33. fttev. PoStnina plafiana v gotovini. Celje, torek 22« marca 1927. Leto IX. Izhafa v torek, četrtek In sobotoi Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20-—. Posamema številka I Din. Račun poštno-čekovnega tfavoda štev. 10.666. NOVA DOBl Uredniötvo in uprav ničtvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Qgtasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Naše gospodarstvo peša. V nedelj.0 se je vTsil v Beogradu 20. retiiii obeni zbor detnioarjcv beo- grajske Trgovske banke. Uprava ban- ke }O pnpravila za oMni zbor ofcsirno poroeilo, cigar prvi d!el je posvočen splosni karaikteristiki tfospodarskega pložaja v preteklem letii. Poroeilo jie nekako ogledalo go- .spodarskih raizmer v d'i'zavi. Ono ome- nj,a med drmgim,, dia je bilo lansko leto leto gospodarske krizo. Leti.na sicer ui bitk slaba, toda eeno poljiskih pridcl- kov so tako padle, da jw jo položaj knietov zelo paslobsal. Kupna nioč na- sega kmeta jo vailed pocenitve poljskih prldielkav abcuitno padla, doeim se in- duistrijski Lzdelki niso pooein.ili. Dry 14l vzrok poljedielske krize ie v noracijo- rLalneiri in eJtstetnzüviiitMn obdelovanju aemlje. Isto ve-IIja tudi za zivinorejo. Cone žiivirLo in mjesniih izdelkov so znatno padlo, dasi je bila živina. in me- s« po kvaJiteti laini boJjša kot prejšnja Ma,. Industrial belfož i fcudi v lanskem l«tu zastoj. Njeno stand«? se ie lani še poslobšalo. Nekatere pan age, kakor n. pi*, inliinska in. lesmia imd.'uistrija, so po- polnoma ustavile svoj otbrat, v drugih Pc'tiTiiOgaili s« jo pa znižala kapaciteta na imniimim. Da jo potožaj na.se industri- je taiko tozatk, so krivi d-oloma i.ndu- strijei saimii. V uigodni povojni kon- junkturi so se niokate.ri loti'li podjeti.j. ki so presegala njiihovo finanr.no moč, druigi zopet so za&eli usta.navl.iati in- duAtritjsika podijetja brew prttrebnogn znanja in nuliinie tor často niso raČu- nali s tern, -da-ft so dani v naši drzavi, ki it*, ixrazfcto paljocleil.skn, pogoji za uspe&on raavoj indiuistrijo. Glavni vz- rok iind'utstrijsko krjtr-e pa loži v dv;\- g«m kreditu, dra&ih dielav.rwh mooch ter pretbnanih državniji in javnih da- jatvah.. Uvoz 8® i16 v pries'1*' L lanskim letom zmamfliSal. Von dar pa je bila uvozna trgovina v težkoni pofožaju, ii\ sicer radi slabe kiuiune inoei naših po- Igiedelcev, ki kuipmjejio samo najpotreb- nejse ijiduistriiJHkje iizdoJkc. Karaktori- stiika izvozne trgovLne v ijreteklem li'tu j^ v tciin. da sniio izvozilii po kolicini za 1.1 odstotkoc voc, dooijn je znasala vrednost 9 odtstotkov manj kot pred- lanskiiin. Vzrok je iskati v poconilvi glavnih iizvoanih priedtmeitov. Vrednost iizvoza je znasala. fcwii 7.818,180.000.94 dinarjiDv. Tocniih podatkov 0 uvozu se niJna-tniQ, vendar „so pa da iz uazado- vanja uivoiza v prvib 9 mcisecih in po- večanja itzvaza' v- zadinflwrn cetrtletju sktepati, da bo trgovinska bilanca ak- tivna. Se težji je polozaj nalsega obrtni.- stva. ObrtnikL \wiiiioina krodita splob niso mogli dobiti. Ako upostevamo se oboutno Ln.o7jftin.sko konkurenco, .slab kanizum in ttwka diavena bremena, jo j'asno, zaikaj jo kriza obrtnistva t.iko pikuitnia. V splašnein je torej položaj našc- ga gaspodarstva zelo rei?en. Najbolj zalastno pri tem je pa deJBtvo, da na«i gospodarsika kriiza ni prohodna. Na- poti bo troba vse »He, dia jo polagoma odistrattiiino. Pod vj)li,voin splošne go- spodarske kriize «0 Irpoli tudi naši de- TMvrd zaiviodi, ki äo morafi svoj oljrat zelo omojiiti. Mno^i denarni zavodi so (M'isli v kon.kiuii'z, kar je najboljsi do- kaz, da snio stopiili v navo leto z vLsoko r-fisi'viiio j^ospodai'siko hllanco. Pofttf aka p NAŠE RAZMERJE Z LTALI- JO. Z ozirom na nM^iLovejoe i(a!ija.n.sko ^splctke je podai Svetozar Pribic'ovic, ivovinarjieini izja-vo, v kateri je dejal, tla hocc Italijia s .svojimii intriga-iui napr- titi vso adjgOivornitxsH Juigasla.vi.ji. Spri- 00 takega iizziMainjia ltalije moramo a'unin.iti mirnio žiivec ml bladnokrvnost. Jujgoslavija je vedno nafflaöala, da ni- nia proti nilkoimur iiiapadahiih luime- noiv. Aito pa Italija nadaJjuje svoja iz- zivamjjia,, bo ¦mora.la Ji,aša država storiti Uk ka,r ji nalai^a dolžnast. Italija želi ocividno viplLvati na twropsko javnost. Ang^Mko casop-iisjö opozarjia Francijio, nag paa;;. na to, kaj potcne Jugoslavija. Toda boljtf bi bila, da bi pazila na Tta- lijo. — Ofici;j(t4na mgonlura Avala je iedala v »atai»čeni sano izjjjtviti, olnonia ilzniisljione ki objavljene z ooitnim naimenoni, dia bi s prosto mi- «tifiikaciiju disk rod iitiraie miroljubno l)o"li)tik.o vlaide kraljiüvLne Srbov, Hrva- 'tov in Sl'oveuicev v imioze'rn.stvu, ki 30 jo s svoijijn postopainjwn in innogimi žrt- vami opetoivano dokazala.. Ni izklju- w-not, da naj tat iizpad, ki niti najmanj ni v ,s'kla oJxstojece ovire in urcs- niiciti za ofoa dela koriistno /Jjližanje. Za&otavljajm, da bodo vsi koraki v tem pravcu iiaßli \ise moje in moje vlade sog^l-iišanje in panroe. Celislra knonika. c P0MLAD JE PRIŠLA. Zdi se, da se je znaniih 40 mmicenikov leto^ razdelilo na dvia- labora. Eni so bili za djež, drugimi je pa bolj za solnce. In iizgleda, da zinaiffuijejo poslednji. Kako iepo salnice smo iizivali zadnjo dnii! Vsa saLmčna in vedra je prišla tuid; Vasna.. Viažni april n-ani bo po .svoja ffrdi navadi gotovo So kvaril ve- sdLjiß, a p.omladi lie mo bo mogel pre- gnali. c NARODNA ODBRANA V CE- LJTT sWicujo svoj rodxii letni obeni zbor za pondeljok 21. marca ob 8. zvo- eer v maso dvorano Cel.i\skeLa doma. Odbar te vaine in poinembne na.cijo- nalne in fculturnc organizacije priča- kuje, da se narodino mcscam.stvo /.bora udelezh. Pmsi se tudi ndelezlx; iz okoli- ce in iz dru^ih vecjiii krajev cel.isko?a okrožja, v kojih bi se naj usta.novil<» sainostoJTie orga-nizacije. c LJUDSKO VSEUČILIŠCE. V pondeljek 21, t. m. odpade redno pre- davanje. Zato bo predaivala v četrtek 24. t. m. ob asniiJi zvečer v risalnici deške mieščain-skie sole gospa Mlnka (lo- vekarjeva iz Ljiubljane o pisatetjici Zofki Kveder-Demietrovicevii. Popisala nam bo njeno življenje im literarno de- lovanje. Upamo, da bo to zanimalo vsa- koga>r in da bo udieležbfj prav zadovo- ljiva, kajti potrebno je, da natančnejo spoznamo to velliko pisateljico. c OBClNI ZBOU JÜGOS.LOVEN- SKE-CEHOSLOVASKE. LIGE, ki In se moral vnšiitL v pondieljeik., je prdo- žen na soj)0(to, due 2G. inarca. Vršil so 1)0 ob (S. uri zvotiei1 v rdeči wohi nostav- raci.jt» v Naradnem domu. c REDNI SESTANEK' GLANOV OKG. 8DS V CELJU se vrši vsako sre- do zvei-er v khibovi sobi Celjskega do- ma. Zaeetok razprav toeno ob pol de- votih c REZERVNI OFIGIRJI. ki po- trebujejo za p-riijia.vo, da so si prido- bili pravico za napnedovaaijie v višjt ein potrddlo, da nkso bili s/odnij.sko kaznovani in da niso v sodiv. preis- kavi, naj za tako potnii'fo prosi.jo pri krajievno priisbojuwm državnem pravd- nistvii.. Nravstvena izpričevala, kale- ra je tudi trebn priložirti prijavi za naprodovanje v vkšji čin, pa izdajaj'O v Ljaibljani in Mariboru poücija, v Colju in na Ptuju srezka poglavarja, v ostailib občinafo pa občimski uradi, Nravistveno iizpriicevalo velja kot do- kaz dobrega slovesa in da lastaik n« pripada protidTzavni politični stran- ki. To se ofojavlja na osnovi pojasnala veliikega župana. — Pododbor Ljub- ljana. c 0DVETNIŠKI IZPIT je polo- žit v Ljubljani 7. dob rim uspeliom g. dr. Domiiin'ik Dernovšek, odF. konci- pijemt v GeljiUi. Čestitamo! • c 0BČNI ZBOR GREMT-TA TR- GOVCEV GELJE. Na dan 24, marca ob 19. uri se bo vrsil redni letni obč- ni zbor miestnega gremija trgovcev Gelje v mali dvorani Narodnega do- ma z obicajniim dmevnim redom. Vsi člani ,so vabljeni, da se ga polnosteviW no točno udeložiio in na viden način pokažojo svojo slanovsko aavednost. c DRAŽBA LOVIŠCA. :Rnzelas.^ Dne C. aprila ob 11. uri dopoldnc st> bo vpisiJa na uradmem dnevu sr^zkapfa poglavarja celjiskega na Vranskem Cohcimiski urad) javna dražba zakup- n.ega občinskega lovišča obČine Mot- nik v pribTižni izmeri 375 ha za za- kupno dobo pet let — od 1. aprila 1927 do 31. marca 1932. Izklicna ce- na je 750 Din. Drazitel'ji morajo bilii clani Slo^enskeiga lovskega društva. Ostali draižbeni pagoji so na vpogled pri srezkem paglavarju v Gelju med uradniimi uTaimi. — Srezki poglavar v Ooljui. c SEJA STAREŠINSKE S0- K0LSKE ŽUPE bo v sredo, dne 23. t. m. ob osmih zvečer v zborovalniei, A.: Gospodi^na goferka. (Avtomoljilsika zg-odlm.) Gaspodična Anka je skončala šoferski tecaj, položiJa izpirt z odriko in z utripajiočim sreem nesla k upra- vi lista oglas:: »Gospadična / odlie- mim šoferskim iizpitom išče službo. Naslov v mpravništv.u.« Anka je bila v resnitci uradnica, toda mjeni nemirni nairavi niso prija- le puste številke in resne besede nje- nega sefa. Želola si J0 zivlj^nja in energ-ijcnega dela. Pisarna ji je bita kl^ka, njene misli1 so se nemirno po- U l' P° f?laivi in živele drugo življe- lo v soferski tečadi. Gospod Jainko si ie biJ baš kupil nov avtomobib Tio» 1 • ' . . v 1 v f\D- -UstaJ jo po casopjKU debelo tiskanem OK1^U, Gfej ßst- go- spodicna «rfeita,! Kako pri^tno se to cuje! Pijana gotovo ne bo nikoli si mißli gospod Janko, kajli gospod' Janko se je joko bail srnrti pod p()- lomJienim avtoiiiobilom. Sel j€ v upravnistvo in ji pisal, naj pride. Prišla je. Imela je sportno oble- tö ixx öepiicO), iu JainJtu na prvi mab ni ptfiljal ta ženiski — mož. Njen než- ni ol>raz se ni skladal z obleko, ali ko ji je pogtedal v oci, je sreoai wiergi- čen i/n rasen pogled.. Zmenila sta .se za poskmšnjio. Voizila sta se po oprav- kib v Lj'Uiblja.110, Maribor, Gelje in raz- lične tr.ge iui Jamkova zadovoljnost jo raslla dnevno., Teden poskušnje jc miiiiil in Anka je bila stalno name- seen a. Gospodlu Janku se je zdela vož- ftja tako priijetna in iMvkako toplo nvu iv Pastalo polleg Anke. Večkrat ,se je \'«od,el pal eg nje in ni mogel obrniti pogleda od njenega profila. Belo se je Jzrazal obraz v okviru čepice; samo teh oci ni inogel Janko mirno gledfiti. Zarele so kot dva oglja in pri hitri vO5mJ1t?0 lzražaJ« energijio, da se je eudil. DoBtikrat so mu vstajale misli, h zna gLedati prijazno in ljubeče. Zna h sploh ljiubiti? In Anka? No, gospod Janko ni bil baš njien ideal. Bil je lep in visok človek, a Anka si je rekla: >Lepa zunafliaiost,. puMa notranjost.« Žaleda si jie v npiegovem abrazu vročih in globokili očii, all Jankove so bilo brezbrižne in dolgočasne. Trgovßki paslii so nujno zahtevali njeigovo navzocaost v Črni gori. Ali ga naj pelje čez Loveen Anka? Tesno mu jie biJo pri srcui, kajti ta pot je za.- Ltevala celeifa moža. Os Anki so se za- svetilie očih vtakniila je skrivai samo- kres v žep in bila pripravljena. Lepo im složno sta se vozila po serpentinah nla^^zgor.. Na netou so se podili tožki oblaki im Wizala >se je nevibta. S stiis- sijenimi z/otaii je Anfca pogna'a v vgv- jo brzino, da bi privšla še pred nevihto v zavetje, ko zaiglloda na ncikem oviii- ku gospod maskifi'ane roparje: »Bože mili, gaspadična, roparji.« — »Mirno, in skrijte se, gospod!« — zaklice An- ka. Srepo je uiprla pogled v č^.kajočo ^oparjie im brex pardona zacela stre- ljati na obe strani. Ropaxji, zapaziv- ši žensko na krmilu, so ostrmeli, in ta hip je Anka uporabila,, da je z blaz- no brzino po&nala motor. Ko so se roparji osvestili, je bila že lep streljaj pred njimi in kragije niso več doseglc avtom/obik. Gospod Janko se ni mogel tlovolj načudiiiti njeni neu,stra.šonosti in ji jo 2 resnično hvaležn,ostjio pofjubil roko. Anka je sedeilia smirtnobleda; skoraj malo preveč je biilo za njene živce. To- da njiegov poljub io je spravil k sobi in Janbove oči niso biile več tako dol- gocasne. Janko je opazil njen poglwl. in zavriskalo je v njem, dia sam ni vedel zakaj. Da bi Ijubil Anko — šo- ferko? On, gospod Janko? Gaspod ; Jaako je znal biti jako ponoson in * taka ljiubezein se moi je zdesa pomiže- valna. Končno sta «rečno prispela še pral nevihto v prvo crnogorsko vas. Druigic sta se voziila v Trst. Jan- ko je skriil v avtamobil svilo; napram Anki je sioer molčal, toda on a ni bila slepa. Bolj sta se bližala meji, bolg je Janka tiščala svila. Že sta pridrdrala do fimancarjiev: »Vozite kaj enrin- skega?« »0 gospod, miudi se nam a zelo; imava samo nekaj obleke« — se hitro oglasi Anka. Njenii zobje zableste, lju- beznivo in vroce pogleda financarja, ta gaJiantno salutira, Anka pa pože- ne z zmaigoslavnim smahljajein. Go- spod Janko je viidel pogled in smeh. Vragah to je Anka, ki tako ßleda! Ko bi bil ta pogled in smeh za zniiraj nijie.gov. Vse vecja in bolj vroča ie po- stajala ta želja v Janku. Ja.nfeo, Jan- ko, kj»e je tvoj ponos! Razjnu.bil se je ko dim za tvojiim avtomobilorn. Prosil je Anko za roko in ker so bile njegove oči takrat vroče in glo- bake ni odrekla, Ona astano pri avto- mobiil'u, ki ga je vzlj,uibila pro] nego Janka. n tako sta in bodeta gospod Janka. In tako sta in bodeta gospod kriiala SlovenijiO, samo med roparje ne gresta več. Stran 4.___