https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3205 2024. Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. IZVLEČEK Uvod: Vestibularni sistem pri osebah omogoča posredovanje refleksov, ki prispevajo k nadzorovanju ravnotežja in izvedbi vsakodnevnih dejavnosti. Najbolj pogosta motnja v delovanju vestibularnega sistema je vrtoglavica. Namen raziskave je bil raziskati vpliv vestibularne terapije na kakovost življenja pri odraslih osebah, ki se soočajo z vrtoglavico in disfunkcijo vestibularnega sistema. Metode: Pregled literature je bil izveden v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect in SAGE Journals. Vključitveni kriteriji iskanja so bili izvirni in pregledni znanstveni članki, objavljeni v časovnem obdobju od 2012 do 2021 ter dostopni v celotnem besedilu. V analizo je bilo vključenih 12 člankov. Potek pregleda literature je predstavljen z diagramom PRISMA. Rezultati: Na podlagi tematske analize smo identificirali štiri vsebinske kategorije: vrste metod vestibularne terapije za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije; uspešnost zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije z metodami vestibularne terapije; negativni učinki in zapleti vestibularne terapije; vpliv zdravljenja z vestibularno terapijo na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo. Diskusija in zaključek: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je vestibularna terapija učinkovit in hkrati zelo varen način zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije. Na področju disfunkcije vestibularnega sistema se pospešeno vpeljujejo in proučujejo tehnološko naprednejše in zelo obetavne metode vestibularne terapije. ABSTRACT Introduction: The human vestibular system enables mediation of reflexes that contribute to the control of balance and performance of daily activities. The most common disorder affecting the functioning of the vestibular system is vertigo. The aim of this study was to review the literature and investigate the impact of vestibular therapy on the quality of life in people suffering from vertigo and other vestibular system dysfunctions. Methods: A literature review was conducted using the following international databases: PubMed, ProQuest, ScienceDirect, and SAGE Journals. A total of 12 articles met the inclusion criteria (original and peer-reviewed scientific articles published between 2012 to 2021 and available in full text) and were therefore included in the analysis. The literature review process is illustrated using a PRISMA diagram. Results: On the basis of a thematic analysis, four thematic categories were identified: types of vestibular therapy methods used to treat vertigo and vestibular dysfunction; success rates of vestibular therapy methods used to treat vertigo and vestibular dysfunction; adverse effects and complications of vestibular therapy; impact of vestibular therapy on the quality of life of people suffering from vertigo and vestibular dysfunction. Discussion and conclusion: The results of our systematic literature review indicate that vestibular therapy is a very safe and effective treatment for vertigo and vestibular dysfunction. The field of vestibular dysfunction is witnessing a surge in the introduction and exploration of technologically advanced and promising methods of vestibular therapy. Ključne besede: vestibularna disfunkcija; vrtoglavica; načini terapevtske obravnave; uspešnost zdravljenja Keywords: vestibular dysfunction; vertigo; therapeutic treatment modalities; treatment success 1 Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, Slovenija 2 Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, Slovenska ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija * Korespondenčni avtor/ Corresponding author: lidijaportir@gmail.com Pregledni znanstveni članek/Review article Metode vestibularne terapije in njihov vpliv na kakovost življenja odraslih oseb z motnjami v delovanju vestibularnega sistema: pregled literature Vestibular therapy methods and their impact on the quality of life of adults with vestibular disorders: A literature review Lidija Zorman1, *, Patricija Goubar2 © 2024 Avtorji/The Authors. Izdaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije./Published by Nurses and Midwives Association of Slovenia. To je članek z odprtim dostopom z licenco CC BY-NC-ND 4.0./This is an open access article under the CC BY-NC-ND 4.0 license. Prejeto/Received: 21. 9. 2022 Sprejeto/Accepted: 29. 12. 2023 29Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. Uvod Človek informacije iz okolja sprejema preko čutilnih sistemov ter s pomočjo proprioceptivnega in vestibularnega sistema. Povezovanje občutkov in procesiranje informacij iz vseh senzornih sistemov nam pomaga, da obvladujemo vsakodnevne dejavnosti (Heinbockel, 2018). Nevrološki proces, ki nam omogoča, da sprejete informacije iz okolice povezujemo v smiselno celovitost ter jih uspešno tudi uporabimo v praksi, imenujemo senzorna integracija (Ayres, 1974; Bundy & Lane, 2020). Kadar pride v zaznavanju in procesiranju dražljajev iz okolice do težav, govorimo o motnjah senzorne integracije. Težave se lahko pojavljajo kot motnje v senzorni modulaciji (pretirano ali prešibko odzivanje na dražljaje ipd.), senzorno- motorične motnje (dispraksija, motnje koordinacije, motnje drže itd.) in motnje v senzorni diskriminaciji (vizualne, avditorne, proprioceptivne, vestibularne motnje itd.) (Korelc & Groleger Sršen, 2013). Vestibularni sistem pri odraslih osebah omogoča posredovanje refleksov, ki prispevajo k nadzoru ravnotežja in stabilizaciji v vsakodnevnih dejavnostih (Rassaian et al., 2019). Ko pride do motenj na področju vestibularnega sistema, govorimo o vestibularni disfunkciji (Agrawal et al., 2013), ki je pogosta motnja pri odraslih, starejših od 40 let (Rassaian et al., 2019). Disfunkcija vestibularnega sistema je pogosto posledica asimetrije med vnosom dražljajev z obeh strani. To ima za posledico asimetrične nevronske vhode dražljajev iz obeh ušes, kar lahko povzroča vrtoglavico (Bronstein, 2016). Ko vzroki za pojav vrtoglavice izvirajo iz vestibularnega sistema, govorimo o vestibularni vrtoglavici (Stanton & Freeman, 2022). Pri okvari znotraj ravnotežnega organa se pojavi periferna vestibularna vrtoglavica. Centralna oblika vrtoglavice je posledica nevroloških sprememb v osrednjem živčnem sistemu (Kravos, 2018; Baumgartner & Taylor, 2022; Lui et al., 2022). Vestibularna disfunkcija, s poudarkom na centralnem vestibularnem sistemu, se pojavlja pri številnih nevrodegenerativnih boleznih: Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni, multipli sistemski atrofiji, bolezni motoričnih nevronov, frontotemporalni demenci in progresivni supranuklearni paralizi (Cronin et al., 2017; Rufa & Shaikh, 2018). Predvsem pri osebah s starostno izgubo funkcije vestibularnega sistema se poudarja multidisciplinarna oskrba, saj bo le ta pomagala odpraviti pomanjkljivosti na vestibularnem področju ter izboljšati kakovost življenja teh oseb (Coto et al., 2021). Za obvladovanje vestibularne disfunkcije in vrtoglavice je priporočljiva zgodnja intervencija. Pomembno je, da imajo osebe, ki se začnejo zdraviti z vestibularno terapijo, potrjeno diagnozo vestibularne disfunkcije, saj niso vse vrtoglavice vedno posledica vestibularnega primanjkljaja (Shumway-Cook, 2007; Hall et al., 2016). Vestibularna terapija je način zdravljenja, ki sloni na vadbi. Namenjena je stimulaciji nevroplastičnih prilagoditev osrednjega živčnega sistema in s tem izboljšanju njegovih sposobnosti obdelave vestibularnih, vizualnih in proprioceptivnih dražljajev (Tjernstrom et al., 2016). Klinični dokazi kažejo, da so aktivnosti za spodbujanje funkcije vestibularnega sistema, ki jih vključuje vestibularna terapija, učinkovite pri zmanjšanju simptomov številnih vrst vestibularnih motenj (Shumway-Cook, 2007; Hall et al., 2016). Vestibularna terapija obsega treninge za ravnotežje, hojo in treninge stabilnosti pogleda (Sulway & Whitney, 2019). Vse več raziskav dokazuje pomembno povezavo med vestibularno in kognitivno funkcijo ter izboljšanje prostorske kognicije po vestibularni terapiji pri osebah, ki se soočajo z disfunkcijo vestibularnega sistema (Yesantharao et al., 2022). Vaje za vestibularno disfunkcijo vključujejo dve podkategoriji: vaje za stabilizacijo pogleda in vaje za navajanje na dražljaje. Vaje za stabilizacijo pogleda obsegajo vaje prilagajanja in treninga vestibularno okularnega refleksa. Vaje za navajanje zajemajo ponavljajočo se izpostavljenost dražljajem z namenom, da se simptomi sčasoma zmanjšajo. Hkrati ima vestibularni sistem sposobnost kompenzacije, ki služi za ponovno uravnoteženje. Za vzpodbujanje kompenzacije se v praksi uporabljajo vadbe, ki izboljšajo multisenzorno integracijo, kot so vizualno- vestibularni trening za izboljšanje vestibulo-okularnega refleksa in ponovno uravnoteženje vestibularne dejavnosti (Rassaian et al., 2019). Centralni živčni sistem s provokacijo dražljajev doseže kompenzacijo, čemur sledi olajšanje simptomov (Edwards & Franklin, 2021). Kompenzacijo centralnega živčnega sistema je mogoče doseči z uporabo tehnologije. Pri zdravljenju oseb s kronično vestibularno disfunkcijo lahko uvedba treninga vestibularne terapije s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti doseže dober učinek. Ponuja namreč zanimive interakcije med usposabljanjem in spodbudo osebam k prizadevni udeležbi v ponavljajočih se terapevtskih vajah, ki so sicer lahko precej dolgočasne (Jiao et al., 2020). Pomembno je, da je vestibularna terapija individualna in specifična glede na simptome prizadete osebe (Edwards & Franklin, 2021). Omenjena terapija ima malo zapletov in kontraindikacij. Najbolj pogosta zapleta sta slabost in povečanje simptomov. Kontraindikacije za vestibularno terapijo so nestabilne lezije in posamezniki s patologijo vratu ali žilnimi patologijami (Edwards & Franklin, 2021). Uspešnost zdravljenja vestibularne disfunkcije in vrtoglavice z vestibularno terapijo lahko znatno izboljša kakovost življenja oseb z vestibularno disfunkcijo in poveča njihovo zadovoljstvo (Wang et al., 2021). Namen in cilji Namen pregleda literature je raziskati vpliv vestibularne terapije pri odraslih osebah, ki se soočajo z vrtoglavico in disfunkcijo vestibularnega 30 Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. procesiranja. Naši cilji so bili proučiti načine in uspešnost metod vestibularne terapije za odpravljanje disfunkcije vestibularnega sistema in vrtoglavice, ugotoviti katere so možne negativne plati vestibularne terapije, preveriti kako obravnavani posamezniki sprejemajo uporabo metod vestibularne terapije ter kakšen je vpliv uporabe teh metod na kakovost življenja odraslih oseb, ki trpijo za vrtoglavico in disfunkcijo vestibularnega sistema. Oblikovali smo dve raziskovalni vprašanji: »Katere metode vestibularne terapije se pri odraslih osebah uporabljajo za izboljšanje vestibularne disfunkcije in odpravo vrtoglavice ter kakšna je uspešnost metod vestibularne terapije in njihov vpliv na kakovost življenja odraslih oseb, ki se soočajo z vrtoglavicami in vestibularno disfunkcijo?« Metode Opravili smo pregled literature. Metode pregleda Pregled literature smo izvedli junija 2022 v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect in SAGE Journals. Za iskanje literature smo uporabili ključne besede v angleškem in slovenskem jeziku: vestibular dysfunction, vertigo, vestibular therapy, vestibularna disfunkcija, vrtoglavica, vestibularna terapija. Pri iskanju literature smo uporabili Boolove operatorje AND (IN) in OR (ALI) v različnih iskalnih kombinacijah. Vključitvene in izključitvene kriterije smo prikazali v Tabeli 1. Rezultati pregleda S strategijo pregleda v vseh izbranih podatkovnih bazah je bilo najdenih 3840 zadetkov. Potek pregleda literature smo prikazali z diagramom PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Review and Meta Analysis) (Page et al., 2021), ki ga prikazuje Slika 1. Na podlagi vključitvenih kriterijev je izhodiščna merila izpolnjevalo 438 člankov. Zaradi podvojenih virov ali neadekvatne vsebine smo izločili 398 člankov. Zaradi druge neustreznosti (npr. neustrezna metodologija, nejasno navedena metodologija) smo dodatno izključili še 28 člankov. V končni pregled je bilo tako vključenih 12 člankov, ki so ustrezali namenu našega raziskovanja. Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov Od vključenih člankov je bilo zajetih pet sistematičnih pregledov literature (Hansson, 2007; Martins e Silva et al., 2016; Rodrigues et al., 2018; Wu et al., 2018; Synnott & Baker 2020), ki imajo po hierarhiji dokazov v znanosti največjo težo argumentov. Vključili smo tudi pet randomiziranih kontrolnih raziskav (Viziano et al., 2018; Kleffelgaard et al., 2019; Rassaian et al., 2019; Ahmed et al., 2020; Saki et al., 2020) in dve posamezni raziskavi študiji primera (Pereira et al., 2021; Garcia-Munoz et al., 2022). Ocenitev kakovosti pregleda smo opravičili na podlagi hierarhije dokazov po opredelitvi avtoric Polit & Beck (2018). Za razčlenitev podatkov smo uporabili pristop tematske analize (Vaismoradi et al., 2013). Z večkratnim branjem izbranih člankov smo najprej poiskali njihovo vsebinsko ujemanje, medsebojne povezave in skupne pojme. Sorodne pojme smo nato združevali v skupne, širše povezave oz. kategorije, ki so prikazane v Tabeli 3. Rezultati Članke, ki smo jih izbrali v končni pregled literature, smo razvrstili v Tabelo 2. V nadaljevanju smo glede na enotne značilnosti vključenih člankov izpostavili štiri vsebinske kategorije: (1) vrste metod vestibularne terapije za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije; (2) uspešnost zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije z metodami vestibularne terapije; (3) Tabela 1: Vključitveni in izključitveni kriteriji Table 1: Inclusion and exclusion criteria Kriterij/ Criteria Vključitveni kriterij/ Inclusion criteria Izključitveni kriterij/ Exclusion criteria Tema Uporaba metod vestibularne terapije pri odraslih osebah z vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo. Odrasle osebe z vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo brez uporabe metod vestibularne terapije. Vrsta raziskave Kvantitativna metodologija, kvalitativna metodologija, mešane metode raziskovanja. Uvodniki, komentarji, poročila, blogi, prepisi, oglasi, eseji, novice, protokoli, avtobiografije, bibliografije, biografije. Populacija Odrasle osebe z vestibularno disfunkcijo in vrtoglavico. Odrasle osebe brez vestibularne disfunkcije in vrtoglavice. Časovni okvir Raziskave, objavljene med leti 2012–2022. Raziskave, objavljene pred letom 2012. Jezik Angleški in slovenski jezik. Vsi drugi jeziki. Dostop Besedila dostopna v celoti. Nepopolno dostopna besedila. 31Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. negativni učinki in zapleti vestibularne terapije; (4) vpliv zdravljenja z vestibularno terapijo na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo, ki jih prikazujemo v Tabeli 3. S pregledom vseh vključenih raziskav smo prišli do odgovorov na raziskovalni vprašanji: katere metode vestibularne terapije se pri odraslih osebah uporabljajo za izboljšanje vestibularne disfunkcije in odpravo vrtoglavice ter kakšna je uspešnost metod vestibularne terapije in njihov vpliv na kakovost življenja oseb, ki se soočajo z vrtoglavicami in vestibularno disfunkcijo. Kategorija 1: Vrste metod senzorne integracije za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije. Za odpravljanje vrtoglavice in disfunkcije vestibularnega sistema so uspešne različne vestibularne vaje, vodna fizioterapija, vestibularni trening virtualne resničnosti, stimulacijska metoda enosmerne rotacije, transmastoidna galvanska stimulacija, vestibularna terapija v kombinaciji s transkranialno enosmerno stimulacijo in starodavna vadba Tai Chi (Wu et al., 2018; Rassaian et al., 2019; Ahmed et al., 2020; Saki et al., 2020; Synnott & Baker 2020; Pereira et al., 2021; García-Muñoz et al., 2022). Kategorija 2: Uspešnost zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije z metodami senzorne integracije. Prav vse raziskave, ki smo jih zajeli v pregled literature, so poročale, da je vestibularna terapija učinkovita in varna strategija pri zdravljenju vrtoglavic različnih vzrokov: benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica; vrtoglavica po travmatski poškodbi možganov; vestibularna disfunkcija, povezana z multiplo sklerozo (Hansson, 2007; Martins e Silva et al., 2016; Rodrigues et al., 2018; Kleffelgaard et al., 2019; Synnott & Baker, 2020; García-Muñoz et al., 2022). Za doseganje dolgoročnih izboljšav je vestibularno terapijo potrebno izvajati najmanj 6 tednov (Synnott & Baker, 2020). Pri kombinaciji vestibularne terapije z različnimi metodami, kot so bifrontalna transkranialna enosmerna stimulacijo ter transmastoidna galvanska stimulacija, se doseže večji učinek zdravljenja (Ahmed et al., 2020; Saki et al., 2020). Vestibularni trening Id en tif ik ac ija Pr eg le d V kl ju če ni U str ez no st Izključeni članki po neustrezni vsebini in podvojeni viri (n = 398) Dodatno izključeni članki – neustrezna metodologija (n = 28) Zadetki s vključenimi kriteriji (n = 438) Pregledani zadetki (n = 40) Članki, vključeni v končno analizo (n =12) Zadetki, identificirani v zbirkah podatkov (n = 3840 ) PubMed (n = 2732) ProQuest (n = 394) ScienceDirect (n = 498) SAGE Journals (n = 216) Slika 1: Diagram PRISMA poteka pregleda literature Figure 1: PRISMA flow diagram 32 Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. Ta be la 2 : R az isk av e v kl ju če ne v p re gl ed li te ra tu re . Ta bl e 2: R es ea rc h in clu de d in th e l ite ra tu re re vi ew . Av to r, le tn ic a ob ja ve , dr ža va /A ut ho r, ye ar o f pu bl ic at io n, co un tr y Vr st a ra zi sk av e/ Ty pe o f r es ea rc h N am en ra zi sk av e/ Re se ar ch p ur po se V zo re c r az is ka ve / Re se ar ch sa m pl e T em el jn e u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs K at eg or iz ac ija st op nj e d ok az ov / Le ve l o f e vi de nc e A hm ed e t a l., 2 02 0, Eg ip t Pr os pe kt iv no ra nd om iz ira no , d vo jn o sle po , k on tr ol ira no kl in ič no p re sk uš an je Ra zi sk at i u či ne k tr an sm as to id ne ga lv an sk e st im ul ac ije p ri en os tr an sk ih p er ife rn ih ve st ib ul ar ni h m ot nj ah . 40 p ac ie nt ov z v es tib ul ar no di sf un kc ijo (š tu di jsk a in ko nt ro ln a s ku pi na ). In te rv en ci jsk a sk up in a je p ol eg p ro gr am a ve st ib ul ar ne te ra pi je p re je la tu di tr an sm as to id no g al va ns ko st im ul ac ijo (s pr ož ite v al i z m an jša nj e ve st ib ul ar ni h af er en ov s t ok om ), ko nt ro ln a sk up in a le p ro gr am ve st ib ul ar ne te ra pi je ; d od aj an je tr an sm as to id ne ga lv an sk e st im ul ac ije k v es tib ul ar ni te ra pi ji je iz bo ljš al a re zu lta te o kr ev an ja . N iv o 2 G ar cí a- M uñ oz e t a l., 20 22 , Šp an ija Š tu di ja p rim er a O ce ni ti uč in ke v es tib ul ar ne ga tr en in ga v irt ua ln e re sn ič no st i p ri vr to gl av ic i z ar ad i m ul tip le sk le ro ze . 54 -le tn a bo ln ic a Zm an jša na iz ho di šč na v rt og la vi ca p o tr en in gu ; hi tr ej ši in d al jši k or ak , p ov eč an a hi tr os t h oj e, zm an jša n m iši čn i t on us , z m an jša na u tr uj en os t; vi šja fi zi čn a ka ko vo st ži vl je nj a za 6 9, 44 % in d uš ev no zd ra vj e za 4 2, 79 % (m er je no z M SQ oL -5 4) . N iv o 5 H an ss on , 2 00 7, Šv ed sk a Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e Ra zj as ni ti ve st ib ul ar no te ra pi jo ko t z dr av lje nj e ra zl ič ni h vz ro ko v vr to gl av ic e. vk lju če ni h 71 čl an ko v Ve st ib ul ar na te ra pi ja je u či nk ov ita p ri ve st ib ul ar ni d isf un kc iji te r p ri vr to gl av ic i ne vr ol oš ke ga iz vo ra ; o m en je na te ra pi ja je uč in ko vi ta tu di p o ve st ib ul ar ni o pe ra ci ji hk ra ti pa sl ab o po zn an a v pr im ar ne m zd ra vs tv en em va rs tv u. N iv o 1 K le ffe lg aa rd e t a l., 2 01 9, N or ve šk a En oj no sl ep o ra nd om iz ira no ko nt ro lir an o pr es ku ša nj e Ra zi sk at i u či nk e sk up in sk e ve st ib ul ar ne te ra pi je p ri tr av m at sk i po šk od bi m ož ga no v. 65 p ac ie nt ov s t ra vm at sk o po šk od bo m ož ga no v (š tu di jsk a in ko nt ro ln a sk up in a) Ve st ib ul ar na te ra pi ja je p os pe šil a ok re va nj e po vr to gl av ic i i n zm an jša la te ža ve z ra vn ot ež je m po tr av m at sk i m ož ga ns ki p oš ko db i – v en da r so k or ist i i zg in ile d va m es ec a po k on cu ve st ib ul ar ne te ra pi je ; v es tib ul ar na te ra pi ja po sp eš i o kr ev an je p o te le sn i o kv ar i i n iz bo ljš a m ob iln os t p o tr av m at sk i p oš ko db i m ož ga no v. N iv o 2 M ar tin s e S ilv a et a l., 20 16 , Br az ili ja Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e U go to vi ti uč in ke v es tib ul ar ne te ra pi je st ar ej ših o d 60 le t. vk lju če ni h 8 čl an ko v Ve st ib ul ar na te ra pi ja je u či nk ov ita p ri st ar ej ših pa ci en tih z ve st ib ul ar ni m i m ot nj am i; vp liv a na iz bo ljš an je k ak ov os ti ži vl je nj a in fu nk ci on al ne zm og lji vo st i s ta re jši h te r z m an jša in ci de nc o pa dc ev p ri st ar ej ših o se ba h- p re ve nt iv a po šk od b. N iv o 1 Pe re ira e t a l., 2 02 1, Br az ili ja Št ud ija p rim er a O ce ni ti uč in ke v od ne fi zi ot er ap ije pr i o se ba h z v es tib ul ar no di sf un kc ijo . Št iri o se be z vr to gl av ic o (s ta ro st 54 –7 5 le t) Vo dn a in te rv en ci ja v es tib ul ar ne te ra pi je je uč in ko vi ta in e no st av na , p om ag a pr i o dz iv u na p ad ec , s po db uj a te le sn o ra vn ot ež je ; m an j vr to gl av ic ; v išj a ka ko vo st p ri vs ak od ne vn ih ak tiv no st ih . N iv o 5 Se n ad al ju je /C on tin ue s 33Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. Av to r, le tn ic a ob ja ve , dr ža va /A ut ho r, ye ar o f pu bl ic at io n, co un tr y Vr st a ra zi sk av e/ Ty pe o f r es ea rc h N am en ra zi sk av e/ Re se ar ch p ur po se V zo re c r az is ka ve / Re se ar ch sa m pl e T em el jn e u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs K at eg or iz ac ija st op nj e d ok az ov / Le ve l o f e vi de nc e Ra ss ai an e t a l., 2 01 9, Ir an D vo jn o sle po ra nd om iz ira no kl in ič no p re iz ku ša nj e U go to vi ti uč in ko vi to st u po ra be en os m er ne ro ta ci je za iz bo ljš an je as im et rij e ve st ib ul ar ne ga si st em a pr i v es tib ul ar ni d isf un kc iji . 16 p ac ie nt ov z a sim et rij o ve st ib ul ar ne ga ok ul ar ne ga re fle ks a En os m er ni v rt lja ji v te m i s p os pe šk i n a ro ta ci jsk em st ol u, če sa r n am en je st im ul ac ija ne vr on sk ih p ov ez av ; u go to vl je no je b ilo zm an jša nj e al i n or m al iz ira nj e as im et rij e ve st ib ul ar ne ga o ku la rn eg a re fle ks a te r t ra ja nj e te h uč in ko v do 6 te dn ov p o te ra pi ji. N iv o 2 Ro dr ig ue s e t a l., 2 01 8, Br az ili ja Si st em at ič ni p re gl ed lit er at ur e Ra zi sk at i d ol go ro čn o uč in ko vi to st ve st ib ul ar ne te ra pi je p ri be ni gn i pa ro ks iz m al ni p oz ic ijs ki v rt og la vi ci . vk lju če ni h 12 čl an ko v Ve st ib ul ar na te ra pi ja je d ol go ro čn o uč in ko vi ta pr i z dr av lje nj u be ni gn e pa ro ks iz m al ne po zi ci jsk e vr to gl av ic e; u či nk ov ito o dp ra vl ja nj e sim pt om ov , z m an jša nj e po no vi tv e; v es tib ul ar na te ra pi ja je za ne slj iv , n ei nv az iv en te ra pe vt sk i po st op ek . N iv o 1 Sa ki e t a l., 2 02 0, Ir an D vo jn o sle po ra nd om iz ira no ko nt ro lir an o pr es ku ša nj e U go to vi ti uč in ko vi to st ve st ib ul ar ne te ra pi je v k om bi na ci ji s t ra ns kr an ia ln o en os m er no st im ul ac ijo p ri st ar ej ših z ve st ib ul ar no d isf un kc ijo . 36 st ar ej ših pa ci en to v s k ro ni čn o ve st ib ul ar no di sf un kc ijo (š tu di jsk a in ko nt ro ln a sk up in a) V sk up in i z d od an o tr an sk ra ni al no e no sm er no st im ul ac ijo – se je p ok az al v eč ji uč in ek iz bo ljš an ja v es tib ul ar ne d isf un kc ije ; O m en je na st im ul ac ija v k om bi na ci ji z v es tib ul ar no te ra pi jo je o be ta ve n pr ist op za iz bo ljš an je kr on ič ni h ve st ib ul ar ni h sim pt om ov ; n ez až el en i uč in ki k om bi ni ra ne m et od e: sr be nj e (7 9, 3 % ), m in im al en g la vo bo l i n ut ru je no st . N iv o 2 Sy nn ot t & B ak er , 2 02 0, Ir sk a Si st em at ič ni pr eg le d lit er at ur e Pr ou či ti up or ab o in u či nk ov ito st ve st ib ul ar ne te ra pi je p ri vr to gl av ic ah p ri m ul tip li sk le ro zi . vk lju če ni h 7 čl an ko v Ve st ib ul ar na te ra pi ja je u či nk ov ita , v ar na st ra te gi ja p ri ve st ib ul ar ni d isf un kc iji , p ov ez an i z m ul tip lo sk le ro zo , v en da r j o je za d ol go ro čn e uč in ke je p ot re bn o iz va ja ti za na jm an j 6 te dn ov . N iv o 1 V iz ia no e t a l., 2 01 8, Ita lij a Ra nd om iz ira no ko nt ro lir an o pr es ku ša nj e Ra zi sk at i d ol go ro čn e uč in ke do da ja nj a do m ač ih v aj v irt ua ln e re sn ič no st i k v es tib ul ar ni te ra pi ji pr i ve st ib ul ar ni d isf un kc iji . 47 p ac ie nt ov (š tu di jsk a in ko nt ro ln a s ku pi na ). En o le to p o ko nč an i t er ap iji so p ac ie nt i o pr av ili te st ira nj e s s ta tič no p os tu ro gr afi jo , v id eo im pu lz ni m te st om g la ve , v pr aš al ni ko m za sa m o po ro ča nj e in m er ilo m u sp eš no st i; ve st ib ul ar no ok ul ar ni re fle ks je b il bo ljš i g le de n a pr ed ho dn o zd ra vl je nj e v ob eh sk up in ah ; s ku pi na z m eš an o m et od o (v es tib ul ar na te ra pi ja in d om ač e va je vi rt ua ln e re sn ič no st i) je p ok az al a bi st ve no v išj e re zu lta te p rir as tk a uč in ko vi to st i: po vp re čj e pr i 12 m es ec ih je b ilo 0 ,7 1 v pr im er ja vi z 0, 64 za sk up in o sa m o za v es tib ul ar no te ra pi jo ; d om ač e va je so u či nk ov it do da te n uk re p za iz bo ljš an je do lg or oč ni h re zu lta to v ve st ib ul ar ne te ra pi je . N iv o 2 W u et a l., 2 01 8, K ita jsk a Si st em at ič ni pr eg le d lit er at ur e Pr eu či ti uč in ek v ad be T ai C hi na v es tib ul ar no d isf un kc ijo p o m ož ga ns ki k ap i. vk lju če ni h 6 čl an ko v Va db a Ta i C hi iz bo ljš a ra vn ot ež je (l es tv ic a Be rg B al an ce S ca le ) i n zm an jša st op nj o pa dc ev ; v ad ba n ud i k or ist i g le de k og ni ci je p o m ož ga ns ki k ap i. N iv o 1 34 Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. virtualne resničnosti zmanjša izhodiščno vrtoglavico, zmanjša čas koraka, veča dolžina koraka, poveča hitrost hoje, zmanjša mišični tonus ter zmanjša utrujenost (García-Muñoz et al., 2022). Uporaba enosmerne rotacije zmanjša asimetrijo vestibularnega okularnega refleksa (Rassaian et al., 2019). Vadba Tai Chi izboljša ravnotežje (ocena na lestvici Berg Balance Scale) ter zmanjša stopnjo padcev (Wu et al., 2018). Učinkovit dodaten ukrep za izboljšanje dolgoročnih rezultatov vestibularne terapije so tudi domače vaje in vodna fizioterapija (Viziano et al., 2018; Pereira et al., 2021). Kategorija 3: Negativni učinki in zapleti vestibularne terapije. Poročanje o negativnih učinkih in zapletih smo zasledili zgolj pri eni izmed vključenih raziskav. Pri uporabi bifrontalne transkranialne enosmerne stimulacije se je pojavilo srbenje (79,3 %), minimalno glavobol in utrujenost ter simptomi posttravmatske stresne motnje zgolj pri 1 % zdravljenih (Saki et al., 2020). Metode vestibularne terapije so uspešne pri izboljšanju vrtoglavice ter imajo vpliv na izboljšanje kakovosti življenja oseb, ki se soočajo z vestibularno disfunkcijo. Kategorija 4: Vpliv zdravljenja z vestibularno terapijo na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo. Uporaba intervencij vestibularne terapije za zdravljenje vrtoglavice izboljša kakovost življenja in funkcionalno zmogljivost starejših ter zmanjša pogostost padcev (Martins e Silva et al., 2016). Raziskave poročajo o višji fizični kakovosti življenja za 69,44 % in duševnem zdravju za 42,79 % (merjeno z MSQoL-54) (García-Muñoz et al., 2022). Vestibularna terapija v kombinaciji s transkranialno enosmerno tokovno stimulacijo izboljša invalidnost, ki je povezana z vrtoglavico, ter poveča samozavest (Saki et al., 2020). Vadba Tai Chi izboljša kognicijo oseb po možganski kapi (Wu et al., 2018). Vodna vestibularna terapija pa veča kakovost izvedbe vsakodnevnih aktivnosti (Pereira et al., 2021). Diskusija Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je vestibularna terapija zelo varna in hkrati učinkovita metoda zdravljenja vrtoglavice in motenj v delovanju Tabela 3: Sinteza literature po kategorijah Table 3: Metasynthesis of the literature by category Kategorije/ Category Ugotovitve analiziranih raziskav/ Findings of studies reviewed Avtorji/ Authors Vrste metod senzorne integracije za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije Vestibularna terapija – vestibularne vaje; vodna fizioterapija; vestibularni trening virtualne resničnosti; stimulacijska metoda enosmerne rotacije; transmastoidna galvanska stimulacija; vestibularna terapija v kombinaciji s transkranialno enosmerno stimulacijo; vadba Tai Chi. Wu et al., 2018; Rassaian et al., 2019; Ahmed et al., 2020; Saki et al., 2020; Synnott & Baker 2020; Pereira et al., 2021; García-Muñoz et al., 2022. Uspešnost zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije z metodami senzorne integracije Vestibularna terapija je uspešna za zdravljenje vestibularne disfunkcije in vrtoglavic različnih vzrokov: multipla skleroza; benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica; travmatska poškodba možgan; za doseganje dolgoročnih izboljšav je vestibularno terapijo potrebno izvajati najmanj 6 tednov; večji učinek zdravljenja pri kombinaciji vestibularne terapije z: bifrontalna transkranialna enosmerna stimulacija; vadba Tai Chi; vestibularni trening virtualne resničnosti; vodna fizioterapija; enosmerna rotacija; transmastoidna galvanska stimulacija; domače vaje. Hansson, 2007; Martins e Silva et al., 2016; Rodrigues et al., 2018; Viziano et al., 2018; Wu et al., 2018; Kleffelgaard et al., 2019; Rassaian et al., 2019; Ahmed et al., 2020; Saki et al., 2020; Synnott & Baker, 2020; Pereira et al., 2021; García-Muñoz et al., 2022. Negativni učinki in zapleti vestibularne terapije Uporaba bifrontalne transkranialne enosmerne stimulacije: srbenje, glavobol, utrujenost, simptomi posttravmatske stresne motnje. Saki et al., 2020. Vpliv zdravljenja z vestibularno terapijo na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo Uporaba vestibularne terapije za zdravljenje vrtoglavice izboljša kakovost življenja in funkcionalno zmogljivost starejših; zmanjša incidenco padcev pri starejših; izboljša invalidnost, povezano z vrtoglavico, poveča samozavest (transkranialna enosmerna tokovna stimulacija); izboljša kognicijo po možganski kapi (vadba Tai Chi); veča kakovost vsakodnevnih aktivnosti (vodna vestibularna terapija); višja fizična kakovost življenja za 69,44 % in duševno zdravje za 42,79 % (merjeno z MSQoL-54). Martins e Silva et al., 2016; Wu et al., 2018; Saki et al., 2020; Pereira et al., 2021; García-Muñoz et al., 2022. Legenda/Legend: % – odstotek/percentage 35Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. vestibularnega sistema. S pregledom različnih člankov smo raziskali metode senzorne integracije, ki se pri odraslih osebah uporabljajo za izboljšanje vestibularne disfunkcije in odpravo vrtoglavice. Poleg standardnih vaj vestibularne terapije (Hansson, 2007; Martins e Silva et al., 2016; Rodrigues et al., 2018; Kleffelgaard et al., 2019; Synnott & Baker, 2020) različni raziskovalci vse bolj odkrivajo in proučujejo uspešnost odpravljanja ter zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije tudi z drugimi obetavnimi metodami vestibularne terapije (Wu et al., 2018; Ahmed et al., 2020; Pereira et al., 2021; García-Muñoz et al., 2022). Pereira et al. (2021) so raziskovali vodno fizioterapijo kot možnost vestibularne terapije. Slednja se je v raziskavi izkazala za učinkovito in enostavno intervencijo senzorne integracije. Hkrati je vodno okolje odraslim osebam omogočilo večje zaupanje in varnost pri izvajanju vestibularnih vaj. Obetavne rezultate je pokazala tudi uvedba treninga virtualne resničnosti. Raziskava Garcie - Muñoz et al. (2022) je pri bolnici z multiplo sklerozo, ki trpi za vrtoglavico, pokazala, da lahko z uvedbo treninga virtualne resničnosti izboljšamo vrtoglavico, ravnotežje, hojo ter zmanjšamo utrujenost. Na tem področju so potrebne nadaljnje raziskave, saj gre v tem primeru za študijo primera in bi bil potreben večji vzorec. Učinkovita nadzorovana metoda za vestibularno terapijo pri pacientih z vestibularno disfunkcijo je tudi stimulacijska metoda enosmerne rotacije (Rassaian et al., 2019), kjer postopek sestavljajo ponavljajoče se enosmerne rotacije v temi, s katerimi se skušajo s stimulacijo doseči močnejše nevronske povezave. Vaja se izvaja tako, da pacient sedi na rotacijskem stolu, pri tem pa se izvede vrtenje stola s pospeškom. V večini primerov se je asimetrija vestibulo-okularnega refleksa zmanjšala po eni sami seji, dosegla normalne vrednosti v prvih dveh sejah v enem tednu, učinki pa so trajali vse do 6 tednov (Rassaian et al., 2019). O učinkovitih stimulacijskih metodah poročajo tudi Ahmed et al. (2020), ki so raziskovali transmastoidno galvansko stimulacijo pri vestibularnih motnjah. Stimulacije se izvajajo s pomočjo tokov preko EKG elektrod, ki se namestijo na mastoid na obeh straneh glave. Povzamemo lahko, da dodajanje teh stimulacij k oblikovanemu klasičnemu programu vestibularne terapije prinese bistveno boljše rezultate vestibularne terapije. Študijska skupina odraslih oseb z vastibularno disfunkcijo, ki je poleg programa vsetibularne terapije prejela tudi transmastoidno galvansko simulacijo, je namreč dosegla boljše rezultate zdravljenja v primerjavi s kontrolno skupino oseb, ki so bili deležni le programa vestibularne terapije. Podobno so v raziskavi ugotavljali Saki et al. (2020). Vestibularna terapija v kombinaciji s transkranialno enosmerno tokovno stimulacijo se je izkazala kot učinkovita metoda za zdravljenje kronične vestibularne disfunkcije. Kombinacija teh terapij je omogočila hitro okrevanje po telesni okvari in izboljšala mobilnost povezano z vrtoglavico ter hkrati vplivala na večjo samozavest pri posameznikih s kronično vestibularno disfunkcijo. Tudi uvedba dodatnih domačih igralnih vaj, ki temeljijo na virtualni resničnosti, se je izkazala kot odličen ukrep za izboljšanje dolgoročnih rezultatov vestibularne terapije. Eno leto po terapiji so osebe opravile testiranje s statično pustorografijo, video impulzivnim testom glave, vprašalnikom za samoporočanje in merilom uspešnosti. Skupina oseb, ki je poleg klasične vestibularne terapije izvajala tudi domače vaje, je pokazala bistveno višji napredek pri zdravljenju vrtoglavice kot osebe, ki niso dodatno izvajale vaj (Viziano et al., 2018). Kot zanimiva in uporabna vadba, ki vpliva na izboljšanje vrtoglavice in funkcije ravnotežja, je tudi starodavna oblika telesne dejavnosti imenovana Tai Chi (Wu et al., 2018). Pri pacientih po možganski kapi z vestibularno disfunkcijo, je po uvedbi Tai Chi vaj prišlo do znatnih izboljšav ravnotežja na lestvici Berg Balance Scale in zmanjšane stopnje padcev ter izboljšanje vrtoglavice (Wu et al., 2018). Ker se vaje Tai Chi izvajajo v počasnem gibanju, so zato tudi toliko bolj primerne prav pri pacientih po možganski kapi. S pregledom literature ugotavljamo, da so prav vsi vključeni članki poročali o uspešnosti vestibularne terapije pri osebah z vestibularno disfunkcijo in vrtoglavico. Torej lahko potrdimo, da je vestibularna terapija bolj učinkovita in z dokazi podprt način zdravljenja vrtoglavice. Vadba nima kontraindikacij in je primerna za različne vrste vestibularnih motenj. Prav tako nismo v nobenem pregledanem članku zasledili poročanja glede zapletov pri vestibularni terapiji. O nezaželenih učinkih je poročal zgolj eden izmed vključenih člankov, kjer so pri kombiniranju metod vestibularne terapije in Bifrontalne transkranialne enosmerne stimulacije opazili stranski učinek srbenja (79,3 %), minimalno glavobola in utrujenosti (Saki et al., 2020). Poleg uspešnosti smo tudi raziskali vpliv uporabe metod vestibularne terapije na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in disfunkcijo vestibularnega sistema. Vrtoglavica in motnje vestibularnega sistema prispevajo k vsesplošni zmanjšani kakovosti življenja. Različne raziskave ugotavljajo (Martins e Silva et al., 2016; Wu et al., 2018; Saki et al., 2020; García-Muñoz et al., 2022), da vrtoglavica v veliki meri prispeva k funkcionalnim omejitvam v življenju, zmanjšani delovni produktivnosti ljudi, izgubi neodvisnosti ter občutkom socialne izolacije. Martins e Silva et al. (2016) navajajo, da lahko zdravljenje starejših z vestibularno rehabilitacijo, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularnimi motnjami, vpliva na izboljšanje kakovosti življenja in funkcionalno zmogljivost starejših. Z različnimi intervencijami vestibularne terapije lahko zmanjšamo incidenco padcev pri starejših in s tem vplivamo na preventivo poškodb. Še posebej uspešna se je v tem izkazala vodna vestibularna terapija, saj spodbuja boljšo reakcijo telesnega ravnovesja (Pereira et al., 36 Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. 2021). Doprinos vestibularne terapije k izboljšanju kakovosti življenja vrednoti tudi García-Muñoz et al. (2022). V raziskavi so ugotovili, da je kakovost življenja na fizičnem področju po vestibularni terapiji višja za kar 69,44 %, pri čemer se je izboljšalo tudi duševno zdravje za 42,79 % (merjeno z MSQoL-54). O podobnih vplivih vestibularne terapije na kakovost življenja starejših oseb z vrtoglavico poročajo tudi drugi avtorji pregledanih raziskavah, ki izpostavljajo hitro okrevanje po telesni okvari, izboljšanje mobilnosti, povečanje samozavesti (Saki et al., 2020) ter koristi glede kognicije po možganski kapi (Wu et al., 2018). V obzir moramo vzeti nekatere omejitve izvedene raziskave. Pregledali smo le literaturo, ki je bila dostopna v celoti ter v angleškem jeziku. Zaradi vključitvenih kriterijev je možno, da smo izpustili kakšno ključno raziskavo. Pregled literature ni bil izveden sistematično. Prav tako za analizo člankov nismo uporabili programske opreme, kar zniža natančnost kvalitativne analize. Kot omejitev pregleda literature vidimo tudi dejstvo, da v slovenskem prostoru ni raziskav glede uporabe novih in razvijajočih se metod, kot so na primer stimulacijske metode ali metode virtualne resničnosti, ki jih opisujejo avtorji iz tujine za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati, kako so te tehnološko napredne metode znane tako med terapevti, ki izvajajo vestibularno terapijo, kot tudi med posamezniki, ki se soočajo z vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo v Sloveniji. Prednosti pregleda vidimo v novejših člankih. Zgolj dva vključena članka sta starejša od pet let, ostali so iz nedavnih raziskav. Zaključek Vestibularna terapija je uspešna in z argumenti podprta terapija za zdravljenje vrtoglavice in različnih vrst vestibularnih odklonov. Razvoj fizioterapije, medicine in tehnologije vse bolj prinaša napredne in učinkovite pristope na področju senzorne integracije. Zahvaljujoč utečenim intervencijam in napredkom na področju vestibularne terapije lahko osebam, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularnimi motnjami, pomagamo do bolj kakovostnega življenja. K temu pripomorejo tudi naloge v okviru zdravstvene nege, ki vključujejo predvsem zdravstveno vzgojo oseb z vestibularno disfunkcijo ter njihovih družin. Ugotavljamo, da se v tujini na tem področju dobro uveljavljajo in prinašajo dobre rezultate tehnološko naprednejše metode zdravljenja. V slovenskem prostoru še ni raziskav na tem področju. V prihodnje bi bilo zato smiselno podrobneje raziskati to področje in v raziskavo vključiti tako odrasle osebe z vestibularno disfunkcijo, kot tudi strokovnjake, ki sodelujejo pri njihovem zdravljenju. Upamo, da bomo tako kot v tujini tudi v Sloveniji pri zdravljenju vestibularne disfunkcije kmalu deležni uporabe najnaprednejših metod zdravljenja. Nasprotje interesov/Conflict of interest Avtorici izjavljava, da ni nasprotja interesov./The authors declare that no known conflicts of interest exist in relation to this manuscript. Financiranje/Funding Raziskava ni bila finančno podprta./The study received no funding. Etika raziskovanja/Ethical approval Za izvedbo raziskave glede na izbrano metodologijo raziskovanja soglasje komisije za etiko ni bilo potrebno./The study (i.e. the systematic literature review) required no special authorisation from the ethics committee. Prispevek avtorjev/Author contributions LZ je pod mentorstvom PG pripravila idejno zasnovo, naredila pregled raziskav in napisala prvi osnutek članka. LZ je prispevala k zasnovi metodologije, oblikovanju zaključkov ter vsebinsko in tehnično nadgradila članek. Obe avtorici članka sta prispevali k pripravi vseh strukturnih delov članka (Uvod, Metode, Rezultati, Diskusija in zaključki)./ LZ, under the mentorship of PG, formulated the conceptual design, conducted the literature review and wrote the first draft of the paper. LZ contributed to the design of the methodology, the interpretation of findings, and the overall substantive and technical refinement of the paper. Both authors contributed to all key sections of the paper (Introduction, Methods, Results, Discussion and Conclusions). Literatura Agrawal, Y., Ward, B. K., & Minor, L. B. (2013). Vestibular dysfunction: Prevalence, impact and need for targeted treatment. Journal of Vestibular Research, 23(3), 113–117. https://doi.org/10.3233/VES-130498 PMid: 24177344; PMCid: PMC4069154 Ahmed, R. A. M. A., Fahmy, E. M., Awad, A. M., Hamdy, M. M., & Shaker, H. A. A. R. (2020). Efficacy of transmastoidal galvanic stimulation on recovery outcomes in patients with unilateral peripheral vestibular disorders: A randomized controlled trial. The Egyptian Journal of Neurology, Psychiatry and Neurosurgery, 56, Article 75. https://doi.org/10.1186/s41983-020-00207-x Ayres, A. J. (1974). The development of sensory integrative theory and practice: A collection of the works of A. Jean Ayres. Kendall Hunt Publishing. Baumgartner, B., & Taylor, R. S. (2022). Peripheral Vertigo. In StatPearls. StatPearls Publishing. PMid:28613548 37Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. Bronstein A. M. (2016). Multisensory integration in balance control. Handbook of Clinical Neurology, 137, 57–66. https://doi.org/10.1016/B978-0-444-63437-5.00004-2 PMid: 27638062 Bundy, A. C., & Lane, S. J. (2020). Sensory integration: Theory and practice (3rd ed.). F. A. Davis. Coto, J., Alvarez, C. L., Cejas, I., Colbert, B. M., Levin, B. E., Huppert, J., & Liu, X. Z. (2021). Peripheral vestibular system: Age-related vestibular loss and associated deficits. Journal of Otology, 16(4), 258–265. https://doi.org/10.1016/j.joto.2021.06.001 PMid: 34548873; PMCid: PMC8438634 Cronin, T., Arshad, Q., & Seemungal, B. M. (2017). Vestibular deficits in neurodegenerative disorders: Balance, dizziness, and spatial disorientation. Frontiers in Neurology, 8, Article 538. https://doi.org/10.3389/fneur.2017.00538 PMid: 29123498; PMCid: PMC5662638 Edwards, C., & Franklin, E. (2022). Vestibular Rehabilitation. In StatPearls. StatPearls Publishing. https://europepmc.org/article/NBK/nbk572153 PMid: 34283519 Garcia-Munoz, C., Cortes-Vega, M. D., Hernandez-Rodriguez, J. C., Fernandez-Seguin, L. M., Escobio-Prieto, I., & Casuso- Holgado, M. J. (2022). Immersive virtual reality and vestibular rehabilitation in multiple sclerosis: Case report. JMIR Serious Games, 10(1), Article e31020. https://doi.org/10.2196/31020 PMid: 34766551; PMCid: PMC8892276 Hall, C. D., Herdman, S. J., Whitney, S. L., Cass, S. P., Clendaniel, R. A., Fife, T. D., & Woodhouse, S. N. (2016). Vestibular rehabilitation for peripheral vestibular hypofunction: An evidence-based clinical practice guideline. Journal of Neurologic Physical Therapy, 40(2), 124–155. https://doi.org/10.1097/NPT.0000000000000120 PMid: 26913496; PMCid: PMC4795094 Hansson, E. E. (2007) Vestibular rehabilitation – For whom and how: A systematic review. Advances in Physiotherapy, 9(3), 106–116. https://doi.org/10.1080/14038190701526564 Heinbockel, T. (Ed.). (2018). Sensory Nervous System. IntechOpen. https://doi.org/10.5772/68128 Jiao, Y., Lin, Y., Zhang, X., Wu, Y., Wang, J., & Liang, Z. (2020). [Evaluation of the effectiveness of immersive virtual reality-based exercise system for vestibular rehabilitation]. Lin chuang er bi yan hou tou jing wai ke za zhi [Journal of Clinical Otorhinolaryngology, Head, and Neck Surgery], 34(5), 447–451. https://doi.org/10.13201/j.issn.2096-7993.2020.05.015 PMid:32791618; PMCid: PMC10133159 Kleffelgaard, I., Soberg, H. L., Tamber, A. L., Bruusgaard, K. A., Pripp, A. H., Sandhaug, M., & Langhammer, B. (2019). The effects of vestibular rehabilitation on dizziness and balance problems in patients after traumatic brain injury: A randomized controlled trial. Clinical Rehabilitation, 33(1), 74–84. https://doi.org/10.1177/0269215518791274 PMid: 30056743 Korelc, S., & Grolegar Sršen, K. (2013). Motnje senzorne integracije in možnosti terapevtske obravnave. Rehabilitacija, 12(2), 83–90. Kravos, A. (2018). Vertigo: knjižica za bolnike z vrtoglavico. Mylan/GPS Proizvodi Lui, F., Foris, L. A., Willner, K., & Tadi, P. (2022). Central Vertigo. In StatPearls. StatPearls Publishing. PMid: 28722891 Martins e Silva, D.C., Bastos, V.H., de Oliveira Sanchez, M., Nunes, M. K., Orsini, M., Ribeiro, P., Velasques, B., & Teixeira, S. S. (2016). Effects of vestibular rehabilitation in the elderly: A systematic review. Aging Clinical and Experimental Research, 28, 599–606. https://doi.org/10.1007/s40520-015-0479-0 PMid: 26511625 Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D., Shamseer, L., Tetzlaff, J. M., Akl, E. A., Brennan, S. E., Chou, R., Glanville, J., Grimshaw, J. M., Hrobjartsson, A., Lalu, M. M., Li, T., Loder, E. W., Mayo- Wilson, E., McDonald, S., & Moher, D. (2021). The PRISMA 2020 statement: An updated guideline for reporting systematic reviews. BMJ, 372, Article n71. https://doi.org/10.1136/bmj.n71 Pereira, C., Pinheiro do Vale, J. S., de Oliveira, W. P., Pinto, D., Cal, R., de Azevedo, Y. J., & Bahmad, F., Jr. (2021). Aquatic physiotherapy: A vestibular rehabilitation option. Brazilian Journal of Otorhinolaryngology, 87(6), 649–654. https://doi.org/10.1016/j.bjorl.2019.12.003 PMid: 32035856 Polit, D. F., & Beck, C.T. (2018). Essentials of nursing research: Appraising evidence for nursing practice (9th Ed.). Lippincott Williams & Wilkins. Rassaian, N., Sadeghi, N. G., Sabetazad, B., McNerney, K. M., Burkard, R. F., & Sadeghi, S. G. (2019). Using unidirectional rotations to improve vestibular system asymmetry in patients with vestibular dysfunction. Journal of Visualized Experiments, 150, Article e60053. https://doi.org/10.3791/60053 PMid: 31524871; PMCid: PMC8055379 Rodrigues, D. L., Ledesma, A., de Oliveira, C., & Bahamad Junior, F. (2018). Physical therapy for posterior and horizontal canal benign paroxysmal positional vertigo: Long-term effect and recurrence: A systematic review. International Archives of Otorhinolaryngology, 22(4), 455–459. https://doi.org/10.1055/s-0037-1604345 PMid: 30357032; PMCid: PMC6197962 38 Zorman, L., & Goubar, P., (2024)/Obzornik zdravstvene nege, 58(1), pp. 28–38. Rufa, A., & Shaikh, A. G. (2018). Ocular motor and vestibular deficits in neurometabolic, neurogenetic, and neurodegenerative diseases. Frontiers in Neurology, 9, Article 567. https://doi.org/10.3389/fneur.2018.00567 PMid: 30072945; PMCid: PMC6058526 Saki, N., Bayat, A., Nikakhlagh, S., & Mirmomeni, G. (2020). Vestibular rehabilitation therapy in combination with Transcranial Direct Current Stimulation (tDCS) for treatment of chronic vestibular dysfunction in the elderly: A doubleblind randomized controlled trial. Brazilian Journal of Otorhinolaryngology, 88(5), 758-766. https://doi.org/10.1016/j.bjorl.2020.11.004 PMid: 33339758 Shumway-Cook, A. (2007). Vestibular rehabilitation: An effective, evidence-based treatment. Vestibular Disorders Association. https://vestibular.org/sites/default/files/page_files/Vestibular%20 Rehabilitation_0.pdf Stanton, M., & Freeman, A. M. (2022). Vertigo. In StatPearls. StatPearls Publishing. PMid: 29493978 Sulway, S., & Whitney, S. L. (2019). Advances in vestibular rehabilitation. In J. Lea, D. Pothier (Eds), Advances in oto-rhino- laryngology (pp. 164–169). S. Karger AG https://doi.org/10.1159/000490285 PMid: 30947180 Synnott, E. & Baker, K. (2020). The Effectiveness of vestibular rehabilitation on balance related impairments among multiple sclerosis patients: A systematic review. Journal of Multiple Sclerosis, 7(1), 1–8. https://www.iomcworld.org/open-access/the-effectiveness- of-vestibular-rehabilitation-on-balance-related-impairments- among-multiple-sclerosis-patients-a-systematic-revie-53345.html Tjernström, F., Zur, O., & Jahn, K. (2016). Current concepts and future approaches to vestibular rehabilitation. Journal of Neurology, 263(Suppl 1), S65–S70. https://doi.org/10.1007/s00415-015-7914-1 PMid:27083886; PMCid:PMC4833789 Vaismoradi, M., Turunen, H., & Bondas, T. (2013). Content analysis and thematic analysis: Implications for conducting a qualitative descriptive study. Nursing & Health Sciences, 15(3), 398–405. https://doi.org/10.1111/nhs.12048 PMid:23480423 Viziano, A., Micarelli, A., Augimeri, I., Micarelli, D., & Alessandrini, M. (2019). Long-term effects of vestibular rehabilitation and head-mounted gaming task procedure in unilateral vestibular hypofunction: A 12-month follow-up of a randomized controlled trial. Clinical Rehabilitation, 33(1), 24–33. https://doi.org/10.1177/0269215518788598 PMid: 30012022 Wang, J., Gong, J., Sui, X., Wang, L., Zhu, L., & Sun, D. (2021). An effect analysis of vestibular rehabilitation training in vertigo treatment. American Journal of Translational Research, 13(4), 3494–3500. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8129239/ PMid: 34017527; PMCid: PMC8129239 Wu, S., Chen, J., Wang, S., Jiang, M., Wang, X., & Wen, Y. (2018). Effect of tai chi exercise on balance function of stroke patients: A meta-analysis. Medical Science Monitor Basic Research, 24, 210–215. https://doi.org/10.12659/MSMBR.911951 PMid: 30504762; PMCid: PMC6289026 Yesantharao, L. V., Rosenberg, P., Oh, E., Leoutsakos, J., Munro, C. A., & Agrawal, Y. (2022). Vestibular therapy to reduce falls in people with Alzheimer's disease: study protocol for a pilot randomized controlled trial. Pilot and Feasibility Studies, 8(1), Article 167. https://doi.org/10.1186/s40814-022-01133-w PMid: 35918757; PMCid: PMC9344717 Citirajte kot/Cite as: Zorman, L., & Goubar, P. (2024). Metode vestibularne terapije in njihov vpliv na kakovost življenja odraslih oseb z motnjami v delovanju vestibularnega sistema: pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 58(1), 28–38. https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3205