1 CENA 150 din - Leto XL - Št. 46
Kranj, torek, 16. junija 198'
LET
GLASIU SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKI
Jaka Zupan
Standard ščitimo na kmetov račun
Ivan Oman
Kmet je vedno vse zdržal. Bo tudi tokrat?
Marijan Peternelj
Postavimo kmeta na mesto, ki mu pripada
Jože Šavor
je kmetijstvo enakovredno sopotnik gospodarstva?
.    Partizanske poti so jih povezale — Več tisoč nekdanjih aktivistov in borcev se je v nedeljo °P<>ldan zbralo v Komendi na 19. zboru gorenjskih aktivistov in borcev. Pozdravil jih je Davorin regorič, predsednik občinske konference socialistične zveze Kamnik in poudaril, da naj bo par-'atiski boj svetal zgled za premagovanje današnjih težav. Slavnostni govornik je bil Jože Smole, Predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije (poudarke iz njegovega govora sh-1'^8!1!0 na 2. strani), sledil pa je bogat kulturni program, v katerem so sodelovali mešani pev-1 z')ori iz Orne, Most, Kamnika in Komende in je igral pihalni orkester Solidarnost.
lim - Foto: D. Dolenc
J^°s prvič ^£^njski gori
/Hj in start ^lesarjev
K*Sska KOra- 15 iun'ia
vkjjj- *a gora se letos prvič $arsk* a V "^narodno kole-tos *° dirko po Jugoslaviji. L> Wni T sP°redu že 43. tekma, ^rini °Bor(:i P« so se z direk
V trgovinah zmanjkuje jogurta in smetane
Negotova oskrba
—-6U1L1 pa so se z direK-3om dirke dogovorili, da bo v h \e,k- 19. junija približno ob
■A5 pred hotelom I^ek cilj Pt»imivr <taPe od Ajdovščine lfjr,K Vršiča do Kranjske gore. pr 0sa'ji bodo v Kranjski gori tod u°Čili' naslednji dan pa od-l q krenili nU novo etapo. Start pr J soboto, 20. junija ob 10.15 <lo l   telom Lt>k Kolesarji bo
ili v cesti
•-tuiDiti Lok. Kolesarji s. skozi Kranjsko goro voz j. "leni skupi
ni, na glavni c j? b« vožnja sproščena. Vključi ttiV Pomeinbno kol.-..usko pri ?Wtev je uspeh za Kranjsko gO; ^.'Pomemben s turističnega vl
vp- Pričakovati je, da bo odslej i sanjski gori stalno etapni cilj l ,slart največje jugoslovanske cesarske prireditve.
J, K.
Kranj, 12. junija — Čeprav ima kranjska mlekarna zadostne predelovalne zmogljivosti in tudi dovolj mleka (odkup je letos za šest odstotkov večji' kot lani), zadnje dni oskrba z mlečnimi izdelki na Gorenjskem ni zadovoljiva, v trgovi nah zlasti v popoldanskem času že zmanjkuje jogurta sladke in kisle smetane' lahko pa se zgodi, da bo v nekaj tednih začelo primanjkovati tudi kon-zumnega mleka. Razlog je nenavaden: mlekarni primanjkuje embalaže oziroma plastičnih lončkov, ki jih dobavlja Međimurje Plot iz Čakovca. Izdelovalec se izgovarja na pomanjkanje uvožene surovine in na cenovna neskladja, ki mu prinašajo izgubo. V Mlekarni zdaj z embalažo skrajno varčujejo: proizvodnjo jogurta ter sladke in kisle smetane so domala prepolovili, več mleka pa predelajo v sire ali ga prodajo. Zaloge plastičnih lonč-
kov zadoščajo (ob omejenih količinah) le še za deset dni, zaloge embalaže za konzumno mleko za približno en mesec. V podobnem položaju so tudi druge mlekarne v Sloveniji; sposojanje embalaže pa praktično ni mogoče, ker ima vsaka drugačen stroj za zapiranje, lončkov.
Kranjska Mlekarna ima poleg težav z embalažo še velike finančne probleme. Ob četrtletju je imela za 38 milijonov dinarjev izgube. Odkar se je 16. maja letos odkupna cena mleka dvignila za dobrih 17 odstotkov, cene konzumnega mleka in mlečnih izdelkov pa so ostale nespremenjene, imajo pri predelavi vsakega litra mleka 18,81 dinarja izgube, kar jim bo do 21. junija, ko pričakujejo »odmrznitev«, prineslo za domala 80 milijonov dinarjev izgube.
C. Zaplotnik
Centralni komite ZKS o drobnem gospodarstvu
Lii J/^k'ittna, 15. junija — Včeraj je bila v ^oljarn ». seja centralnega komiteja Zve pr   ^miinistov Slovenije, na kateri so r.i/. duli     ' ° 'dejnopolitičnih vprašanjih na-J jega  razvoja  drobnega gospodarstva
Pri
nas
da
Na podlagi ocen iz razprave je razvidno, so občine različno pospeševale razvoj * opnega gospodarstva. Tako imajo nekate-hov° ra/Vnine programe m spremljajo nji . vo Uresničevanje, drugod pa o programih " o razmišljajo. Ugotovljeno je tudi. da so nJi zakonski predpisi /ugotavljajo manj fljjpdon položaj organizacijam združenega -..^ v okviru drobnega gospodarstva Ja\ na *um?t*^a ,u<1' opozorila, da se morajo ko na vseh ravneh /av/.eti za hitrejši >bnega gospodarstva v Sloveniji m i<> angažirati pri dograjevanju /ve
zne in republiške zakonodaje v zvezi z drobnim gospodarstvom. Največ predlogov in konkretnih pripomb pa se nanaša na spremembe v davčni politiki, ki naj omogoči večje vlaganje v nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva, večje vlaganje v osnovna sredstva, priznava olajšave nekaterim deficitarnim dejavnostim v občinah in obrtnikom — začetnikom, stimulira izvoz, omogoča vlaganje v energetske objekte in dodatno zaposlovanje delavcev. Pri tem naj bi nudili tudi ugodnejše kredite, ustanavljali naj bi sklade za pospeševanje drobnega gospodarstva po občinah. Rečeno je bilo tudi, da se koopera-cijski odnosi prepočasi razvijajo.-Posebej je bilo poudarjeno, da je treba poenostaviti predpise glede upravljanja, vodenja, evidence in režije v organizacijah združenega dela drobnega go» podarstva D d
Maj ski ples številk
Že sredi junija, ne šele julija, so se v slovenski gospodarski zbornici odločili za majsko analizo. Naglico narekujejo kritične razmere v gospodarstvu, predvsem pri industrijski proizvodnji in izvozu, ter seveda želja, da bi gospodarske tokove obrnili k letošnji resoluciji.
Ekonomska politika je na začetku leta mnogo obljubljala, predvsem ofenzivno izvozno politiko, povečanje vloge trga, zmanjšanje obremenitev gospodarstva, praksa je precej drugačna. Gospodarstveniki pravijo, da prehodno obdobje postaja sistem, namesto da bi nas približevalo obljubljenim pogojem gospodarjenja, nas od njih oddaljuje.
Dodatne težave povzroča podatkovna zmeda. Zaradi novega obračunskega sistema rezultati gospodarjenja z lanskimi niso primerljivi, statistika
pa pošilja drugačne podatke o zunanjetrgovinski menjavi kot Narodna banka, v zbornici so jih zato primerjalno izračunali sami.
Vrtoglavi majski ples številk pravi, da je inflacija, računana po maloprodajnih cenah, že več kot 100-odstotna, nakazuje nadaljno rast, po nekaterih ocenah 7- odstotno mesečno. Njeni bistveni vzroki torej niso odstranjeni. Jugoslovanski izvoz na Zahod ostaja na lanski ravni, v Sloveniji se je celo zmanjšal za 4 odstotke v primerjavi z enakim lanskim razdobjem. Naše možnosti odplačevanja tujega dolga, uvoza iz-delavnega materiala in posebej tehnološke prenove so bistveno zožene, če bi hoteli vse to zadovoljivo reševati, bi moral izvoz na Zahod letno stvarno porasti za 15 odstotkov. Kako upadanje izvoza zmanjšuje
možnosti uvoza navsezadnje kažejo tudi zadnje podražitve bencina, cigaret in povišanje prometnih davkov, saj je zaradi manjšega uvoza manj tudi carinskih dajatev v zvezni proračun, praznijo pa ga seveda tudi izvozne spodbude, ki sicer dokaj neučinkovito nadomeščajo nestvarni tečaj dinarja.
Gospodarstveniki pa vladi najbolj zamerijo, ker je samostojnost delovnih organizacij in s tem odgovornost na najnižji ravni zadnjih let. Kar okoli 70 odstotkov cen je pod takšno ali drugačno kontrolo, kar neposredno vpliva na povečanje izgub, manjšo produkcijo in slabšo izbiro blaga na trgu.
Vrtoglavi ples številk bodo ustavila le odločna dejanja, z razpravami in analizami res ni več pametno izgubljati časa.'
M. Volčjak
Razvojni dnevi
Kibernetike
Kranj, junij — V torek, 16. junija ob 9. uri bodo v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo o raziskavah, podpornih dejavnostih razvojno raziskovalnega dela in razvojnih usmeritvah Iskri-ne tovarne Kibernetika v Kranju. Spremljala bo »Razvojne dneve« Kibernetike, ki bodo potekali do četrtka, 18. junija, namenjeni pa so seznanitvi javnosti pa tudi delavcev Kibernetike z razvojnimi dosežki in namerami tovarne. Povabili so tudi predstavnike družbenopolitičnega življenja kranjske občine, banke, gospodarske zbornice, predavatelje z univerze in mladino.
Gorenjski radio
Proizvodno tekmovanje kovinarjev — Minulo soboto je bilo po vsej Gorenjski proizvodno tekmovanje gorenjskih kovinarjev, avtomehanikarjev in voznikov. Prijavilo se je 196 tekmovalcev, vendar se vsi tekmovanja niso udeležili, tako da so na primer v leski Verigi tekmovali [C trije strojni kovači z vse Gorenjske. Na sliki: tekmovalec — avtomehanik v Integralu na Jesenicah. — Foto: G. Sinik
tinc), da naj bi gorenj dobno vlogo, kot jo žt
razpravi tudi ze pred k skupni radijski postaji.
ciji po-Druga
A Zalar
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS
LETALIŠČE
BRNIK
TEL.:22-347
Poudarki iz govora Jožeta Smoleta, predsednika republiške konference socialistične zveze Slovenije, na 19. zboru aktivistov v Komendi
Slovenci nismo ravnodušni do Kosova
Potem ko je Jože Smole na kratko orisal potek razvoja narodnoosvobodilnega gibanja in boja pri nas, od prvih ilegalcev in prvega pomembnega posvetovanja aktivistov pred 43 leti na Jelovici, I. pokrajinske konference Delavske enotnosti, partijskega posvetovanja in vlogo Osvobodilne fronte v tem gibanju in boju, je orisal tudi vlogo socialistične zveze v današnjem trenutku, ko nas pestijo številni gospodarski problemi, ko je enotnost jugoslovanskih narodov načeta, eden največjih problemov pa je brez dvoma položaj na Kosovu.
• Ce demokratizacije našega življenja ne mislimo izpeljati v vseh procesih odločanja, se moramo zavedati, da bodo številna prizadevanja za nujni, hitrejši napredek še naprej jalova, zaupanje delovnih ljudi in občanov pa omajano. Sedanje razmere pa nam takšnega početja prav gotovo ne dopuščajo.
V Jugoslaviji si želimo trdno samoupravno socialistično skupnost, ki nam bo dajala poroštvo tudi za jutrišnji dan. In ko govorim o našem skupnem jutri, mislim tudi na izjemni pomen in težo bratstva in enotnosti v tej skupnosti, na spoštovanje različnosti in človeka v njej. Zato čutim svojo dolžnost, da tokrat opozorim na izjemni pomen in nujno hitrejše reševanje problemov v socialistični avtonomni pokrajini Kosovo. In prav tukaj je vloga socialistične zveze nezamenljiva, saj se zaenkrat rešujejo prav ti pereči problemi še vedno predvsem na državni oziroma partijski ravni. Mi pa moramo graditi socialistično zvezo tako, da bo črpala svojo ustvarjalno moč in prodornost iz razpoloženja, volje množic, ki so obenem njen najpomembnejši dejavnik. Se toliko pomembnejši prav v konkretnem primeru, kjer lahko le na tak način presežemo tudi nezdravo vzdušje medsebojnega nezaupanja, ki ga sejejo med nas šovinisti in nacionalisti ter tudi na tak način zastrupljajo naše medsebojne odnose in blatijo naša občutja.
• V prid sožitju in nadaljnjemu medsebojnemu sodelovanju bi želel zato poudariti izrecni pomen dvojezičnega šolstva na Koso-vem, kajti prav to predstavlja stopnjo ravni neke kulture in je odraz medsebojnega spoštovanja narodov in narodnosti. Kompletna problematika avtonomne pokrajine Kosovo pa terja tudi spremembe na ekonomskem področju, pri čemer je izjemnega pomena sistematično vlaganje v gospodarski razvoj avtonomne pokrajine, ki pa mora investitorju ponuditi tudi ustrezna jamstva. Pri tem je za celotno jugoslovansko skupnost, pa tudi za Kosovo, temeljnega pomena svobodno kroženje kapitala. Neposredna vlaganja, ki jih je potrebno spodbujati v še večjem obsegu kot doslej, pa so nedvomno dobrobit in najboljše poroštvo hitrejšega razvoja na tem pomembnem področju Jugoslavije.
0 Današnje, še vedno ne povsem urejene razmere na Kosovu so naša skupna jugoslovanska bolečina. Včasih nam prigovarjajo, da mi, Slovenci, ne čutimo z dogajanji na Kosovu. To ni res. Prav napsrotno. Ta problematika se tiče Slovencev v prav tolikšni meri kot srbskega in črnogorskega naroda, enako kot albanske narodnosti, skratka, prav toliko kot vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Pojavi skaljenih mednacionalnih odnosov obremenjujejo, seveda, predvsem stanje na Kosovu in v Srbiji, vendar pa sočasno bremenijo tudi odnose v vsej Jugoslaviji. Zelo prizadeto čutimo s srbskimi in črnogorskimi družinami, ki so se pod pritiskom izselile s Kosova. Storiti je treba vse, da se preseljevanje preneha in da se te srbske in črnogorske družine vrnejo na Kosovo. Čutimo tudi z vsemi tistimi ljudmi na Kosovu, ki so prizadeti glede svojih osnovnih pravic ali pa so jim celo okrnjene.
• Vsak pojav šovinizma, sleherna nacionalna nestrpnost, vsako sejanje nezaupanja med ljudmi, ne glede iz česa izvira, je izredno negativno. V mnogih dokumentih, ki so bili sprejeti, je upravičeno poudarjeno, da je rešitev za nakopičene probleme in perspe ktiva razvoja na Kosovem zgolj v dobrih mednacionalnih odnosih, v medsebojnem spoštovanju, v resničnem sožitju Albancev, Srbov, Črnogorcev in drugih, v svobodnem in enakopravnem položaju vseh občanov Kosova. Prav zato, spoštovane tovarišice in tovariši, ker problematiko Kosova Slovenci občutimo z vso prizadetostjo, izražamo tudi na tem zborovanju našo iskreno željo, da bi se stanje na Kosovu čimprej povsem stabiliziralo na dogovorjenih osnovah.
Iskra na Blejski Dobravi mora ostati
Jesenice, 10. junija — Na razširjeni seji komiteja ZKS Jesenice so komunisti razpravljali o razmerah v temeljni organizaciji Iskre na Blejski Dobravi. Nedopustno je, da se mora za krizo za govarjati direktor, ki je šele dva meseca na tem delovnem mestu. Kdo so pravi krivci?
Na minuli razširjeni seji občinskega komiteja ZKS .Jesenice so jeseniški komunisti s predstavniki delovne organizacije Iskra Telemati ka iz Kranja obširno razpravljali o problemih temeljne organizacije na Blejski Dobravi.
Temeljna organizacija ima zastarel program, dela pa ima le se za 19 dni. Kopičijo se zaloge, izguba je velika, zato je zdaj lil delavcev od skupuj 460 na prisilnem dopustu. Iskra zatorej predvideva ker m novega programa — da bo tovarno na Dobravi postopoma zaprla.
Tiiindva|set temeljnih organizacij iz leseniške občine ima sede/ zunaj jeseniške občine. Iskrm delež v gospodarstvu občine je 3,6-od-stotem v doseženem dohodku 3 odstoten, od 100 dinarjev sredstev za skupni) porabo pa prispeva 3,2 dinarja. Res ni veliko, če vzamemo vse posledice, pa jo razumljiva jeseniška skrb, kaj bo s 4(i(l delavci, /a kate.e Iskra ne more najti primernega programa
Komuniste |« motilo, da je Iskra na Dobrav i dolm ala vedno le zastarele programe, da je bila informacija o poslovnem rezultatu ueob-lektivna in da se |e za sanacijskim programom v resnici skrivala le likvidacija Terjali IC odgovornost za razmere, saj je nedopustno, da se mora za krizo zagovarjati direktor, ki je Sele dva meseca na tem delovnem mestu . .
Dokler ne bo ustrezne rešitve za Iskro na Blejski Dobravi, bodo delavci na prisilnem dopustu, kar pa n. ustrezna rešitev, je pa velika koda za družbena sredstva in negotovost za zaposlene. Delavci imajo zakonito pravico do proizvodnje in ustvarjanja dohodka, se posebej, ce sami niso krivi za razmere. Zato upravičeno zavračajo ukinjanje te maline organizacije in terjajo proizvodni program, ki jim bo zagota vljal delo ni dohodek, s katerim bodo lahko plačali vse obveznosti
.Jeseniški komunisti zatorej ne nameravajo popustiti, prav tako ne izvršni svet in jeseniška občinska skupščina. Poudarjajo, da pri reševanju težav V Iskri nameravajo sodelovati, nikakor pa ne nameravalo namesto nje iskati nadomestne proizvodnjo Temeljna organizacija na Blejski Dobravi mora ostud, delavci morajo dobiti delo m zato ne bodo privolili v postopno zmanjšanje števila zaposlenih.
Drugo pomembno vprašanje, ki SO ga vedno znova začenjali }«M niški komunisti, pa |e v p) asunjo odgov o, nosti, ne le vodilnih, k. sod,, bravsko Iskro spravil, v tak brezizhoden polotaj, temveč odgovornosti vse delovne organizacije in sestavljen.- organizacije do posledic, ki so poslale br.v.upn«- in krute do samih delavcev, l.e ti so zdaj brez prave socialne varnosti, saj je S04 lalna varnost v vseh sistemih, ne le v sona lističnem, bila in bo vedno le dalo
.      i). Spat]
Seje zborov tržiške občinske skupščine
Delegatsko delo, gospodarjenje in še kaj
Tržič, 15. junija — Tržiška občinska skupščina je za ta teden sklicala delegate na seje svojih zborov. Seja družbenopolitičnega zbora bo v torek, 16. junija 1987, ob 18. uri, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa se bodo sestali dan zatem ob isti uri.
Na dnevnem redu je pregled več področij dejavnosti. Delegati bodo najprej obravnavali poročilo o aktivnosti skupine delegatov, ki delegira delegata v zbor občin skupščine SRS, pa poročilo o aktivnosti delegatov v zboru združenega dela republiške skupščine. Iz obeh poročil je razvidno, da so delegati obeh zborov uspešno delali, saj so od marca do maja letos imeli več predlogov in pripomb k obravnavanim vprašanjem. Njihov amandma k družbenemu dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o skupnih osno-
vah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS so tudi sprejeli.
Razpravi o programu aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela upravnih organov in strokovnih služb sis v tržiški občini bo sledila obravnava poročila o gospodarjenju v občini v prvem trimesečju letos. Zatem bodo pregledali še analizo zaposlovanja in kadrovskega razvoja v občini za lansko leto.
Na seji bodo med drugim sklepali o sprejemu več odlokov in podelitvi o plaket mesta Tržiča. Sprejeli bodo tudi več poročil in informacijo o predlogih za rešitev problematike paviljona NOB Tržič ter tržiške glasbene šole.
Seje pa bodo sklenili z izvolitvami sodnika za prekrške občine Tržič in sodnika temeljnega sodišča v Kranju.
S. Saje
Pohod po poteh Kamniškega bataljona
Kamnik, junija — V nedeljo, 7. junija, se je 422 pohodni-kov, mladine, otrok ter nekdanjih aktivistov in borcev, udeležilo tradicionalnega spominskega pohoda po poteh Kamniškega bataljona. Pohodniki so prehodili pot od Vegrada preko Županjih njiv in Okroglega pri Stahovici do Slevega, kjer je bilo to-variško srečanje. Na tej poti so se pohodniki poklonili spominu padlih borcev pri spomenikih, na Vegradu na Stahovici, kjer je od napada na žandarmerijsko postajo in tedanjo občino Stahovico padel prvoborec Jurij Lipnik - Jurček, na Okroglem, kjer so bile 16. aprila leta 1944 požgane hiše, in na Slevem, kjer je Zidanškova brigada 8. januarja 1945. leta v velikem snegu vodila težke boje in izgubila deset borcev. Pohod so ob krajevnem prazniku organizirali skupno krajevna skupnost Stahovica in krajevna organizacija zveze borcev in socialistične zveze Kamniška Bistrica — Godič.
D. D.
Soriška planina — uspavana lepotica ali rekreacijsko mravljišče?
Veliki načrti so zbledeli
Škofja Ix>ka, 9. junija — Razvoj Soriške planine, Sorice in podrati-tovških vasi je bila precej vroča tema pogovora na današnjem izvršnem svetu. Vroča zato, ker so veliki načrti o gradnji rekreacijskega centra na Soriški planini spričo neugodnih gospodarskih gibanj zbledeli, kaj namesto njih ponuditi domačinom, ki hočejo zidati in služiti kruh doma, pa je bilo malce nejasno. Nekateri so menili, da pač ni nobene nuje tiščati v naložbe, za katere ni denarja, in da ni prav nobene škode, če Soriška planina še nekaj časa ostane naravna, neoskrunjena, drugi so se opredeljevali za postopen razvoj, vlaganja v okviru denarnih možnosti.
Prevladali so drugi, in sicer z močnim argumentom, da je treba na Soriški planini in v Sorici zgraditi komunalno infrastrukturo, četudi ne bo nobene nove turistične sobe, restavracije, penziona, trgovine. Soriška planina nima niti vode (že v sedanjih navalih smučarjev jo morajo voziti s cisternami), nima tele fona, električni kabel ne prenese nobenega priključka več, z eno besedo, /graditi bo treba po polno osnovno komunalno omrežje. Nekako realne možnosti za to so do leta 1995.
Če se bo komunala razvijala, potem tudi ni nobene tehtne ovi re, zakaj se kot turistično - rekreacijska točka, namenjena predvsem za domačine, I.očane, ne bi razvijali tudi Soriška planina in Sonca. Seveda pa ne po velikih načrtih iz urbanističnega in zazidalnega načrta, sprejetih 1980. in 1983. leta, ki med drugim predvidevata gradnjo turistično gostinskih objektov na Soriški planini s 1640 sedeži in 1550 ležišči, dveh vlečnic in pe-
tih sedežnic ter ureditev 50 ho k tarov smučišč.
Skupina strokovnjakov, ki jo je imenoval izvršni svet lansko poletje, je pripravila precej skr cone načrte Ob izgradnji komu nalne infrastrukture naj bi Soriška planina dobila približno tristo novih ležišč in centralno restavracijo, zidali pa naj bi predvsem v Sorici in ne ob žičnicah. Načrt podpira tudi kmečki turizem in druge vzporedne dejav nosti, neobhodne za vsak razvit rekreacijski center. Najbolj ki slo jabolko, v katerega bo treba najprej ugrizniti, je - kot rečeno - komunala; po grobih računih bo cena zanjo deset milijo nov dinarjev na eno od tristo postelj. Tako za občino kot bodoče investitorje bo zalogaj velik.
Upajmo, da se tudi ta ne bo zataknil v grlu. Investitorje bi morda kazalo iskati v katerem od uspešnejših podjetij (po vzoru Rogla Unior, Črni vrh K ta), morda železnikarsko Iskro, in med zasebniki.
11 Jelovčan
Srečanje koroških in gorenjskih cestarjev — Zc nekaj let traja tradicionalno prijateljsko srečanje cestarjev / avstrijske Koroške in Cestnega podjetja Kranj na (ioienjskem V soboto so bili prireditelji srečanja, na katerem so si med drugim i/ menjali izkušnje in tudi darila ter se pomerili v nekaterih športnih tekmovanjih, delavci Cestnega podjetja Kranj. '/. av-strijsle strani so se srečanja \ Bohinjski Bis«rici mlele/ili ludi predsednik koroškega deželnega /bora in podpredsednik društva avstrijsko jugoslovanskega prijateljstva JomI Schantl, predsednik sindikata gradbenih delavcev Koroške Anton Schmol/er in tajnik društva avstrijsko jugoslovanskega prijateljstva VVerner Pressl. Goste in testne delavce / avstrijske Koroške pa so / nase strani pozdravili podpredsednica skupščine Sit Slovenije Marija Zupani« Vicaijeva, predsednik komisiji- /a mednarodno sodelovanj«- pri republiški skupščini Andrej Skrlavaj in predsednik medobčinskega sveta /SS /a Gorenjsko Branko Iskra. — A. Z.
Ključ je v približno 500 milijonih manjkajočih dinarjev za prevezave
Vse niti vodijo iz nove centrale na Trati
Škofja Loka, 12. junija — Če ji že ne rečemo evforija, je pa res, da je pridobivanje novih telefonskih priključkov (ob cestah) najbolj množična in draga komunalna akcija v loški občini. Glavni problem je osnovno omrežje s kabli in centralami. L°" čani so se s ptt podjetjem iz Kranja sporazumeli za delitev stroškov pri gradnji nove vozliščne avtomatske telefonske centrale na Trati, iz katere vodijo niti tudi v obe dolini.
Sedanja centrala je kot zamašek, ki ne prenese novih priključkov. Stavba nove centrale na Trati stoji, montaža Iskrine klasične Metaconte (namesto prvotne digitalne) centrale se bo začela te dni. Po prevezavah s stare na novo naj bi centrala končno zadihala prihodnje leto. Prav za prevezave pa je Loča-nom, ki zbirajo svojo polovico prek komunalne skupnosti, in ptt podjetju zmanjkalo približno 500 milijonov dinarjev. Obe strani mrzlično iščeta denar, ki je ključ za pogon nove centrale in hkrati tudi vstopnica v omrežje za krajevne mreže, ki jih gradijo pri Sv. Duhu, na Trati, Godešiču, v Retečah in Hrastnici.
Dejali smo, da vse niti vodijo iz nove centrale na Trati. Tako tudi kabel od Škofje Loke do Žirov, ki bo letos predvidoma plačan in prihodnje leto položen, a bo neizkoriščen počival v zemlji, če vozliščna centrala na Trati ne bo vključena v promet Kabel je bil sicer v občinskih in poštnih planih načrtovan šele za konec te petletke, vendar so na pritisk tovarn iz Gorenje vasi in Žirov, ki so domala odrezane od zvez s svetom, z nakupom pohiteli.
Za poštarje je kabel nebodigatreba, saj celo za dogovorjena vlaganja s težavo zberejo skupaj potrebne deleže. Zvezna vlada je s tem, ko drži roko nad cenami poštnih storitev, očitno prepričana, da bo standard delovnega čoveka zavarovala pri znamki in telefonskem klicu. Tako je poštarje strah vsakega novega krajevnega omrežja, četudi ga krajani sami zgradijo, saj novo omrežje pomeni tudi take in take stroške vzdrževanja.
Zaradi prehitevanja bodo morali Ločani oziroma zainteresirane tovarne osnovni kabel Škofja Loka-Žiri plačati sami-Kabel bo dal možnost za povečanje centrale v Poljanah, na katero se bosta lahko priključili krajevni omrežji Log in Zminec, še posebej pa dvorec na Visokem, v katerega obnovo bo vloženega ogromno denarja, ki brez telefona ne bo hasnil. Večji centrali bosta nujno tudi v Gorenji vasi in Žireh. Za žirovsko iščejo rešitev pod streho nove blagovnice, ki jo bodo začeli graditi prihodnje leto. Pri naložbi je glavna Alpina.
Razen loške centrale, ki bo po prevezavah na novo centralo razbremenjena, bo torej treba povečati vse, tudi centralo v Železnikih, iz katere bo vodil osnovni kabel še v Sorico in Davco, kjer bosta tudi centrali. Vaščani že zbirajo denar in material za krajevni mreži.
Cilj, da bo vsak loški občan, ki bo hotel imeti telefon, lahko dobil številko, ostaja realen kljub rahlim odmikom, kljub teza; vam z denarjem, zlasti na poštarski strani, s katerimi LoČaO' vsemu navzlic zdaj solidno sodelujejo.
H. Jelovčan
Akutalne idejnopolitične razmere v družbi i*1 ZKS_
Vsebina gradiva mora zaživeti
Tržič, 11. junija — Predsedstvo občinske konference ZKS v žicu je svojo 1 !. sojo posvetilo obravnavi gradiva Aktualne idejnoj, litične razmere v družbi in ZKS. Sekretar konference Jože Kl"'11'^ je v uvodu pojasnil, rla se zaradi zamude pri objavi in omejeneg'J % sega gradiva v osnovnih organizacijah ne bodo mogli seznami njim pred sojo komiteja     ZKS     Tržič.      Predsedstvo je lUlt0)tj|i z.nanil, da 50 sekretarji osnovnih organizacij na nedavnih pO SV*' ugodno ocenili vsebino gradiva, saj zajema vsa pereča vprašanja našnjega časa  Posebnih pripomb zato niso imeli, izrazili pa s<) ' trebo po odločnem izpolnjevanju vsega zapisanega. m
Tudi člani predsedstva so največ besed namenih ocenjt'Va gradiva, za katerega je eden od razpravljalcev dejal, da lahko p° no priročnik za nadaljnje delo komunistov, ("'oprav |e dnevni red povedoval obenem oceno razmer v občini / vidika gradiva, pa s<) pravo 0 konkretnih problemih sklenili preložiti na sejo občinS* komiteja ZKS.
(dede na dejstvo, da gradivo se ni znano sir-.emu krogu ti ■ i1' h>r«"j te/k,, pričakovan širšo in poglobljeno razpravo k«"^ nistov na bližnji seji. In vendar bi morah, kot je opozoril preds«'d fltj CK ZKS med sejo predsedstva v Tržiču, na osnovi gradiva spo'%. domač«- težave ter jih na vsak način tudi rešiti! Če tega ne bodo rili, bodo lahko pozneje ponovno ugotavljali, da je se eno od d° •
sU>
M*«
gradiv ostalo le na papirju, njegova vsebina pa ni zaživela v pi'U
ksl.
Ogled lanskih pridobitev - V občinski cestno komunali* skupnosti Školja Loka so /« lani načrtovali, da si s pred*tav* niki Občina in posameznimi Izvajalci t«-r predstavniki ki"j*'v" nih skupnosti ogledajo nekaO-ie regionalni- in lokalu«- f*'*^ ter druge komunaln«- tdijekle, ki so bili v inmolein letu lf|J jeni v občini. Slabo vreme je načrtovano ekskurzijo pi«l»,rt.i lo. Program ogleda pa so uresničili minuli p«-t«-k in s«- "krtt pn-pret ali, tla j«- bilo lani na komunalno cestnem po«''«1*"!1, V ODČlnl OpravftaiMgM veliko delu. Marsikje pa se ukcije /,,lJj nadaljujejo, kot mi primer pri Bi« karju v l>av«i, kjer j«" "I*,. m«-|a med (dninama Škofja l.<»kn in Idrija Tu prav /.daj ** • la\«i /idgrada i/ Idrije gradijo «»slo do Vrbovca V ,)w čl.—A. 2.
10REK, 16. JUNIJA 1987
GOSPODARSTVO
.3. STRAN ©SMlHojJ©ISnGLAS
Nzanimanja za delavska tekmovanja 250 sprememb ....... " tj-__:  19 _ To Ani cn nr\ nhrinnh dfdlile
Minulo soboto so po vseh petih gorenjskih občinah potekala tradicionalna delovna tekmovanja gorenjskih kovinarjev, avtomehani-ka'jev, avtoelektrikarjev in voznikov. V leski Verigi so tekmovali le trije strojni kovači in tudi povsod drugod je bilo tekmovalcev *natno manj kot minula leta. ___
, Organizacijski odbor pri medicinskem svetu Zveze sindi-*at°v za Gorenjsko je minulo *boto organiziral tradicionalno povno tekmovanje gorenjskih K°vinarjev, avtomehanikarjev, Moelektrikarjev in voznikov, jkgijsko tekmovanje v vseh pe-,lh gorenjskih občinah je pote-*al° kot izbirno tekmovanje komarjev za slovensko tekmova-nje v spomin Franca Leskoška "Luke, ki bo 26. in 27. junija. .Tekmovali so v dvajsetih poličih. Teoretično preverjanje barija je potekalo v izpolnjeva-.lu testov s strokovnega področ-la:varstva pri delu in samoupravlja. V praktičnem delu so ?*0r&li reševati posamezne kontne naloge in kar najbolje iz-li- izdelek- Tekmovalci so se orali v centru srednjega usmer-ceVe8a izobraževanja na Jeseni->ah (varilci  in konstrukcijski j'lučavničarji), v Integralu na ^enicah (avtomehaniki in voz-cak avt°busov), v Verigi v Les-žj.h (strojni kovači), v Peku v Tr-?J' (rezkalci), v Iskri Kiberneti-li !. F,visilci). v Iskrini srednji šo-anju (elektril elezniki (strugarji-orod-
poleg vprašanj iz teorije izdelati tudi ležaj, ki zahteva precej prakse in natančnosti. Mislim, da od tekmovanja odvračajo predvsem teoretična vprašanja,
»Večkrat sem se udeležil teh tekmovanj. Zanimiva se mi zdijo zato, ker se v enakih poklicih pomerimo med seboj in preskusimo znanje. V našem poklicu je treba precej natančnosti, odločajo stotinke, zato je zmaga še toliko bolj dragocena. V trži-škem Peku pa imajo rezkalci dovolj dela, zato je bil Peko tudi organizator tekmovanja rezkal-cev.« ,
Franc Morič iz jeseniške Železarne je tekmoval med elektri-karji v Iskrini srednji šoli v Kranju: »Sem obratni elektrikar v temeljni organizaciji Vzdrževanje v jeseniški Železarni, že
jsl^. Kranju (elektrikarji) in v
^ekmovalcev je bilo znatno j^ni kot minula leta, kar kaže
a to» da zanimanje za taka tek-k°vanja upada. Predvsem zato, *th  razen  moralnih priznanj
^.govalci v posameznih kate--er,jah nimajo ničesar drugega,
Uk r*v-Se prav na tekmovanim |ajH.fei° k°t odlični v svojih po-J: c,">. V delovnem okolju, ka-n.?r ae vračajo, se tudi po zmagi 0fC nV spremeni. Zato so letos Vo?.ani/atorji komajda našli do-l>an te^mova'cev za posamezne
V leski Verigi so z vse Gorenj-
tako iz samoupravljanja kot tudi druga, ki pravzaprav s samim delom in izdelkom nimajo ničesar skupnega.«
V tržiškem Peku so bili rezkalci, ki jih je bilo tudi znatno manj kot minula leta. Jože Bod-laj iz Peka pravi:
ske tek
" M.
V      tmovali le trije strojni ko Cveto Kemperle i/.Podbr
ni ZaPoslen v jeseniški Žolezar-l*f>t strojni kovač, pravi: »Več-
HihS' 'n iv sodeloval na takih ^'»vanjih. Leto« smo morali
drugim tudi zato, ker izmenjamo izkušnje.«
Franc Špelič, voznik tovornjaka iz Merkurja v Kranju: »Letos je manj tekmovalcev, iz številnih delovnih organizacij vozniki niso prišli. Mislim, da je to za voznike koristno tekmovanje. Vsak bi moral vsaj enkrat na leto skozi takšne preskuse potrditi svoje znanje in sposobnosti. Številni napravijo le enkrat v življenju izpit in potem nikoli več, to pa ni prav. Na takem tekmo-
drugič sem na takem tekmovanju. Lani sem bil v svoji skupini prvi. Mislim, da bi morali dati tem tekmovanjem večji smisel in pomen, saj se vendarle izbirajo najboljši.«
Pavle Benedik iz LTH v Škof-ji Loki je tekmoval med avtoe-lektričarji: -Lani sem bil na regijskem tekmovanju prvi in tudi letos upam na dober uspeh. Ko sem se vrnil v delovno organizacijo, so bili veseli mojega uspeha, dobil sem skromno nagrado in moralno priznanje. Mislim, da so tekmovanja koristna, med
vanju pa se ponovno preverja
vse teoretično in praktično znanje.«
D. Sedej
Posojila za prekvalifikacijo delavcev
___i_______; „
I [anJ, 10. junija — Iz kranjskega sklada skupnih rezerv naj bi Jj* namenili Telematiki 52 milijonov dinarjev, Triglav konfek-5<> nulij0„„v, Savi 20 milijonov, Kibernetiki 20 milijonov in ..^'Hirovi Creinl 5 milijonov dinarjev posojila za prekvalifika-
110 delavcev.
^Iada° -n° bodo ° ra/de,itvi letošnjih posojil odločali $ki j?v' .a.^no razdelitev pa je v sredo na seji priporočil 2atec !jSn.' svt>t- Iz sklada letos ne morejo več pokrivati izgub in tlap p 'J i(> razumljiva v razpravi izražena bojazen, ali bo de-PoireLS P(JI'ubljen za prekvalifikacijo delavcev, saj je resnično Slj§aj.nu- uli pa je morda to le drugi naslov za pokrivanje izgub, ^atan'-.Srno °dgovor, da organi sklada pri odločanju zahtevajo kont,.,(|'"' PnWam(> 111 (la odločajo le o razdelitvi, temveč tudi ^ii,,,." Ira)° porabo denarja. Ta posojila so ugodna; običajno jih
organi 1 kranj-
-Si,/Vli*1' *• laslov za pokrivanje izgub.
koM^'ne programe in da ne odločajo le o razdelitvi, temveč tudi n
30 za pet let z le okoli 10-odstotno obrestno mero.
Ča?^aJVlsl<' pOSOJilO naj hi dobila Iskra Telematika, ki se odlo-tjo p(l"SVill;,"it' ja\ nih digitalnih telefonskih central, razvoj tre sk-ih »n ' " []'' centraJ 'S*11,8 2m) in ruzv°J inteligentnih telefon sili so l,ov '('mu mora slediti tudi kadrovska politika: zapro-^Vcgv (2 milijonov dinarjev posojila za prekvalifikacijo de-Te|e " *°da, kot vse kaže, bodo dobili le tretjino tega, saj je za atiko predvidenih .72 milijonov dinarjev.
Ja, j^a tolikšno vsoto posojila je zaprosila tudi Triglav konfekci-tincjv J0 nastala t/. Tekstilindusove invalidske delavnice, že pe-^litvV''i■ ' 1,1 ,M rešiti prostorske probleme Zdaj se ob iz-
'tojjt , . ''kstdindusa iz sosednjih prostorov kaže stvarna mož-1 hi izboljšala delovne razmere, predvsem delo za invali
de. Že tretje leto pa poteka usposabljanje in prekvalificiranje delavcev, ki se pripravljajo na delo v novih prostorih. Za Triglav konfekcijo je predvidenega 50,4 milijona dinarjev posojila.
Po 20 milijonov dinarjev posojila naj bi dobili Sava in Iskra Kibernetika. Savina tozda Klinasti jermeni in Velopnevmatika v zadnjih letih slabo poslujeta, lani pa zaradi notranjega pokrivanja izgube niso prikazali. Tam je od 532 delavcev zaposlenih 337 žensk, mnoge bi morali premestiti na lažja delovna mesta, v obeh tozdih pa nameravajo ukiniti tretjo izmeno. Za prekvalifikacijo delavcev pripravljajo dohodkovno in izvozno zanimiv program. Zaprosili so za 80 milijonov dinarjev posojila. Tudi v Kibernetiki so osrednjo pozornost namenili prekvalifikaciji delavcev, saj pripravljajo naložbe v robotizacijo in krmiljenje, elektronske števce in spominske enote ter v optične naprave in informacijske sisteme. Zaprosili so za 52 milijonov dinarjev posojila.
V Alpetourovi delovni organizaciji Creina so zaradi predlanskih izgub v tozdu Proizvodnja kmetijske mehanizacije sprejeli tudi dolgoročne ukrepe za ozdravitev, ki vsebuje tudi prekvalifikacijo 35 delavcev, zato so zaprosili za 20 milijonov dinarjev posojila. Zanje je /daj predvidenih 5 milijonov dinarjev.
Za vse je torej denarja veliko premalo. Sprijazniti se bodo morali z znatno nižnjimi posojili, kot jih žele. Prav ta razkorak pa kaže, kako je v kranjskem gospodarstvu na pohodu prekvalificiranje delavcev in kako so le novi, zahtevnejši proizvodni programi izhod iz težav in izgub.
M. Volčjak
Zatiranje krompirjeve plesni
.Krompirjeva plesen ali fitoftora je naj 'J nevarno glivično obolenje krompirja, rta i*'' V toP'em m vlažnem vremenu zelo j. K"> su i in lahko v kratkem času opusto v*'s nasad; v skladišču povzroča »'.nitje
■Bolezen spoznamo po črno-rjavih pe-^,n- "koli katerih je na spodnji strani ^ažnega lista vidna bela prevleka, to so v0s°nosci s trosovniki Z njuni se bolezen ^Kodnih razmerah izredno hitro širi Op
pilile temperature za oblikovanje tro ' vnikov so med lil m 22 stoptn] Celzija.
,uJUgodr
Inejša pa je 100 odstotna relativna
Sov,
najv _
*ručna vlažnost. Trosovniki se ne obliku-'J(> pri temp,.ratiirah nad 2i\ stopinj Cel/.i n. "l ne pn relativni /račni vlažnosti pod j. Odstotki, vendar pa ostaja gliva v rast-,1(1Sb|" tkivu živa Zaradi te r.hvme last daS . M' '-ačne obolenje popeljali šele te al. ko rastline sklene)«) vrst«-     ij   '  ' '
lahw Vlaga na li8tih onrani touko ia8tt• da
^" 'rosovniki okužijo i asthne ^'"mpirjevo plesen prenašamo i/ leta -to z. oku/.cnimi gomolji. Ker je infekcij
ski potencial glive izredno velik, saj en okužen gomolj zadošča za okužbo 25 ha krompirišč, moramo saditi le neokužene gomolje. Z dušičnimi gnojili ne gnojimo preobilno, povečamo pa odmerke kalijevih gnojil, saj to gnojilo povečuje odpornost krompirja. V rastni dobi krompirja preprečimo škodo, ki jo krompirjeva plesen povzroča, /. uporabo fungicidov.
Za zatiranje krompirjeve plesni imamo na voljo sistematične (ridomil MZ 58, sandofan Z in untracol combi) in protekti-vne fungicide (bakrocid, bakreni dithan, bakreni antracol, dithane M 45, antracol in drugi). S sistematičnimi fungicidi škropimo v razmaku dveh tednov v času intenzivne rasti krompirja. Priporočamo le dvakratno uporabo sisteuukov, da se ne bi prezgodaj posivila odpornost glive proti njim. S protektivnimi fungicidi škropimo pogosteje vsak leden oziroma po vsakem
dežju, saj dež fungicid spere z rastline. Za uspešno zatiranj«' krompirjeve plesni |e poleg  rabe   minkovitih   fungicidov po-
membno še pravilno škropljenje. Krom-pirjevko moramo varovati vso rastno dobo, od prvega možnega pojava do zorenja, upoštevajoč vremenske razmere. Priporočamo, da opravite prvo škropljenje s pro-tektivnim fungicidom, drugo in tretje škropljenje pa s sistematičnim fungicidom, za vsa nadaljnja škropljenja pa ponovno uporabite protektivne fungicide. Natančna navodila o pravilnem varstvu krompirja posreduje protifitoftorna službu, ki redno objavlja priporočila v dnevnem časopisju in radiu.
Tri tedne pred izkopom moramo krom-pirjevko uničiti z desikantom (reglone 3 do 5 l/ha), du preprečimo okužbo gomoljev s krompirjevo plesnijo in črnolistno poga-vostjo krompirja. Na h«»ktar porabimo vsuj 800 1 škropilne brozge.
Z varstvom krompirja pred okužbo s krompirjevo plesnijo zavarujemo rastlin«' tudi pred črnolistno pegavostjo krompirja, večine ostalih • bokmj, glivičnih, bakterij skih ali virusnih, pa se znebimo s saditvijo razku.Vmr.a smmmsl- e»:, mater ala
Kranj, 12. junija — Te dni so po občinah dobile zamah razprave o spremembah zakona o združenem delu. V petek je bila v Kranju kritična, na trenutke celo žolčna, saj so razpravljalo zastavili vrsto načelnih vprašanj, med drugim, čemu se prav zdaj, ko nam velikih problemov ne manjka, ukvarjamo s tako podrobnimi spremembami zakona.
V občinski komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (ZZD) je več pravnikov in zanimivo je že dejstvo, da se v podrobnosti 250 sprememb niso spuščali, temveč so zastavili kopico načelnih vprašanj.
• Spremembe na področju samoupravnega odločanja in delovnih razmerij niso dovolj tehten razlog za spremembe ZZD, stvari bi, denimo, lahko uredili v zakonu o delovnih razmerjih, kakor smo to storili v Sloveniji.
• Osrednje vprašanje se nanaša na združevanja dela in sredstev, ki je v spremembah široko obdelano, jasnega odgovora, kaj je zadružna lastnina, pa ni. Sicer pa je to ustavna kategorija.
% Nasploh se okoli združevanja dela in sredstev vrtimo kot mačka okoli vrele kaše. Po eni strani bi radi angažirali vsa prosta sredstva, po drugi ne vemo, kako. Uvedimo torej borzo in delnice, ki so preskušena oblika, ne pa da po stari navadi spet iščemo nekaj izvirnega ali še naprej prakticiramo oblike, ki se v praksi niso potrdile. Seveda je tudi to ustavna kategorija.
• Gojimo iluzije, da bomo s sredstvi občanov razvili naše gospodarstvo. Tudi drugod po svetu ne igrajo več tako pomembne vloge, pomen so pridobila kapitalna združenja, v katerih je kapital tako rekoč anonimen.
%ZZD je politično-pravni akt, zgolj stroka o njem torej ne more odločati, vendar bi morali vključiti tudi izsledke socioloških raziskav, ne le stališča pravnikov. 9 Radi bi spremenili razmere in povečali učinkovitost, s spremembami pa ZZD še bolj zapletamo. Bo 250 sprememb povečalo učinkovitost?
• S spremembami se še vedno ne odrekamo zastarelemu spoznanju, da delavci v skupnih službah ne ustvarjajo nove vrednosti, čeprav vemo, da postaja znanje celo pomembnejše kot kapital in da bi morale imeti skupne službe položaj tozda tudi z obračunskega vidika.
%Kot pravniki sodimo, daje pregrešno prepisovati en zakon v drugega — zakon o skupnem prihodku in dohodku v ZZD. #Spremembe nas navdajo z občutkom, da niso naravnane k jasnemu cilju, da se torej spet pogovarjamo o za naš obstoj manj pomembnih stvareh, ne pa o bistvenih, kot so v tem trenutku, denimo, devize. Kdo bo odgovoren, da je zdaj vsa Jugoslavija zaposlena s temi razpravami, ne pa s stvarnimi problemi?
• Kaj naj rečemo pod črto teh vprašanj? Morda le to, da smo imeli v Jugoslaviji že štiri reforme, ki pa niso bile izpeljane do konca, ker smo se zadovoljili le s spremembo predpisov. Veliko težje kot predpise pa je spremeniti stvarnost, rešiti probleme. Tudi zdaj jih ne bo moč čez noč, toda brez jasno določenih ciljev, le z nadaljnjim zapletanjem zapletenega zakona, se jih vsekakor ne bo dalo. ,_. ,
M. Volcjak
IZ PELOVNIH KOLEKTIVOV
Padec kakovosti pri dobaviteljih iz Iskre
V Iskrini tovarni Telematika v Kranju načrtno spremljajo kakovost dela in izdelkov, ki se nanaša na dogovorjene kupčeve zahteve. Z doseženo stopnjo kakovosti še niso zadovoljni; na tem področju bodo morali storiti še marsikaj. Od leta 1981 načrtno spremljajo odpovedi izdelkov in ugotavljajo, da do umirjenja odpovedi prihaja v tretjem letu izdelave posameznega izdelka. Kakovost izdelkov je v veliki meri odvisna tudi od kakovosti vhodnih materialov, ugotavljajo predvsem pri aparaturni opremi. Razlog je brez dvoma v tem, da okoli 60 odstotkov sestavnih delov še nima internih standardov ali so le-ti nepopolni in neažurni. Poleg tega pa ugotavljajo tudi več kot 20 odstotkov dobav neustreznega materiala. Zanimivo je, da imajo na črni listi dobaviteljev največ Iskrinih tovarn. Na prvem mestu je Iskra Elektroliti Mokronog z 28,6 odstotka zavrnjenih dobav, na drugem Iskra TNN Novo mesto z 27,5 odstotka in na tretjem Iskra Semič s 17,6 odstotka zavrnjenih dobav. Na osnovi črne liste ugotavljajo občuten padec kakovosti pri dobaviteljih iz Iskre, komaj zaznaven padec kakovosti jugoslovanskih dobaviteljev (več kot 1 odstotek zavrnjenih dobav) in nespremenjeno raven kakovosti pri zunanjih dobaviteljih (manj kot 1 odstotek zavrnjenih dobav).
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Pri strankah sem
kot doma
Kristijan Pečnik je po poklicu krojač, vendar ga je delo zavarovalnega zastopnika tako prevzelo, da je eden najboljših delavcev pri zavarovalni skupnosti Triglav.
»Takrat, ko sem se odločil za delo zavarovalnega zastopnika, je bil glavni vzrok varstvo otrok. Tudi delo sem že poznal, saj sem v zavarovalnici delal nekaj časa tudi honorarno. V začetku sem bil predvsem zastopnik za življenjsko zavarovanje, zadnjih deset let pa se ukvarjam z imovinskih zavarovanjem. Všeč mi je delo na terenu, rad sem med ljudmi,« pravi Kristijan Pečnik.
V domove k ljudem prihajate kot eden tistih, ki vedno zahteva denar. Kako vas sprejmejo?
»Reči moram, da so se me stranke zelo privadile in da večinoma nimam težav. Seveda navadno vzdihujejo, češ ali je leto že okoli, koliko denarja bo spet odnesel in podobno. Toda, ko se vse-demo in pogovorimo, vidim, da mi ljudje zaupajo. Še pred leti je bilo s pojasnjevanjem in plačili malo težav, sedaj, ko so zneski precej visoki in ko ljudje gledajo na vsak dinar, pa je potrebnega več pogovora, več nasvetov in več pobud. Tudi jaz imam z vsako stranko več dela, saj je treba pisati vsako leto vse police znova, za vsako stvar je druga zavarovalna polica, skratka — prava papirnata vojna.«
Kdo v družini navadno skrbi za zavarovanja? »Večinoma ženske, a so tudi ivjeme, vendar več govorim in sodelujem z njimi. Zanimovo je tudi, da danes pri marsikateri hiši nimajo doma toliko denarja, kot ga je treba plačati za določena zavarovanja, zato moram marsikam po dvakrat. Vesel pa sem, ko mi je stranka ob nastali škodi hvaležna, ker sem realno zavaroval njeno imetje, kar je danes edino smiselno zavarovanje.« Foto: G. Šinik V. Stanovnik
^S^SSciJ©IEIIGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 16. JUNIJA 1
KRATKE PO GORENJSKEM
Asfaltirana cesta in telefonija — Predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel je v nedeljo popoldne na osrednji slovesnosti v počastitev praznika krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču odprl asfaltirano cesto skozi naselje, dostop in dvorišče Doma družbenih organizacij ter telefonsko omrežje za 172 priključkov v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču in Leše. Položitev asfalta je stala 50 milijonov dinarjev, gradnja omrežja pa je ocenjena na 70 milijonov dinarjev. Prvi telefoni so zazvonili že v nedeljo, vsi pa bodo v dveh mesecih. — A. Ž.
Zastoji na cesti pred Jesenicami — Pred bolnico na Jesenicah prestavljajo magistralno cesto, zato so postavili semaforje. Magistralna cesta bo potekala od Hrušice do Mlak pri Mojstrani in se izognila neprijetnim ovinkom in ozkemu cestišču na Hruški. Pred semaforji pa na začetku poletne turistične sezone nastajajo dolge kolone vozil. Cesto bodo prestavili v enem mesecu, gradbenih del pa je veliko, saj gradijo tudi oporne zidove. — Foto: D. Sedej
Zbrali poldrugo tono oblačil
Poljane — Prvo nedeljo v maju je v Poljanah začela delati postaja Rdečega križa. Njen namen ni le merjenje krvnega tlaka (aparat je kupil svet krajevne skupnosti) in svetovanje o negi bolnih odraslih in otrok, ampak tudi pogovor z ljudmi o njihovih osebnih težavah. Delo vodi medicinska sestra Pavla Eržen vsako prvo nedeljo v mesecu v mali dvorani kulturnega doma. V akciji zbiranja starih oblačil, ki je bila v krajevni skupnosti Poljane 28. maja, so se ljudje izjemno izkazali. Zbrali so prek 1400 ton oblatil in uporabnega blaga. Razumevanje do človeka v stiski bodo gotovo pokazali tudi 30. junija, ko bo v osnovni šoli v Gorenji vasi krvodajalska akcija. H j
Gostilna Jezerski vrh spet odprta
Jezerski vrh — Vse od oktobra lani je bila gostilna na Jezerskem vrhu zaprta. Zdaj pa v njej spet postrežejo z domačimi jedili in jedili po naročilu. Gostilno je pred dnevi odprl Boštjan Avsec iz Potoč pri Preddvoru. Gostilna je odprta od 9. do 22. ure.
Tombola na Jesenicah
Jesenice — V nedeljo, 21. junija, bo Hokejski klub Jesenice pripravil veliko tombolo. Začela se bo ob 14. uri v Športnem parku pod Mežaklo. Izžrebanih bo 25 glavnih dobitkov, med katerimi so avtomobili samara, vugo in fiat 126, motorno kolo, televizor, spalnica, dnevna soba in drugi. 150 bo dobitkov za tri zadetke v vrsti, 100 za štiri zadetke in 50 za pet zadetkov v vrsti. Vabi vas Hokejski klub Jesenice.
Imate konjička?
Kaktusi zahtevajo potrpljenje
vo prereže kaktus, pritrdi malega nanj in spne z elastikami. Ko se novi kaktus prime, odstrani elastike — in tu je novi kaklus.
Franci ima že okrog 800 vrst kaktusov, med njimi tudi zelo redke ameriške »žive kamne«, podobne zvezdam, ki v naravi že izginjajo. Te kaktuse je tudi najtežje vzgajati in zelo počasi rastejo. V treh letih zrastejo komaj toliko kot drug kaktus v enem mesecu. Cvetejo pa šele po desetih, dvajsetih letih, odvisno od vrste. Potrpljenje je treba imeti z njimi in zelo pazi nanje Sploh pa mora vsak nov kaktus najprej v karanteno, da ne okuži drugih.
Precej posebnežev ima med kaktusi, tudi take, ki cveto le ponoči, take, ki jih zalije le štirikrat na leto. So pa tudi kak tuši žejni. Franci jih zaliva dvakrat na teden in vsakič porabi 150 litrov vode. Od kaktu sa mora priteci, tako mora biti zalit, pravi Frann Voda pa moro biti vedno za dve stopinji toplejša od zraka. Od oktobra do marca jih ne zaliva, ker jih le tako lahko prezimi.
Zdajle najlepše cveto. Kak šna zanimiva ura biologije bi bila lahko v njegovem rasth njaku, ra/.mišljam
Franci Pretnar iz Radovljice
Gradiška 7, obrtnik, značkar in izdelovalec športnih kolajn, se ukvarja s kaktusi že des.et let. Njegovi zbirki lahko marsikdo zavida.
Pred dvanajstimi leti je prvi lonček s kaktusom kupil na gorenjskem sejmu, potem jih je hodil kupovat v Sečo pri Portorožu, ko pa jih je zanj tam zmanjkalo, je hodi! še k Hor-vatinu v Ljubljano. Zdaj nove kaktuse vzgaja sam iz semena, ki ga naroča v Nemčiji Včasin uspevajo, včasih ne.
Njegova posebnos1. BO brez klorofilni kaktusi, ki so zelo zanimivi, povsem rumeni, rdeči ali beli. Komaj dober milimeter velik kaktus cepi na podlago, na neki drugačen kaktus, ki pa moru biLi odpo-
Krajevna skupnost Orehek — Drulovka
Sedemnajst prebivalcev na kvadratni meter
Orehek - Drulovka, 15. junija — Kar zadeva trgovino, so prebivalci krajevne skupnosti Orehek -Drulovka precej na slabšem kot marsikje, kjer ugotavljajo, da je preskrba slaba. Zato je gradnja nove trgovine ob gradnji novega stanovanjskega naselja Drulovka še toliko manjša. Čimprej pa bo treba opredeliti tudi prostor za športne in rekreacijske objekte ob čistilni napravi v Kranju.
Krajevna skupnost Orehek-Drulovka sodi že nekaj časa med tiste primestne krajevne skupnosti v kranjski občini, kjer dobro sodelujejo z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami in tudi skupno rešujejo posamezne potrebe. Že lani so precej naporov usmerili v gradnjo rekreacijskega centra Zarica ob reki Savi poleg čistilne naprave. Tako so, na primer, zgradili balinišče in uredili prostor za delo krajevne skupnosti in organizacij. Letošnji program ni nič manj zahteven. Kljub zavzetosti prebivalcev in organizacij, kot so Sava, Iskra in Planika, pa je nekaj nalog takšnih, da jim sami niso kos.
Ugotovili smo, da je nekaj nalog v letošnjem programu takšnih, o katerih je prav, da se skupaj pogovorimo,« je med nedavnim obiskom predstavnikov izvršnega sveta občinske skupščine in strokovne službe sis poudaril predsednik skupščine krajevne skupnosti Vladimir Lah s sodelavci v vodstvu krajevne skupnosti. »Ocenjujemo, da imajo prednost v našem investicijskem programu za letos trgovina z družbenimi prostori, gradnja teniških in otroških igrišč, gradnja čolnarne oziroma ureditev športnega parka. Na nekaterih področjih smo sicer sami že nekaj naredili, vendar pri nekaterih večjih problemih ne moremo mimo širših dogovorov in opredelitev.«
Eden takšnih problemov, ki se ga v krajevni skupnosti sicer že dlje časa zavedajo in želijo rešitev, zdaj pa bo treba pospešeno opredeliti rešitev zanj, je prav gotovo trgovina. Že zdaj ena sama trgovina v krajevni skupnosti daje sila slabo preskrbo. Ko bo zgrajeno stanovanjsko naselje v Drulovki, pa bo sploh slaba. Zdaj kvadratni meter trgovskega prostora na Orehku
V športnem parku poleg čistilne naprave so že teniška igrišča
oskrbuje 17 prebivalcev. To je slabše kot marsikje drugje, kjer prav tako ugotavljajo, da je preskrba slaba, pa imajo v programu celo skorajšnje rešitve.
Predstavniki izvršnega sveta so se z oceno strinjali in prav tako tudi z razmišljanji, da bi najprej na obstoječi lokaciji sedanje trgovine zgradili novo trgovino z družbenimi prostori. Načrtovano trgovino v Drulovki pa bi morda lahko za nekaj časa odložili, dokler ne bo naselje v celoti zgrajeno. Tudi reševanje šolskega prostora je prišlo na vrsto v naslednjem srednjeročnem obdobju. Glede trgovine pa bi bilo treba z razgovori pohiteti, saj prav zdaj potekajo razprave o spremembi srednjeročnega plana.
»Zelja domačinov, predvsem pa mladih in članov športnega društva Zarica pa je tudi, da bi primerno uredili rekreacijski prostor poleg čistilne naprave. Tu so zdaj že teniška igrišča, sanitarije in nogometno igrišče. V načrtu pa imamo tudi čol-
Letos nameravajo pripraviti vse potrebno
narno in s tem v zvezi celovito ureditev tega prostora. Do avgusta oziroma krajevnega praznika nameravamo zgraditi tudi novo otroško igrišče pri balinišču in urediti sedanje pri vrtcu.«
Ureditev in opredelitev tega prostora sodi v tako imenovano celotno območje Kranjskega jezera, za katerega nekatere stvari že določa poseben odlok. Vendar pa je gradnja čolnarne objekt, kakršen trenutno še nima opredeljene podlage v ustreznem prostorskem dokumentu. Najbrž je deloma res, da bi krajevne skupnosti z društvi in organizacijami na celotnem območju Kranjskega jezera lahko precej pripomogle k rešitvam in opredelitvam, kaj naj bi kje bilo. Vendar pa prav v konkretnem primeru krajevna skupnost Orehek-Drulovka sama najbrž ni sposobna prevzeti vseh stroškov za izdelavo takšnega dokumenta, čeprav samo za njihovo območje. Celo kranjska občina v celoti, kot je poudaril podpredsednik izvršnega sveta, trenutno ni tako bogata, da bi zmogla strošek za izdelavo prepotrebnih ureditvenih načrtov. Sklep bi torej lahko bil takšen: v prihodnje bi morali še toliko bolj skrbno in resno spremljati posamezne pobude in prisluhniti željam, da se ne bi morali že jutri ukvarjati z legalizacijo takšnih ali drugačnih na črno zgrajenih objektov.
Med problemi, ki so jih predstavniki krajevne skupnosti še posebej izpostavili in so tudi v letošnjem programu, so tudi priključek na Delavski most, obnova asfalta na stari Zasavski cesti po končani gradnji vodovoda, ureditev prometne signalizacije na Bencinovi poti, odprava nereda, ki ga povzročajo lastniki z živimi mejami in usposobitev Kokolovega klanca za kolesarje in pešce.
> A. Žalar
Znova Struževski dnevi
Kranj — S predstavo Slovenskega mladinskega gledališča se v petek, 19. junija, začenjajo tradicionalni Struževski dnevi, kulturne in športne prireditve oh struževskem krajevnem prazniku.
Čeprav je tradicionalna veselica, ki jo v Struževem že nekaj let uspešno organizira športna sekcija, že minila, se prireditve ob letošnjem struževskem krajevnem prazniku šele začenjajo. V petek, 19. junija, bo ob 21. uri gostovalo v Struževem Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Gledališ-čniki, ki že nekaj let zapovrstjo prihajajo v to krajevno skupnost z okoli 600 prebivalci in tako dajejo svojevrsten kulturni pečat praznovanju, bodo tokrat uprizorili Razrednega sovražnika Nigela VVilliamsa (predstava ni primerna za otroke).
Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku bo v soboto, 20. junija, ob 20. uri pred domom krajevne skupnosti. Naslednji dan, v nedeljo, dopoldne ob 9. uri pa bo organiziran — prav tako že tradicionalni — pohod od spomenika do spomenika. Naslednji teden, v torek, 23. junija, ob 20. uri bo pred domom krajevne skupnosti koncert okteta Vigred iz Predoselj. Poskrbljeno pa je seveda tudi za najmlajše, ki jih bo v četrtek, 25. junija, ob 19. uri zabavala lutkovna skupina iz. Besnice s Čarodejem Fičifikom Janeza Bitenca.
L. M.
Praznovanje v Komendi — S slavnostno sejo in kulturni"! programom so v četrtek na osreilnji prireditvi v krajevni skupnosti Komenda v kamniški občini proslavili krajev'1' praznik. Nastopil je tudi moški pevski zbor Jane/. Čebul j 'z Komende pod vodstvom Baldomira Kremžarja. Ta teden se prireditve v počastitev praznika nadaljujejo, in sicer v četrtek s tekmovanjem v namiznem tenisu, v petek in soboto pa s košarkarsko revijo in 25-urnim košarkarskim maratonom. V nedeljo bodo gasilci prevzeli nov avtomobil. — A. Z.
RISALI   S T
Prenovljen gasilski dom in orodni avto — /. ue«i«>ljskti proslavo so člani (JI) Žeje — Bislrka v kranjski občini sklenili praznovanje M)-letni ce tamkajšnje«« dništ\« Med prireditvijo so odprli pranovljcn gasil-ski dom. n katere«« so ml l»K4. leta vgradili okrog štiri tisoe ur prosto voljnega dela. opravili pa so tudi prek sto traktorskih ur. Zatem
predali namerni s, obnovljeno vozilo, ki so ga odkupili oli i.....loei (.«
silske zveze občine Kranj. Na slovesnosti, ki so se je pole« članov so s«-dnjih «iisilskih društev udeležili številni krajani je predstavni« (X;Z Kranj i/ročll več priznanj; republiška gasilska odlikovanja III. stopnje so prejeli Frani ltegus. Joie Habič, Anton febasek, Anton (iros m Kratic Markovi« posebni priznanji pa ustanovna člana Moj/ JeS* in Jakob Pokljuka« Na diusc.-m srp dati poprej so sedem doma-eib gasil« rv iia«r«dih občinskimi pii/iiauji. Itcstdili. m sliki« S Saje
Nepozaben izlet
V okviru DPI) Svoboda Moš nje je C tri/ /mpuri zadnjo sobo to v maju oK/ntn -ini/ -ti k raja ne Mošenj i.-lrl tui \otranjsko To je bil že II) tovrstni i.-lei, udeležilo pil se ga /<■ IX domaČi
nov.
Najprej smo si ugledali in bori/CO jamo, iiasledii]i poslu nek pa je bila 1 rubui icvu do maeija. Prijetno je bilo potem tudi i gradu Snežnik, v hh fini pa smo si ogledali tudi polhar ski muzej Vračali smo se mimo ( i-rkniškega jezeia in ce l uči ne ter (iorenjo ras prišli mi .'.'o
trti ]\h I     VO   n/i   /r lilln Mi iT prC
vej, .ubave pa tudi nn pretek, saj ;c Inl z nurrti tudi harmoni kar Danilo /a prileten izlet ir vsa prelepa doživetja na njem se organizatorju v imenu vseh udeležencev prut lepo zaliva ■'" Ivanka Korošec
Priznanja za
krvodajalce
Prejinjo soboto smo v krajevni organizaciji HK (''einjica priptnvih   podelitev priznani
snc-ni restavraciji Alplesu Prt" nanju /<• iVfos dobilo a '■> ''" M) krut ilnroi ano kri :'.S\\ krvodajalcev \ uvodnem (/ovorn )'' predsednik občinske komisij* HK za krvodajalstvo dr. J°~*z V/o f/un pohvalil krvodajalce '* i se doline, mj ;<• v njej povprt im na prebivalca največ kri'0' dajalcev t obćtrti tri velo V SlO' ventji Odboi KO PK CešnjicO se zahvaljuje vodji obrata tOV> Kosmclju in sodelai i eni a </" slinske usluge, godcem Otonih 1 trnku in Tomažu pa za '"' plni no   igranje  in popestrit*'
' " '"" lončka Galjot
Loški invalidi v Pomurju
Škofja l.oka, 9. junija /"'" ■,ti o invalidov občine škof)" Loka neumorno uresničuje sV(}1 obširni program dela, v kat('re' ga sodi tudi prirejanje irlrtoi'-Pretekli teden je bilo peldes** invalidov na dvodnei nem l''' tu v Pomurju. kjei so ,.■ tevali nad lepotami Slovenski goric, sejemskega mestu le'''")' Hadgoua,    Segovskeipi   )i,:e. ' lav . ■ ega i rha, Haclenv, M" * s/ c Sobote, \foraw, Ljutom*™ t )'ino. a m Ituja Naslednji ' * let bo v -neznano.«
F. tod""' J
Tržiška knjižnica
KULTURNI KOLEDAR
IZPOSOJA KNJIG V SLOVENSKEM VRHU
Tržič — Lani so v tržiški knjižnici izposodili več kot 64 tisoč knjig, kar je glede na število prebivalstva visoko nad republiškim povprečjem. Zaradi tolikšne izposoje bi potrebovali še petega knjižničarja — morda v drugi polovici leta. Delo bi tudi izboljšali z
nakupom mini bibliobusa.
Tržiška knjižnica nadaljuje več kot 120-letno knjižničarsko izročilo v Tržiču. Prvi začetki segajo v leto 1863, ko je takratni kaplan Jurij Derno-všek ustanovil prvo slovensko Javno knj ižnico v Tržiču.
Danes je tržiška knjižnica 0rganizacijska enota Zavoda 2a kulturo in izobraževanje Tržič. Ima splošno izobraževalni oddelek, pionirski oddelek, čitalnico, dve izposojevali-šči v domu Petra Uzarja v Bistrici in osnovni šoli Kokršega odreda  v   Križah. Potujoča knjižnica po ustaljenem raz-. Poredu obišče enkrat na mesec enajst naselij v občini. »V splošno izobraževalnem oddelku so poleg številnih leposlovnih knjig tudi druge strokovne ^"jige, nekaj knjig pa je tudi v tujih jezikih. V pionirskem odmiku skrbimo za knjižnično vzgojo otrok, v čitalnici obiskovalci prebirajo ves osrednji slovenski dnevni in tedenski tisk ter del strokovnega, poljudnoznanstvenega in hobij-skega časopisja. K nam prihaja °.kr°g 70 časopisov in revij. ^ čitalnici so dijakom in študentom v veliko pomoč različni priročniki,  leksikoni in đruge strokovne knjige, ki jih ne Posojamo na dom. Hkrati 1* to tudi edini javni prostor v irziču,   namenjen študiju,« Pravi vodja tržiške knjižnice u»nica Kunšič.
Veliko truda in posluha so vgradili knjižničarji, da so med Tržičani razširili in poglobili bralno kulturo. Uspehi niso izostali, saj se je knjižni fond podeseteril. Vsak tretji občan je reden obiskovalec matične knjižnice, obeh izpo-sojevališč in dobro razpredene potujoče knjižnice. Po izposoji knjig na prebivalca sodi tržiška knjižnica v sam republiški vrh. Lani so štirje knjižničarji 25 tisoč obiskovalcem izposodili 64.500 knjig, kar je 4,5 knjige na prebivalca in je krepko nad republiškim normativom. Na leto kupijo 2000 novih knjig, kar je pri takem porastu izposoje premalo. Vsak drugi obiskovalec bi rad najnovejše knjige, saj so najbolj privlačne. Ampak teh imajo malo, morda le štiri ali pet, zato je treba nanje čakati.
Knjižničarji se zavedajo, da mora postati knjiga človekova vsakdanja potreba in branje notranja nuja, zato začnejo orati ledino že pri najmlajših, pravi Danica Kunšič. »Zato vztrajno privabljamo otroške radovedneže v knjižnico. Organiziramo ure pravljic, vabimo skupine predšolskih in šolskih otrok na uro knjižne in knjižnične vzgoje, mednje vabimo pisatelje in pesnike. Marsikomu postane drugi dom. Pedagoška dejavnost zajema vzgojo otrok od malega s
knjigo v vrtcih, nadaljuje se s šolo... V pionirskem oddelku se je lani igralo, risalo, bralo, gledalo televizijo, poslušalo kasete prek tisoč otrok, dvesto jih je poslušalo pravljice, več kot 200 otrok je prišlo na obisk v osmih skupinah iz vrtcev in osmih skupinah iz šol na »učno uro«. Ura pravljic je bila desetkrat za otroke od 5. do 8. leta starosti, za skupine smo pripravili uro knjižne in knjižnične vzgoje. Znanje so otroci preskušali tudi na računalniku, pripravljajo pa tudi razstave moja najljubša knjiga«, je dejala Danica Kunšič. Kot zanimivost naj zapišemo, da se velikokrat v knjižnici zbere ce-4o omizje otrok, ki se igrajo, berejo, srečujejo z vrstniki. Med zimskimi počitnicami je bil obisk tako velik, kot bi imeli otroški vrtec. Ob 14. uri so odšli domov. Prostor v knjižnici so našli tudi številni mladi ustvarjalci in interpreti različnih umetnostnih zvrsti, ki se predstavljajo v tematskih večerih. S to dejavnostjo načrtno privabljajo bralce. S srečanji literarnih ustvarjalcev, pesniškimi večeri in predavanji ohranjajo vez s sodobno literarno ustvarjalnostjo.
»Na enega knjižničarja je lani prišlo 6.230 obiskovalcev in 16.125 knjižnih enot, medtem ko je normativ 10 do 12 tisoč. V Tržiču je 4,5 izposojene
knjige na prebivalca, medtem ko je republiški normativ le 3 knjige. Knjižničarji stalno tekamo od pisarne do izposojevalnice. Ce zboliš, imaš kar slabo vest, ker bodo drugi ob svojem delu morali opraviti še tvoje. Lani smo dosegli veliko izposojo in bi za kakršnokoli dejavnost morali nujno zaposliti petega knjižničarja. Če nam interventni zakon tega ne bo preprečil, bomo novega, prepotrebnega knjižničarja zaposlili v drugi polovici leta. Nasploh smo v tem obdobju v velikih dilemah, kako bo potekalo financiranje kulture, saj predlog novega financiranja kulture bistveno krči dejavnost, mi pa že tako ali tako stojimo na mestu, če ne rečem celo nazadujemo glede nabave knjig... Potujoča knjižnica, ki s kombijem in v škatlah zloženimi knjigami obiskuje vasi v občini, je še skromnejša, vendar upamo, da se bo našel denar za mini bibliobus, saj bi z njim lahko posodobili in izboljšali izposojo po okoliških krajih. Pri pedagoški dejavnosti smo pričeli uporabljati kasete otroških igric in pesmi, drugo leto pa bomo izposojali kasete tudi na dom,« pove o težavah in načrtih knjižnice v Tržiču njena vodja Danica Kunšič.
Drago Papler
Etnološka razstava
PANJSKE KONČNICE V ŠVICI
V Zurichu so konec minulega tedna zaprli razstavo poslikanih panjskih končnic iz Etnografskega muzeja v Ljubljani in
radovljiškega Čebelarskega muzeja
Ob otvoritvi razstave 9. aprila se je v muzeju, ki v dveh nad-tropjih predstavlja švicarsko stanovanjsko kulturo v stari pa-r'cijski hiši iz 17. stoletja, v kletnih prostorih pa je razstavljena namenita zbirka otroških lutk švicarske kiparke slovaškega Porekla Sashe Morgenthaler, zbralo izjemno veliko obiskoval-s^v. med njimi tudi Slovencev, ki živijo v Zurichu. Pogostitev je 0 Cer zmotila nastop ansambla Trlep iz Ljubljane, ki je na starih s 'finalnih glasbilih in s petjem predstavil slovenske ljudske pena, zato pa se je kasneje njihov koncert spremenil v skupno opevanje domačih pesmi.
, . f*reko 200 panjskih končnic je razstavljenih v pritličju mu-sJa P° značilnih skupinah, kot na primer: biblijski prizori iz „ jje in nove zaveze, svetniške legende, živali v človeških vlo-skj^ Smešenje krojačev in čevljarjev, smešenje ženskih in modo ,naPak, lovski in gostilniški prizori itd. Originalne končnice v v°injuje maketa čebelnjaka in fotopovečava s prikazom pre-ar»ja čebel na pašo ter zemljevid, ki jasno pokaže lego Slove-JJe m bliži no dveh alpskih dežel - Švice in Slovenije.
^ Preprosta likovna govorica s pisano barvitostjo in množico v.°tivov na prednjih stranicah panjev »kranjičev« privlači mno-^ e obiskovalcev, ki občudujejo tako bogastvo prizorov kot izre-
smisel za slikovitost, ki je je bil deležen v preteklosti slovenja čebelnjak kot prebivališče tiste »muhe«, ki ji je kmet čebelar
ečal posebno pozornost in ljubezen.
,v zuriških časopisih je bila razstava bogato in zelo pohval-prav°mentirana, v Čebelarskem muzeju v Radovljici pa so se dela Zarucu nJc ze oglasili nekateri švicarski turisti in turistični Vci- Tako nam razstava našega ljudsko-umetniškega blaga
na tujem lahko dviga našo samozavest, brez dvoma pa nam nalaga tudi še večjo skrb in odgovornost za našo kulturno dedišči-n0 Maruša Avguštin
SLIKARSKA KOLONIJA V BOHINJU
Bohinj — Minuli konec tedna se je ob Bohinjskem jezeru končala letošnja slikarska kolonija, ki so se je v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Radovljice udeležili člani likovne sekcije KPD Veriga iz Lesc in slikarji RKUD Sloboda — Vis iz Varaždina. Slikarska kolonija v Bohinju — tokrat pod pokroviteljstvom hotela Kompas Bohinj — je bila v bistvu nadaljevanje slikarske kolonije, ki se je pričela lani v Varaždinu. Slikarske kolonije — varaždinska in bohinjska- so le nadaljevanje dolgoletnega kulturnega sodelovanja med Radovljico in Varaždinom. Že 4. julija pa bo v Varaždin odšla gostovat folklorna skupina KPD Veriga Lesce, ki bo nastopala tako v Varaždinu kot Čakovcu. Prireditve sodijo v okvir kulturnega dogajanja, ki spremlja univerziado v Zagrebu, del športnih prireditev pa se bo odvijal tudi v Varaždinu.
Ob razstavi v osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati
SLIKE RADA DAGARINA
S^olja U,ka - Dagarinove slike delujejo drugače, slikarju ni za natančno posnemanje narave ali celo za slikanje lepih razglednic.
Pri pregledovanju slikar stva skozi dolga obdobja sPoznamo, da nam zgodovinski pregled ponuja dva nasprotujoča si načina likovnega izražanja. Od teb dveh nasprotnih načinov le Prvi tisti, ki /vrsto sledi h nijam in barvnim tonom Predmetnih oblik ah kra linskih izsekov. To je tisti način, s katerim slikarji zvesto posnemajo vse, kar vidijo v naravi  Drugi po
Sled obra
je usmerjen bolj v not vnuvunje slikarjevega tranjegu razpoloženja, ki ^Podaja s slikami, ki niso čn .toina odslikava resni-D ?sti. umpuk je na primer krajinu spremenjena in l^rejona  slikarjev, volji 'eljj, du bi s sposobnostmi _ . .    UKdr opozoril na svoj
^kttrsk. rokop.s. ^lo. kar me je kot nekak ^o spoznanje prevzelo, ko
sem drugič ali morda že tretjič   pregledoval slike Rada Dagarina, se je doti kalo  prav  že omenjenih dveh načinov in spremenjenega okusa in presoje njegovih  slikarskih  del. Ce sem pri prvem ogledu nje govih   slik   še omahoval, sem drugič moral ugotoviti, da Dagarinove slike delujejo drugače, ker se slikar nagiba k drugemu pogledu na krajin^, da jo obdeluje svobodneje, da slikarju ni za verno posnemanje nara ve ali celo za slikanje lepih razglednic. Danes delujejo Dagarinove slike drugače, ker je bilo treba ob njegovih slikah spremeniti krite rij, ki je soodločal pri izreku razsodbe o kvaliteti Da garinove, sicer kratke, toda intenzivno prehojene razvojne slikarske poti.
Ko tako iz tega posebnega zornega kota zremo na slike Rada Dagarina, nam mora biti takoj očitna zavzetost za drugi in drugačen pogled na slikarsko snovanje. Zavzet je v slikarsko videnje čiste prostroske in barvno ploskovne orientacije, ki je tematsko vezana na pokrajino. To pomeni, da se je Dagarin obrnil stran od vernega prepisovanja danosti v naravi, ker mu objektivna odslikava motiva ne povzroča zadovoljstva, ki ga doživi pri čisto osebnem odnosu do snovi. Slikarjevo delo je zato težje, ker se njegov pogled sooča s težjimi likovni mi problemi.
Svoje krajinske slike gradi iz ploskev, ki so ostro zacrtane z risbo in se včasih že spreminjajo v orna
mentalnost. Posebno vlogo igra tudi tonski način slikanja, pri katerem je zanimivo, da posamezne barve, na primer zelena in rdeča, sicer živijo svoje življenje na ozko odmerjenih ploskvah, a so vendar podrejene osnovnemu vijoličasto — roza tonu, ki obvladuje celotno slikovno polje. Podano je bistvo krajine brez podrobnosti z globinsko perspekti-vično in prostorsko izpeljavo, čeprav je celotna slika sestavljena iz ostro zarisanih detajlov, ki so obravnavani ploskovito. Toda iz takšnih drobcev, skoraj bi to lahko bili celo elementi kolaža, si ustvarja Dagarin neki poseben osebni slikarski rokopis, ki dovolj prepričljivo govori o pristopu k obravnavanju motiva in snovi.      Andrej Pavlovec
KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Nove pridobitve Gorenjskega muzeja - grafike in risbe. V Mali galeriji je na ogled izbor slikarskih in kiparskih del iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Podvodna naravoslovna fotografija.
JESENICE — V razstavnem salonu Dolikje na ogled razstava slik Vere Trstenjak— Jovičić.
V galeriji Kosove graščine je odprta razstava fotografij Nina Migliorija iz Bologne.
Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v dvorani Toneta Čufarja na Jesenicah koncert ženskega pevskega zbora DU Javornik — Koroška Bela. V programu sodeluje tudi moški pevski zbor DU Jesenice.
BLED — V Festivalni dvorani razstavljata slikarja Vinko Tu-šek in Karel Kuhar.
RADOVLJICA — V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava slik in grafik akad. slikarja Vinka Tuška. ŠKOFJA LOKA — V soboto, 20. junija, ob 21. bo na dvorišču Puštalskega gradu predstava Molierovega Žlahtnega meščana v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja.
V osnovni šoli Cvetka Golarja razstavlja likovna dela Rado Dagarin.
V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava izdelkov udeležencev Male Groharjeve kolonije. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka med 9. in 18. uro.
ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je na ogled razstava slik Jožeta Šeklija iz Železnikov.
DOMŽALE — V baročni cerkvi v Grobljah bo danes, v torek, ob 20. uri nastopil Novi ljubljanski kvartet. TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše razstavlja oblikovalka Lena Šajn iz Kranja.
KRANJSKA GORA — Liznjekova domačija (etnografski muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro.
VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure.
DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen ob sobotah od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 12. do 16.
KONCERT SAKSOFONISTA _VRHOVNIKA_
Kranj — V petek, 19. junija, ob 19.30 bo v dvorani glasbene šole v Kranju koncert saksofonista Ota Vrhovnika z Dunaja. Vrhovnik je bil rojen 1950. leta v Dravogradu in se je najprej učil igrati klarinet, šele kasneje si je izbral saksafon. Po glasbenem šolanju v Mariboru je nadaljeval študij na visoki šoli za glasbo in umetnost v Gradcu pri prof. Petru Sau-bu, diplomiral pa je leta 1977. Njegova solistična kariera se je začela dve leti kasneje s številnimi koncerti po Evropi ter snemanji za radio in televizijo, posnel pa je tudi nekaj gramofonskih plošč. Na kranjskem koncertu bo Vrhovnika na klavirju spremljala Vlasta Doležal —Rus.
ZLATE CITRE 1987
Griže — DPD Svoboda iz Griž pri Žalcu tudi letos prireja srečanje slovenskih citrarjev. Nastop citrarjev bo v tamkajšnjem letnem gledališču Lumberk 12. julija letos, prijave pa sprejemajo do petka, 19. junija, v Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Razen nastopa citrarjev, ob katerih bo vsak zapel in zaigral vsaj eno skladbo iz domačega okolja, bo v Grižah tudi velika razstava citer, sejem notne literature za citre, predstavitev izdelovalcev instrumentov in posvetovalnica za vse, ki se želijo ukvarjati s to zvrstjo glasbene dejavnosti.
Galerija Kosove graščine
NINO MIGLIORI
Jesenice — V galeriji Kosove graščine razstavlja italijanski profesionalni fotograf Migliori, eno najuglednejših imen sodobne italijanske fotografije.
Nino Migliori, danes eden najuglednejših italijanskih fotografov, se je rodil v Bologni, s fotografijo pa se ukvarja že skoraj štirideset let. Njegova fotografska produkcija je že od samih začetkov zelo razčlenjena in heterogena. V prvem obdobju je vse posvečal dvema zvrstema fotografije: na eni strani stilno jasno opredeljeno delo, ki mu lahko najdemo vzore pri Strandu, Bressonu in zlasti v neorealističnem filmu, po drugi strani pa fotografije, ki odražajo sočasno bolonjsko umetniško prizorišče in lahko njihove izvore iščemo pri avantgardah; gre za raziskovanja off — camera, v katerih razčlenjuje potencialne možnosti fotografskega koda. V zadnjem desetletju je zanj značilna ironija v odnosu do umetniške fotografije. Vedno bolj poglobljeno se ukvarja z razbijanjem banalnosti, demitizacijo »lepote« ter poudarja ne — mehaničnost fotografskega dokumenta.
Slednje ponazarja tudi serija ročno obdelanih polaroid-nih fotografij na temo New Yorka, na katerih je svoji prvotni viziji v realnem času pojavljanje barv na filmu polaroid 600 kaj dodajal, jo spreminjal ali v celoti sprevrnil pomen prvotnega videnja. Milan Stepanovič
LITERARNI NATEČAJ MALE ČUFARJE-_VE KNJIŽNICE_
Jesenice — Uredniški odbor knjižne zbirke MALA ČU-FARJEVA KNJIŽNICA, ki jo izdaja literarna sekcija DPD Svoboda Jesenice, razpisuje javni natečaj za knjižno delo. V poštev pridejo dela vseh leposlovnih zvrsti - pesniška zbirka, drama, proza, esejistika. Rokopise pošljite v dveh tipkanih izvodih, opremljenih z imenom, priimkom in naslovom. Rok za oddajo rokopisov je 1. september 1987, na naslov: Občinska knjižnica Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4, 64270 Jesenice, s pripisom»za MČK«. Izid natečaja bo znan do 10. oktobra 1987. Vabljeni so tudi avtorji zunaj jeseniške občine, vendar bo zanje treba poiskati dodatno možnost za financiranje. Odbor si pridržuje pravico, da dela, ki ne bodo prišla v poštev za knjižni natis, predloži za objavo na bralni strani Železarja in v literarni prilogi Listi.
V lanskem natečaju se je uredniški odbor med 13 deli 12 avtorjev odločil za natis pesniške zbirke Vena Dolenca Strasti in odpuščanja in zbirke kratkih proz Milana Kristana Izpiski. Medtem ko je Dolenčeva knjiga že izšla, je Kristanova zaradi zamud v tiskarni malce zakasnila in je tik pred izidom. E. T.
Za naše razmere nenavadna odločitev Lojzeta Bogataja
Iz direktorskega fotelja za učiteljski kateder
Škofja Loka, 14. junija — Lojze Bogataj, strojni inženir, od 1971. do 1977. leta s krajšimi prekinitvami redni učitelj strokovnih predmetov v srednji kovinarski šoli v Škofji Loki, nato poklicni predsednik loške mladine, energetik v Termiki na Trati, zadnjih šest let pa uspešen direktor uspešnega Termopola na Sovodnju, se vrača za šolski kateder.
• Pravite, da ste se kot mlad pustolovec spoprijeli s takratnimi problemi v Ter m opolu. Je bil Termopol za vas pustolovščina?
»Pustolovščina v tem smislu, da sem človek, ki vedno nekaj išče, bodisi v športu, kulturi ali politiki, saj skoraj ni področja, kamor se ne bi vtaknil: med tabornike, planince, alpiniste, v ljudsko tehniko, rezervne starešine, pevski zbor, centralnega dedka Mraza... Ta vsestranskost, ki je ne jemljem površno, mi zelo koristi, daje širino, povečuje razgledanost. Prav širokemu spektru« aktivnosti se moram zahvaliti, da sem probleme vselej dokaj lahko, preudarno reševal. Prvič zato, drugič, ker nisem konflikten človek in imam povsod prijatelje. Lepo, ne samo koristno, je imeti veliko prijateljev.«
• Kakšne so vaše poklicne ambicije?
»Nikoli nisem imel visokoletečih ciljev. Nisem karierist. Mislim, da je treba napredovati postopno, po stopnicah svojega razvoja, podkrepljen s strokovnostjo. Oče, ki sem ga zelo cenil, me je strogo navajal na red in disciplino, ki sta mi vodilo.«
•V Termopolu je bilo pred šestimi leti precej kritično. Kako ste zgrabili, da ste preusmerili tok?
»Direktor je na silo odhajal. Skaljeni so bili medsebojni odnosi, odnosi med vodstvom in delavci. Ni bilo dela, ni bilo izoblikovanega proizvodnega programa. Pošteno smo se zmenili za pravila igre. Tisti, ki niso zmogli, so sami odšli. Še smo kolegi. Danes so na ključnih mestih novi, mladi, izobraženi ljudje, ki se še izobražujejo na raznih tečajih, seminarjih, sejmih.«
• Kot direktor, prepričan, da je mesto direktorja predvsem v tovarni in ne na raznih potovanjih, ste pristaš »trde roke«. Vam sodelavci to merijo?
»Zame sta osnovna red in disciplina. Včasih so mi tudi zamerili, če je šlo 'po moje'. Predvsem pri novitetah in večjih posegih. Delavci, ki večinoma nimajo izobrazbe, niso vedno razumeli, kaj je dobro za tovarno. Lahko bi zavrli razvoj, če ne bi vztrajal 'pri svojem'. Take težave so nastale, ko smo začeli govoriti o tem, kako bomo otroke delavcev, ki imajo višje poklicne zahteve kot starši, zadržali doma. Smo mar kraj razvijali na pamet ali samo za par generacij? Če Termopol mladim ne bo ponudil primernega dela, bodo odšli in smo kraj zaman razvijali. Ko sem začel govoriti o lastnih strojih, o elektroniki, o inženiringu, ki bi ga prodajali, sedanji program pa vse bolj prelagali na kooperante in delo na domu, je bilo precej vroče.«
•Večkrat sem vas slišala praviti, da kot dober gospodar vse gradite in kupujete z lastnim denarjem. Menite, da je (bilo) to najbolj pametno?
»Za Termopol, ki sodi v drobno gospodarstvo, je edini način. Mali ne pridejo do bančnega korita. Prej so banke vlagale v gradnjo velikih, zdaj v njihovo sanacijo.«
• Na eni strani dobri poslovni rezultati, na drugi povprečne plače. Kako razlagate to »neskladje«?
»Podobno kot doma razdelite plačo po kupčkih, tako je treba kupčka-ti tudi v tovarni: nekaj za plače, nekaj za razvoj, nekaj za kraj. Ljudje radi pozabljajo, da je tudi tisto, kar dobe od 'družbe', del plače. Plača naših delavcev je tudi novo telefonsko omrežje, nov gasilski dom, hidranti za vodo, ki so po hribih hkrati rezervoarji, kulturni dom, ki ga zdaj obnavljamo, novo postajališče, bolj urejene ceste in poti, nov planinski dom na Er-manovcu... Tisti, ki tega ne vidi in vidi samo plače, gleda tipično po jugoslovansko. Najbrž pa je tak recept res bolj za Sovodenj kot za Škofjo Loko. Kaže, da bo Termopol na osnovi številnih raziskav postal vzorčni model Organizacije združenih narodov, kako lahko majhna tovarna gospodarsko in kulturno razvije kraj.«
• Vaša pisarna je odprta. Vsi režijci ste v enem prostoru. Zakaj? »V režiji, kamor štejemo tudi tehnologijo s pripravo dela, nas je
osemnajst. Glede na to, da delamo samo po naročilih, ne na zalogo, je izjemno pomemben pretok informacij. Vse obravnavamo timsko, saj več ljudi več ve. Počutim se kot učitelj v razredu. Ko enemu nekaj rečem, slišijo tudi drugi in so na tekočem. Tehnični problem mora zanimati tudi finančnika, in obratno. Razen tega lažje shajamo med seboj, ker vidimo, da ima vsak težave. Ta sistem bolj združuje ljudi, kot tim smo boljši kot bi bili v ločenih zaprtih luknjah. Največji del dneva preživimo skupaj s sodelavci, več kot z družinami. Če so naši odnosi znosni, to nadomesti veliko denarja«
• Pravite, da ste bolj mentor kot direktor. Kaj manjka našemu direktorju?
»Več svobode, samostojnosti, več pooblastil in prava odgovornost za delo«
• S kakšnimi občutki se poslavljate od Termopola?
»Veliko stvari med drži nazaj. Nekako zrasel sem s tovarno in z okoljem. Vendar moram oditi. Vpisal sem se v visoko ekonomsko komercialno šolo, na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo imam še nekaj obveznosti, rad bi se izpopolnil v angleščini, tako da bi znal dva tuja jezika. Pri štiridesetih letih se to še da, pri petdesetih težje. Ker delo v Termopolu zahteva celega človeka in imam obveznosti še v društvih, poli tiki, vojski, ne bi mogel študirati. Nimamo vsi sreče, da bi bili župani.«
• Da vas ne bodo zasnubili za naslednjega župana?
»Tega se ne bojim. V politiki oziroma na sejah me ne čislajo preveč.«
•Je res samo možnost študija tista, ki vas vrača v šolo?
»Vsa zakonodaja in politika kljub dokaj hladnim živcem puščajo sledove v človeku. Učiteljevanje pojmujem kot polnjeneje akumulatorjev, prvi servis, kot obdobje, ko se bom pripravljal za večje podvige«
• Govorite, ko bi v šoli lahko počivali.
»Ne pravim, da se v šoli ne dela. Svoje delo bom strokovno opravljal. Vendar mi bo lažje, ker sem že učil in ker popoldne še vedno predavam, ker snov in priprave obvladam. Veselim se dela z mladimi. Pedagog je moj prvi poklic, v vsakem drugem sem se obnašal kot pedagog; tudi v tovarni, kjer je ravno tako treba deliti cveke in ukore. In nikoli nisem svojih izkušenj, znanja in poslovnih zvez ljubosumno hranil zase. Žal je pri nas lahko vsak šolnik, vsak direktor, vsak politik. To nas tudi tepe. Ni vsak za vsak poklic, tudi če se je usposabljal zanj.«
• Na kaj ciljate?
»Za jugoslovanske težave je po mojem usodna prav kadrovska politika Ne vidim izhoda iz težav. Tisti, ki so nas vanje zapeljali, so še vedno tam in nas niso sposobni potegniti ven. Nanje ne moremo računati. Če bi nas bil kdo sposoben rešiti, bi se do zdaj verjetno že zbudil. Imam občutek, da bomo prišli do dna in bomo morali vse začeti znova. Koliko bomo takrat zaostajali za svetom, kakšni napori bodo potrebni, jo težko reči Na tisti Čas se moram priora M ti «    V. H Jelovčan
Po sledi (nekega) negativnega mnenja
Politična in strokovna mnenja na tehtnici
Radovljica, 12. junija — Ravnatelju Upniške osnovne šole se je 31. maja letos končal štiriletni mandat. Svet šole je že na seji ob koncu februarja sklenil, naj se v Gorenjskem glasu objavi razpis prostih del in nalog ravnatelja. Do 28. marca sta na naslov razpisne komisije prispeli dve prošnji: prvo je podpisal (do)sedanji ravnatelj Upniške šole, drugi izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica.
Razpisna komisija je na prvi seji ugotovila, da razpisnim pogojem odgovarja dosedanji ravnatelj, drugi kandidat pa ne, ker je kot profesor telesne vzgoje delal na področju vzgoje in izobraževanja le dve leti, pet mesecev in en dan, medtem ko zakon zahteva za to delovno mesto pet let delovnih izkušenj. Razpisna komisija je v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v radovljiški občini začela pridobivati mnenja za edinega kandidata za ravnatelja šole. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica je (podobno kot izvršni svet, ki po družbenem dogovoru sodeluje pri oblikovanju mnenja) dal o kandidatu negativno mnenje, češ da »ni zadovoljivo opravljal del in nalog ravnatelja«. Resda nima šola le izobraževalnih nalog in ni naloga ravnatelja samo in izključno skrbeti za pouk, pa vendarle: mnenje Zavoda za šolstvo SRS —- organizacijske enote Kranj bi lahko v »boju mnenj« postavili na prvo, drugo ali kvečjemu tretje mesto. Kaj menijo v zavodu o kandidatu? »V času, ko je opravljal dela in naloge ravnatelja v Upniški šoli, se je izkazal kot dober pedagoški vodja, ki je svoje strokovno znanje z vso resnostjo posvečal vzgoj-no-izobraževalnemu, kadrovskemu in materialnemu napredku šole. Na podlagi poročila za mandatno obdobje 1983-87, pregleda vzgojno-izobraževal-nega dela šole in pregleda pedagoškega vodenja izražamo o kandidatu pozitivno mnenje,« so zapisali v zavodu za šolstvo. Dodajmo temu še eno, sicer
neuradno mnenje, ki tudi ima, kot pravimo, »težo« ali bi jo vsaj moralo imeti; mnenje pa za nameček še spodbija eno od ugotovitev koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, češ da gre za neenotnost mnenj na območju Upniškega šolskega okoliša. Širši politični aktiv Upniške doline (predstavniki krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL Podnart, Kropa, Dobrava in Kamna gorica in vodje delegacij Upniške doline) je bil namreč na sestanku 15. aprila »na koncu enotnega mnenja, da si ravnatelj Upniške šole zelo prizadeva izboljšati stanje in da je v minulem mandatu opravil pomembne izboljšave, zato so predlagali občinskemu organu, naj bi mu podaljšali mandat.« Tako je v poročilo s sestanka za časopis zapisal (naš) dolgoletni dopisnik iz Upniške doline, znan po pošteni in objektivni javni besedi, sicer pa tudi podpredsednik krajevne konference SZDL Podnart.
Kaj je v mnenje zapisala osnovna organizacija sindikata v osnovni šoli? Prav nič slabega. Ravnatelj je izboljšal organizacijo dela, sodelovanje z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi v šolskem okolišu se nadaljuje in poglablja, leta 1983 je bila šestina učiteljev z neustrezno izobrazbo, lani nobeden, število nadur se je zmanjšalo za 59 odstotkov, delovanje samoupravnih organov je po ravnateljevi spodbudi zaživelo... Navedimo še nekatere ugotovitve osnovne organizacije ZK v šoli! Ravnatelj se trudi, da bi bil pouk čimbolj kakovosten, skrbi za družbeno imovino in se gospodarno obnaša, v medsebojnih odnosih je strpen,
pripravljen se je dogovarjati, sprejema ustvarjalne pobude, spoštuje red m kvaliteto dela, skrbi za napredek šole, je delaven in vztrajen, opremljenost šole se je izboljšala, včasih se zgodi, da upošteva le mnenje posameznikov...
Vsak človek, in tudi ravnatelj, i013 napake in vsak, ki dela, tudi greši. Nepravilno je ukrepal zoper enega od delavcev, opustil je družbenopolitično aktivnost v kraju, kjer živi (zato pa se je toliko bolj vključil v delo v krajih na območju šolskega okoliša — aktiven je v DPD Svoboda Podnart, piše kroniko NOB... ni dobro uredil nekih načrtov zaupne narave... V izobraževalni skup' nosti so, na primer, kar na osnovi za; pisnikov ugotovili, da ni bil uspešen prl zagovarjanju skupnih stališč pred kolektivom.
Kaj bi vsemu temu rekli? Preprosto in naravnost — kadrovska kuhinja-Razplet še ni znan. Na seji sveta šole so nameravali imenovati v.d. (vršilca dolžnosti) ravnatelja za čas, dokle1" svet ne bo pridobil mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, na seji pa so na pobudo predstavnika občinske konference SZDL RadO' vljica dosedanjega ravnatelja imenovali še za štiri leta. Koordinacijski odbor je naslednji dan ugotovil, da njihov predstavnik »ni imel svojega delegata in ni mogel kvalificirano zastopati in' teresa širše družbenopolitične skupn°' sti«. Ker je svet šole kršil družbeni dogovor, je nadaljnji postopek preda družbenemu pravobranilcu samoupra' vijanja.
C. Zaplotnik
Jubilej slovenske gorske reševalne službe
Organizacija, ki ne odreče pomoči
Ljubljana, junija — Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije je v 75 letih prerasla iz skromnega jedra v množično in sposobno organizacijo. Njeni člani so vedno pripravljeni za pomoč komurkoli v naših gorah. Gotovo je to vrednota, ki je ne bi smeli izkoriščati ali zlorabiti, so naglasili člani vodstva GRS med nedavno tiskovno konferenco.
Nesreče v slovenskih gorah so se dogajale že pred ustanovitvijo naše gorske reševalne službe. Znano je tudi, da so nekateri slovenski gorski vodniki že konec prejšnjega stoletja delovali v reševalni službi Kranjske sekcije Nemškoav-strijskega planinskega društva. Iz želje, da mlado Slovensko planinsko društvo osnuje lastno reševalno službo, pa je v času narodnostnega boja nastala prva postaja GRS. To se je zgodilo 16. junija 1912. leta v Kranjski gori na pobudo dr. Josipa Tičarja.
V sedmih desetletjih in pol je slovenska GRS prilagajala svojo organiziranost trenutnim potrebam in ves čas bogatila vsebino svojega dela. Tako je, na primer, leta 1950 delovalo v 18 postajah 93 reševalcev, danes pa jih je v 16 postajah skoraj sedemkrat več.
»I^ahko nam je v ponos,«oeenjuje Danilo škerbinek, načelnik GRS Slovenije, »da imamo (»40 reševalcev, ki s povsem prostovoljnim delom dosegajo evropsko raven usposobljenosti za reševanje v gorah. V tem velikem moštvu deluje kar 108 letalskih pomočnikov, 42 inštruktorjev, 38 zdravnikov, 34 minerjev snežnih plazov in 33 vodnikov lavinskih psov. Naše re-ševalne skupine — poleg postitj GRS imamo organizirane tudi obveščevalne točke — pokrivajo ves slovenski gorati svet. Naša GKS je prerasla v javno priznano organizacijo, ki po potrebi pomaga prebivalcem vse Slovenije. Doslej se še ni primerilo, da ne bi izpolnila zadanih si nalog in odrekla pomoč.«
čeprav slovenski gorski reševalci iz leta v leto širijo svoje preventivno delovanje med obiskovalci gora, ne mine leto brez nesreče. Nekaj let nazaj jih vsakič naštejejo od 00 do 70. Tudi lani so imeli 77 ak< ij. 54 reševalnih in 23 iskal nih oziroma poizvedovalnih. Z gora so rešili 27 ranjencev ter po štiri izčrpane in obolele osebe, žal pa za 26 gornikov — med njimi je bil le en alpinist — ni bilo ver pomori.
Brez helikopterja ne gre
Nekdaj so težka stenska reševanja trajala tudi po več dni. Dandanes se je čas reševanja celo v najtežavnejših raz merah zamanjšal na le nekaj ur, saj ob večjih nesrečah in na odročnih krajih obvezno sodeluje helikopter letalske enote milice. Tako je reševanje dosti lažje in zlasti učinkovi-tejše, saj ponesrečencu hitreje nudijo medicinsko pomoč.
»Naša enota, ki ima trenutno štiri helikopterjc,«]>".iasiijujc I-oj/.e Žlst, načelnik podkomisije za letalsko re sevanje pri komisiji GRS, »se udeleži približno 40 odstotkov vseh akcij. Doslej smo v 175 akcijah opravili 352 ur letenja. V dolino smo pripeljali 179 ponesrečencev, meti katerimi je
bilo 59 mrtvih.
Helikopterska ekipa, ki jo sestavljajo pilot, mehanik, reševalec in zdravnik, mora temeljito obvladati svoje delo, saj najmanjša napaka lahko povzroči težave in celo nesrečo. To dosegamo z. rednim urjenjem, pri katerem se tudi letos lahko pohvalimo / dobro udeležbo.«
Blizu 50 najbolj usposobljenih reševalcev sestavlja ožj skupino, ki najpogosteje poleti na pomoč ob nesrečah .SPI nekaj večja je rezervna skupinu, ki se šele pripravlja za P likoptersko reševanje.
Zdravila v nahrbtniku
Že od ustanovitve naprej so zdravniki tesno povedani j? delom gorske reševalne služb«'. Ves čas obstoja so sodeloVftj v njej kot reševalci in organizatorji. Neprecenljiv pa jo tU njihov prispevek k usposobljenosti reševalcev za prvo P° moč. f.
»Kot člani mednarodne reševalne °. ^ ^m^^f*yS^k. gani/arije spremljamo vse novo**'
naglasa načelnik zdravniške podk misije dr. Andrej Itobič, »zato je a**J oprema za nujno medicinsko P0,"Jf. ponesrečencem v gorah m,i,,,< ,-t'c nejša. Vsak zdravnik, ki je član G«*** je dolžan imeti vse potrebno v jeni nahrbtniku. Razen tega je v V** kem helikopterju oprema za nUJ zdravniško pomoč, ki jo redno I' gledujcnto   in   dopoliitijemo. I" oprema omogoča tudi razne medicinske posege v bel«*4" terju.«
Kazen s slovesno proslavo, ki je bila minulo soboto v ni'1' bliski skupščini, bodo reševalci označili 75 letnico svoje o gani/.acije predvsem delavno. Ob koncu seminarja »S »traktorje GKS bodo 20. septembra 1987 prikazali na VHfjg reševalske veščine. Teden dni za tem bo, prav tako no V9 ču. It zbor zdravnikov GKS i/. Jugoslavije.
Danes terjajo od zdravnikov v GKS več kot le strokov^ znanje. Kako strogi so kriteriji za sodelovanje, potrjuje podatek, da od l.'» zdravnikov letalcev zaenkrat ni oprav'1 letošnjega preskusa niti polovica . ^
Če vemo, da vse delo v naši gorski reševalni službi melji na prostovoljnosti, bi se morali vprašati, kakšni 'Ju.zft. so torej reševalci; sprejemajo stroga pravila svoje orgam cije in obenem ne vedno za hvaležnost za izpolnjevanj«' tevnih nalog' (iotovo gre za ene od najbolj po/.rtvovul ^. oseb, saj često nesejo svojo glavo naprodaj, ila bi resn1 vljenja drugih S svojimi močmi m srčnostjo pa so nu vO^0 vs«>m, ki potrebujejo pomoč tudi drugje, n.> le v M""1'1-« jim bo vodilo, kakor zatrjujejo člani skivcnske GKS, ntt/Y.
nadaljnjega razvoja t«* humane organizacije. Stojan
SaJc
lvan Oman
Kinet je vedno vse zdržal. Bo Jidl tokrat?
Jaka Zupan
Standard ščitimo na kmetov račun
Marijan Peternelj
Postavimo kmeta na mesto, ki fttu pripada
Urednikova beseda
Pred nedavnim sta slovenski in zvezni centralni komite Zveze komunistov razpravljala o razvojnih vprašanjih kmetijstva. Mi pa smo povprašali kmete in kmetijske strokovnjake. Povedali so marsikaj zanimivega in kritičnega na račun kmetijske politike in razmer v kmetijstvu. Iz vseh pa zveni, da kmet ob bolj ali manj ugodnih razmerah mora delati in bo delal. Kmečka delavnost se je izkazala tudi pri pisanju; čeprav so imeli na voljo le nekaj dni, so nam vsi — kmetje in strokovnjaki — poslali svoje prispevke do dogovorjenega roka. To še dodatno potrjuje upravičenost njihovih trditev.
Naslednje Odprte strani bomo odpirali kulturi. Izšle naj bi prve dni julija.
LEOPOLDINA BOGATAJ
Franci Zagoričnik
Se delat Francoza
Mag. Jurij Kumer
Kakšen je položaj kmetijstva in kakšen naj bo izhod iz krize
Cveto Zaplotnik — Slavko Gliha
V Sloveniji bi lahko pridelali toliko hrane, kot je rabimo
DR. SRDJAN BAVDEK
Naša proizvodna učinkovitost — anahronizem na obrobju razvitega sveta
tej^el Je tudi čas, da temelj i -U^POnovno izmerimo razbij:- v kmetijstvu. Mnogi Od ? Jj?- da je dolgo trajalo
nek drnžbonogu pretresa, lo t|!*?ri Pa menijo, da bi bi-lomL-Du 'meti za novo pre-$tvQ 0 v razvoju k meti j-. 'n proizvodnje hrane
»tliš P°/lt,vnih iz"
^Užbr in tucn stvarnejšo Se Pra    m°žnosti. V stistki
UveliaxV- lilhk" /'',H'1- di' *■ VsQj d J° ,)/n PORledi ali pa '   a "i pravega posluh a
raC>uV,''l,v'' v ^),,»)li,v,
^vunl riVm°- du bi Ju«°' °skrb i ° kmetljitvo lahko n°vij! ? s nr|mo 60 milijo nr I • v Pesnid pa ne mo Prebil ,mti niti sedanjega ba va2» a; ob tem' da živi Pfehi,'Sl, 53 odstotkov vsega eblvalstva (kmečkega p.o
bivulstva je v Jugoslaviji 19 odstotkov — skratka, v času, ko v industrijsko razvitem svetu s politično—ekonomskimi instrumenti usmerjajo kmetijsko proizvodnjo ob velikih proizvodnih presežkih; s temi presežki imajo celo Velike probleme.
Bili bi krivični, če ne bi opazili in priznali nekaterih pomembnih premikov v razvoju našega kmetijstva v pre leklih treh petletkah. Treba pa je dodati, da so bila družbena in strokovna prizadevanja veliko večja, kot se vidi i/, rezultatov   1/. tega lahko sklepumo, da so se v družbo nem življenju pojavljala nas protju, protislovja, ki so za vrlu pričakovani razvoj. Prepričan sem, du za stanje na področju kmetijstvu niso krive le splošne družbene raz-
mere, kot tudi, da razmere na področju kmetijstva niso mogle in ne morejo biti bistveno drugačne, kot so splošne razmere v družbi. Menim, da smo ideologizirali mnoga temeljna vprašanja glede organiziranosti proiz-vodnje in preskrbe na neži-vljenjski način in ne na proizvodni in tržni učinkovitosti. Usmerjali smo se v veliko tržno proizvodnjo in pri lem zabredli na primer v okološko močvirje. Ali sta odpovedali znanost in stroka? Bili smo proti monopolom, vendar so se razraščali; trg je odpovedal. Govorimo o racionalni proizvodnji, o proizvodnji cenejše hrane, mehanizaciji, združevanju dela in zemlje in tako naprej, hkrati pa vstajajo kulaški strahovi. Govorimo o osebnem delu in o pruvicuh iz de-
la, besedno spodbujamo ekonomske interese, to pa se sprevrže v uravnilovko in so-cialo. Računamo na izvoz hrane in na devize, izvažamo pa kontaminirana živila in izgubljamo tržišče. Govorimo o proizvodnji zdrave hrane, hkrati pa so območja v državi brez pravega nadzora nad zdravjem živali. Govorimo o tržno organizirani proizvodnji, vanjo vlagamo dragocena družbena sredstva, razrašča pa se črni zakol živine. K temu lahko prištejemo še velika nihanja v proizvodnji, največ zaradi disparitet med cenami posameznih kmetijskih artiklov ter tudi med cenami vhodnih materialov (stroški) in kmetijskih proizvodov. Iz pregleda odkupa živine in mleka v Sloveniji v obdobju med leti
1975 in 1986 se vidi, da smo v govedoreji dosegli lep napredek pri prireji mleka, kakor tudi, da je ta proizvodnja — z izjemo v letih 1980 in 1981 — ves čas napredovala. Pač pa je zelo nihala, in po letu
1976 tudi nazadovala, prireja klavnega goveda. V prašičereji je bil dosežen lep napredek v obdobju do 1984. leta, od tedaj dalje prašičereja stagnira. Omeniti moramo, da je v preteklosti lepo napredovala reja piščancev, saj se je podvojila.
Za Gorenjsko je najpomembnejša kmetijska panoga govedoreja. Tej so v glavnem podrejene tudi usmeritve pri poljedelstvu, z izjemo krompirja, v kolobarju pa se od pomembnejših kultur pojavlja tudi pšenica. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je položaj govedo-
reje v Sloveniji kritičen. Ekonomičnost govedoreje v zadnjih petnajstih letih je bila slaba, posebej pa se je poslabšala leta 1986. S povprečno odkupno ceno je bilo januarja 1987. leta pokrito na kmetijah pri mleku 71 odstotkov in pri pitanem govedu le 64 odstotkov stroškov. Nizka ekonomičnost pridelovanja pa vpliva na slabšanje reproduktivne sposobnosti, kar se kaže v živinorejskih obratih v izrednem zostaja-nju stopnje akumulativne sposobnosti, na kmetijah pa to sili v prelivanje amortizacije v osebno potrošnjo. V primerjavi z letom 1984 so investicije v kmetijstvu v Sloveniji realno padle za 33 odstotkov, vse investicije v živinorejsko proizvodnjo pa za 38 odstotkov. Težak ekonomski položaj govedoreje kažejo tudi gibanja cen reprodukcijskega materiala, osebnih dohodkov in odkupnih cen. Košarica najpomembnejšega reprodukcijskega materiala in osebnih dohodkov za pridelovanje mleka na kmetijah se je po letu 1983 podražila za 648 odstotkov, odkupna cena mleka za 489 in cena mlade govedine le za 417 odstotkov; razlika v škodo govedorejcev je očitna. Ti podatki nas opozarjajo, da je kmetijstvo na Gorenjskem v težkih razmerah. Teh razmer ne morejo popraviti sredstva iz republiškega in občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane oziroma pri ustreznih sisih. Verjetno pa je prav ta vir sredstev omogočil, da se kriza v govedoreji na Gorenjskem doslej ni
poglobila do take mere, da bi bila ogrožena reprodukcija osnovne črede, ker bi to pomenilo težko popravljivo in dolgotrajno škodo.
Kako v prihodnje? Najprej, ukrepi za izboljšanje ne bodo zadoščali. Izboljšanje težkega stanja je že nekaj, toda ne dovolj. Potrebujemo korenito orientacijo in ne samo sredotežnih nihanj okrog določene planske politike. Pričakujem, da bo v prihodnosti prišlo do družbene klime, ki bo zares omogočala sproščanje novih delovnih in ustvarjalnih hotenj v kmetijstvu. Glede na ekonomski in demografski potencial v kmetijstvu, še posebej naših kmetij (ostarelost, zastoji pri nastajanju novih družin ipd.), pa bo odzivnost v primarni kmetijski proizvodnji odvisna od vrste dejavnikov. Sodobna inovacijska družba bo zahtevala od kmetijstva boljše rezultate, bistveno višjo produktivnost. In ne samo to, tudi novo kakovost proizvodnje (ekološki vidiki) in proizvodov, ki bodo skladni z zahtevanimi kvalitetami življenja. Vse to pa pomeni sposobnost za razumevanje novega, uvajanje novih znanj in tehnologij, prilagajanje tržnim tokovom idr. Veliko lahko prispevajo stroke, visokošolske in znanstvene institucije. To bo pospešilo preobrazbo kmetijstva, kar pa ne pomeni, da preobrazba za posameznika in za družbo prinaša samo dobro in lepo. Prinesla bo marsikateri pretres. Njen temeljni namen pa je zaorati ledino v družbo prihodnosti, zagotoviti perspektivo.
SLAVKO GLIHA
CVETO ZAPLOTNIK
DIREKTOR KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE
v Sloveniji bi lahko pridelali toliko hrane, kolikor je rabimo
Ljubljana, 12. junija — »Slovenija ima le še trinajst arov orne zemlje na prebivalca, manj kot katerakoli evropske država (z izjemo Irske). Ker je zemlje malo, moramo to, kar jo imamo, dobro izrabiti. Kmetje se trudijo in ne varčujejo z močmi; vprašanje pa je, če je zemlja vedno tudi pametno obdelana,« je dejal Slavko Glina. »Analiza dolgoročnih razvojnih možnosti je namreč pokazala, da so v Sloveniji možnosti za samooskrbo s hrano (s tem da bi presežke menjali v jugoslovanskem in mednarodnem merilu). Naše naravne danosti so še slabo izrabljene, potencial slovenske kmetijske zemlje je po merilu Zahodne Evrope za 50 do 80 odstotkov večji od sedanjega.«
•Tovariš Glina, kjer je mesto slovenskega kmetijstva v primerjavi z jugoslovanskim in evropskim?
»Če ocenjujemo razvitost po dohodku na hektar kmetijske oziroma obdelovalne zemlje, potem ima slovensko kmetijstvo majhno prednost pred jugoslovanskim, medtem ko po intenzivnosti pridelovanja in prireje zaostaja za Zahodno Evropo za približno 50 odstotkov. Slovenija je včasih imela precej višje hektarske pridelke pri žitih kot ostala Jugoslavija, vendar so v zadnjih desetih letih druga območja hitreje napredovala in jo tudi prehitela. To ne velja za prirejo mleka in mesa, v kateri dosega Slovenija boljše rezultate kot druge republike; še vedno pa ima, vsaj pri mleku, najmanj 80-odstotne rezerve. Analiza dolgoročnih razvojnih možnosti slovenskega kmetijstva navaja, da bi ob povprečni mlečnosti krav 3500 do 4000 litrov mleka že dobili presežke, ki bi jih sicer težko prodali, če ne bi imeli Dalmacije, Istre in drugih območij, kjer je kmetovanje še na razmeroma nizki razvojni stopnji. Občina Vrhnika, na primer, odkupi na leto toliko mleka kot vsa Črna gora.«
• Končna sodba o uspešnosti kmetijstva izhaja iz hektarskih pridelkov in velikosti pridelovalnih stroškov. Za naše kmetijstvo je znano, da »proizvaja« drago hrano.
»Res je — izdatki so razmeroma veliki. To potrjujejo tudi raziskave, ki navajajo, da pri
MAG. JURIJ KUMER
nas porabimo za hrano polovico povprečnega osebnega dohodka oziroma dvakrat ali trikrat več kot v razvitih državah (v ZDA in ZRN od 16 do 25 od-
Leta 1931 je povprečna slovenska kmetija imela 8,3 hektara zemljišč (vključno z gozdovi), leta 1969 6,4 hektara in leta 1981 5,5 heKtara, od tega 2,6 hektara obdelovalnih. Če ne upoštevamo kmetij, ki imajo do ene hektar kmetijske zemlje, so naše kmetije približno štirikrat manjše kot v državah Evropske gospodarske skupnosti. Za štirikratno povečanje do leta 2000 bi bila potrebna 10-odstotna letna stopnja rasti. Pri triodstotni rasti bi to trajalo 45 let, to je do leta 2030. Sedanji trendi pa so še vedno izrazito negativni. V Sloveniji je ves čas po vojni potekal proces zmanjševanja povprečne velikosti kmetij in povečanja števila kmečkih gospodarstev, v ZRN pa se je, na primer, v letih 1970-75 število kmetij zmanjšalo za 3,5 odstotka (povečala pa se je posest), v Belgiji za 4,1 odstotka, v Franciji za 2,9 odstotka...
stotkov). Za to so najmanj krivi kmetje, kajti v kmetijstvu še bolj kot v drugih panogah velja, da »kravca tako leži, kakor smo ji bili postlali.« Povedano drugače: kakršno kmetijstvo imamo, takšni so njegovi izdatki. Pri razdrobljenosti, ko imamo več kmečkih gospodarstev (190 tisoč) kot delavcev v kmetijstvu (100 tisoč), ko je povprečna kmetija v Sloveniji dva- do desetkrat manjša kot v deželah Zahodne Evrope in večina parcel manjša od pol hektara, ni mogoče pričakovati, da bi pridelovali poceni hrano. Naloga kmetov je, da v takšnih okoliščinah delajo, pridelujejo; naloga družbe (politike) pa, da jim za družbeno učinkovito delo daje primeren dohodek, da prepreči nadaljnje drobljenje kmetij in kmetijske posesti, pospeši proces koncentracije, poskrbi, da bodo delovni stroji bolje izrabljeni...«
• Kakšna je po vašem mnenju in po strokovnih merilih idealna kmetija za naše razmere?
»Idealne kmetije ni in tudi ne nekega modela, ki bi ustrezal vsem krajem, časom, kmetijskim usmeritvam... Pri nas je v zdajšnjih razmerah optimal-
Hekiarski pridelki pomembnejših poljščin (v stotih) v letih 1978-80
SFRJ   Avstr.    Franc.   Nizoz. Slov.
Pšenica	31,5	39,3	50,0	62,1	27,6
Ječmen	22,7	36,9	41,4	48,2	20,8
Koruza	41,0	67,8	52,1	, 68,2	37,3
Krompir	87,0	247,6	323,0	374,8	129,3
Kakšen je položaj kmetijstva in kakšen naj bo izhod iz sedanje krize
Na vprašanje, kakšen je položaj kmetijstva, bi lahko čisto na kratko odgovorili: skrb zbujajoč in kritičen. Ta ocena je seveda povprečna in splč^ šna. Velja pa za celo dejavnost, še bolj pa za usmeritve, ki so na Gorenjskem. Najbolj kritično je v govedoreji, pri prireji mesa in mleka, Čeprav tudi pri pridelovanju krompirja ne manjka problemov. Nekaj-podobnega je tudi v gozdarstvu.
na živinorejska kmetija posestvo s 15 do 20 hektari kmetijske zemlje, s 30 do 40 glavami živine, z enim ali dvema delavcema. Takšna kmetija bi ob * normalnih razmerah gospodarjenja morala dajati primeren dohodek.«
•v svetu so zelo močni procesi koncentracije kmetijske zemlje, pri nas pa se zemljišča še naprej delijo na manjše kose in prehajajo tudi v roke nekmetov.
»Pri nas se zemlja ne deli le zato, ker jo hočejo tudi nek-metje, ker jim pomeni dobro vloženi denar, temveč tudi zato, ker večje kmetije zaradi omejitev z zemljiškim maksimumom in majhnega ostanka zemlje ne morejo kupovati. V svetu se manjša število kmetij in število kmečkega prebivalstva. Pri nas se število kmetov prav tako manjša, število kmečkih gospodarstev pa se, začuda, povečuje. Sedanja zakonodaja namreč omogoča, da se kmetija še za časa življenja gospodarja deli, kar je po mojem mnenju narobe in v nasprotju s cilji kmetijske politike. Tu bi morale poseči vmes kmetijske zadruge ali kmetijske zemljiške skupnosti in preprečiti, da bi se, denimo, kmetije, ki nimajo naslednika, delile.«
V državah Evropske gospodarske skupnosti je bila povprečna velikost kravje črede leta 1979 14 krav, v Sloveniji v začetku osemdesetih let 2,7. Izračuni so pokazali, da je prireja mleka v čredi, ki je manjša od osmih krav, za polovico dražja kot v čredi s 16 in več kravami... Za mlečno prirejo je potrebno najmanj 10 do 15 hektarov zemlje, za druge usmeritve, kot je pitanje goveda, reja telic ali krav dojilj, so potrebna večja zemljišča, in sicer od 15 do 25 hektarov. Rentabilnost se torej v vsakem primeru začenja nad veljavnim zemljiškim maksimumom.
(iz gradiva za znanstveno-tehnološki posvet biotehniških ved)
• Omenili ste zemljiški maksimum. Kakšno je vaše mnenje?
»Predolgo smo premlevali to, za nekatere hamletovsko vprašanje, čeprav bi omejitev (deset hektarov) lahko že zdavnaj odpravili. Za to je nekoliko kriva tudi stroka, ker se je obnašala oportunistično in se je sprijaznila, da o maksimumu ne razpravlja, češ da je to ideološko vprašanje. Tedaj smo tudi prišli na dan s formulo »združevanje zemlje, dela in sredstev,« s formulo, ki je niti strokovnjaki ne razu-
mejo, le kako bi jo kmetje. Isto velja za zadružna pravila. Zadruga je namreč danes tako obremenjena z raznimi sporazumi, dogovori, predpisi, da kmet sploh ne več več, kakšne so njegove pravice in obveznosti. Kmetijska politika mora zadevati kmete, mora pa biti takšna, da jo bo kmet tudi razumel.«
• Na seji centralnega komiteja ZKS smo slišali, da je naša kmetijska politika dobra: kmet, ki je tudi razpravljal, pa je dejal, da takšne politike, ki mu redči čredo; ne omogoča naložb in ne zagotavlja socialne varnosti, ne podpira.
»Ocena, da je naša kmetijska politika dobra, izhaja iz tega, da nimamo vizije, kakšna naj bi sploh bila. Če bi vedeli, kaj hočemo, potem bi tudi znali to politiko prilagoditi ciljem, ki smo jih opredelili. Sedanja politika premalo spremlja dohodkovni položaj kmetov in tudi prepočasi ukrepa. Če nam tega ne omogoča zvezna politika, bi morali poiskati rešitve na ravni republike. Ceno denarja, ki ga kmetje vlagajo v stroje, živino in v vse drugo, bi morali (z realnimi obrestmi vred) vračunati v ceno kmetijskih pridelkov, prav tako naložbe. Zahtevati bi morali ukinitev zemljiškega maksimuma in vseh določil, ki omogočajo delitev kmetijskih zemljišč in kmetij, in ukrepati na področju investicijske politike. Če pogledam ta tri področja (dohodkovni položaj, delitev zemljišč, naložbe), potem s sedanjo kmetijsko politiko nisem zadovoljen.«
• Ali je mogoče v kmetijstvu dosledno uveljaviti ekonomske, tržne zakonitosti, kar nekateri pri nas tudi glasno in jasno zahtevajo? Ne vem, ali sem v zmoti ali ne, vendar si takšnega kmetijstva ne znam predstavljati.
»Kmetijstvo je takšna dejavnost, da jo mora vsaka družba zelo skrbno spremljati. Uveljavljanje tržnih zakonitosti je mogoče le pri tistih pridelkih, ki ne sodijo med osnovna živila. Pri češnjah, na primer, določa ceno zakon ponudbe in povpraševanja. Pri mleku, mesu, žitih in nekaterih drugih pridelkih povsod v svetu ugotavljajo stroške pridelovanja oziroma prireje in temu prilagajajo tudi odkupne cene. Osnovno delovanje tržnih zakonitosti je sicer prisotno, ne moremo pa jim, denimo, prepustiti v milost in nemilost osnovnih živil, kot je mleko, meso... Če bi dosledno uveljavili ekonomske, tržne zakonitosti, bi že majhna sprememba v ponudbi ali povpraševanju povzročila velike spremembe v ce-
ni. To bi imelo včasih tudi zelo krute posledice.«
• Ali v našem kmetijstvu dovolj upoštevamo poleg ekonomske tudi socialno plat? Na papirju gospodarsko močne in velike kmetije se izkažejo na terenu kot brezperspektivne, ker vlada alkohol, osamelost, nimajo naslednika...
»To so vprašanja, ki bodo čedalje pomembnejša. Bojim se primerov, ko bo ena generacija podrla vse, kar so prej ustvarjali trije rodovi. Z odpravo zemljiškega maksimuma bodo, denimo, nastali kmetije z 20 hektari zemlje, * 40 do 50 glavami živine, z vso strojno opremo, vredno na desetine milijonov dinarjev. Ka-ko ukrepati, če bo takšna kmetija ostala brez naslednika-Možnost vidim v odkupu in v uvedbi »družbeno najemnih kmetij.«
Poljedelstvo je bolj donosno kot živinoreja, v živinoreji Jc na najslabšem govedoreja« na najboljšem pa pitanje piščancev in prašičev-Krompir je bil še do nedavnega ena najdonosnejši!1 poljščin, vendar le tam, kje* so dosegali visoke hektarske pridelke. Dobre dohodkovne rezultate daje v zadnjem času tudi sadjarstvo, vendar ne takšne, da bi omogočali normalno obnavljanje nasadov in druga vlaganja.
• imate kdaj občutek, da o kmetijstvu vsi vse vedo in dfl o njem razpravljajo tudi lju* dje. kot je dejal kmet z Gorenjske, ki pridejo na kmete le ob nedeljah?
» Ne moti me, če kmetijstvo presojajo in v tej dejavnosti delajo ljudje, ki niso kmečkega porekla, so pa to podrocj študirali. Imamo lahko dohte ga živinorejskega strokovnja; ka, ki ni nikoli pasel krav a11 krmil živine. Za globlje razumevanje razmer v kmetijstvu pa je dobro poznati tudi kme tovo dušo. Že pesnik je z*P' sal: trda lepota njiv in polJan; kdo te spozna, kdo te razume' tisti, ki orje, ki seje, ta te sp° zna, ta te umeje. Je zato kw nenavadnega, če ima Zvezn republika Nemčija za kmeW skega ministra kmeta? Kdo pozna kmetovo dušo, bo tu<* lažje ocenil, zakaj je kmet, **? je dejal prof. Pire, špekula^ vno usmerjen (ker se sicer n bi obdržal), zakaj je opreze pred združevanjem... Se h°J kot nepoznavanje so mi ndjU bi    strokovni oportunizen»-sprenevedanje, primeri, ko s vsi trdili, da »ima cesar noV obleko, čeprav je lahko vsa* videl, da ima staro.«
Kako iz takega položaja z najmanj bolečimi posledicami? Seveda je to vprašanje kompleksno, dolgoročno in /.a kmetijsko panogo specifično Nihče v tem procesu tega ne more opraviti sam, združiti je treba ukrepe proizvajalcev, družbenopolitični skupnosti in potrošnikov. Med tiste ukrepe, ki se mi zdijo pomembnejši, sodijo tudi naslednji!
Brez odlašanja je treba uskladi ti t-konomski položaj kmetijstva oziroma posameznih panog, predvsem živinoreje, z drugim gospodarstvom. Pri tem je seveda treba upoštevati naše specifičnosti, med katere soditu tudi zemljiški maksimum in povprečna velikost kmetij, kakor tudi obveznosti, ki jih morajo prispevati kmetje k skupni in splošni porabi.
Drugo, kar menim, da jie za kmetijstvo zelo pomembno, je cena, ki jo mora proizvajalec
letos .i i <
visoke cene za hrano. Ta ukrep in tudi drugi morajo biti naravnani dolgoročno, kajti le tuko imajo lahko resnejše pozitivne učinke na proizvodnjo, produktivnost in dohodek. Povečanim stroškom za proizvodnjo, večje potrebe pri osebni, skupni in splošni porabi, bo dolgoročno možno slediti le z večjo produktivnostjo na enoto časa, .površine ali vlaganj. S strokovnega vidika je omejevanje obsega zemljišč, ici jih lahko kmet s sodobnejšo tehnologijo obdeluje, nesprejemljivo, zavira nadaljnji razvoj in slabi ekonomsko moč proizvajalcev. Čeprav so teoreti »■ne možnosti, da bi 7. združevanjem zemljišč v raznih skupnostih ublažili učinke agrarnega maksimuma, je v praksi obseg teh učinkov zanemarljivo majhen in nevzdržno je, da našu družbu vztraja pri sedanjem ob
družbeno organiziran obseg pr< izvod nje.
Posebno pozornost moramo tu meniti kmetijstvu, ki uroi/vaia
uli kilogramov mesa, ki jih d°.. mo iz tega prostora. S skupi0' programom - proizvodnim, P storskim in socialnim — rn°en mo ta prostor ohranjati poseli' < in proizvodno aktiven za dar> njo in jutrišnjo generacijo. Sluh ekonomski  položaj n.efJ|l srednih proizvujalcev je P°u?2g-v podoben položaj tudi organ' torje proizvodnje. Kot PoS! {,<>• tega nastajajo nemir, neučm g sitost, težave pri planiranj11 >v upravljanju ter iskanju reS»**T, ki bodo lahko dolgoročne, n<J tere tudi negativne. . Zadružne oi ;ani/acije hod" ' ko opravljale funkcijo orga*j*p torja, usmerjevalca in r<'u''no torja proizvodnje le s Prx10^fi ekonomsko močjo in ustr**J, organiziranostjo. Krčenje djJ^O nosti in umikanje s terena bi )r menilo prostorsko, pa tudMjJ
tih in in Tako kr
in se gibljejo daleč od resoh
— višjo da in ohv
roti tistim izpred dvajsetih let.   proizvoda, skratka, prekom
njo situacijo
v'|l"
JOŽE ŠAVOR
Je kmetijstvo enakovreden sopotnik gospodarstvu?
Silovit, a obenem nesorazmeren Povojni razvoj ni spremenil razmer v nobeni gospodarski pano-j»| tako korenito, kot se je to zgodio v kmetijstvu in preoblikovanju podeželja, kjer se od nekdaj °dvija  kmetijska proizvodnja.
To
omejujejo in karakterizirajo
*e druge naravne razmere bolj *ot v industrijskih in drugih Proizvodnih sistemih. Hitro razslojevanj^e podeželja in [Migracijski tokovi so pri nas podali hitreje kot v katerikoli rfugi zahodnoevropski deželi 'Avstrija, Francija, Švica...), ki so imele po vojni podobno pose-n° strukturo in imajo podobne Proizvodne razmere (konfiguracija terena, vremenske razmere rr  vpliv  alpskih značilnosti).
er»dar je razlika v razvoju očit-jja- Te dežele so vzporedno z industrializacijo    razvijale tudi £rnetijstvo in mu dajale pomen, 1 s> ga ta panoga zasluži. Nam Pa' ko smo menili, da prehajamo ? naturalnega kmečkega gospo-arstva na specializirano tržno srnerjeno ekonomijo, se je zgo-Uo ravno obratno: nastala so eskladja na skorajda celotnem jugoslovanskem    in sloven-v em) kmetijskem prostoru ter sami  kmetijski proizvodnji, ar je pri nesorazmernem raz-oju vseh panog tudi logična poledica. Ob hitrem zmanjševa-JU kmečkega prebivalstva, odijevanja najproduktivnejših 'noči iz kmečkih gospodarstev, £e je opuščala tudi obdelava najkvalitetnejše kmetijske zemlje. «~o tej so (na žalost tudi danes) Jrez premisleka segali tisti po-*bniki,  ki  bi po ekonomski, *Ološki,  energetski   logiki in Predvsem družbeni etiki morali
JAKA ZUPAN
načrtovati svoj razvoj na rodnih območjih. Prostor za kopičenje neskladij smo torej ustvarili z ihtavo naglico, nastale vrzeli pa nismo znali (hoteli, mogli...?) zapolniti s primerno tehnologijo in mehanizacijo, ki bi nadomestila človeka (normalno delo). Tako je kmetijstvo postalo namesto intenzivna gospodarska veja skorajda socialna kategorija, ki se kaže danes, ko tičimo v kre-mpljih močne ekonomske krize, bolj kot kdaj koli prej. Tako končujemo neki ciklus v agrarnem gospodarstvu s kaj klavrnimi posledicami.
Visoke stroške pridelave hrane poskušamo kompenzirati (izravnati, nadoknaditi) kmetu z določenimi premijami in regresi oziroma prelivanjem sredstev iz razvitejših panog (na kako »zavidljivo« razviti ravni so te, nam je tudi znano), kar vse skupaj ne vodi k dolgoročni in trdni ekonomiki v kmetijstvu. Žal je tako »gašenje« štirideset let povojnega razvoja kmetijstva nuja in zaenkrat ni druge rešitve. Vprašanje pa je, ali se vsa sredstva trosijo kot naložbe, katerih učinek smo pričakovali že včeraj ali se bo pokazal vsaj že jutri. Zato je skrajni čas, da dopovemo sami sebi, stroki in celotnemu gospodarstvu, da so lepe besede premalo in da je bolje uporabiti gospodarsko logiko in z ekonomskimi zakonitostmi priznati kmetijstvu, da je del gospodarstva (enakovreden sopotnik!) in ne socialni podpiranec. Nizka ali bolje rečeno draga kmetijska proizvodnja, začarani krog ponudbe in povpraševanja, administrativno regresiranje storitev v kmetijstvu na eni stra-
ni in skubljenje (nepriznavanje realnih cen proizvodnje) na drugi strani, je moč urejati le s trdno ekonomsko politiko, v katere sestavu naj bi delovalo tudi kmetijstvo. Le tako se bomo približali pravi (stvarni) menjavi dela ob optimalnem izkoristku ne dovolj izkoriščenih izvorov, povezanih z osnovnima panogama: gozdarstvom in turizmom ter uravnanim razkorakom med cenovnimi razmerji tehničnega in biotehničnega proizvoda. Do tega pa je še dolga pot, ki so jo razvite dežele začele hoditi mnogo prej — že takoj po drugi svetovni vojni.
Eden od glavnih vzrokov, ki draži kmetijsko proizvodnjo, je drobna posestna struktura zasebnega kmetijstva. Jasno je, da so na razdrobljeni (razparcelira-ni) zemlji proizvodni stroški 30 ali celo več odstotkov večji kot na večjih oblikovanih kompleksih, čemur pa vsa povojna leta nismo namenjali posebne skrbi. Nasprotno, dopuščali smo še večje anomalije na tem področju, predvsem na manj interesantnih kmetijskih območjih, kamor sodijo hribovske občine, ki jih je na slovenskem prostoru kar 24.
Odgovor, kako ravnati za izboljšanje posestne strukture, je dala šele nova zakonodaja (Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 in njegove dopolnitve), čeprav je bila misel v strokovnih krogih ves čas prisotna. Ta zakonodaja je vnesla svežino v kmetijsko politiko, vendar sorazmerno pozno, zlasti pri reševanju konfliktnih prostorskih situacij, ko so se »najboljše« ideje spreminjale (realizirale) v zmot-
ne projekte. Torej posledica stanja v kmetijstvu ni le v njem samem, temveč v gospodarski politiki, ki za to plačuje visoko ceno za družbeno brezbrižnost. Menim, da ni odpovedalo kmetijstvo, temveč so vzroki globji, o katerih pa natemmestu ni mogoče razpravljati.
Mineva vrsta let velikih prizadevanj in ogromnih naporov, da se stanje delno, le delno izboljšuje. Nenehni posegi v najkvalitetnejši kmetijski prostor s strani ostalih porabnikov prostora (urbanizacija) se nadaljuje. Ta se še vedno, urbanizacija namreč, zaradi dopolnjevanja infrastrukture, gospodarskih in bivalnih gradenj širi v kmetijski prostor, ki ga direktno in indirektno (opuščanje hribovskega areala) odvzema primarni kmetijski pa-
nogi na najbolj vitalnih območjih. Tako imamo že močno degradirani prostor, pa še tako nerazvito ekonomijo. Kmetijska politika v rokah (ne)stroke je tretirana kot ideologija in ne kot stvarnost. Neupoštevanje zakonitosti nas lahko pripelje v gospodarski in ekološki kolaps.
V sklop vprašanj, ki jih v tem prostorsko omejenem sestavku obravnavam (želim obravnavati), sodi mnogo širša problematika, venaar se moram omejiti le še na nekaj misli za dosego cilja: razvito kmetijstvo. To je sicer dolgoročen proces, nerešljiv čez noč, vendar dosegljiv ob dejstvu, da je panoga le naredila velik napredek v tehnologiji pridelave, genetiki, kemiji, mehanizaciji in da ima tudi sorazmerno dobro koncepcijo razvoja. Vpraša-
nje je le, Katero pot ubrati oii» kasto ali bližnjico. Mislim, d? alternative ne bi smelo biti. Znebiti se je treba iskanja večne 'es-nice. Ta je prisotna v stroki, kadrih, znanju... Včasih je potrebno zaplavati tudi proti toku! Najosnovnejša prvina kmetijske politike naj postane popolna integriteta kmetijskega prostora in proizvodnih enot (kmetje in polkmetje) ter nedotakljivo ist-ništvo. Socialna in gospodarska politika, Ki ustvarjata ugodne možnosti za razvoj tržno usmerjenih kmetij, sta pogoj, da panoga doseže dolgoročno trdnost. Cenovna politika mora pogojevati nenehni tehnični napredek (razširjena reprodukcija) in odpravljati vmešavanje na trgu z interventnimi uvozi deficitarnih kmetijskih in živilskih pridelkov.
Standard ščitimo na kmetov račun
Žglg^kratek čas ste mi odmerili, pa sem kljub ternu nekaj spravil skupaj, ŽSMg to moja glavna profesija. Kmetijstvo namreč.
^jprej vam bom kar na kratko rjj^0vori' na tr' glavna vpraša-
^oložaj kmetijstva me res zelo "Krbi
I''r°k za takšno stanje je že več-(j na zaščita življenjskega stan-
rda nu račun kmeta.
repi za izboljšali' SO eko-U 7?ske cene z uskladitvijo inf-lacije.
skh°Vna nesorazmerja kmetij-r. lr» proizvodov in repromate-stai Za Pn,izvodnjo le-teh so po-k la   prevelika. Zavarovanje
*a £!°V Jt' v ,(>m lotu P°skofil° * «00 odstotkov in tudi vsi dru-,j ^ro.ski. Prav zato z osebnim del Oc*kom močno zaostajamo za doh*VU m' ^° pogledamo osebne klo?^1' m pokojnine v prete-kotSli' so st> dvignili celo za več, ,,t Da je bilo inflacije. Torej se k ndurd zboljšuje, le kmetu m-, sJJtda ni državljan SFRJ, še zla Hjii**? .našem področju, v Bohi ' rt»zH r ^e kmetijstvo izredno Pr .obijeno in ni večjih kmetij rijp lZv°dnja upada in če se sta bo *ne 00 izboljšalo, bo uvoz hra J večji. Vehi.,
gtt p° je že bilo o tem izrečene obr»n naP>sanega in te dni j. Ul*K   aval preblematiko knu 3?^« tudi CKJ Vendar se mi da nočejo poseči v pravo j«
VcU    **mo ovinkun
druii smo knietjc odveč v naši
ml 6eravno nihfce ru- mort'
^ore, Krlžljaja niti en sftm
Se kar a*,,l,vn,n organizacgan H^*r vr.stij0 štrajki, ki v glav roite ? svoj cilj in, verje-Va,.'. taki zgledi močno vpli-tudi na kmeta, le da smo mi
preskromni in potrpežljivi, da bi kaj takega izvedli. Kmetje skromen in delaven na svoji grudi, zato ga izkorišča naša družba. Če bi bili po delovnih organizacijah tako delavni in dosledni ter pošteni do skupnega premoženja kot je kmet, bi bila naša družba tudi bolj bogata in bi imel delavec boljše plače in kmet lahko bolj ugodne cene kmetijskih pridelkov. Torej je treba tudi po delovnih organizacijah kaj spremeniti, o čemer nihče ne razmišlja. Tam se po nepotrebnem širijo izgube. In komu naj prikaže izgubo kmet, še zlasti če bi obračunaval amortizacijo obširnih poslopij in strojev in navsezad-n tudi verige, na kateri je privezana krava? Da o čistem dohodku sploh ne govorimo.
Knfetijski institut v Ljubljani analizira nekaj kmetij po Slove-r. i in ti podatki naj bi bili za m. ilo cen kmetijskih pridelkov. Vendar pa inštituta danes nihče no posluša, zato »vodijo« to eko nomiko brez pomena. Saj imamo za merilo družbeni kmetijski sektor. Nas, kmete, boli razlika v cenah zasebne in družbene
i tre-ičiti, Čla-
nu poceni, le —kdo jo bo prideloval? Posledice bodo namreč dolgoročne in ne tako hitro popravljive, če...
Naložbe v kmetijstvo so ponehale, krediti so vse prej kot ugodni, previsoke so obrestne mere, ki bi jih moral nekdo beneficirati, mladi se ne odločajo za kmetovanje, ker je lažje in sigurneje zaslužiti dinar drugje. Kmečki, že postarani fant ne dobi družice — če pa jo dobi, obdrži svoj poklic in taka kmetija povečini ne daje tržnih viškov, za kar pa so še velike možnosti v primeru ekonomskih cen. Veliko se piše tudi o kmečkih kulakih, ki se jih očitno nekateri bojijo. Nihče pa ne obravnava neupravičenega bogatenja izven kmetijstva, katerih valuta ima različno zaščito, na primer polog pod geslom, in vse tja do onstran meja. Zakaj vrhunski delavci, čeprav redki, lahko sami zaslužijo bajne denarje, prav tako redki kmetje z veliko vloženega dela vse družine ne smejo zaslužiti enake vsote?
Kmetijska politika se navadno kroji brez kmetov in vsakdo o kmetu lahko odloča — zakaj tudi kmetje ne odločamo v industrijski politiki"'
Kmetov preprosti glas ponavadi nc seže daleč in ga *udi nihče ne posluša, pravico ima samo proizvajali po minimalnih renah, ki mu jih krojijo drugi.
«M      Sii :i«!g! SSxS $® tii^S
2T5 #35 mgm S mm m mm-mm m
FORO: GORAZD SlNIK
IVAN OMAN
Kmet je vedno vse zdržal. Bo tudi tokrat?
Naša družba je v krizi. Gospodarski, politični, moralni to?
Kje so vzroki za
smo že siti. Vsi bi radi jedli hra- kmetijstvu.
Gospodarska kriza pri nas ni kriza zaradi hiperprodukcije, pač pa zaradi slabega gospodarjenja, zaradi slabega vodenja družbe. Skratka, v krizi je ves naš politični in gospodarski sistem. V tem kontekstu jc v krizi tudi naše kmetijstvo. Naša država namreč, da bi preprečila še večje padanje življenjske favni delavcev, umetno vzdržuje nizke cene kmetijskih pridelkov. Pri tem pa »pozablja«, da so tudi kmetje delavci, ki z delom svojih rok (pa ne 42 ur na teden in brez prostih sobot in nedelj) pridelujejo dobrine, ki so nenadomestljive. Nenadomestljive, ker se brez hrane he da živeti, nenadomestljive, ker je v primeru
uvoza treba odšteti drage devi-
ve v primeru, ko bi je niti uvoziti ne bilo mogoče. Ali odgovorni pri nas na vse to ne pomislijo? Ali ne pomislijo, da bomo živinorejci prisiljeni skrčiti oziroma
ekstenzivirati pridelovanje, če ne bomo za naše pridelke dobili ekonomskih cen? Ali pa mislijo: kmet je še vedno vse vzdržal, zato bo tudi tokrat. Ali špekulirajo s kmetovo ljubeznijo do zemlje, njegovo trmo, s katero je že pred štiridesetimi leti rešil družbo pred katastrofo? Niso pa samo nizke cene tiste, ki pestijo kmetijstvo. Poseben problem je naša majhnost. Država nas omejuje na 10 hektarov. Seveda večina kmetov niti desetih hektarov nima. In podatki kažejo, da se posest še kar drobi in zmanjšuje. Ta proces je treba ustaviti in ga obrniti v nasprot-
»sistem«. Smo pred spreminjanjem ustave. Rečeno je bilo, da »temeljev sistemov ne bomo spreminjali«. Kaj so temelji sistema9 Ali je to tisto osnovno: socializem kot družbeni red, v katerem ni dovoljeno okoriščati
se s tujim delom? Ali pa je to naš »delegatski sistem«, ki je razvrednotil skupščinsko odločanje in spremenil naše skupščine bolj v klube za debatiranje? Če se to ne bo spremenilo, ni rešitve iz naših kriz!
Kaj predlagam?
1. Odpraviti omejitev zemljiške posesti na 10 hektarov; s tem v zvezi dodatne ukrepe, ki bodo onemogočili nadaljnje drobljenje kmečke posesti in stimulirali koncentracijo.
2. Ustanovitev institucije demokratično izrabljenega zastopstva kmetov na ravni republike in regij-
3. Cene kmetijskih pridelkov naj se formirajo v dogovoru z institucijo, ki sem jo predlagal v 2. točki.
In za konec: Predpogoj za izhod iz naših kriz je resnična demo kracija!\
<3©&8SS3S§^GLAS 10. STRAN
TOREK. 16. JUNIJA 1987
MARIJAN PETERNELJ
Postavimo kmeta na mesto, ki mu pripada
Nekateri razlagalci slovenske preteklosti nam očitajo, da smo narod brez zgodovine. Priliko, da bi se vidneje vključili v evropsko dogajanje, da smo že davno zamudili. Naš knežji kamen je nekje sredi Avstrije.
Či' bi vrednost in pomembnost nekega naroda sodili po številu vojnih pohodov, po tem, koliko trupel, požgunih mest in vasi so za seboj pustili od krvi podivjani kraljevi voj.ščaki. bi pač morali pritrditi takšnim očitkom. Toda. ob koncu drugega tisočletja, ko še niso zacel.jenc rane dveh svetovnih morij in ko smo se dodobra ovedli. kaj bi prinesla tretja, v zavesti večine človeštva veljajo drugačna merila tudi v presojanju preteklosti. Kraljev nismo imeli, tudi slavnih vojskovodij ne, toda — preživeli smo. Imeli smo zdrav kmečki rod, ljudi.ki so stoletja bili boj z zemljo, več z nerodovitnimi bregovi kot z ravninskimi njivami. V višino nad tisoč metrov je našega prednika prignala potreba po kruhu. Verjeti ne moreš, ko gledaš strma polja, s katerih na vsakem koraku štrli kamen, da je tod nekdanje dni živelo deset, petnajst družin. In kakšnih! O mnogo otrocih so nekdaj govorili, ko je njihovo število preseglo deset. Zemlja je bila našemu predniku sveta stvar. Zaradi nje je bil pripravljen seči tudi po sekiri. Spoštoval jo je bolj od vsega. Letne čase je meril po opravilih na njej. Iz njegove kulture, pesmi, pripovedništva, verovanja, družbenih navad, iz vsega je čutiti vonj zemlje.
Iz kmečkega življa so izšli tudi naši največji razumniki. Kar li-
stajmo po življenjepisih pomembnih ljudi od preteklosti, ki so resnično nekaj veljali* ustvarili in niso bile le napihnjene veličine svojega časa. Koliko jih je, ki ne izhajajo iz vaškega okolja?!
Potem so prišle spremembe. Nekaj jih je prinesel čas, mnogim je smer zakoličil človek. Ta človek se je začel igrati in potvarja-ti tudi svojo lastno zgodovino. Revolucija je potrebovala nasprotnika. Prave boržuazije Slovenci nikoli nismo imeli prav številčne. Tako je nastal razredni nasprotnik delavca kmet. Ne le veleposestnik. Z gnojnico se je oblivalo tudi lastnika nekaj deset hektarov velike kmetije. Trditev ni izvita iz trte. Poglejmo nekoliko literaturo. Kolikokrat je kmet prikazan kot izkoriščevalec, pravi mučitelj hlapcev in dninarjev. Ne trdim, da surovosti, domišljavosti in podcenjevanja med gruntarji ni bilo. Toda kritika je padala po dolgem in počez. Kmet, sam z zga-ranimi rokami, ki je moral pomesti vse predale, da je odplačal davke, je postal krivec za težak socialni položaj kmečkega prole-tariata. Četudi je nosil zakrpane hlače, je bil prikazovan kot okrutni oderuh, ki bogati na račun hlapcev in dninarjev. Kako zelo je bilo ozračje sovražno nastrojeno proti kmetu tudi še dvajset let po vojni, priča dro-
ben dogodek iz mojega poznega otroštva. Za Kmečki glas sem napisal kratko črtico. Kmečkega gospodarja sem opisal kot pravo surovino, ki pretepa svojega malega pastirja. Okolje, v katerem sem doraščal, mi nikakor ni ponujalo takšne slike. Nasprotno. Odkar sva z materjo sama delala na kmetiji, sva bila na vsakem koraku, pri vsakem delu, deležna pomoči sosedov. Bil sem, otrok, pod vplivom knjig, časopisov, šolskih čitank. Takšno ozračje je imelo do kraja negativne posledice za nadaljnji razvoj kmetijstva. Razumljivo, da se je sovražnemu razpoloženju do kmetov pridružilo dosti delavcev, posebno tistih, ki so v zelo hitro se razvijajoči industriji našli lažje in boljše plačano delo, kot ga je zmogel dati kmet in kmetijstvo. Psovko, zabit kot kmet, je bilo slišati.na vsakem koraku. Žal vse do danes ni povsem izginila. V takih razmerah so se mnogi mladi in sposobni ljudje izseljevali iz vasi v mesta. Tovarne so jih sprejemale odprtih rok. Na vasi zrastel otrok, vajen dela iz najrosnejših let, je znal poprijeti za delo tudi v tovarni.
Prekomerni razvoj industrije pa je počasi začel kazati tudi manj rožnato plat medalje. Hrupa in smradu naveličani meščan se na kmečko življenje ozira kot na pravljični raj, iz katerega je bil
izgnan. Svoje pristavijo razni pisci člankov, ki hote ali nehote poveličujejo vaško življenje. Posebno kategorija so besedila domače glasbe, ki z nostalgičnim poveličevanjem kmetica in njegovega veselega, brezskrbnega življenja prav žalijo trdo kmečko življenje. Sodeč po njihovih umotvorih je kmet simpatičen bedak, nadvse srečen na svoji zemlji brez problemov veselo veselo jucka ob vedno polni steklenici.
Ob tem so resnični problemi sodobnega kmetovanja povsem zamegljeni. Sodoben kmet je podvržen prav vsem zakonitostim trga in ekonomije. Kriza, ki jo preživljamo, je bolj kot drugo gospodarstvo prizadela prav njega, četudi je zanjo najmanj kriv. Zaviranje cen hrane in divjanje cen kmetijske mehanizacije postavlja pod vprašaj ne le nadaljnji razvoj, pač .pa ohranitev že doseženega.
Ni bil namen mojega zapisa pri-
kazovati napake slovenske politike do pridelovalcev hrane. O tem so v zadnjih dneh več povedali tisti, ki se na stvar bolj spoznajo. Zdelo pa se mi je potrebno spregovoriti o odnosu do kmečkega človeka, tistim vsakdanjim, bolj ali manj neformalnim. Tudi od tega je odvisna nadaljnja usoda slovenskih kmetij, slovenskih polj, slovenskega kmeta. Bomo končno nanj začeli gledati z realnimi očmi? Borno spoštljiveje negovali korenirte, iz katerih izhajamo?
EDO TORKAR
FRANCI ZAGORIČNIK
Strasti in odpuščanja Vena Dolenca
Se delat Francoza
STRASTI IN ODPUŠČANJA VENA DOLENCA
Kdo ne po/na njega, ki hodi diagonalno ob zvokih fanfar po svojerr Kranja. V levici nosi trobojnico in njegov korak je sinkopiran z ritmom dihanja mame Slovenije. S kazalcem in palcem desne roke ščiplje poganjke magnolij in lista sence z brstičnega ohrovta. Nikolaj ima brado iz verzov in v lase vpletene ode. Okrog vrata ima mlinski kamen in drobne gubice ob očeh. Hodi en meter od zemlje in s tem daje vtis, da nekako vzvišeno gleda na svoje podanike, srečne in nevedne v svojem zadovoljstva. Kranjčani imajo radi Nikolaja, a človeška narava jim le ne da, da ma ne bi zabodli noža v hrbet, kot je to na dvorih v navadi. Seveda jim je potem žal in takrat histerično jokajo in na Gorenjskem je dež. A Nikolaj se ne meni za drobne slabosti svojih klovnov in odpušča levo in desno, vsema in vsem, ker je, kot se govori, trockist in krvodajalec.
Izid prve samostojne pesniške zbirke Vena Dolenca STRASTI IN ODPUŠČANJA je (oziroma bi moral biti) za Jesenice in Gorenjsko pomemben kulturni dogodek vsaj iz dveh razlogov: pr vič, ker gre za oživitev in nada
Ijevanje že več kot pred desetimi leti ugasle jeseniške knjižne zbirke Mala Cufarjeva knjižnica, in drugič, ker je Dolenčeva zbirka, kljub temu da je prvenec (če ne štejemo njegovega sodelovanja v Pesniškem almanahu mladih, MK 1983), daleč od vsake začetniške negotovosti in nebogljenosti, pač pa suvereno de janje zrelega ustvarjalca, ki ve, kaj hoče in kako to doseči. Žbu-
ka Strasti in odpuščanja je redek in dragocen primer pesnje nja, ki mu uspeva loviti ravnotežje med angažmanom in liri-Čnostjo ter se vseskozi giblje v varni razdalji, tako od hermetičnoga abstraktizma kot tudi od aktualističnih banalnosti Dolenc se dobro zaveda, da dandanes ni več mogoče kar na počez ubesedovati večnih pesniških tem, kot so ljubezen, osamlje nost, usoda, hrepenenje, smrt. Njegove pesmi navdihujejo kon kretni ljudje in konkretne okoliščine, kar nakazujejo.26 nekateri naslovi: Ivan Domitrovič, Ma nji Fihpesco, Salvadorju Dali ju, Oda Nikolaju Slaparju... T* • konkretnost« jc upesnjeila z ve
liko izpovedno močjo in mojstrstvom v izrazu, jezik je barvit in melodičen (ne smemo pozabiti, da je Dolenc poleg vsega drugega tudi glasbenik in likovnik), zato večina njegovih pesmi zazveni v srečnem soskladju med vsebino in obliko. Dolenčevih pesmi se nam ni treba guliti na pamet, da bi se nam vtisnile v zavest, v njih jo toliko sugestivne moči, da se nam dobesedno vpijejo pod kožo — pa naj pojejo o Ani, ki ji gledata iz oči Jakopič in Tintoretto, o mrtvem detetu, ki mu sredi čela poganja ječme nov klas, o gospodični, ki z volnenimi rokami plete v okna katedral barvasto steklo, O femi nistkah, ki jim iz ust letijo kromirane ptice, kadar govorijo, in tiste stvari počnejo le ob največ jih državnih praznikih, o prolr tarcih, ki vstajajo tako zgodaj, da skoraj nima .mili. da bi šli spat...
Knjigo |e založil kulturno-ume-ttuški klub Tone Čufar pri DPD Svoboda Jesenice, uredil pa uredniški odbor v aattavi Marko
Hudnik, Simša Petrovi' in Dam jan Jensterle. Tehnična in liko vna oprema je skupno delo Damjana Jensterla in Vena Dolenca, v nakladi 500 izvodov pa jo je natisnila Knjigveznica in tiskarna iz Radovljice. Naj povemo še to, da sta vse izdajatelj ske stroške nosili jeseniški ZKO in kulturna skupnost, kljub temu da sta bili za pomoč naproše ni tudi kulturna skupnost avtor jeve matične občine — tržiške, in. tovarna Peko, kjer je Veno Dolenc zaposlen. Kmalu bo, upajmo, prišla med bralce tudi drugu (in obenem zadnja) knjižica lanskega letni ka MČK — zbirka kratkih proz Milana Kristana Izpiski. Zaradi zamud v tiskarni se |o izid obeh knjig namreč precej zakasnil.
Glavna ugotovitev Eda Torkarja na moje pisanj«' o Odprtih straneh Gorenjskega glasa je naslednja: »Zagoričnik že ve, do kam sme s svojo kritiko, koga lahko jasno in glasno pokliče iz vrste in ga javno ošteje in za ko-ga je bolje, da se ga loti po ovin kih in izza vogala Kaj je to dru gega kot pomanjkanje poguma in jajc!«
Ob njegovem članku, ki je do polovice natrpan s tujimi citati, bom ravnal rajši po svoji parne ti. Sprejmem kritiko, čeprav bi se ji kdo, ki me bolje pozna, rajši smejal. Seveda gre za pomanjkanje poguma. Pri/nam, da večji del mojega dela in delovanja korespondira ravno z mojim strahom in ne s pogumom. Ta dva, mogoče iracionalna občutka sta vzročno—posledično povezana, taku kot pri Edvardu Kocbeku, kljub temu da je pred mojim pogumom tudi tisti NE, ki pogum zanikuje laku da p<> vršno gledano prevladuje le st rab.
Strah me je tudi takšnih izjav, kot je na primer tale Torkarje va: »Sem na strani Moniesqieu |.t, ki }• trdil, da |a predvsem člo-■ .ele  Eraneo/.,« ker
me tak-,na i.'| r i pi istavl ,.i pred zid. Prvič, trditev je stara več kot četrt tisočletja in drugič, je iz drugačnega konteksta. Zato tukuj nič ne morem. Jaz sem na strani Eda Torkarja, ko mi očita pomanjka: je poguma Ne mo rem pa se postavljati s tem, da som tudi na strani Montescnuu ja, ki mi nič ne more pomeniti, dokler njegove trditve ne spra vim v svoj slovenski kontekst. Pri Montescjuieuju pomeni biti ali ne biti Francoz, oziroma predvsem človek, bolj odnos do Francije kot absolutističnega dr žavništva. Kot filozofu, ugledne mu tudi med buržoaznimi mute rialisti, m podeželskemu plenu ču iz okolice Bordeauxa je bilo bližje biti predvsem človek in svetovljan pa šele potem pripad nik in ud neke države Hiti Fran coz v takšnem primeru ne pome
ni nobenega premisleka o nacionalnosti. Sploh ne gre za to. Francoski unitarizem je že krepko pospravil svoje »narode in narodnosti« in njihove kulture. Spomnimo se samo Provansal-cev in njihove bogate1 književnosti! Tu smo torej!
Biti Francoz na nekem drugem geografskem  področju pomeni, recimo, biti Američan v odnosu do Indijanca. Biti človek v takem primeru pa ne pomeni biti Američan v prevladujočem od nosu do Indijanca Zato so Amo ričani svoje napredne ljudi na področju genocida tudi ubijali, enako kot Indijance, ne glede na to, da so bili med temi napredni mi ljudmi tudi predsedniki ZDA. Vendar ne gre zmeraj za ubija nje   Nasilna asimilacija na Ko roškem, ki je bila izredno učinkovita za časa nacizma, se je hu manizirala. Tako je bila povojna humana germanizacija na Koro Ikem veliko bolj uspešna kot pa lista   iz   fašističnega obdobja Nujno se vprašamo: kako pa je pri nas?!
Spomnil bi na to, da eno naših najbolj popularnih političnih ge sel izhaja iz francoske buržoa zne revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. Mi smo ze tako daleč, da sla nam .i.iala samo bratstvo in enotnost. Svoboda je našem drz.av ni .kem kontekstu že presežena. Preselila se je na področje ustvarjalnosti, javnosti in samoupravnega urejanja družbe. Zato v smislu državnega unitarizma ne igra vrč nobene vloge, saj je zadeva ustavno, zakonsko in pravno urejena in naj bi ji oilo v teh razmerah zado.š cono. Edino, kar je za umtari zem se aktualno, je bratstvo in enotnost, ker to se m preseženo Tudi v tem primeru ni govora o nacionalizmu ali antiiiacionaliz. mu! O tem sploh ni govora! In -os Kdor danes razmišlja kol Slovenec, sredi podjetij, napol potujčenih oziroma napol ali še bolj pobratenih ali poenotenih, |e kaj hitro nacionalist, m tudi res je Biti Slovenec za nekatere
pri nas pomeni folklorni anahro-nizem in predvsem, ekonomsko gledano, nerentabilni kič, kaf naj bi bilo do konca našega tisočletja pospravljeno. Verjetno zato, ker je že vsakemu preprostemu človeku takoj jasno, da je v težkih kriznih razmerah in tudi sicer unitarizem veliko cenejši. Katekizmov marksizma 10 vseh drugih knjig ne bo treba več tiskati v vseh čez dvajsetih jugoslovanskih knjižnih jezikih-Slovenija je njihova dežela 111 slovenski domorodci naj bojo rajši tiho in veseli dokončnega pobratenja!
Še besedico o Torkarjevem skrivanju na »senčni strani« Ivana ( 'ankarja. I 'ust ite l 'ankar.ja P'1 miru! Bil je »dober pesnik Pa slab politik«, kar se za pesnik* spodobi: pesnik je nujno proble; matičen, ne gre mu vse verjet' in ga je treba v vsakem času n* novo brati. Sploh pa biti EdO Torkar ali Franci Zagoričnik (a'' hiti Francoz) še ne pomeni, a& se lahko kdo od naju uspešno d»' či s Cankarjevo Belo krizante* mo Dejal bi, da gre pri tem boU za manifestiranje vidnih z'1'1 menj neke imenitniške pripuC*' nosti, /a pavje perje tujih mi***' Montesquieu, .Selenu, Cank*r itn.
Postavljen sem pred nujno g'9' sevanje o tem, ah sem ali nisefl1 predvsem človek m sele poU>rn I ram o,- n/inima Jugoslovan P° nacionalnosti Ne bom dvig'1' rok pri tem glasovanju Pri tem me ne moti toliko samo glasov«' nje in dviganje rok, saj so odl°" čitve te vrste dovolj preproste-Bolj me motijo nereflektiran« izjave in parole, saj je pri njij1 ime človeške vrste — homo sapj' ens seveda do konca vprašU1' vo in sporno. Svet se ureja tako. naj hi Veliki brat (enkrat N«*' mec, enkrat Rus, enkrat Fran; coz.) mislil na vse m jaz na| 0 hodil po uradih spraševat, kaj s smem misliti kot navaden l'Io vek, se pravi kot borno vulg»rl ah kot bomo pnmitivus
TOREK, 16. JUNIJA 1987
KRONIKA
11. STRAN m>l
Vitomir Rems, vodja službe za varstvo pri delu in varstvo pred požari v leski Verigi
Delavec ima pravico odkloniti nevarno delo
Lesce, 12. junija — Veriga je ena od delovnih organizacij na Gorenjskem, za katero lahko trdimo, da dobro skrbi za varstvo pred požari ter za čisto okolje. Iz pogovora z Vitomirjem Remsom.ki v Verigi vodi tovrstno službo in hkrati predseduje svetu za požarno varnost v sestavljeni organizaciji Slovenske železarne, pa smo tudi zvedeli, da vznemirja razmeroma veliko število nesreč pri delu.
»Čeprav je v treh desetletjih, kolikor časa je v delovni organizaciji že organizirana služba varstva pri delu, število nezgod upadlo s 130 do 150 na manj kot sto na leto (število zaposlenih pa se je v tem obdobju zelo povečalo), s stanjem nismo in tudi ne smemo biti zadovoljni,« je dejal Vitomir Rems. »Lani smo imeli 91 nesreč pri delu. Vsak, ki se je zapletel v nezgodo, je bil povprečno več kot 21 dni na bolniški — skupno kar 1943 delovni dni (leto prej 1479) ali približno toliko, kot bi bilo sedem delavcev vse leto doma. Opažamo, da je več nesreč takrat, ko ni zadosti naročil in je tudi proizvodnja manjša, čeprav bi pričakovali prav nasprotno. Razlog je verjetno v tem, da v primerih, ko, denimo, ni dovolj dela, prihaja do premeščanja delavcev z enega na drugo delovno mesto. Delavci včasih dobesedno prezirajo nevarnost, poenostavljajo delovna opravila (namesto da bi uporabljali klešče, delajo z rokami), delajo pri neprimerno zavarovanih strojih in napravah. Z viličarjem se včasih prevaža več delavcev, kot je dovoljeno; vozijo pa ga tudi ljudje, ki za to niso usposobljeni. Promet z viličarji bomo tudi sicer morali urediti in bolje organizirati — ne le zato, da ne bi prišlo do nezgod, temveč tudi iz povsem gospodarskih razlogov. Delavcem tudi preskrbimo ustrezno zaščitno
opremo, vendar je vsi pri delu ne uporabljajo, zato imamo na leto še vedno pet ali šest primerov, ko jim pri rezkanju, struženju in brušenju priletijo v oko drobci, opil-ki in podobno. Čeprav imajo zaposleni pravico odkloniti delo, za katero menijo, da je nevarno, je takšnih primerov zelo malo — tudi zato, ker mojstri in drugi nadrejeni takšno ravnanje največkrat označijo za nedelavnost, izigravanje in podobno.«
# Statistika kaže, da število požarov v Verigi upada. Je to naključje ali posledica načrtnega in strokovnega dela?
»O naključju ne moremo govoriti. Ko je Veriga začela uporabljati za kurjavo in gorivo namesto mazuta zemeljski plin, se je število začetnih požarov v tovarni bistveno zmanjšalo. Novi energetski vir pa nam povzroča drugačne skrbi: v primeru, če bi popustili posamezni elementi in bi plin začel uhajati, ne bi nastal le požar, temveč tudi eksplozija. Štirje večji požari v zadnjih dveh letih (v sušilni napravi, v peči, galvaniki in peskalni napravi nas opozarjajo, da moramo že pri načrtovanju in uvajanju sodobnejše tehnologije v proizvodnjo dosledno poskrbeti tudi za varstvo pred požari. V novem prizidku, kjer izdelujemo sidrne verige, smo že namestili javljalne naprave, načrtujemo pa jih še v kovačnici, lakirnici, v TIO in v nekaterih drugih obratih. Naš cilj je, da bi v bližnji prihodnosti namestili na požarno najbolj nevarna mesta stabilne gasilne naprave, ki bi se samodejno vključile ob določeni koncentraciji plinov in ob določeni tempe-
raturi. V gasilstvu namreč velja pravilo, da je za prvih pet minut požara dovolj vedro vode, za naslednjih pet minut pa je potrebna že količina ene gasilske cisterne. Letos ta bila v Verigi dva začetna požara (na peskalni napravi in rezkalnem stroju); gasilci — precej jih stanuje v bližini tovarne — pa so oba zelo hitro zadušili.«
• Veriga je bila pred desetimi leti še velik onesnaževalec okolja, predvsem zraka in reke Save. Kakšno je stanje zdaj? Čistilna naprava je bržčas veliko prispevala k zmanjšanju onesnaženosti?
»Ko je varstvo okolja dobilo družbeni pomen, smo tudi v Verigi začeli reševati ekološke probleme. Prešli smo z mazuta, velikega onesnaževalca zraka, na zemeljski plin, ki manj ogroža okolje. Pred štirimi leti smo zgradili čistilno napravo, za katero lahko rečem, da dobro dela — tudi zato, ker je strokovno nadzorovana. K manjši onesnaženosti okolja so prispevali tudi novi tehnološki postopki. Naj navedem le enega: tehnično obdelavo verig s strupenimi in za okolje nevarnimi cianid-nimi snovmi smo nadomestili s plinskim postopkom. Vsa odpadna olja zbiramo, zdaj tudi razmišljamo, da bi jih sami čistili. Novo skladišče je zgrajene tako, da vnetljive in nevarne tekočine tudi ob morebitnem izlitju ne bi pronicale v zemljo in v podtalnico. Galvanski mulj, ki ostaja v galvaniki, koristno uporabljajo kranjske opekarne pri izdelavi opeke«, je dejal Vitomir Rems in dodal, da stanje še vedno ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Tako pa je povsod, ne le v Verigi.
C. Zaplotnik
NESREČE
luknja pri luknji — kaj je to? Ne, ni bohinjski sir, temveč cesta med samopostrežno restavracijo v Kranju in zalano ograjo nekdanjega »iiia-piva. Ko luknje zapolni Jjcž, s«- stanje še poslabša. (C. h foto; F. Perdan
Prehitro od Goropek proti Žirem
Žiri, 12. junija — 27-letni Milan
Herega iz Škofje Loke je prehitro vozil z avtomobilom od Goropek proti Žirem. Avto je zaneslo s ceste, prevračal se je dvajset metrov in nato obstal na kolesih. Vozniku ni bilo nič, v nesreči pa se je huje ranil njegov sopotnik, 44-letni Nikolaj Zakelj iz Škofje Loke.
Nevarno potapljanje
Tržič, 13. junija — 22-letni potapljač Matej Grum iz Tržiča se je v soboto dopoldne brez maske potapljal v letnem kopališču v Tržiču. Pri enem od poskusov mu je postalo slabo, napil se je vode in ostal nezavesten na dnu bazena. To je na srečo opazil eden od kopalcev, ki je potapljača potegnil iz vode. Takoj so mu nudili zdravniško pomoč, nato pa so ga odpeljali v bolnico na Golnik.
Ognjeni zublji zajeli avtobus in avtomobil
Gozd Martuljek, 12. junija —
Med vožnjo od Kranjske gore proti Jesenicam je na avtobusu nemškega potovalnega biroja nastal požar — domnevajo, da zaradi okvare na električni napeljavi. Potniki so pravočasno izstopili, požar pa je po nestrokovni oceni povzročil za 20 milijonov dinarjev škode.
Brnik 13. junija —Italijanski državljan Antonini Guidot je opazil, da v njegovem avtomobili gori signalna luč za olje, zato se je ustavil na parkirišču letališča Brnik. Ko je odprl pokrov motorja, so iz avtomobila švignili
plameni. Požar so pogasili gasilci z brniškega letališča. Domnevajo, da je med vožnjo iz vplinja-ča izpadel vijak in je začelo iztekati gorivo.
Nepievidno prečkanje
Godešič, 11. junija — 56-letni Maks Magušar iz Škofje Loke je v četrtek popoldne vozil osebni avtomobil od Škofje Loke proti Jeprci. V naselju Godešič je izza stoječega avtobusa stopil pred avtomobil 30-letni Alojz Lukan-čič iz Gosteč. Magušar, ki je vozil prehitro, kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zbil. Huje ranjenega so odpeljali na zdravljenje v klinični center.
V oni noči vlomil v štiri prodajalne
Prstni odtisi so ga izdali
jV^nj, 12. junija — Dvaintridesetletni Dragutin Koluiid/ija i/. H***ga Osijeka (občina Gospić) je na glavni obravnavi na kranjsKri,, temeljnem sodiš« o zatrjeval, «la j«- prvič v Kranju.
rMni odtisi, ki so jih delavci UNZ Kranj odkrili po vlomu v l"° °<l prodajaln na Titovem trgu, pa so doka/ali, da je bil
ragutin v Kranju zanesljivi* tudi v noči / 20. na 21. novem-
lM>r lata 1981.
Takrat je vlomil v prodajalno čevljev Obuća Beograd in iz. nje odnesel ček in gotovino v znesku 31.3.r>.r) dinarjev, v Klitino to* ' °dk°der jo je odkuril z ženskim perilom, vrednim U.7tt() dinarjev, in s 40 tisočaki denarja, v prodajalno Klita— r°gerija, i/, katere je ukradel le 100 dinarjev, nameraval pa J*- prilastiti še več denarja, saj je poskušal na silo odpreti udi roj.jstrsk() blagajno Vlomil je še v kiosk Tobaka na avto-vUst11 postaji m ukradel tisoč dinarjev, poskušal pa je priti še .notranjost prodajaln«' Alpina Zin na Titovem trgu 2, vendar u ni uspelo odpreti (dobro) zaklenjenih vrat. V vse prodajal .!'. J* vlomil na enak način — odlomil je vlož«*k cilindrične
JttCavnice u'' Pu !• vrata navrl z ustreznim pripomočkom, i     Kranjsko temeljno sodišče je obsodilo Kolundžijo na tri a zapora Ko pa j«> »prištelo, se osem let in dva meseca /.i liki   InU     J* ^ februarja letos prisodilo občins v Novem Sadu, mu je izreklo »»notno kazen — ena • J'u- Kolundžija je na glavni obravnavi odloč lJat,J vlmnljal m kradel v Kranju, toda sti da|UV"' /a n,)U'anje zadeve Kranj j«< bilo preveč prepričljivo, miti fT,U 'UMKo oporekal Kriminalisti so namreč po vlomu v od i 'n° ^ro8er,i° odkrili prstno sled in ko so jo primerjali I ls,l»i ohto/.e niVvoga levega sredin«,i, so ugotovili, da se "'»jata v štirinajstih značilnostih
''" zakonu |e /a tovrstna kazniva »lepinja zagrožena ka •-'i od eti«>i;a do deset let zapora. Sodiš« e za Kolundžijo ni na rna ajSevaln'h okoliščin m je presodilo, da je triletna ozm rrie Sl<l,pna enajstletna zaporna kazen primerna teži posa ori'"1'*1 kaznivih dejanj, visoki stopnji obtožencev«« kazenske
nsko sodiš ajst let za no zanikal, da bi trokovno mnenje
(>flKovorn«,st z|asti ,,,, .,„
•lik
škodljivosti tovrstnih d«*janj, ba ni pravnomočna.
► .%* * #*- v v v .ta* v \ s ti i
Problemi ob prepovedi prometa v starem delu Radovljice
Kazen ne zaleže
Radovljica, junija — V enem letu, odkar je Linhartov trg v Radovljici zaprt za promet, se je nabralo toliko problemov.
Peter Šlegel, sekretar sekretariata za notranje zadeve SO Radovljica, je dejal, da se razmere na Linhartovem trgu kljub temu da so problematiko že nekajkrat obravnavali različni organi, ne izboljšujejo, temveč se celo poslabšujejo. K»musija pri krajevni skupnosti Radovljica, ki je pregledovala prošnje za izdajo dovolilnic in dajala mnenja, je odstopila, zato je ostal brez opore tudi sekretariat za notranje za-devj. V najtežjem položaju so ob vsem tem miličniki in komunalni redar, ki morajo ne-poaradno nu Linhartovem trgu reševati probleme. Prihaja do konfliktov, občani zahtevajo natančna pojasnila in odgovo re na vprašanja, kam naj se obrnejo za izdajo dovolilnico. Za kršitev prometnega režima v starem delu Radovljice je bilo doslej kaznovanih že petsto voznikov, vendar se zdi, da je kazen 1500 dinarjev premila in da ne odvrača ljudi od tega. da bi avto pustili pred vhodom na Linhartov trg. Kršitev je veliko zaradi tega, ker je na trgu več obrtnih delavnic, katerih dejavnost je vezana na prevoz z avtomobilom (popravilo televizorjev, kemična čistilnica...), k»»r je precej solastnikov tamkajšnjih hiš od drugod in ker imajo na trgu sedež ali enote razna društva in delovne organizacije, ki nimajo službenih vozu. temveč prevažajo razne
materiale člani teh organizacij s svojimi avtomobili.
»Prometna zapora večini prebivalcev na Linhartovem trgu ustreza, načelno tudi meni, vendar imam na izvajanje nekaj pripomb,« je v pismo, naslovljeno na občinski sekretariat za notranje zadeve, zapisal Aleks Čebulj, ki že 28 let živi na trgu in ima možnost, da lahko vsak dan, od jutra do večera, spremlja dogajanje na trgu. Ugotavlja, da je trg po zapori le malo manj zaseden, kot je bil prej. Nekoliko se izprazni le, ko se pojavita miličnika. Veliko avtomobilov je brez nalepke. Organi nadzora imajo različna merila — nekatere kaznujejo, drugih sploh ne opazijo. Parkirišče je pogosto zasedeno z manjšimi tovornjaki in kombiji... »Načeloma podpiram popolno prometno zaporo, vendar šele tedaj, ko bo na trgu nekaj več turistične ponudbe in bodo stare stavbe urejene in resnično vredne ogleda,« je zapisal Aleks Čebuli.
Če so se ljudje v Kranju in Škofji Loki (pa š» kje) navadili na prometno zaporo starega dela mesta — le zakaj se ne bi v Radovljici, so se v torek na seji spraševali člani izvršnega sveta in sklenili, da je treba vztrajati pri zapori in biti pri izvajanju doslednejši.
C. Zaplotnik
KLICAJ ZA VARNOST
Norčije na kolesih
Ondan sem hodil po mestnem pločniku in kar naenkrat je nekaj švignilo mimo mene. Mladenič, ki je urno vrtel pedala svojega jeklenega konjiča, je za hip postal in se zatem sunkovito dvignil na zadnje kolo, nekaj metrov vozil samo po njem, se zopet spustil na obe kolesi in odbrzel dalje. Taki spretnosti bi gotovo zaploskal, če bi jo videl v cirkusu ali drugod, na prometni ulici pa mi ni ugajala.
Kolesa BMX — namenjena so terenski in spretnostni vožnji — tudi pri nas niso več redkost. Žal je le malo njihovih lastnikov poučenih, da niso izdelana za prevoz in potovanja. Resda je z njimi moč voziti po gladkem asfaltu kot z vsakim drugim kolesom, toda že njihov zunanji izgled izdaja drugačne zmogljivosti. Glavna značilnost so debelejše in močno nazobčane gume, ki skupaj s prenosnim razmerjem med zobče-niki omogočajo vozniku akrobatsko manevriranje. V tujini imajo posebne poligone, kjer že dalj časa tekmujejo v raznih spretnostih. Naši ljubitelji BMX koles so šele pred nedavnim prvič tekmovali na edini stezi v Mariboru.
Čeprav tekmovališč primanjkuje, ne moremo in ne smemo odobravati uporabe BMX koles na cestah! Sporna je že formalna plat, saj kolesa nimajo predpisane opreme (manjkajo svetila, zvonec in blatniki). Vprašljiva pa je zlasti varnost voznikov. Norčava vožnja po enem kolesu na prometni ulici se lahko kaj hitro sprevrže v nesrečo in tudi tragedijo.
S. Saje
Ob 100-letnici organiziranega kolesarjenja
Posvet Kolo v prometu
Ljubljana, 16. junija —Republiški svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu, republiški sekretariat za notranje zadeve in republiški komite za promet in zveze organizirajo jutri, v sredo, v veliki dvorani ČGP Delo v Ljubljani ob stoletnici organiziranega kolesarjenja na Slovenskem prvo posvetovanje Kolo v prometu. Dr. Vlasto Žemljic iz Prometno tehničnega inštituta Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo bo govoril o pomenu in problemih kolesarstva v Sloveniji, Peter Šef-man, načelnik oddelka za varnost prometa pri RSNZ, o varnosti kolesarjev v prometu, Drago Bole, samostojni inšpektor RSNZ, o problemih pri urejanju
kolesarskega prometa, Stane Iglic iz Javnega tožilstva SRS o pravnih predpisih v kolesarskem prometu, mag. Jože Drnu-lovec iz republiškega prometnega inšpektorata o osnovnih tehničnih elementih kolesarskih površin... Posvet je namenjen predvsem članom svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, delavcem občinskih upravnih organov, inšpekcijskim službam, delavcem cestnih in komunalnih podjetjem, ki načrtujejo, gradijo in vzdržujejo kolesarske površine. Na posvetu se bodo tudi opredelili do predloga za spremembo zakona, ki ureja kolesarski promet.
C. Z.
Nestrokovno
in površno
je tudi nevarno.
Preddvorčani so ogorčeni
Most se podira
Preddvor, 12. junija — »Domačini se trudimo, da bi bil kraj urejen in turistično privlačen, hotel Bor je že tudi poln domačih in tujih gostov, most čez reko Kokro v bližini Jelovičinega obrata, na »pragu« Preddvora, pa se podira in meče slabo luč na naša prizadevanja,« so v pismo, ki so ga naslovili na naše uredništvo, zapisali Preddvorčani, očitno nejevoljni, da morajo že dolgo opozarjati in čakati na nov most.
Težki tovornjaki, ki vozijo hlodovino na žago in prevažajo lesne izdelke, in tudi druga vozila so prehuda obremenitev za deske in konstrukcijo, ki jo občasno ogroža še narasla Kokra. Vsako leto je treba zamenjati nekaj odsluženih, zlomljenih desk z novimi, pred nedavnim pa je most delno ostal brez ograje, ker se je nagnila in zgrmela v strugo. Odgovorni so ukrepali tako, da so na mostu postavili novo ograjo in za polovico zožili vozišče, tako da je zdaj mogoč le
enosmerni promet. Preddvorča ni se ob tem upravičeno sprašu jejo, kdo bo kriv, če bo na tem delu ceste prišlo do nesreče.
Janez Gradišar, vodja pro-gramsko-projektivnega sektorja v Cestnem podjetje Kranj, nam je povedal, da se na obnovo oziroma gradnjo mostu v Preddvoru že nekaj časa pripravljajo, I,es«-n most bodo nadomestili 7 montažnim, betonskim, ki b< imel tudi pločnik za pešce ii trdno varovalno ograjo. Pred vi devajo, da ga bodo začeli delat, ob koncu junija in da bo do jese ni končan. Naložba je ocenjen; na 60 milijonov dinarjev, denar pa bosta poleg občinske skupnosti za ceste prispevala še največja uporabnika mostu — Gozdno gospodarstvo Kranj in Jelovica Škofja Loka. Med gradnjo bo promet delno oviran: za osebne avtomobile bo verjetno obvoz prek Brega, za tovornjake in druga težka vozila prek Kokrice in Bele.
C. Zaplotnik
@©2MsgyMEnGLAS 12. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 16. JUNIJA 1987
Kot na pravih olimpijskih igrah
Kranj, 11. junija — Danes je bilo pri šoli Helene Puhar na Zlatem polju prvo športno in družabno srečanje učencev iz oddelkov za delovno usposabljanje Gorenjske. Pobudniki so bili Kranjčani, ki so privabili štirideset tekmovalcev iz oddelkov za delovno usposabljanje z Jesenic, iz Kamne gorice, Škofje Loke in seveda Kranja.
Prireditev po vzoru republiškega srečanja učencev osnovnih šol s prilagojenim programom je izjemno lepo uspela, bile so prave male olimpijske igre tekmovalnega duha in športnega navijanja. Udeleženci so bili še posebno veseli, ker jih je prišel gledat tudi predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Peternelj.
Tekmovali so v treh športnih disciplinah. V teku na 30 metrov so bili najuspešnejši Mirsad Ibradžič (Kranj), Jani Moškon (Kamna gorica) in Roman Polajnar (Kranj), v metu žogice Roman Polajnar, Goran Grgorinič in Sandi Šadl (vsi Kranj), v skoku v daljino pa Jože Čaš, Anica Drčar (oba Kamna gorica) in Goran Grgorinič (Kranj).
Kolajne in diplome je tekmovalcem podelil Boris Strel. Srečanje bo postalo tradicionalno. Naslednje leto ga bodo pripravili v Kamni gorici.
H. Jelovčan
Trojica najuspešnejših tekmo -valcev iz kranjskih oddelkov za delovno usposabljanje
— Foto. H. J.
Triglav pokalni zmagovalec
Škofja Loka, 10. junija —Košarkarji kranjskega Triglava so zmagovalci za pokal maršala Tita na območju Gorenjske. V finalu so v športni dvorani Poden v Škofji Loki brez težav premagali domačega Lokainvesta z rezultatom 105 : 85 (54 : 45). Pri poražencih so bili najučinkovitejši Du-menčič, Mitič in Dolenc, v zmagovalni ekipi pa Merklin, Omahen in Kolar. Lokainvest se je uvrstil v finale, potem ko je v Šenčurju šele po podaljšku s 83 : 81 premagal istoimensko moštvo; košarkarji Triglava pa so se morali pošteno potruditi, da so ugnali ekipo Beksel. Izid je bil 69 : 65, še ob polčasu pa je vodil Beksel.
C Z.
Nogometaši Jesenic gorenjski prvaki
Kranj, 10. junija — Konča'o se je tekmovanje v gorenjskih nogometnih ligah. Med člani je naslov prvaka osvojila ekipa Jesenic, ki je v 16 tekmah zbrala 29 točk, tri več kot drugouvrščene Lesce. Alples je bil tretji, LTH četrti in Alpina peta. Na naslednja mesta so se razvrstili Kondor, Polet, Bohinj in Reteče. Tudi v mladinski ligi so prepričljivo zmagali Jeseničani, ki so v 12 tekmah zbrali vse možne točke, zabili 104 gole in jih prejeli vsega enajst. Druge so bile Lesce, tretja Alpina in četrti Polet. V pionirski ligi, kjer je tekmovalo sedem močtev, je prva Alpina z 20 to-, čkami, druge Lesce s 16 in tretji Bohinj s 14. Sledijo Polet, Alples, LTH in Jesenice.
P. Novak
Novice iz planinskega društva
Kranj, 12. junija —Planinsko društvo Kranj obvešča ljubite-je planin, da bo ob dnevu Kokrškega odreda in praznika kraje-/ne skupnosti Bela v soboto in v nedeljo, 20. in 21. junija, tradicionalni pohod na Kališče, kjer bo v nedeljo ob enajstih dopoldne pred planinskim domom tudi krajša slovesnost. Poseben avto,-bus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob sedmih zjutraj.
Od 18. junija dalje bosta stalno odprti planinski postojanki — dom Kokrškega odreda na Kališ« o in Kranjska koča na I«di-iah. Na ledeniku pod Skuto bo redno obratovala tudi smučarska lečnica. Snežne razmere za smuko so odlične.
Planinsko društvo Kranj organizira 20. in 21. junija izlet na Crn (2245 m) in h Krnskim jezerom. Izlet je primeren za bolj ali nanj izkušene planince in tudi za družin?. Skupina, ki se bo )Ovzpela na Krn, bo prvi dan hodila približno devet ur, drugi dan »a še osem, skupina, ki se bo odpravila le do koče pri Krnskih jedrih, pa vsak dan približno po pet ur. Iz Kranja bo odpeljal pose >en avtobus: odhod v soboto ob šestih zjutraj izpred hotela Creina. Cena prevoza je 2500 dinarjev. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Koroški cesti v Kranju.
V nedeljo pohod na Jošt
Kranj, 12. junija -Trim klub Sava Kranj organizira v poča titev krajevnega praznika Stražišča v nedeljo, 21. junija, med 6. i 12. uro tradicionalni, 9. trimski pohod na Jošt. Iz Stražišča vo ijo na vrh 845 metrov visokega hriba številne in dobro označene oti. Cilj pohoda je pri domu Borisa Ručigaja. Udeleženci, ki bo-o tokrat prvič na pohodu, bodo prejeli izkaznico, za dvakratno ideležbo bronasto značko, za štirikratno srebrno, za šestkratno lato značko. Na dosedanjih osmih pohodih je sodelovalo skupno 468 ljudi — lani jih je bilo 251, največ pa pred tremi leti - 413 »ohod bo v vsakem vremenu, v domu na Joštu pa bodo poskrbeli udi za hrano in pijačo.
Spodbuden začetek
Kokrica, 14. junija -Prvi sejem navtike in počitniške opre-ne, ki ga je minuli konec tedna v bližini osnovne šole na Kokrici irganiziralo domaČe šport«io društvo, je privabil blizu tisoč ljudi - prodajalcev in kupcev rabljene (in nove) opreme. Največ pov-»raševanja je bilo po jadralnih deskah in šotorih, mogoče pa je )ilo kupiti tudi potapljaško opremo, prikolice za kampiranje, ra-.lične čolne, opremo za taborjenje... Lastnike je zamenjalo okrog ;edemdeset predmetov, najdražji med njimi (gliser s ceno 2 mili-ona dinarjev) pa je počakal lastnika. Kokra Globus je prodajala lovo počitniško opremo. Na Kokrici obljubljajo, da bo sejem po jtal tradicionalen; razmišljajo pa tudi o tem, kako bi ga še oboga ali. Izkupiček od sejma bodo namenili za delovanje smučarske .ekaške sekcije.
C. Z.
tegljači Kranjske gore prvaki
Tržič, 14. junija - Kegljači Kranjske gore so v tretji, odločil i tekmi za naslov gorenjskega prvaka, premagali ekipo Simona enka s Podreče z rezultatom 5026 : 4932. Pri zmagovalcih je bil ajboljši Franc Pečar, ki je podrl 864 kegljev, pri poražencih pa Irane Jurkovič z 863 keglji. Kegljači Kranjske gore so zmagah v orenjski ligi že petič zapored.
Gorenjci na »Veliki nagradi Jugoslavije«
Naši motoristi brez možnosti
Grobniško ljubitelje h Grobniku.
polje nad Reko, 14. junija — Pretekla nedelja je bila pravi praznik za številne naše in tuje itrosti, za tiste, ki čakajo na dirke motoristov za svetovno prvenstvo, ki so vsako leto na
ke in tudi tekmovanje, toda meni se zdi še pomembneje, da spoznam veliko prijateljev iz domačih krajev pa tudi iz tujine. Tukaj se srečamo vsako leto in ni nam odveč plačati vstopnine, bencina in drugega. Žal mi je le, ker vem, da naši tekmovalci nimajo pravih možnosti za visoke uvrstitve, saj imajo preslabe motorje, premalo so v tem »biznisu««, ki je še vse kaj drugega kot le dirka.«
Na dirko pa ne hodijo le mladi fantje, tudi dekleta in žene rade pogledajo, kaj zmorejo najpo-gumnejši.
zred do 80 ccm za gledalce najmanj atraktiven, so imeli ti te movalci največ navijačev, saj vozili kar štirje Jugoslovani.
Takole se Janez Pintar v boksu pripravlja na začetek dirke. Foto: V. Stanovnik
Dirka v hitrostnem motociklizmu za svetovno prvenstvo na našem Grobniku je ena izmed šestnajstih dirk, ki se letos točkujejo za svetovno prvenstvo, bila pa je šesta po vrsti. Zanjo je vsako leto več zanimanja, saj motoristi nastopajo v treh razre-. dih: od 80, 250 in 500 ccm. Najatraktivnejši je prav gotovo razred do 500 kubičnih centimetrov, ki ga ljubitelji motociklizma primerjajo s tekmovanji formule 1. Največ naših tekmovalcev pa nastopa v najnižjem razredu, do 80 kubičnih centimetrov. Na dirki vsako leto nastopajo tekmovalci z vsega sveta.
Med več kot sto tisoč gledalci, ki se vsako leto zberejo na tej največji in najstarejši športni manifestaciji v Jugoslaviji, je tudi precej Gorenjcev. Nekateri pridejo na Grobnik že v petek, drugi na uradni trening v soboto, največ pa se jih zbere na dan dirk, v nedeljo.
Tone Šubic iz Škof:e Loke: »Nekaj prijateljev in * .uelavcev
Za dobro zavarovanje steze organizatorji, AMK Kvarner z Reke, porabijo 30 tisoč bal slame in 25 tisoč gum. Na prireditvi pomaga več kot 1200 ljubiteljev motociklizma.
se nas je zbralo in smo se pripeljali na Grobnik kar z Alpetour-jevim mini busom. S seboj smo vzeli skrinjo pijače, pa tudi mesa je bilo dovolj, saj smo spekli odojka. Res, da so zanimive dir-
»Prvič sem na Grobniku, čeprav smo že prej hodili z otroki na staro dirkališče v Preluki. Seveda je bil glavni pobudnik za pot moj mož, ki je stric Janeza Pintarja in se kot vse njegovo sorodstvo za motociklizem zanima že od malega. Toda tudi jaz rada gledam pogumne fante, za katere mislim, da vedo, koliko smejo tvegati. Zdi se mi, da je proga, tukaj na Grobniku, težka in zelo zahtevna. Janezu napovedujem uvrstitev okrog dvajsetega mesta,« je pred dirko povedala Mari Pravst iz Kranja.
Janez Pintar, edini gorenjski zastopnik na dirki, je vozil borbeno in se je uvrstil na odlično šestnajsto mesto. Čeprav je ra-
»Naši motoristi na dirki * morejo  biti   konkurenčni, s® imajo slabše motorje, manj 0 nar j a in nasploh ta šport prin ni tako razvit kot drugje v sve t • Na Grobnik prihajam že od z -četka, mislim pa, da je sama P* za dobro urejena, le za gleda ^ je bolj slabo poskrbljeno. Vsa se znajde, kakor ve in zna. M,fl. va z bratrancem sva šla včeraj zvečer malo okoli, do Reke, Opa tije in Delnic. Meni se zdi naj8 traktivnejši razred do 500 ccfl1' navijam pa za Eddia Lavvson3' ki vozi naVamahi. Mislim, da s vsi tekmovalci izredno drzni i pogumni,« je ob dirkališču f** mišljal Milan Potočnik iz pri Luši.
Ker je dirka pač dirka, zapi^ mo še letošnje zmagovalce, dot" tnike »Velike nagrade Jugoslav1' je«, ki je bila tokrat že sederru0. tridesetič, desetič na grobnis* progi. V razredu do 80 ccm J zmagal favorit Jorge Martinez' Španije, v razredu do 250 cci" Carlos Alberto Lavado iz Venezuele,   najboljši   med »naJ01^ čnejšimi« pa je bil Wayne Gar0. ner iz Avstralije, ki je Pren\tea najslavnejša tekmovalca, Edd' Lavvsona in Randva Mamulo-V. Stanovnik
Na Blejskem jezeru državno prvenstvo in mednarodna veslaška regata
Zanimivi boji in pričakovani rezultati
Najzaslužnejša za uspehe blejskih veslačev — trenerja Stanko Slivnik (levo) in Miloš Janša (desno).
Bled, 14. junija — štiridnevni veslaški praznik na Bledu s«- je končal z ugotovitvijo, da tudi Jugoslavija premore nekaj veslaških posadk, ki se lahko dokaj enakovredno merijo s tujimi. Spodbudno je, da so med njimi tudi blejski veslači, ki jih uspešno vodita Stanko Slivnik in Miloš Janša
Na šestdesetem »lanskem državnem prvenstvu (43. povojnem) — bilo je v četrtek in v petek — so domačini osvojili en komplet me dalj: zlato si je priveslal blejski četverec brez. krmarja, v katerem so veslali Bojan Prešeren, Dani 1'Vrčej, Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič, s .rebrom sta s«> okincala vojaka, Robert Krašovec in Milan Janša, ki sta v dvojcu brez krmarja zaostala za posadko Grufičarja, Piva čem in Banjancem, finalistoma lanskega svetovnega prvenstva, za dobro poldrugo sekundo, dokazala pa sta, da sta že nadoknadila zao stanek v vadbi; bronasto kolajno sta si priveslala Karli Žust in Bojan llabe, prav tako v dvojcu brez krmarju. »Ni nam šlo le za kolaj ne,« je razplet državnega prvenstva ocenil St inko Slivnik, trener Blejcev in član strokovnega sveta Veslaške zveze Jugoslavije. »Že pred tekmovanjem smo se namreč dogovorili, da bodo naši veslači vsak dan nastopili le po enkrat Ničesar nismo hoteli tvegati Lani se nam je namreč zgodilo, da smo nekatere tekmovalce preveč izčrpa li.«
V soboto in v nedeljo je bila na Blejskem jezeru še 34. medna rodna regata, na kateri je sodelovalo več kot petsto v«>slač«-v in osmih držav Jugoslovanske posadk«« so'dosegle kar dvanajst /mag, ponovno pa so se izkazali domačim Četverec s krmarjem, v katerem so sedeli Ferčej, Prešeren, Krašovec in Janša (krmar Mihu Bere), je v silovitem finišu ugnjl posadko Švice in drugo ekipo Nemške d<> mokratične republik«' Lanska svetovna mludinska prvaka, Mirjanič in Mujkič, ki sta na regati v Duisburgu že premagala na pupirju nuj boljšo jugoslovansko posadko v dvojcu brez krmarja, Pivača in Ba-njanca iz Grafičurja, sta si želela še enega dvoboja, tokrut nu Bledu, vendar sta se mu Beograjčana izognila, saj sta takoj po državo«tm prvenstvu odpotovala domov. »Škoda,« sta dejala Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič, ki sta prepričljivo, za več dolžin, premagala posadko Avstnie, zmagovalko regate v Duisburgu Izkazal.i so |o tudikombini rana posadka četverca brez krmarja, Bledu m Crveni- zvezde (l!|,.
Zmaga na mednarodni veslaški regali jem: Krašovec, Janša, Prešeren, Ferčej.
blejski četverec
s kritih'
Sašo Mirjanič In Sadik Mujkič (VK Bled) sta se avstrijski po*«1 oddolžila /a pora/, na regati v Duisburgu.
n«-k. Bičamn, Zust m Mahe), ki je ugnala posadki ZRN in Ho"111 ^ V nedeljskem sporedu so si domačim največ obetali od osmerca. ^ dejali so si zmuge, vendar jih je na polovni prog«- prehitel colu ™ 250 metrov pred ciljem pa Se posadka ZRN  »Prepričljiva /lX\^\»-dvojca brez krmarja, dobra pripravljenost vojakov, uspe- no
n)«- četvercev, tretje mesto Markovi a med mladinci       vso "' 'trr daje upanj«- tudi za dobro nadaljovan)«- sezone.« j«« dejal blcj''*1 ner Miloš Janša. tU
C. Zaph'm'*
Foto i G
si.'.*
TOREK, 16. JUNIJA 1987
OGLASI, OBVESTILA
13. STRAN @@IIM3mJg5S2GLAS
izkoristite ugodnosti se pred dopusti...
Od 10. do 30. junija
lO/. popust
za tekstilne talne obloge I. kvalitete proizvajalca ITES LOLA RIBAR
Koristite tudi brezplačen prevoz do 20 km.
knl Blagovnica
Kranj [oarbar
Ob nakupu povprašajte še za druge ugodnosti
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE
TEMELJNO DELO O SLOVENIJI IN SLOVENCIH
12+1 knjiga • 5600 strani • 8000 stvarnih gesel • 6000 biografskih gesel • 4000 barvnih ilustracij • 6000 črno-belih ilustracij O Vezava: temno modro usnje z zlatotiskom • Format: 21X29 cm
V dvanajstih knjigah bo prikazane vse, kar se je od pradavninc in prav do danes dogajalo na slovenskem etničnem ozemlju, trinajsta knjiga pa bo dala pregled imen in različnih pojmov v enciklopediji
IZPOLNJENO NAROČILNICO POŠLJITE na naslov:
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA. Titova 3. 61000 Ljubljana, prodaja po pošti. HVALA ZA NAROČILO!
NAROČILNICA
ES 2340 00000
RUDNIK URANA 2IROVSKI VRH
—v ustanavljanju
64224 GORENJA VAS - Todraž 1
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s Polnim delovnim časom za nedoločen čas:
}• IZVAJANJE SISTEMSKOANALITIČNIH OPRAVIL AOP
1 delavec
2 KV KLJUČAVNIČAR 2 delavca
3- VOZNIK JAMSKE MEHANIZACIJE 1 delavec
4- IZVAJANJE POMOŽNIH OPRAVIL PRI MERITVAH 1 delavec
p°goji:
P°d L: dipl. inž. fizike ali dipl. inž. matematike ali dipl. organizator AOP ali dipl. inž. računalništva, 48 mesecev delovnih izkušenj
P°d 2.:KV ključavničar — IV. stopnja izobrazbe, 12 mesecev delovnih izkušenj, jamsko in izmensko delo, starost nad 21 let
P°d 3.JCV delavec (rudar, strojnik, voznik), strojnik TGM, vozniški izpit C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, starost nad 21 let, jamsko in triizmensko delo, zaželena kasnejša prekvalifikacija v KV rudarja
P°d 4.: PK delavec (figurant, pomožni rudar) — II. stopnja izobrazbe, 3 mesece delovnih izkušenj, starost nad 21 let, jamsko in triizmensko delo
delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom za vsa dela od 1 do 4.
^ vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled Pjed sklenitvijo delovnega razmerja.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vajdi na razgovor.
v izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
PRVA KNJIGA ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
bo izšla novembra 1987. Imela bo 1137 gesel (590 stvarnih in 538 imenskih). Opremljena bo z več kot 900 barvnimi in črno-belimi ilustracijami: med temi bo 74 portretov, 29 zemljevidov. 172 slik z likovnega področja in 31 diagramov.
UGODNOSTI V PREDNAROČILU
NAROČNIKOM ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE, ki bodo odposlali izpolnjeno NAROČILNICO in plačali prvo knjigo najkasneje do 1 oktobra 1987. jamčimo najmanj 30% nižjo ceno tudi pri vseh naslednjih 12 knjigah enciklopedije. Izhajale bodo v enoletnih presledkih.
PREDNAROČNI4KA CENA PRVE KNJIGE je 32.800 din in velja do 1. 10. 1987. Da jo boste dobili po tej ugodni ceni, jo bo treba do 1. oktobra letos tudi plačati v enem ali več obrokih. Prej ko boste enciklopedijo naročili, v več obrokih boste lahko prvo knjigo odplačali. Po 1. oktobru bo knjiga najmanj 30% dražja.
Cene za naslednje knjige bomo določali ob izidih, naročniki pa bodo v začetku leta prejeli račun in položnice za odplačevanje knjige, ki bo izšla istega leta.
DA
J naročam 13 knjig
J
lolollolol
0 0 0 9  0 1 0172105 ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE 1. knjiga izide novembra 1987 -
Cena prve knjige A - Ca je 32.800 din (samo do 1.10.1987)
Priimek
Ime _
Ulica
Knjigo bom plačal(a):
□ po povzetju, ob prejemu knjige
Poštna številka.
V zaporednih mesečnih obrokih glede na mesec sklenjenega naročila:
□ naročilo v juniju (5 obrokov)
□ naročilo v juliju (4 obroki)
□ naročilo v avgustu (3 obroki)
□ naročilo v septembru (2 obroka)
□ v enem obroku, najkasneje do 1. 10. 1987 Ta naročilnica zavezuje naročnika in založbo. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani Sporočite nam vsako spremembo naslova!
Št. osebne izk.:    I  I  l  I  I  l I
Izdane pri:_________________
Zaposlen(a):_________
Datum:
Podpis:
preprosto plačevanje večjih zneskov
V zlatih časih /e bil čas denar Danes je zlato.
Prihranite čas. plačujte s certificiranim čekom Ljubljanske banke. Certificirani ček je naša nova storitev, namenjena vsem, ki poslujete z večjimi zneski. Dobite ga v enoti banke, ki vodi vaš žiro račun in se lahko glasi na neomejen znesek, seveda v okviru kritja na računu
V Sloveniji lahko uporabite certificirani ček za:
plačilo kupljenega blaga;
plačilo opravljenih storitev;
poravnavo davčnih, carinskih in drugih obveznosti ali
dvig gotovine v katerikoli enoti Ljubljanske banke v Jugoslaviji.
Certificirani ček boste spoznali po n/egovi zlati barvi
jfQ ljubljanska banka
gorenje
do 30. 6.
IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA Z
20%
POPUSTOM
• TV in RA ANTENE AVTO - ANTENE TV OJAČEVALCI TV KABLI
• TV PRIBOR
MERKUR
GLOBUS Kranj AKUSTIKA Radovljica UNION Jesenice BLAGOVNICA Škofja Loka TEHNIKA Litija
ALOJZ 0VSENIK
Kranj, Jezerska c. 108 c tel.: 064 35 770
Nudimo več vrst ogledal garderobne stene, mizice, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov
NAJNOVEJŠE:
dvonamenske lestve, razne balkonske ograje in sestavljivi regali.
somom
IZBRALI SOZMflS
risanj
^^5^^r
V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo ponovno na zalogi zelo kvalitetne motorne žage TOMOS HUSO.ARNA. Zanje je zagotovljen tudi servis z vsemi rezervnimi deli. Tudi cena, 342.860 din, je zelo ugodna.
msmss^L\msiuis u. stran
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 16. JUNIJA 1987
CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ
Na osnovi sklepa razpisne komisije z dne 8.6.1987 razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO KRANJ
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje pogoje po statutu Centra za socialno delo Kranj: — da ima visokošolsko izobrazbo socialne, sociološke, psihološke, pedagoške ali pravne smeri ali višješolsko izobrazbo socialne, pedagoške ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela
Mandatna doba za opravljanje navedenih del in nalog traja 4 leta.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, v 15 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »razpisni komisiji za imenovanje direktorja CSD«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa.
Bo
ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n.sub.o. KRANJ, Cesta JLA 6
razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 1987/88
1. za področje TOZD ELEKTRO KRANJ 7 štipendij IV. st.
elektrikar energetik
4 štipendije V. st.
elektrotehnik energetik
2. za področje TOZD ELEKTRO ŽIROVNICA 4 štipendije IV. st.
elektrikar energetik
3. za področje TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ 1 štipendijo IV. st.
elektrikar energetik
4. v DS SS DO ELEKTRO GORENJSKA 1 štipendijo VII. st.
dipl. el. inž.
Kandidati za štipendijo morajo poslati: —obrazec SPN-1 —potrdilo o vpisu —zadnje šolsko spričevalo
Vloge bo sprejemala Delovna skupnost skupnih služb DO Elektro Gorenjska, Cesta JLA 6, Kranj, do 15. julija 1987.
vezenine bled
»Vezenine« Bled, DS Skupne službe objavlja naslednja prosta dela in naloge:
L SKLADIŠČNIK v skladišču gotovih izdelkov — 1 delavec za nedoločen čas
Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri (IV. st. strokovna izobrazbe)
— 3-mesečno poizkusno delo
— zaželjena moška oseba
II. PROGRAMER
Pogoji
1 delavec za nedoločen čas
— računalniški tehnik ali njemu ustrezen poklic
— 2 leti delovnih izkušenj
— 3-mesečno poizkusno delo
V primeru, da ne bo kandidatov z delovnimi izkušnjami, se bo delovno razmerje sklenilo s pripravniki, ki imajo ustrezno izobrazbo in bodo v DO lahko opravljali pripravništvo in strokovni izpit. Kandidati naj v 8 dneh po objavi pošljejo prijave na naslov:
»Vezenine« Bled, Kajuhova 1, Bled.
poliks
Z I I" I
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri DO »POLIKS« TOZD KOVINARSTVO Ziri, objavljamo prosta del I m 1 naloge
SNAŽILKE
Pogoji: — NK delavka
— lahko tudi upokojenka
Delovno razmerje bomo sklenili /ji določen čas (NADOMEŠČANJ K DELAVKE MED DALJŠIM BOLNIŠKIM STA LEŽEM).
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vlo
g« v h dneh od dneva objave na naslov DO »POLIKS« TOZD
Ko\inarstvo, Komisija /a delovna ra/mei ja. Jezerska ulica 7, Žiri
Kandidate bomo obvestili o i/biri v 30 dneh po i/teku roka /a
objavo.
Zmogljivost mlin drobilec 500 kg/h mikser 1500 kg/h
kompostnik 1 m3/h
mikser
Univerzalni mikser FPG - III vam bo v pomoć pri vsakodnevnem ^pravilu Z menjavo nožev in kladivc spremmiamo uporabnost stro-
Mlin drobilec se uporablja za mletje ■sen vrst žita v zrnu in koruznih jstorzev
Z mikserom lahko brez predhodnega prekuhavania miksamo vse vrste poljščin (repo korenje krompir)
Z dodatno menjavo nožev lahko doma pridelujemo kompost za vrt-
FPG-III
narstvo Razne odpadke od obrezovanja sadnega drevia lub|a listja celo vej do premera 10 mm zme!|e na drobno m s tem pospešuje razpadanje odpadkov Tako najhitreje dobimo kvaliteten kompost
IZDELUJE IN PRODAJA KLJUČAVNIČARSTVO PINTAR FRANC
Sv Duh 7 Škofja Loka tal . 064/60 253
E/Jj POSREDNIK
sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462
OŠ France Prešeren Kranj
Svet OŠ Franceta Prešerna Kranj razpisuje dela in naloge
1. RAVNATELJA ŠOLE — od 1. septembra 1987
2. POMOČNIKA RAVNATELJA
—od 1. novembra 1987
3. UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA
—za nedoločen čas —od 1. septembra 1987
in objavlja dela in naloge
4. CISTI LKE za nedoločen čas
—od 1. septembra 1987
Kandidat pod 1 ali 2 mora izpolnjevati naslednje pogoje: —splošne,   z   zakonom o združenem   delu, zakonom o šolstvu in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje —imeti mora najmanj 5 let vzgoj no-izobraževalne prakse, opravljen strokovni izpit, biti mora dober organizator dela in družbenopolitično aktiven delavec. Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov. OŠ France Prešeren Kranj, Kidričeva 49 — z oznako »za razpisno komisijo«.
	Rabland
	mnrhinnn hr'lijitini
Belgija
sozd
industriaimport
obvešča cenjene kupce, da je razširila svoj zastopniški program in vam iz konsignacijskega skladišča nudi hobi program lesno obdelovalnih strojev
kombinirani mizarski stroj ROBLAND K 26 širina skobljanja 26 cm, 5 operacij
kombiniran mizarski stroj ROBLAND K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij
Nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacij skem skladišču
VRHNIKA, Kolodvorska 8
Informacije: INDUSTRIAIMPORT,  Gosposvetska 13, Ljubljana, telefon (061) 314-752
Gorcnjkci
w
HTDO »GOKKNJKA« JESENICE TOZD Hoteli Kranjska gora Odbor za medsebojna razmerja
objavlja prosta dela in naloge NOČNEGA RECEPTORJA
Pogoji: — dokončana srednja ali  poklicna šola ustrezne smeri
— poskusno delo 3 mesece
— delovno razmerje bo sklenjeno zu nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nuj kandidati v roku 8 dni pošljejo na naslov:
HTDO »GORENJKA« Jesenice, Prešernova 16, Jesenice, kadrovska služba.
DELOVNA SKUPNOST UPKAVNIH ORGANOV OBČINE RADOVLJICA
objavlja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA AOP
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko izobrazbo računalniške smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: Komite za družbene dejavnosti in občo upravo občine Radovljica. Nepopolne m prepozno vložene prijave ne bodo obravnavane. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objav-nega roka.
IZR
INŠTITUT ZORAN RANT, p. o.
64220 SKOPJA LOKA — JUGOSLAVIJA
objavlja na osnovi sklepa komisije za kadrovske zadeve pro stu dela in naloge
CišCenje PROSTOROV
I delavka
Delovno ruzmerje bomo sklenili za določen čus (nudomešča nje delavke med porodniškim dopustom), s polnim delovnim časom in (50 dnevnim poskusnim delom.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Inštitut Zoran Kant po, 04220 Škofja Loku, Kidričeva 66.
Sklep o izbiri bomo izrekli v 15 dneh po končanem /.biranju prijav. Kundidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejo mu odločitve
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA
Po sklepu 17. redne seje Komisije /a delovna razmerju TOZD Zdravstveni dom Škofja Loku . dne 28. 5. 1987 ponovno objavljamo prosta dela m naloge
ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE
— za določen ras
Pogoji:
— končanu medicinska fakulteta - splošna smer
— trimesečno poskusno delo aktivno /nanje slovenskega jeziku
Stanovanja ni!
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v h dneh nu naslov: T( >ZD Zdravstveni dom Škofja loka. Stara cestu 10, 1)4220 Škofja I.oka, s pripisom Komisiji /a delovna razmerju
ii, \ ^\h\amtiM ma\«W soK \ v..\fl*lT*r*»
oa»e*e\V\ ki  »oda .kQ-Z>\o ttocnenoga^
360 d»n 93 \ 6»n
460 *n i 048 # 230 <W 640 d\0
4 /00 #* i 24ft &
\ooo
900 650 u»n
^SSft ****
TOREK, 16. JUNIJA 1987
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
.15. STRAN ©©IMEKJoIJ^ISnGLAS
tiAU OGLASI M 27 960
telfa J1A16 jpaiaiMtroll
prodam tračni brusilni STROJ. Pre-Hjčevo 13, tel.:49-155_9337
Prodam črno-beli TV 108 ET, daljin ^^upravljanje. Tel: 79-046 9338
Prodam OBRAČALNIK frezo gore-"le muta in par m suhih DESK in plo-llg^Žerjavka 5 pri Trbojah 9339 , Prodam motorno ZAGO husquarna J?. 10 odstotkov ceneje kakor nova. Milan Martinčič, Koprivnik 8, Sovo-
HSllLtel : 69-046_9340
. Prodam črno-beli TV ter prednji levi ln desni notranji BLATNIK za 125 P po Hagdm ceni. Tel.: 89 062_9341_
Prodam malo rabljen 170-litrski Ju-ADlLNIK gorenje in barvni TV grun-IJ'9. ekran 56 cm. Petek, Kidričeva 57, ifanj____9342
Prodam TRAKTOR fiat štore 402 su-BSLjkabino. Knific, Valburga 13 9343
Prenosni črno-bel TV z radiom namke corting, ekran 41, star 6 mese-ll» Prodarn Suša, J. Puclja 5, Kranj, 9344
Marija primc
j^sta na Klanec 3.Kranj *v bližini gostilne Blažun)
•am nudi kvalitetno ln hitro izdelavo v«eh vrst očal.
, rodam TV grundig color 56 s tele ^g!gm8. Tel : 27 907_9345
STRn^am ru*a steP e'ektron'k šivalni 2fic?J m črno beli TV gorenje. Tel.: ^59___9346
'am dobro ohranjeno barvno te .  J   gorenje   TV   color Janez -3^Vodnikova 10, Lesce 9347 ^^Sansui glasbeni komplet, nov in de se/'«30, rad'°. ojačevalec, dvojni ka jofon in močniki 2 x 50 W, prodam
i£!^89_083__ 9348
JJgodno prodam vrtno KOSILNICO 89ronal Polje 37, Bohmj 9349la.4 ^Prodam pnevmatski vrtalni STROJ, gl^ertui   za   seri|sko  vrtanje. Tel.:
__9350
i^ceni prodam črno belo TELEVIZI
VI
Prodam Z 101, letnik ' ~79. Jože Šve-gelj, Pokopališka 28, Kokr.ca 9324 Prodam   kompletno   stranico za Z101, zadnjo stranico, nosilec in 2 robnika. Spasoje Ostojič, Vodopivče-
va 16, Kranj_9325
MAZDO 1500 poceni prodam. No-
vak, Tomšičeva 42, Kranj_9326
Prodam Z 101, letnik 1980 in otroško posteljo z jogijem. Ilič, Begunje 15
_9327
Poceni prodam Z 750, registrirano
vse leto Retnje 33/a_9328
Prodam fantovsko KOLO junior na
10 prestav. Tel.: 80-162_9329
Z 101, školjka generalno obnovljena, prodam za 115 SM. Serafinov, Tavčar-
jeva 3/b, Jesenice_ 9330
Prodam PRIKOLICO, nosilnost 2 toni, za manjši traktor. Tel.: (061)612-700
_ 9331
R8, celega z dodatnim motorjem, Z 750 celega z dodatno karoserijo in razvijalec acetelina poceni prodam
Tel.: 70-550_9332
Prodam MOPED TL 5, prevoženih 2000 km, registriran, cena 40 SM. Tel.:
89-052_9333
Prodam Z 750, letnik 1982. Stojano-vič, T. Vidmarja 12, Kranj, tel.: 38-549
_9334
Prodam nov MOTOR BT 50. Tel :
82-391, od 19. do 21. ure_9335
R4, letnik 1978, registriran do maja 1988. prodam. Tel : 83-658 ves dan
_9336
Prodam Z 750, letnik 1980, registrirano do junija 1988. Stanonik Marija, Vir-
maše 95 _9401
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1980.
Tel : 39-380_9402
Prodam 127, letnik 1976 Tel.: 36-344
_9403
Z 101, letnik oktober 1977, registrirana do februarja 1988, 89.000 km, pro-dam za 105 SM. Tel: 50-550 9404 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do 9. junija 1988 Golnik 46, soba
9405
•fbj Ipotrebno manjšega popravila, f0n     z bifejem, iskra radio z gramo <22nvTel.;22 101 9351
316_
Prodam DIANO, letnik 1977, registri-rano do aprila 1988 Tel : 33 161 9406
Prodam 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, ogled vsak dan popoldan. Pogačar, C. Svobode 25, Radovljica _9407
Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 86. Srakovlje 4.
Prodam JUGO 45 lux, letnik februar 1986. Janez Zavrl, Podlubnik 158, Škof ja Loka, tel 62 428_9084
Prodam ZASTAVO 101 GTL, dobro ohranjeno, garažirano, letnik 1984. Tel: 51-455 _
Po zelo ugodni nizki ceni prodam vozno in registrirano ŠKODO, starej šega letnika. Ogled možen vsak dan od 17 ure dalje Jalovec, Valjavčeva 4, Kranj _
Prodam FIAT 126, letnik 1984 Tel : 50 852
izgubljeno
Izgubil se je naš psiček Bobi, majhen svetlorjav kosmatinček. Kdor bi ga videl, naj nam, prosimo, sporoči po tel.: 27 936, Dolenc, Orehek
VABILO
jjvršni odbor društva za pomoč duševno prizadetim občine Krunj vabi starše, rejnike, skrbnike in člane društva na »srečanje staršev«, ki bo 19. junija 1987, ob 15. uri v prostorih osnovne šole Helene Puhar Kranj, Kidričeva 51, /lato polje. Na Srečanju se bomo pogovorili o perečih zadevah, s katerimi se |v,V('U|ei)io v vsakodnevnem življenju, slinio, da se srečanja udeležite v čim večjem številu. _ IO DPDP Krunj
J^OMATIK, nerabljen, v garanc
(bivši Rog servis), 8981
50°d
tni^on-!" avto vVARTBURG turist, le ''^gSl_Na8lov v ogl oddelku 8990
°hia?d',,n / /l>0 l,'""k (lot"" 'el -ji8„flo  Urbane, Rupa 15, Kranj,
~y^!j§JL _8994
nii £!a? 101 GTL 55, letnik 1983, ju ' Loka 23, Tržič 905/
ski.S,18""'"!...!!.....rodam Goren,
—-ir- Hadovljjca tei  7t m aini
gradbeni mat.
Prodam večje število rabljenih ma lih SALONITK, OPEKO špicak in kotno BRUSILKO black&decker Dolenc, Frankovo naselio 114. Škofja Loka
9371
Prodam strelno OPEKO folcar Štu lar, Galetova 22, Kranj_9372
Prodam 100 m7 smrekovega OI'A ŽA Tel 24 221 9373
75 271
muh
,fr?1am le
liLjilJHi_9312
T R4 T"-, letnik 1985 decem ^arko Flander. Trnje 12.Zole/n,k,
n«Pdod|?m 7 750 l,!,mk 19/9. rog.stnrn Sna.°"iC,\mal'' ,988 Dimač. Fran
^S^:^—
^»28 M \ lw,nik
" M,Ivi h      t»• I A
tel  40 08
,raktn?-,I?iCl' posebno ugodno in^liTOMO VINKOVIĆ, t.,.420
ličine l ,H)pi's,om 111 kredit Ko '»fonu ^*M,n" ll,,<>ri"<i<'l<> l>o te
Ai|!i>mehanik.i
'« 059. 28 274. 24 786
Prodam dve TE LICI, breji 9 mese cev Sv. Duh 72. Sk. Loka_9389
Prodam mlado KRAVO frizijko Tel (061)612 746_9390
Prodam OVNA u pleme ali za zakol in ovce / lagnjeti Zorjavka 5 pri Trbo jah_9391
Prodam PUJSKE, stare 8 tednov Frančiška Zmitek. Mencingerjeva 8, Boh. Bistrica _ 9392
odlične nesnice, dobite v
Srednji vasi 7, Golnik_9393
Prodam BIKCA simentalca te/kuga
150 kg, sj rejo Zbilje 1/c pri cerkvi
__9394
Prodam kravo simentalko, ki bo v
kratkem trot j ič teletila in dve MOTOR
NI žagi Tel  27 791
(joh7 ^'5)0, letnik 1980 decem
i >i2hi,an,en' ™ 73 SM Hl,t 9316
Pr„? 4«.^»t|..l«.k.,
Proa -"»"I'« i oka
letnik 1979 novem br,»"ce, Hraae17/a. Lesce
Za^r--- _83TJ
darn ™*a 101 (ii      ,„tmk ,,)Hr, J«rkov,č. P,pilnova 76. Šenčur
P_   '        (u»ii)/(, -III,
221 aj/vi Sv« "m &4 GTL, letnik 1984, modre 0r*>a'r..     "" "'"'"'K'"  Ogled m in
y«        |)n Simon* Kriialu. Jeieto P,,.,' K'"'"i 9321
|RS (,s 1.3, letnik 1980. karose °d '0 ti l'!      Tel 75 955 dopoldan
f^aae'i' U"mk ,,,H:' i"1" Im.i.i.
r,,,,l 9323.
faino prodam
JADRALNO DESKO D 2 s tujo opremo prodam Tel : 24 432 9361
Prodam klavirsko HARMONIKO me lodija, 38 basno, dobro ohranjeno Av gust Vrečar, Samski dom Gradbinec, Jesenice, Verdnikova 38_9362
l)(|o(lno prodam globok otroški VO ZIĆEK tribuna žamet. Tel  37 109 _9363
I antovsko mahu anlsko OIH ( KO enkrat nošeno, prodam Tel 21 162 opoldan, 40-546 zvečer_9364
Prodam 2 dobra KOMATA 22 in 23 col ter več druge konjske opreme Poljsica 13, Zg Gorje 9385
Prodam <jiimi|,isti (*Ol N / molor|em
tomos 4 in pletilm STROJ ompisa s
kulu .mu   tel tU', popoldan 'llliC
TRGOVINA Z USNJEM IN USNJENIMI IZDELKI
kupile lahko: ra/n.i usnji-. kr/nu. ^himi . o.rjlnke /a p\r. »jirharici*". UMijtmi konti-kiijo. njhrhlnikr. j- ripn. Inrbicr i ra/nc drug,- i/dirlkt' i/ usnju (biči — ,,/ilki-. usnjeni klobuki, »l\mi it iirn/jt. drnarnicr) ild.
OI>l»RIOOI)«f-l2>IN 16'-IV - SOHO M V-12* KIU VI. JENKOVA« IH.2.<-25?
PRIKOLICO adria 305 prodam za 70 SM. Sv. Duh 20 (pri cerkvi) Škofja Loka__9367
Prodam gumijasti ČOLN maestral 9, rabljen eno leto. Crkovnik, Zasip Pod Hribom 5, Bled ali tel: 77-140 9368
Prodam kombinirani otroški VOZIČEK Marica Kovač, Sebenje 54, Bled __9369
Prodam ŠOTOR za 5 oseb in novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 50-790, dopoldan_9370
Poceni prodam električno KITARO, kasetofon JVC in CM mobil anteno. Tel.: 51-246 9399
Prodam VIDEOREKORDER Hitachi Ul. 31 divizije 36_
Prodam JADRNICO S 375 s prikolico. Tel.: 74-343
itan.oprema
Prodam 5 let star HLADILNIK gorenje, kombiniran s 60-litrskim zamrzo-valnikom. Tel.: 27-883_■ 9352
Ugodno prodam etažno centralno in 5 radiatorjev. Spasoje Ostojič, Vodo-pivčeva 16, ogled popoldan_9353
Prodam ŠTEDILNIK (4 elek., 2 plin) za 5 SM. S. Žagarja 14, Kranj, tel.: 24 635__9354
Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 elek., 4 plin). Tel: 26-324 __9355
Prodam rabljeno sedežno GARNI-TURO Tel. 23-661 _9356
Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje. Tel.: 45-221_9357
Ugodno prodam otroško POSTELJJ-CO, športni VOZIČEK in nahrbtnik. Mi-hevc, Kebetova 7, Kranj_9358
Prodam otroško SOBO. Tel.: (061)843-176 _9359
Prodam etažno PEČ za centralno ogrevanje emo central 23. Ljubno 97, tet 70 563_9360
ŠTEDILNIK (4 plin in 2 elektrika) do-bro ohranjen, prodam. Tel.: 22 276
9400
10 km iz Kranja prodam novo, viso-kopritlično hišo. Šifra: Visokopritlična __8882
Prodam starejšo HIŠO primerno za gostilno z obstoječim bifejem in tele-fonom v Selcih. Tel: 66-423 9398
iianovanja
V Škofji Loki nujno najamem ne-opremljeno enosobno stanovanje. Prevzamem tudi občasno pomoč pri oskrbi starejše ženske ali varstvu otrok. Cenjene ponudbe pošljite pod
šifro: Učiteljica_9395
Mlad zakonski par išče sobo ali gar-sonjero. Šifra: V gotovini plačilo 9396 Dekle nekadilka išče stanovanje v Kranju pri starejši ženski. Nudim manjšo pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 37-697 9397
kupim
Kupim zazidljivo parcelo ali začetno gradnjo v okolici Kranja.Naslov v ogl. oddelku _9384
Kupim HIŠO ali manjše posestvo v okolici Kranja ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Škofji Loki z do-plačilom.Tel.: 62-316_9385
KOZOLEC ali stebre kupim. Tel.. 57-016, Smuk, Retnje 40, Tržič 9386 4
zapoilitve
Honorarni zaslužek nudimo pridnim in poštenim osebam pri prodaji knjig na področju Slovenije. Šifra: Kratek življenjepis_8746
Zaposlim ključavničarja in elektroin-stalaterja, pol KV ali KV. Elektro Mulej, Bled, tel.: 77-133_9379
Trgovski potnik sprejme prodajo različnih artiklov. Tel.: 61-961, int. 84 od 7. do 9. ure 9380
najdeno
Našli smo pony KOLO. Drulovka 92/b 9374
poieiii
Gradbeno urejeno PARCELO v bližini Kranja zamenjam za trenutno neza-zidljivo parcelo. Šifra Razlika v gotovini__9375
Prodam starejšo HIŠO na Bledu. Tel.: 76 107, od 18. do 20. ure vsak dan __9376
Oddam v najem prostore, primerne za domačo obrt Naslov v ogl oddelku _9377
Prodam zazidljivo PARCELO za vi kend Tel : 26 550 9378
OBVElfllA
Konc Alojz, Predelava mesa Naklo, tel.: 47-618, obveščam cenjene stranke, da bo trgovina zaprta od 6. julija 1987 do 4. avgusta 1987 zaradi letnega dopusta._9179
BRUSIM krožne žage za železo in les od 0 100 do 1000. Virje 3/a, Tržič _9387
Vlivam za spomenike reklamne table itd. Oddaljenim interesentom pošljem vzorce. Radmelič, Pelechova 63, Preselje, Radomlje, tel.: (061)721-427 _9388
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna ALEŠ na Bregu ob Savi odslej odprta vsak dan že ob 10 uri dopesd-ne. Naša prosta dneva sta sreda in četrtek
Se priporočamo
OSTALO
Sprejmem pisarniška dela na dom. Šifra: Strojepisje_9381
Prevzamem vsa zidarsko-fasader ska dela. Tel.: 77 097_9382
Vsa zidarska dela vam izgotovi obrtnik hitro in poceni. Šifra: Kvalitetno
9383
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
MARKA ĆOSIĆA
se iskreno zahvaljujemo prijateljem iz Kranja in Mariji za izrečena so/.alja in za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem iz kolektiva Monter Dravograd.
Žalujoča družina Ćosič iz I)ei vente
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega pčeta, brata, tasta, strica in svaka
VINKA JEKOVCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate ljem in znancem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo gasilcem za izkazano tast, pov cem za zapete žalostinke in g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred Posebno se zahvaljujemo vsem. ki so nam nudili pomoč v teh težkih dneh. Iskrena hvala.
/Ml K KI VSI NJEGOVI
Bitnje. H. junija 19S7
ZAHVALA
Ob smrti drage tete
JOŽEFE KOSMAČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala osebju doma upokojencev v Sp. Idriji, sosedom, znancem in vsem drugim za njihovo pomoč. Posebna hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala.
VSI NJENI
Javorjev dol, Sovodenj, Gorenja vas, Rovte, Fužine,
Kranj
13. junija 1987 mineva 21 let, odkar je kruta usoda odtrgala od nas cvet mladosti v komaj 17. letu starosti, edinega sina in brata
JANEZA PAPPA
Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala!
Žalujoči mama Marija, sestri Rozalija in Štefica
Pa čeravno si od nas ti obrnila svoj obraz,
mi vsi skupaj *
bomo tukaj
tebe pomnili vsak čas!
ZAHVALA
Ob izgubi sestre in tete
MARIJE BAJŽELJ
roj. Gregorš p. d. Milharjeve Mici
se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč in dr. Bajžlju za zdravljenje. Iskrena hvala stražiškim pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Gorenjskemu tisku za podarjene vence in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Stražišče, 4. junija 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA FENDETA st.
iz Orehovelj 9
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala kolektivom KŽK Mlekarna, Petrol in OŠ Josipa Broza Tita Predoslje, gasilcem za častno spremstvo, pevcem okteta Vigred za zapete žalostinke in g. župnika za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
MILKE STERLE
roj. Oblak
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom Hostnikovim in Ažmanovim za izkazano nesebično pomoč, zdravnikom dr. Jensterlu in dr. Dežmanovi ter patronažni službi Zdravstvenega doma Jesenice za nego na domu v času njene bolezni. Hvala pevcem DU Javornik-Kor. Bela za pesmi ob njenem grobu in duhovniku za obred.
VSI NJENI
NOVIGE IN DOGODKI
Srečanje težjih invalidov Gorenjske na Laborah
saj za trenutek pozabijo i svoje tegobe
Kran 13. junija — Okrog 340 težkih invalidov z vse Gorenjske, sem spadata tudi občini Domžale in Kamnik, ter približno toliko spremljevalcev se je v soboto zbralo v veliki dvorani Iskre Telematike na Laborah. Spet so imeli svoj dan. Enkrat na leto jim organizatorji, tokrat je bilo na vrsti Društvo invalidov Kranj, pripravijo veselo popoldne. Tako veselo, da vsaj tistih nekaj ur pozabijo na vse svoje tegobe.
Jank, Veit
Angelca Tavčar
Marija Roblek
Spregovorila sta jim Janez G"ašič predsednik Medobči.t-skeg?. sveta socialistične zveze Gorenjske, in Ivan Japelj, pred seinik Zveze društev invalidov Slovenije. Društvo invalidov ima ze vsaka občina, sta povedala, zadnje je bilo pred nedavni-rr. ustanovljeno v Sežani. Zveza združuje 60 tisoč članov. Zdravi bi jim morali nameniti več pozornost'.v krajevnih skupnostih, vsaj kdaj pa kdaj bi se morali spomniti tistih, ki so nepokretni, ki jim je najtežje. V vsej Slove niji je danes 1100 takšnih invalidov.
Težki invalidi Gorenjske so se srečali ze trinajstkrat. Gorenjci sc začeli. zdaj jih posnemajo po vsej Sloveniji. Prihodnjo, 14. srečanje težjih invalidov G >renjsKe bo na Jesenicah.
In kaj vse so organizatorji pripravili za ta veseli dan? Bil je res vesel, saj je samo zanje nastopil odlični narodnozabavni ansambel Marela iz Mengša s humoristom, Mito Trefalt'je bil samo zanje Košn'kov ata, nastopili pa so še Jože Vunšek z odlomki iz gledaliških del ter Tina Primožič in Janez Dolinar, ki je prireditev povezoval. Zaplesala jim je mlada folklorna skupina in zapel mešani pevski zbor s Primskovega. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju. Pokrovitelja srečanja sta bila Iskra Telematika in Tekstilindus Kranj. Sredstva za srečanje je prispevalo 107 gorenjskih obrtnikov. Vsi invalidi so jim za vse iz srca hvaležni.
Janko Veit, predsednik dru štva invalidov Domžale: »V nasi občini je 1462 invalidov. Tovarna Lek nam je dala na voljo av-
Na Bledu zahtevajo, da je vsak poseg v prostor načrtovali .n premišljen
ojnica je
>oskočila« čez cesto
Bled, 12. junija — Komaj so se na Bledu polegle burne in na trenutke tudi nekulturne razprave o (južni) cestni obvoznici, so vsakdanji utrip v kraju razburkali novi dogodki: razdeljevanje telefonskih priključkov, nenavaden konec seje sveta krajevne skupnosti, neučinkovitost tujega poslovneža v blejski Igralnici m zamenjava vodstva, pred nedavnim še (sporna) brunarica, v kateri namerava Imet Kurteši iz Radovljice prodajati sadje in zelenjavo.
Skupna komisija predstavnikov krajevne skupnosti, turističnega društva in turistu ne poslovne skupnosti je aprila predlani izdala Kurtešiju soglasje za postavitev (prenosnega) prodajnega pulta ozi roma stojnice na lokaciji bivšega hotela Union, vendar je na občini' dobil dovoljenje za postavitev brunarice z. betonskimi temelji na drugi strani ceste, tik ob avtobusni postaji. Ko jo je maja letos \ dveh, treh dneh »dal pod streho-, |o na Bledu završalo. Andrej (Jol-Čman, predsednik radovljiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, je zaplet pojasnil takole: »Pomembno je, da je kraje v na skupnost soglašala z. dejavnostjo, l katero se želi na Bledu ukvarjati Kurteši. Ker pa je zavod za urbanizem presodil, da bi stoj niča bolj sodila na nasprotno stran ceste, v podaljšek strehe avto-ousnega postajališča, je naš komite izdal temu primerno dovoljenje S Kurtošijom smo se v pogodbi tudi dogovorili, da mora najkasne|o v treh mesecih odstraniti stojnico, če bo obema rabila zemljišče za drugI namene Brunarica stoji na pravem mestu, vendur oblikovno ne ustreza načrtu in jo bo lastnik moral popraviti.«
Blejci, še zlasti tisti, ki že več let čakajo na lokacijo in dovoljenje /a postavitev prodajnega kioska, s taksno razlago niso zadovoljni in pol V Iftii pol zares iprašujejo Marka Potočnika, predsednika komunalne komisije v blejski krajevni skupnosti kohfto |o dobil podkupnin«. Marku gredo ob takšnih namigih lasje pokonci, Ntj je o spre membi lokacije tako kot drugi Blejci zvedel — med sprehodom po Bledu.
Takšnim in podobnim zapletom bi se nedvomno dalo izogniti, če bi krajevna skupnost m občini tesneje sodelovali pri vseh posegih v prostor  Blejce je treba razumeti, da so ob takšnih primerih ueje voljni, saj gre za občutljivo območje, v katerem |l treba vsak poseg, tudi postavitev lesene stojnice, dobro premisliti.
C. Zaplotnik Koto: (J. Šunk
tobus in 32 težkih invalidov smo danes pripeljali sem. Sicer pa imamo v občini 67 težkih invalidov, od tega jih je 14 na vozičkih. Enkrat gredo na srečanje eni, drugič drugi. To je zanje velik dogodek in komaj čakajo, da pride tisti dan. Kranjčani so prireditev dobro organizirali. Veliko dela, veliko potov in prošenj je treba, da dobiš toliko sredstev. Danes je že tako, da ti manjši prej in lažje, da kot velika tovarna.«
Angelca Tavčar iz Žirov: »Sem 80-odstotna invalidka. Leta 1980 sem si zlomila hrbtenico. Vrstile so se operacije in zdravljenja in zdaj sem se že toliko popravila, da že hodim z berglama. A kot da ni dovolj ena nesreča: pritaknilo se mi je še vnetje trebušne stinavke. Hudo je bilo. V moji bolezni in nesreči mi je veliko pomagala moja vnukinja. Včeraj sem prišla iz Čateških toplic, ki mi zelo pomagajo. Danes je pa tako lepo, kar enkrat mlajša in še enkrat bolj zdrava se počutim.«
Marija Roblek, Grančeva mama, z Mlake pri Kranju: »V 73.
letu sem in sem že tri leta brez noge. Tromboza se me je lotila in zato so mi jo morali odrezati. Hudo je bilo ostati brez noge. Toda človek se ne sme vdati v usodo. Jaz zdaj na vozičku še vedno delam: kuham, perem, celo molzem v hlevu. Z berglami ni šlo, ker so me bolele roke, z vozičkom pa je lažje. Tukaj je zelo lepo. Kako jo zaigrajo tile mare-larji, otroci so lepo zaplesali pa Košmkov ata je take povedal . . . Takole pa človek res pozabi na vse hudo «
D. Dolenc
Planinci treh dežel v Vratih
Minulo nedeljo se je nekaj sto planincev zbralo na tradicionalnem srečanju planincev treh dežel v prijetni dolini pod Severno triglavsko steno — pri Aljaževem domu v Vratih. Srečanje poteka vsako leto v drugem kraju, tokrat so bili organizatorji planinci Planinskega društva Dovje-Mojstrana, ki so v lepem sončnem vremenu poskrbeli za prijeten kulturni program. Nastopili so godbeniki jeseniške godbe na pihala, folklorna skupina z Dovjega, pevci žirovniškega okteta in recitatorji.
Planince, ki so prihajali v dolino Vrat peš, z avtobusi ali osebnimi vozili, so pozdravili številni predstavniki planinskih društev z Gorenjske in iz sosednjih Italije in Koroške. Prišli so iz Gorice, Podkrna, Matajurja, Bohinja, Škofje Loke in od drugod. Ob 60-letniri jeseniške gorske reševalna službe so jeseniški reševalci podelili posebne priznanje dr. Mihi Potočniku za nesebično pomoč in delo. Goste sta pozdravila predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec in predsednik jeseniške občinske skupščine Jakob Medja.
Kaj so dejali nekateri udeleženci srečanja planincev treh težel v Vratih?
Dr. Miha Potočnik. Častni predsednik Planinske Zveze Slovenije: »Zamisel o organizaciji takih srečanj je bila odlična, kar se že nekaj let vidi po množični udeležbi, prireditev pa ostaja priljubljena. Tako kot imajo kulturniki svoj kulturni prostor, na katerem živijo vsi svo-bodnomisleči ljudje, si tudi planinci želimo prostora, kjer se srečujemo, pogovarjamo in dogovarjamo o skupnih akcijah. Ta srečanja so vedno uspela, tako tudi danes, in upam, da se bodo nadaljevala. Uspevajo pa tudi druga tradicionalna srečanja, denimo, gorskih reševal-
cev. Že naslednji teden se bodo v Reziji zbral« reševalci z obeh strani meja na skupni akciji."
Emil Herlec, GRS Kranj: »Taka srečanja so pomembna predvsern zato, ker se planinci «z več planinskih društev pogovorimo med seboj in izmenjamo izkušnje-Še posebej je prijetno in v zadovoljstvo vseh, če se srečujemo s planinci iz zamejskih društev. Vedno je veselo. Tradj* cija se nadaljuje in upam, da se bo tudi v pn* hod nje ohranila.«
Jože Čadež iz Planil^ skega društva Škofj* Loka: »Vse planince sem podzravii z loški"1 planinskim pozdravom ,hojla'. Rad pridem n« taka srečanja, saj so tU samo tisti, ki ljubijo g°" re in jim bodo za vedno ostali zvesti. Le mlade bi j* dolin«
pogrešam, lahko bilo
Vrat pod Triglavom.«
vec tu,
Jaka Čop iz Planinske-, ga društva Jeseni^H »Tako srečanje treh de* žel je zelo pomembno« bolj kot si mislimo, sU se srečujejo najbolj 7.8" vedni in napredni |>Ja" ninci treh mejnih dežel" Srečujejo se. se spozna* vajo, preživijo prijeten dan in se dogovorijo S* nova planinska srecl* nja. Poseben mik je tudi v tem, da se srečujejo vsako leto v drugem planinskem okolju toki"*' v prelepi dolini Vrat.« d Sedej
Osmošolci se razhajajo
Kranj, 15. junija — Današnji dan je bil za 2555 gorenjskih osmošoleev zadnji v osnovni šoli. Nekateri so se že v petek, drugi šele danes, ko so prejemali spričevala, ozaljšani po vzoru srednješolskega Gaudeamusa, poslavljali od učiteljev (šen-čurski šolarji so jim na zbornico prilepili duhovit napis Rent-a-car cvekov), šolskih klopi, če posebno pa sošolcev. Slovo je bilo žalostno-veselo. Žalostno, ker je pokopano otroštvo, za mnoge najlepša, najbolj brezskrbna leta, veselo, ker jih čaka novo, drugačno, bolj zrelo, samostojno življenje.
Večina gorenjskih osmošoleev bo nadaljevala
šolanje v srednješolskih programih. Letos s° kateri prepolni in bodo šole omejile vpis. Tako ^ do na ekonomski, komercialni in konfekciji' Kranju ter družboslovni na Jesenicah konec te£ tedna kandidati opravljali sprejemne izpite. ^8-ste, ki bodo odpadli, je še dovolj prostora v ved drugih, tradicionalno manj privlačnih progra1"1 s katerimi se bodo pač morali zadovoljili.
V slovo od osnovne šole sodijo tudi vsyk°\j|i-sprejemi učencev, ki so imeli vseh osem let 0" čna spričevala, pri predsednikih občinskih J* ščin.
V Podljubelju zadnja dirka za pokal Alpe Jadran v motokrosu
Marjan Avbelj zmagovalec
1'odljubelj, II junija - Prizadevni člani AMD Tržič so na sve tovno znani progi za inotokros v Podljubelju lepo proslavili 25-letnico motokrosa v dolini pod Ljubeljem. Odlično so i/ vedli zadnjo letošnjo dirko za pokal Alpe Jadran v razredu motorjev do 250 ccm ter še dirko za republiško in državno prvenstvo v razredu motorjev do HO
Michele Kanton i/ Italije (desno), prvi na dirki Alpe Jadran, In Boštjan Kampuš, (levo) zrna
govalec republiškega In držav
nega prvenstva: G. Sinih
ccm. V lepem sončnem vremenu se je oh dobro pripravljeni, 1010 metrov dolgi tekmovalni progi /bralo pel tisoč ljubiteljev moto športa.
Nu dirki za pokal Alpe Jadran |o sodelovalo ,'U tekmovalcev iz. Jugoslavije, Avstrije in Italije V obeh vožnjah je prepričljivo zmagal italijanski reprezentant
poklicni 24-letni voznik Michele Fanton, ki se je za nameček izkazal še z drznimi, za gledalce zelo atraktivnimi skoki. Od naših je bil najboljši Marjan Avbelj, ki si je z dvema drugima mestoma in /. novimi 34 točkami izbojeval prvo mesto v skupnem seštevku petih dirk letošnjega tekmovanja za pokal Alpe Jadran Tretje mesto je v obeh vož. njuh (vsaka je trajala pol ure in še dva kroga) osvojil Italijan Thierrv Marconi. Od naSih sta bila odlu na se Marjan Zdovc, ki je bil v prvi vožnji šesti in v drugi četrti, ter Silvin Vesenjak, ki je bil deveti in sedmi. Sašo Sim šič, ki ni bil uvrščen v našo ekipo, je nastopil zunaj konkurence in je bil obakrat drugi, Ekipno je na nedeljski dirki /.magala 11 čil i ja pred Jugoslavijo in Avstrijo, taksen pa je tudi v-stm red po petih dirkah
V dirki za državno in republi-ško prvenstvo je z odlično vožnjo navduševal 1 .'1 letni Bost jun Kampuš iz Sčavnice pri Radgo ni. Letos je zmagal še nu vseh dirkah v razredu do HO kubičnih centimetrov in tudi v nedeljo je bil boljši od preostalih enajst i'i tekmovalcev, ki so se merili mo či in znanje nu /.nuni podljubelj Ski progi. ,  Kikel '
Koto (i Šunk
Predavanje za ljubitelje gob
Tržič, 15. junija - GobaJ
ska sezona se pravzaprej^B
m začela, zato je se ras, da ".j nabiralci in drugi Ijubi^U gob pred njo pouče o ,t>,Tlur0 onem. Za to bodo imeli d°D priložnost   na predavanji diapozitivi tu četrtek, 1" * ■ mja 10117, ko jih bo pn'dseo iiik Zveze gobarskih ulU'Slaj Slovenije dr.  Dušan ^/,srT1j seznanil z. značilnimi g00*1** na Gorenjskem. Priredi**^ ki jo organizirata ( i<>bi»rS* društvo Tržič in konfertsn osnovnih   organizacij s'n kata v Peku, bo v sejni dvor ni tržiške tovarne obutve " ko ob 19. uri. ^
7.eljU zii ureditev Ćukove junu — Tu prostor bi radi obvarovali pred nt/l Čilimi posegi, hkrati pa uredili tako, du bi se v njem lepo počutili« S lem namenom, kot je rekel predsednik sveta   krajevne   skupnosti Kokrica l^ij/e De/nian, so povabili \ okolico Ćukove jame, kjer je nekaj /e mire jenega /a rekreacijo domačinov in drugih, minuli petek popoldne pred stavnike kranjskega i/vršnega sveta ter nekaterih slu/li m skupnosti, od govornih  /a tovrstno dejavnost. V sprusicncm pogovoru, kjer ni manj kalo tudi kritičnih besed o načrtih, kanalizaciji,   večji   budnosti upru-vljalcev    prostora   in   objektov /a ohranitev okolju in k|cr so predvsem poudarili, da prostor ze zdaj lepo /i \i. so sklenili   /uvod /a spomeniško varstvo,   (clesnokultui na skupnost, krajevna  skupnost   in  se nekateri služIte v občini o/iioma organi i/vrs nega sveta naj bi se letos zaceli slo> kovno razpravljati in presojali o ureditvi tega prostoru. — /t. ?..