom za ploščice (Fliesenabteilung). Obiščite najlepšo razstavo ploščic v Avstriji v VVolfsbergu. Dostavljamo tudi v sobotah.
Informacije dobite v vseh zadevah v Kotmari vesi ali pa v VVolfsbergu.
m
UČNE KNJIGE ZA VSE ŠOLE PERESA IN SVINČNIKE ZVEZKE ZA PISANJE PISALNI IN RISALNI PAPIR ZEMLJEVIDE BARVE IN TUŠE
RISALNO ORODJE IN RISALNE POTREBŠČINE takoj in ugodno v knjigarni in papirnici
CARINTHIA
Klagenfurt — Celovec
E Volkermarkter Ring 25 E VViesbadener StraBe 5 S Baumbachplatz 1
VVOLFSBERG, Johann-Offner-StraBe 30
KOTSCHACH im Gailtal
ST. VEIT a. d. Glan, Friesacher StraBe
i NOČ
Mach dem Wiener, Salzburger und Inns-brucker Sensaiions-erfolg nun in Klagen-luri und Wullsberg!
Bas circus-oroa-Ereignis!
I¥
prasentieren gemeinsam auf ihrer groBen Jubilaums-Tournee die lu-stig-rasante und spannende 20-Bilder-Schau
mit Europas besten Musical-Clovvns: „Dle Jocos", mit „Juba“, dem einzigen Reit-Nllpferd der VVelt, mit Flschers kostlicher Ele-fantenrevue und mit Artisten von Weltklasse
Klngenfurt, Messege-lunde, Telefon 80360
Festliche Premiere: Donnerstag, 17. September, 19.30 Uhr. Ab Frei-tag, 18. September, bis Montag, 21. September, taglich um 15 und 19.30 Uhr.
Wollsberg, Fesiplniz
Mittvvoch, 23. September, und Donnerstag, 24. September, taglich um 15 und 20 Uhr.
Kinder, Rentner, Schvverbeschadlgte und Militar nachmittags und abends halbe Preise.
Audi nachmittags volles Abend-programm
Eine einzige Rundmanege, von allen Platzen beste Sicht!
Die sehensvverte Tierschau mit der groBen Menschenaffen-Station ist an allen Tagen ab 9 Uhr ganztagig ge-dffnet.
Am Sonntag vvahrend der Tierschau ab 9.30 Uhr 5f-fentllche unentgeltliche Dres-surproben In der Manege. Von 11 bis 12 Uhr groBes Tierschau-Sonderkonzert und das beliebte Klnder-Ponyreiten.
Zelt hal Klimaanlagel
Darujte za tiskovni sklad!
glavno mesto deželice, ki po svojih prirod-nih lepotah prav nič ne zaostaja za Tirolsko in Koroško.
Že pozno popoldne sem se poslovila s svojima holandskima znankama od mesta. Po nenačrtnem obisku Kranja smo se zbližale. Še .topel stisk roke, prijazen pogled in obljuba za svidenje v prihodnjih počitni-
Ca^’	D a r i n a Konc
ZIMA PRIDE!
Peči na olje Vrata za garaže
pri RUTARJU v Dobili vesi
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
Izhaja vsak četrtek. Naroča sc na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelki 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglij« 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janke Tolmajer, Radiše, p. Žreiec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
l/las tednik