Listek.
123
po južnem Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1892./93. V koledarskem delu navaja koledar letos tudi rojstveni ali smrtni dan znamenitih mož, zlasti pedagogov, pisateljev, glasbenikov i. t. d., domačih iu tujih. Razvidno je iz te vsebine, da je urejen Popotnikov koledar jako skrbno in spretno; bodi torej slovenskemu učiteljstvu toplo priporočen. Cena vezanemu izvodu je 1 gld. 25 kr., v usnje vezanemu z zaklopuico pa 1 gld. 40 kr., po pošti 5 'ir- ve&-Naročnino  vzprejema urednik g.  Mihael y.  Nerat, nadučitelj  v  Mariboru.
Razpis pisateljskih nagrad. Da bi se povzdignila slovenska dramatika, razpisuje »Dramatično društvo v Ljubljani« dvoje nagrad, iti sicer: 1) 200 gld. za izvorno slovensko dramo, 2) 100 gld. za izvorno slovensko veseloigro. Obe igri morata biti toli obrežni, da izpolnita ves gledališki večer, torej da drama, oziroma veseloigra traja za jedino predstavo. Pisatelji naj pošljejo svoje proizvode odboru do zadnjega dne" decembra   1893.
Dramatično društvo  v Ljubljani.
Predsednik:                                                                    Tajnik :
Dr. Ivan   Tavčar.                                             Anton  Trstenjak.
Slovensko časopisje. Od novega leta sem izhajajo nekateri slovenski listi s posebnimi prilogami, ki so zlasti namenjene preprostemu narodu. Tako prinaša celjska »Domovina« prilogi »Slovenski kmetovalec« in »Slovenski obrtnik«, tržaška »Edinost« vsako soboto prilogo »Novic ar«, goriška »Soča« pa mimo dosedanjega »Gospodarskega Lista« vsakih štirinajst dnij prilogo »Primorec«. Veseli nas takšen napredek našega domačega  časnikarstva !
Slovensko gledališče. Vrsto dramatiških predstav minulega meseca je dne 5. prosinca otvorila premijera Blumenthalove veseloigre v štirih dejanjih »Drugo lice«, poslovenil Ivan Podgornik. Ta igra pripada boljšim proizvodom novejše nemške dramatike in se bode izvestno udomačila tudi pri nas, dasi ima marsikaj tujega, kar ne prija do cela našemu družabnemu razmerju. Hvaležui nalogi grofa Meugerja iu grofice Men-gerjeve sta izborno pogodila gospod Borštnik in gospa Borštnikova, druge glavne naloge pa so bile, razven morda one grofice Zdenke, katero je izvajala gospodičina Slavčeva, v menj srečnih rokah. Pl. Rudo je g. Danilo s pretirano igro do cela izpridil, o Ga-briči g. Podgrajskega pa je res škoda besed. Sploh nam ta gospod ni ugajal še nikoli in nam bržkone tudi ne bode, ker ne vidimo v njegovi igri skoro nobenega napredka. — Dne" 8. prosinca se je predstavljala burka »Pojdimo na Dunaj«, dne II. Schillerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen«, dne" 14. prosinca veseloigra »Nervozne ženske«, dne 19. prosinca igrokaz »Materin blagoslov«, dne" 22. prosinca (popoldne) burka «Vrban Debeluhar« iu zvečer spevoigra »Teharski plemiči« s prologom g. Fr. Gestrina, dne" 25. prosinca veseloigra »Svojeglavneži« in opereta ,,Mornarji na krov". Vse te igre so kolikor toliko že znane in so se igrale v obče dokaj dobro. Do cela završena pa ni bila nobena, za to že skrbe" epizodisti, ki večinoma izpridijo vse, kar ustvari premišljena igra boljših igralcev. — Gospodičini Slavčevi, ki igra najivne partije ponajveč dobro, svetovali bi nekoliko več zmernosti, bodisi v gibanji bodisi v besedi, zakaj tudi živahnosti so meje; prav to je reči o g. Danilu, čegar nastopi so časih venderle, recimo, previhravi, in to pri najnavadnejših prizorih, kjer ni treba nobenega afekta. V vseh predstavah minulega meseca nam je najbolj prijal njega Ferdinand v ,,Kovarstvu in ljubezni". O g. Perdanu in še bolj g. Lovšinu ne more naposled nihče trditi, da se kdaj popoluoma naučita svojih nalog. Jako uporabna moč pa bode g. Trnovski, čegar igra je časih, tako sosebno  v ,,Teharskih plemičih",  vredna vsega   priznanja.  —
124
Listek.
Veselo zabeležujemo na konci svojega poročila predstavo ,,Teharskih plemičev" dne" 22. prosinca, prirejeno na, čast štajerskih gostov, ki so došli s posebnim vlakom. Prireditev takšnega vlaka je jeden najsvetlejših momentov v naši kulturni zgodovini, in  upravičena je želja, da bi dohajali gledališki gostje tudi iz drugih pokrajin slovenskih !
Dne" 28. prosinca se je še igrala dobro znana igra ,,Valeuska svatba", o kateri izpregovorimo prihodnjič. Za ta mesec se pripravlja mimo drugega Mascagnijeva opera ,,Cavalleria rusticana".
Prvi koncertni večer »Glasbene Matice«, ki je bil dne" 21. prosinca, privabil je navzlic neugodnemu pustnemu času muogo in odličnega občinstva v redutno dvorano. Prvo točko, Mozartovo sonato za klavir in vijolino v g-duru, štev. 11. sta izvajala gg. Hoffmeister in Baudis prav v duhu Mozartovem, zakaj njiju igra se je tesno prilegala Oni oskromnosti in otroški veselosti, kakeršna diči do malega vse sonate Mozartove. — G. Razinger, priznani naš pevec, pel je nat6 tri pesmi, in sicer Beethovnovo arijo »Adelajido«, Rubinsteinovo pesem »Ponočna rosa na travi miglja« in Bendlovo »Jutro*, po teh pevskih točkah pa je g. Hoffmeister igral svojo rapsodijo na slovenske narodne pesmi, o kateri smo že posebe govorili v poslednji lanski številki. Gospod Hoffmeister je izboren pianist in nadarjen skladatelj, ki se gotovo še vzpne do visoke stopinje glasbene umetnosti. — V Fibichovi romanci, B-dur, op. 10. za vijolino in klavir, plemenito zamišljeni iu izvedeni skladbi, videli smo, kako g. Baudis do cela umeje novodobno glasbo, čudili pa smo se tudi mehkemu lepemu glasu njegovih goslij, njega sre-brnočisti intonaciji in sploh v dušo sezajoči igri. — Preprijetno nas je iznenadejal g. Hubad z osmeroglasnim madrigalom Gallusovim »Diversos diversa iuvant«, ki nam je v lepem spominu še od lanskega Gallusovega koncerta, in z Dvorakovim čveteroglasnim mešanim zborom »Padle so pesmi v dušo mi«. O tem čveterospevu bodi povedano samo to, da ga zložil Dvorak potem, ko je izdal že dokaj najveličastnejših svojih del; iz tega je pač razvidno, kolika je njega vrednost in lepota. Vzet je iz zbirke »V prirodi« op 63. — Na konci sta gg. Baudis in Hoffmeister proizvajala sonato norveškega skladatelja Griega. Njiju dovršeni igri je bilo videti, da izhaja iz redne in vztrajne vaje. — Glasbeni večeri utegnejo biti za naše glasbeno življenje, ki se je začelo vzbujati tolikanj veselo, še neprecenljivega pomena. Najprej so pozvani glasbeni učitelji naše mladine, da nas seznanjajo z glasbeno umetnostjo, in to se uajlože godi na komoruo-glasbeuih večerih, zakaj ti ne zahtevajo toliko umetnikov, ki bi hoteli kazati zgolj ugibičuost svojih prstov, nego umetnikov, ki uveljavljajo pristne umotvore iu z dovršenim izvajanjem pričajo, da so res inteligentni glasbeniki. S takšnimi se dandanes lahko ponaša naša »Glasbena Matica«, in mi samo želimo, da bi jih še čestokrat slišali na glasbenih večerih. — Občinstvo je od kraja do konca pazno zasledovalo vse glasbene točke ter pogostoma glasno izražalo svojo zadovoljnost — dokaz, da je prvi koncertni večer ustregel dolgo gojeni želji izobraženega stanovništva ljubljanskega.
Stoletnica Resslova. Dne 29. rže"uega cvdta bode baš sto let, odkar se je v Chrudimu porodil Jožef Ressel, sloveči izumitelj parne ladje na vijak. Ressel je, kakor znano, od leta 1817. do leta 1821. služboval kot gozdar tudi na Kranjskem, potem pa je bil kot c. kr. gozdni mojster premeščen v Trst. Na službenem potovanji ga je dne" 10. vinotoka 1857. leta v Ljubljani dohitela nagla smrt; pokopali so ga na ljubljanskem pokopališči. Mesto ljubljansko časti njega spomin s tem, da je jedui najlepših cest vzdeto ime slavnega češkega rojaka
Književnost hrvaška je proti koncu minulega leta pognala nov imeniten plod, namreč poseben časopis za srednje šole »Nastavni Vjesnik«, ki bode v zvezkih po 5—6 tiskanih pol velike osmerke izhajal po štirikrat na leto.   Odkar je Hrvaška v šol-