SMRT SPET KOSI NA ZASAVSKIH CESTAH lÌl^OV£lllj«^ Ìli ^ 1111 f 11*«Xvlj «111j Litija - SLS in SKD iz Litije so 4. marca pripravili javno tribuno o lastninskem preoblikovanju in delavskem soupravljanju. Gosta sta bila poslanca Izidor Rejc in Metka Kraner • Lukač. Rejc je spregovoril o delu Komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja in o možnostih občanov za vlaganje certifikatov. Lukačeva pa je poudarila, daje sedaj čas, ko delavci s svojimi predstavniki spet lahko začnejo soupravljati podjetja. V razpravi sta odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavljali obiskovalci tribune: vpliv inflacije na vrednost certifikatov, integraciji Slovenije v evropske gospodarske tokove, način dogovarjanja med lastniki kapitala in delavci, vpliv bank na zadolževanje oziromaupravljanjepodjetij, novostih nadavčnem področju, moralnih vrednotah in stanovanjskem zakonu. J. K. til. Trbovlje - Decembra lani je bil pri trboveljski ZL socialne demokracije ustanovljen Mladi forum, ki združuje mlade člane te stranke. V njem aktivno dela 16 mladih. V letu 1994 bodo izpeljali dva projekta: Učim se biti samostojen, ki ga bo izpeljal DEZAM mladi forum in Mladinski dnevi 94 - mladi in ekologija. Projekt Učim se biti samostojen so ovrednotili na 950.000 tolarjev, od tega bo Urad za mladino RS sofinanciral 700.000 tolarjev. ZL SD Trbovljeje dala 100.000,150.000 tolarjev naj bi prejeli od sponzorjev. Projekt bo zajel razvojni oddelek VVZ-ja, učence OŠ s prilagojenim učnim programom in tiste bolne otroke, ki so že iz šole. Projekt teče kontinuirano, ob sredah in sobotah v prostorih ZL. Obiskuje ga do 14 otrok. Letos bodo odšli v živalski vrt, na izlete, predvidevajo tudi tridnevno letovanje in zimo vanje. Projekt mladinski dnevi so ocenili na550.000 tolarjev, 350.000 pričakujejo od urada za mladino RS, 100.000 je zagotovila ZL, 100.000 naj bi zbrali s pomočjo sponzorjev. Projekt bodo izpeljali konec maja, oziroma v začetku junija. Sestavna dela tega projekta sta ekološka pot ter pot po Savi. Nekateri profesorji in strokovnjaki so ekološko pot opredelili tudi kot učilnico v naravi, zato bo letošnja priložnost za nastanek ekološkega filma kot učnega filma prihodnjim generacijam. Bogdan Barovič Ckološki s»calili11£i.i® Trbovlje - EKOS Zasavjebo organizirala vaprilu spomladanski ekološki seminar za srednješolce. Namen seminarja je vzpodbujanje ekološke zavesti mladih za nastanek splošnega ekološkega gibanja. Seminar bo v Portorožu od 14. do 16. aprila. Na seminarju si bodo udeleženci ogledali sistem ločevanja odpadkov v Piranu, čistilno napravo, spregovorili o varstvu okolja, stanju morja, o biomasi ter recikliranju. Udeležencem bodo predstavili ekološko gibanje v Sloveniji in organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom okolja. Izpolnjevali bodo tudi ankete. Predavanja bodo vodili izkušeni strokovnjaki s področja varstva okolja. Udeleženci si bodo lahko ogledali film o trenutnem stanju v občini Trbovlje. Vse informacije v zvezi s seminarjem dobite po telefonu: 27-230. Prijavite se lahko na naslov: EKOS Zasavje, Gimnazijska 22, Trbovlje. A.M. Ob cestah, ki peljejo skozi naša zasavska mesta, je okolica v večini puščobna, še posebej v ožjih dolinah, ki vodijo v centre. Prav v tej puščobi, ki smo je bili še pred dvema letoma vajeni ob ob vhodu v center Trbovelj, na robu parkirnega prostora Strojne tovarne, sta nam presenečenje pripravilaZlatain KonradNapret, ki stasi v montažni hišici, najeti od Strojegradnje, uredila Zoo Botique. Puščobo sta spremenila v prijetno zelenico, ki človeku kot nežna oaza pomirja oko. Ljubezen do narave sta Zlati ponudila že mati in oče Marija in Anton Deželak in v njihovi hiši je polno živali in rastlinja. Tudi v trgovinici, čeprav za ponudbo, ki bi jo želeli uresničiti. ll žal premajhni, življenje kar |^i. Videti je, da ljubezen do narave prehaja tudi'na najfnlajšo v hiši, enajstletno Moniko. Lastnica trgovine nam je povedala, da je vse • kaže na to, da srori=£;!t"odI6do19' Ideje, kako popestriti dostopdo loktiov brez ogromnih marsikdo lahko našel. Morda naprej Strojegradnja s svojim neuglednim parkittuft pMtorom. Lastnikom lampo. I.L. a Tajnikar v Steklarni Hrastnik - "Rezultati, ki jih je hrastniška Steklarna dosegla po osamosvojitvi Slovenije, so tipični za del slovenske proizvodnje. Za tisti del, ki že kaže znake oživljanja in dobre rezultate," je pohvalil prizadevanja vodstva največjega zasavskega izvoznika ob obisku v Hrastniku slovenski minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar. Dr. Tajnikar sije ogledal najprej proizvodnjo v hrastniški steklarni. V pogovoru z vodstvom podjetja v steklarski vili so spregovorili o uspešnem saniranju poslovanja(o tem smo poročali v prejšnji številki) in mu predstavili steklarske in občinske načrte. Tajnikar pa je spregovoril o ekonomskih ukrepih vlade. Zvečer seje sestal še s člani stranke Združene liste SDP in nekaterimi hrastniškimi direktorji. Direktor hrastniške Steklarne Stojan Binder je ministrov obisk izkoristil za predstavitev načrtov, saj pri uresničevanju računajo tudi na pomoč države, predvsem Tajnikarjevega ministrstva. "Nismo več podjetje, ki se bori za golo preživetje, ampak spadamo med podjetja, ki zaslužijo pozornost ministrstva," je zatrdil Binder. In nadaljeval: "Vsi naši načrti so tesno povezani s tujim trgom. Letos nameravamo ponovno pričeti s proizvodnjo na liniji, ki smo jo ob začetku sanacije morali ustaviti. Prihodnje leto pabi nidi pričeli s proizvodnjo kozarcev z nogo." Minister seveda kaj konkretnega ni obljubil. Povedal je le, daje ministrstvo in vlada že lani z različnimi finančnimi posegi pomagala gospodarstvu. Letos še niso določili natančnega načina pomoči. Več bo jasno po sprejetju proračuna. Za prestruktuiranje proizvodnje imajo pripravljeni dve milijardi tolarjev. Sistem subvencioniranja obrestne mere naj bi spremenili. Nič več ne nameravajo refundirati obresti, ampak bodo bankam dajali depozite. Gospodarstvo naj bi tako dobivalo kredite po nizkih obrestnih merah, ministrstvo ne bi zmanjševalo potenciala, ki ga porabijo za subvencije, pa tudi lažje bodo kontrolirali banke. Obrestne mere bi lahko po Tajnikarjevih besedah znižali na 7 do 8 odstotkov. Opozoril je tudi, da v podjetjih niso znali izkoristiti vseh oblik pomoči ministrstva (npr. denarja za učinkovito energetsko proizvodnjo, izobraževanje managerjev itn.). Tajnikarje še omenil, da v vladi ocenjujejo lansko leto dokaj ugodno, letošnje pane bi smelo biti pretresljivo. Njihova gospodmska politika stabilnoskrbizaoživljanje gospodarstva, ni pa politika spektakularnih zasukov. Med drugim pa je minister Tajnikar dejal še to: "Težko v Sloveniji rečemo, da obstaja podjetje, brez katerega Slovenija ne bi mogla. To ni ne Nafta Lendava, ne železarne, niti rudnik. Seveda rabijo v prehodnem obdobju pomoč države. Vendar mora biti konec tega obdobja jasno določen." Občani tako in drugače Na podlagi Zakona o referendumu za ustanovitev občin, ki daje volilcem posamezne krajevne skupnosti pravico izraziti voljo za ustanovitev svoje občine, se bodo do nedelje zvrstili zbori občanov v vseh zasavskih krajevnih skupnostih. Nekaj zborov pa je že bilo. Najprej so ga izvedli v Kisovcu, od ponedeljka pa še v nekaterih krajevnih skupnostih po Zasavju. V samem Zasavju zbori potekajo dokaj mirno in po načrtih občinskih vodstev. Precej bolj zanimivo pa je v Litiji, kjer so odločitve zborov precej drugačne od strokovnih podlag in kažejo na zelo različne interese krajanov pri oblikovanju novih občin. Hrastnik V hrastniški občini so se zbrali na zboru občanov najprej Dolani. Kaj prinaša predvidena lokalna samouprava, je obrazložil hrastniški župan Leopold Grošelj. Kakšne burnejše razprave ni bilo in prisotni Dolani so se odločili, da bodo na referendumu glasovali v okviru referendumskega območja sedanje hrastniške občine. Bolj pa se je razprava razvnela ob drugih krajevnih vprašanjih (ceste, plinifikacija, motenje javnega reda in miru, neurejena telovadnica itn.). V torek se je le malo občanov zbralo na zboru v največji KS v občini - KS Rudnik. Okrog lokalne samouprave tudi v tej KS niso imeli večjih pripomb. Zbor pa so seveda izkoristili za odpiranje drugih vprašanj, ki zanimajo prebivalce tega dela Hrastnika. Trbovlje V Trbovljah sta bila šele dva zbora občanov (v KS Ivan Keše in KS Franc Fakin), do nedeljejihbošeosem. Kot je povedal Franc Amon, sekretar skupščine in IS, tudi v strokovnih podlagah delitev občine ni predvidena, na zborih občanov, ki se jih (kot v preostalih občinah) udeležujeta skupaj z županom, skušata razložiti več o novih lokalnih volitvah, reorganizaciji uprav in podobnem. Zagorje Po besedah župana Matjaža Svagana so v zagorski občini mnenja enotna. Po polovici opravljenih zborov krajanov (v krajevnih skupnostih Kisovec, Franc Farčnik, Senožeti - Tima, Ravenska vas, Šentgotard, lože Marn) so predlogi usklajeni. Zagorska občina, ki naj bi se po eni od variant delila na dvoje, torej še na izlaško občino, bo verjetno ostala takšna, kot je. Švagan ješe dodal, da ga "glavnina" zborov še čaka, vendarle je mnenja, da ne bo bistvenih sprememb. Litija V Litiji so že imeli približno dve tretjini vseh zborov občanov in po mnenju Marka Godca, sekretarja skupščine in IS, so trenutni občutki strahotni. Predlogi so izredno pisani in neusklajeni. Temu primemo jih bo tudi težko uskladiti. Najhujši problem pa je predvsem to, da se volja občanov precej razlikuje od pripravljenih strokovnih podlag, le - te se skorajda ne upoštevajo. Godec je dodal, da jih brez dvoma čaka še veliko dela. Tudi državni zbor sije po njegovem mnenju zadal zelo težko nalogo, saj se pri usklajevanju mnenj zatika že v občini sami. S op oto urejujejo Radeče - Sanacija potoka Sopote poteka v rokih, ki so dogovorjeni, so nam pojasnili pri Gradisu, soizvajalcu projekta sanacije v mestnem središču Radeč. Do sedaj so končali betoniranje korita v dolžini 60 metrov. Čaka jih še približno 250 metrov, dela nameravajo zaključiti do julija. Betoniranje bodo skušali končati čimprej, ker se lahko zgodi, da v aprilu pride do visokih voda, kar bi lahko oviralo nadaljno izdelavo korita. Če ne bo večjih težav okrog podiranja, naj bi v desetih dneh podrli glavni most v središču Radeč. Obenem pa naj bi nekaj metrov vstran postavili začasni leseno - železni most. Tako bo to že drugi del faze izdelave betonskega korita. Še vedno pa čakajo na rušitveno dovoljenje, ki si ga mora pridobiti KS Radeče za hišo, kjer naj bi postavili parkirišče. R.Š. Hude stiske !==:■ “»r; ssKssrsras kušnjam. Najslabše se piše tistim, ki testenin 485 kg, krompirja 720 kg, ^ ™^setaob„gpomo£i spSioeTk«,"udivi,fRKniio mesec. Po svoje jim tu in tam priskoči neomejeni. Pogosto se zgodi, da bi na pomoč tudi OO RK s paketi živil in tej ali oni družini, ki je v hudi stiski, nekaterimi drugimi potrebščinami. morali še bolj pomagati. Žal to ni Njegove možnosti sc omejene; če mogoče, ker paketov z živili enosta-nima, ne more ničesar deliti. Njegova vno ni. Toda: vrabčki na strehi čivka- beguncertf. Sirav S* ------- Premajhna knjižnica Izlake - V okviru programa Zavoda za šolstvo, ki pripravlja učitelje iz vse Slo venije, mentorje in pripravnike, za njihovo nadaljnje delo, so udeležencem 9. marca na izlaški OŠ predstavili tudi njeno knjižnično dejavnost. Učenci, ki so sodelovali pri vzgojno izobraževalni uri, so morali ugotoviti, kaj storiti, da se bo njihov odnos do poezije spremenil. Uro je vodila Adela Drnovšek, gostji stabili tudi prof. ped. Irma Veljic in mag. Ema Stražnik, strokovnjakinji na tem področju. Knjižnica na izlaški OŠ se sooča s prostorskim problemom, saj deluje na približno 30 kvadratnih metrih v kletnih prostorih. Prostor, kjer bi šola lahko dobila nov knjižnični prostor, imajo, vendcir nimajo denarja za ureditev. K.G. Nov avto Turje - Gasilci so imeli 5. marca občni zbor, kjer so pregledali svoje celoletno delo in krstili nov gasilski avto, ki so ga dobili v decemru. Imel je štiri botre, podjetnike Simono Lokovšek, Lada Železnika ter Cirila in Leona Peklaria. F.M. Zhor borcev Dol - V svojih prostorih so imeli 5. marca letno skupščino člani krajevnega združenja borcev in udeležencev NOB. Razpravljali so o delu v preteklem letu, o aktualnih problemih in za novega predsednika izvolili Lada Debelaka. F.M. Obnova fasade Dol - Na Dolu bodo začeli z obnovo fasade na cerkvi. Po pogodbi z GD Hrastnik bi morali začeti že 1. marca, vendar so čakali na sejem, ki je vsako leto v centru vasi 10. marca. F.M. Komunalno nadzorstvo Trbovlje - S komunalnim nadzorstvom v Trbovljah še niso pričeli, čeprav so pripravljene vse pravne osnove. Razlog je predvsem v tem, dani na razpolago ustreznih kadrov med že zaposlenimi v občini. Zaposlovanje izven hiše pajim ni dovoljeno. K.G. Delegatsko vprašanje Zagorje - Na eni izmed sej SO Zagorje je delegat Andrej Dolšina postavil delegatsko vprašanje glede ukrepanja PP Zagorje zoper kršiteljem JRM na božično noč. Najbolj je bila PP v lanskem letu aktivna prav v času Božiča in novega leta. Na božični večer so bile na terenu tri motorizirane patrulje, ki so zagotavljale varnost ljudi in premoženja ter JRM v ožji in širši okolici cerkvama območju občine. Na božično noč niso zabeležili hujših kršitev JRM. Do kršitve je prišlo le pred cerkvijo na Izlakah. Kršitelja so izsledili naslednji dan in zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. V bližini zagorske cerkve pa so prijeli vinjenega mladoletnika, pri katerem so našli pirotehnična sredstva. Taje bil pridržan na PP, izročen staršem in predlagan v postopek sodniku za prekrške. K.G. Zagorje - Tudi letos ob nedeljah v pred-postnem času (do cvetne nedelje: 27. marca) poteka križev pot na Hrastelovo skalo, ki se ga vsako nedeljo udeleži približno sto ljudi. Turistična dejavnost Trbovlje - Ni dolgo, kar je Turistično društvo Trbovlje v domu Svobode na Trgu Franca Fakina predstavilo video film o lepotah Trbovelj. Vsi navzoči so bili nad posnetim gradivom, ki so ga člani Turističnega društva pripravili skupno s hortikulturnimi navdušenci in Kanalom 10, zelo navdušeni. Društvena dejavnost tu sicer poteka ljubiteljsko. Na razgovoru, ki so ga imeli člani izvršnega odbora, so govorili predvsem o programu turistične dejavnosti, ki jo je predvidel Regijski odbor za turizem pri Območni gospodarski zbornici Trbovlje, o programu turistične dejavnosti v Trbovljah, očiščevalni akciji, članstvu, pomladanski izmenjavi sadik, gomoljev, raznega cvetja... V svoje vrste pa bi radi pritegnili nove turistične zagnance, ki bi pripomogli k napredku kraja tudi na turističnem področju. T.L. r..........................................v ■ Zasavsko plesno ■ \ prvenstvo - ■ Moravče - V soboto, 5. sušca, je bilo v telovadnici OŠ ■ Moravče zasavsko prvenstvo v latinsko - ameriških in standardnih ■ plesih. Nastopilo je 27 parov iz plesnih klubov Zasavja in ■ Moravč. Organizator dobro obiskane prireditve je bil plesni klub ■ Miška, katerega plesni pari so odnesli tudi največ prvih mest. B ■ Plesalci so bili razdeljeni na tri skupine družabnih in eno z ■ latinsko - ameriškimi plesi, kvaliteta plesa posameznih parov pa a je kazala sadove dela. Odmor skupin med predtekmovanjem in m ■ tekmovanjem je zapolnila show dance skupina plesne šole ■ Miška, modno revijo paje pripravila modna krcatorka in lastnica m ■ butika Mari - Mari Božič z Izlak. ■ 1. skupina OŠ od 1.-4. razreda: 1. Aleš Zupančič in Mojca Arh (OŠ I.K. Izlake), 2. Mojca Kalšek in Špela Kolander. 3. Jasna Medvešek in Nataša Brvar. 2. skupina (osmi razredi) - Hrastnik, Trbovlje. Moravče: 1. Maja Draksler in Uroš Sihur. 2. Urška Zdovc in Boštjan Centrih (vsi Hrastnik), 3. Nina Guček in Tomaž Kovač. 3. skupùn (plesna šola Miška) od 1.-4. razreda: 1. Tea Potrpin in Marko Peško, 2. Maja Pospeh in Klemen Izlakar. 3. Staša Brjavec in Damjan Funkcl. 4. Tekmovalni pari latinsko - ameriških plesov: 1. Katja Guzej in Aleš Petek. 2. Tamara Žibcrt in Robi Humar, 3. Živa Rački in Boštjan Karzumcl. Rudi Špan ■ Pospeševanje proizvodnje hrane Trbovlje - Za pospeševanje proizvodnje hrane nameravajo letos v občini nameniti 2 milijona tolarjev. Ta vrednost je v osnutku proračuna vključena pod Intervencij e na področj u gospodars t va. Predlog bo po sprejetju predloga občinskega proračuna za leto 1994 služil tudi za operativno in finančno izvajanje in spremljanje programa. V programu so razvrstili 8 ukrepov po prioriteti. Z denarjem nameravajo sofinancirati program svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti (delo s kmečkimi ženami, kmečko mladino, predavanja, strokovne ekskurzije, tečaje), program sokipbega kmetij skega svetovalca (predavanja, strokovne ekskurzije. demonstracijski poskusi), analizo zemlje in krme, regresirati nakup mineralnih gnojil, umetno osemenjevanje, servisiranje škropilnici in sofinancirati investicije v živinoreji (hlevi, sušilnice sena, molzna oprema) ter zbiranje mleka. K.G. Spomini na Trbovlje Trbovlje - Trboveljskega rojaka Sava Torija, ki že 53 let živi in dela deloma v Avstraliji, deloma pa v Združenih državah Amerike, smo v Zasavcu že predstavili. Že takrat je v pogovoru omenil, da ima v angleščini spisan rokopis knjige Rod Torijevih in Spomini naTrbovlje,kijujesedaj prevedel v slovenščino. Kaže, da bo knjiga z naslovom Rod Torijevih še letos izšla. T.L. ■ -1 •~¥ « 1, -3. ZANZIBAR-Čuki (3) 2, - 4. ZA LUNGO - Mesečniki (2) 3, - 5. RADA BI - Bendi (4) 4, - /. PANDORINA SKRINJICA - Avla Band (1) 5, -/.VERJEMI Ml-Robi (1) •a risa n 1.-2. WITHOUT Y0U - Mariah Carey (3) m £ 2,- 3. RIGHI IN THE NIGHT - Jam & Spoon feat.Plavka (2) S 3.-1. ALL POR LOVE - Bryan Adams, Rod Stewart, Sting (5) ? 4,- /. DONT GO BREAKING MY HEART - Elton John&RuPaul (1 ; p • 5. -4.WILLY0U BE THERE - Heart (4) ■ 1 J Glasujem zat ‘i ii_____________________________________________________; , Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode Ila, 61420 Trbovlje | I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. Mo] naslov: VB Pomoč v stiski V Zasavcu smo Žc poročali, daje zadri jo soboto v februarju požar v hiši na Trboveljski cesti v Zagorju uničil dom dvema družinama incncnui starejšemu stanovalcu. Čeprav so pristojni v vodstvu občine, na obrtni /bo, niči, Siporexu i„ KUK kj,r » iskal..... „ takojšnjo v selitev v primerno stanovanje, zakonca Marinka in Aloj/ Kajner / mamo in Potokarjeva petčlanska družina s tremi nepreskrbljenimi otroki še vedno prenočujejo pod več strehami, kajnerjevi so ostali hre/. kakršnihkoli (»snovnih živIjenskih potrebščin. Odškodninski postopki na zavarovalnici se prepočasi rešujejo. Sredstva solidarnosti so v okviru možnosti na omenjenih podjetjih sieer takoj izplačali. Organizirali so sc sodelavci in posamezniki in priskočili na pomoč prizadetima družinama. Zadnje besede tudi še niso rekli na občini. Kljub vsemu pa vsa ta sredstva še zdaleč niso dovolj za ureditev oziroma nakup stanovanj za prizadete v požaru. Občina Zagorje namreč ne razpolaga s primernimi socialnimi stanovanji /a ta dva pri meni. Če ste priprav ljeni v stiski priskočiti na pomoč zakoncema Kajner in mami Feštajnov i ter Potokarjev im, lahko sredstva nakažete na ZK Župnjiske Karitas Zagorje št. 52720-625-25003-X07210/1/21 ali na ŽK OO KK Zagorje št. 52720-678-50940 s pripisom "za prizadete v požaru". . .*.*-1-1-*.*.'.* —*.*.*■*.*.*■ Tadeja Suša : Kilavo rudarsko leto Zasavje - Že v eni prejšnjih številk smo zapisali, da rudniki rjavega premoga še enega takšnega leta, kot je bilo prejšnje, ne bodo preživeli. Po vsem, kar danes vemo o pogoj ih poslovanja, bi lahko rekli, da bo še slabše. Finančno stanje je porazno. Se iz prejšnjih let je nesanirano. Posledica tega so visoki krediti in nenehna blokada žiro računa. Vsem tem velikim zadregam seje pridružila še lanska izguba, ki znaša 2.4 milijarde tolarjev. Najslabše, kar se utegne zgoditi, je prav nezmožnost nakupa materialov, opreme in naprav, brez česar ni mogoče delati. Sredstva, ki naj bi jih letos dobili iz republiškega proračuna, so še več kot prepolovljena. In še ta so vprašljiva. Če j ih bo državni zbor ponovno oklestil, bo šlo vse po zlu. Prihodkov naj bi letos ustvarili v višini 7.7 milijard tolarjev, skupaj s subvencijami za premog, sredstvi za zapiranje rudnikov in hrastniški jašek naj bijih bilo 9,9 milijarde tolarjev, kar je pičlih 7 odstotkov več kot lani. Za izkop 1.2 milijona ton premoga so načrtovali 252 rednih delavnikov; ob sobotah bodo delali le trikrat, če bo odvzem cncrgctskcgapremoga v skladu s predvidevanji. Če to ne bo šlo, bodo skrčili število delavnikov. Zahtevna obveznost bo znižanje proizvodne cene za 7 do 8 odstotkov. To bo težko doseči zaradi dotrajane opreme, z nakupi nove pa so čedalje večji križi in težave. M.V. ■v Sole... Trbovlje - Z investicijskim programom za rekonstrukcijo osnovnega šolstva v Trbovljah, ki so ga izdelali novembra lani, bi ustvarili pogoje za prehod na Kovina Šmartno Šmartno- "Leto 1993jebilozapodjetjeKovinaŠmartno prelomno," meni direktor Kovine Šmartno Anton Peršič. V 42. letu obstoja so lani v firmi preživeli eno težjih obdobij. Stanje so izboljšali z ogromno dela, volje in energije. To pomeni, dajim je uspelo uveljaviti kakovost artiklov in delo voditi ter postavili tako, da so izboljšali tudi likvidnost. Njihov osnovni program se ni spreminjal, še vedno gre za predelave barvnih kovin, medenine in drugih kovin, njihovi osnovni proizvodi so industrijske armature, krogelni ventili in pipe, program centralnega in plinskega ogrevanja... "Toda spremenil se je odnos do dela," ugotavlja Peršič," predvsem pa vodenje in organiziranje dejavnosti, saj smo hoteli biti enakovreden partnernaevropskem trgu."Poslovne kontakte so uveljavili po vsej Evropi. Med slednjimi je zanimiv projekt trženja specialnih artiklov za tržišče ZDA. Veliko energije so v Kovini vložili v razvoj proizvodov, tehnologijo, avtomatizacijo proizvodnega procesa in konkurenčnost. Vse to je postala zahteva vsakdanjika, "zahteva današnjega časa," kot dodaja Peršič, saj jim je omogočena pot do najzahtevnejših kupcev, kar jim nudi ccrlilicirana kakovost njihovih artiklov. Problemi, ki sojih imeli pri uveljavljanju svojih artiklov, šobili večidel povezani z žc znano in občutno recesijo na svetovnih trgih. Posledica tega so bili veliki pritiski na zniževanje cen, zato pa so njihovi sedanji načrti realno optimistični ali kot pravi Peršič: "Z odgovornim pristopom, s strokovnim in koordiniranim delom moramo postati upoštevanja vreden proizvajalec industrijskih zapornih armatur in izdelkov specialne kakovosti v Evropi." Med drugim pripravljajo postopke lastninskega preoblikovanja podjetja. Lastninjenje želijo izvesti tako, da bi bil vnaprej možen sistematičen razvoj (inne z minimalnim potrebnim investiranjem v opremo. Čeravno se jim prihodnosti ni bali, bo v prihodnje njihovaposlovnalilozofija usmerjena v še večje spoštovanje procesov dela. Petra Radovič osnovnošolsko izobraževanje s popolnimi osemletkami na posameznih pedagoških enotah. Celotna vlaganja za omenjeni program so ocenili v višini 83,707.926 tolarjev, glede na osnovo stalnih cen v novembru 1993. Občina bi morala nakazati za področje osnovnega izobraževanja 64,713.073 tolarjev, nakazali so le 47.697.557 tolarjev. Tudi sredstva od prodaje Blančcve hiše in šole na Dobovcu še niso bila nakazana na račun šole. Tako je bilo porabljenih žc 2,5 milijonov tolarjev sredstev iz republiškega proračuna. Vrednost pogodb za obnavljanje PE Tončke Čeč in nabavo manjkajoče opreme in učil za obe šoli znaša 33,352.928 tolarjev. PE Tončke Čeč so že obnovili, skoraj v celoti so nabavili tudi opremo in učila. Pripravljajo podpis pogodbe za realizacijo programa Petra v vseh treh šolah in pogodbi za rekonstrukcijo in adaptacij o PE Ivana Cankarja in za sanacijo robnih vencev na PE revirskih borcev. V juniju bodo sklenili še pogodbo za rekonstrukcijo strehe telovadnice in beljenje vseh treh šol. Za to je potrebnih še dodatnih 15 milijonov tolarjev. K.G. m ■ifMSšhfšh - 's ............. Se Rimsko cesarstvo trese? Petek, 25. februarja je bil resnično "črni petek" za delnico Dadasa. Ta dan je namreč Ljubljanska borza d.d. začasno ustavila trgovanje s tem papirjem. Tako imenovani "enfant terrible" ljubljanske borze se je spet izkazal s svojo nepredvidljivostjo. Ko so jo že vsi kovali v zvezde in je cena tej delnici porastla na dobrih 240.000 tolarjev, se je zgodilo prvorazredno presenečenje. Že četrtkov borzni sestanek je opozoril, da se nekaj dogaja. Dadas je namreč začel pri nivoju okrog 235.000 tolarjev, potem pa je cena padla celo na 230.600 tolarjev. Ljubljanska borza d.d. je v svojem sporočilu za javnost navedla, da je prejela revizijsko poročilo, ki ga je zahteval Odbor za sprejem vrednostnih papirjev in ga je sestavila družba MPA, podjetje za revizijo poslovanja iz Ljubljane. Ker so ugotovili določena neskladja pri vknjiženju poslovnih dogodkov in s tem v zvezi tudi veliko negotovost o pravilnosti in resničnosti evidentiranih poslovnih dogodkov, seje družba MPA vzdržala dajanju revizijskega mnenja o resničnosti in poštenosti izkazanih postavk v bilanci stanja družbe Dadas d.d. dne 31.12.1993 in rezultatih poslovanja za leto 1993. Delniška družba Dadas je sicer v ponedeljkovem sporočilu za javnost omenila, da začasna zaustavitev trgovanja z delnicami Dadasa ne ogroža vrednosti podjetja, niti ne izplačila dividende, ki jo bo določila skupščina delničarjev. Omenili so tudi, da SDK med štirimi inšpekcijskimi pregledi v letu 1993 ni ugotovila nobenih napak. Na to pa je takoj odgovorila SDK, in sicer, da so ugotovili kršitve finančno - materialnih predpisov ter na podlagi tega celo podali ovadbo za uvedbo postopka o prekrških in eno zaradi gospodarskih prestopkov. Očitno stvari sploh nisojasne in tako smo priča dopisovanju med SDK, revizijsko hišo MPA, družbo Dadas in nenazadnje Ljubljansko borzo d.d. Seveda vse skupaj ne spremeni dejstva, da je trgovanje s tem papirjem začasno ustavljeno, in da se že kaže nezaupanje tudi v druge vrednostne papirje. Cene delnic so začele neusmiljeno padati. Tega pri nas žal še nismo navajeni. Poznavalci namreč pravijo, daje trg delnic že po naravi živahen ter da so nihanja tečajev njihov glavni čar. Bolj pesimistično razpoloženi opazovalci pa trdijo, da naši investitorji še nimajo dovolj močnih živcev za borzne vzpone in predvsem za padce. Primer delnic Dadas je v naših razmerah nekaj popolnoma novega, saj pooblaščeni revizorji letos prvič revidirajo bilančna poročila družb. Torej je zdaj bistveno vprašanje, kaj mnenje revizorja pomeni za nadaljne trgovanje s tem vrednostnim papirjem. Ko bo trgovanje sproščeno, se bomo vprašali kaj storiti: ali prodati ali kupiti delnice. Dare Sadar v intervjuj u za časopis Finance pravi, da je bila zaustavitev trgovanja z delnicami Dadasa pravzaprav odločitev Ljubljanske borze in da oni nimajo s tem nič. Seveda pa je njegovo mnenje, da bi zadoščalo, če bi trgovanje zaustavili le za par dni, tako, da bi bili vsi vlagatelji obveščeni o nastali situacituaciji. Potem bi trgovanje spet steklo normalno in vsak vlagatelj oz. investitor bi se sam lahko odločil, kaj bo storil. Zanimivo, daje delnica Dadas že tretja delnica, kije suspendirana v zadnjem času in mogoče bi borza lahko kar odprla posebno rubriko v svoji tečajnici: suspendirani in zadržani vrednostni papirji. Upajmo, da ta rubrika ne bo postala v kratkem času večja kot je preostala tečajnica! Milan Povirk SBD - Bančna družba za upravljanje Naši certifikati Natančnih podatkov o tem, s kolikšno vrednostjo certifikatov razpolagamo Zasavci, ni. Glede na to, koliko nas je in na povprečno vrednost certifikata, lahko izračunamo, da razpolagamo z vrednostjo blizu 14 milijard tolarjev. Če bi jih lahko ta trenutek vnovčili, bi se kupna moč skorajda podeseterila. Nekatere ocene kažejo, da približno ena četrtina zasavskih imetnikov certifikatov ne bo vložila v svoja sedanja ali bivša podjetja, ker se ta ne bodo lastninila. Zato bodo lastniki teh papirjev sodelovali pri javni prodaji podjetij ali pajih bodo zaupali pooblaščenim investicijskim družbam. Verjetno bo marsikatera pooblaščena družba pridobivala imetnike teh papirjev z dokaj mamljivimi obljubami o bogatih zaslužkih. Še dosti je vprašanj, na katere bi kazalo opozoriti vse, ki se bodo odločali o prodaji certifikatov investicijskim družbam. Ker bodo te lahko ustanavljale le družbe za upravljanje, ne bo napačno, če bodo ljudje želeli zvedeti kaj več o njihovih poslovnih usmeritvah. Koristno bo izvedeti od njih, na katera območja se bodo družbe usmerile. Tudi LB Banka Zasavje seje odločila vklučiti v eno od številnih investicijskih družb. Osnovni namen banke pri tem je, da bi po eni strani svojim varčevalcem zagotovila možnost vlaganja lastninskih certifikatov v privatizacijske sklade, ki so tako ali drugače povezani z njo, poleg tega pa tudi svojim zaposlenim omogočili varno in donosno naložbo teh papirjev. Milan Vidic Sponzoriranje Ste sponzor ali sponzorja morda iščete? Morda pa se vaše ime pojavlja v zvezi z donatorstvom. V čem je pravzaprav razlika? Donacije temeljijo nadarovalnih motivih in so oblika pomoči. Največkrat so potrebne za nedobičkonosno organizacijo prireditev. Sponzorstva pa so naložbe, ki naj bi se v določenem času povrnile. Iskalec sponzorja in sponzor sta partnerja, ki s podpisom pogodbe skleneta posel in s tem prevzameta določene obveznosti. Mnogi sicer menijo, daje v trenutku, ko so našli svojega financerja, njihovo delo končano, pa ni tako. Zdaj se prične skrb za sponzorja. Katere so torej tiste (ne)obveznc poteze, ki jihmoratepo podpisu sponzorskepogodbešestoriti?Razdelitev po V. Rukavini: sponzorju se takoj zahvalimo in ponovno razpravljajmo o njegovih željah, ciljih in potrebah ter mu skušamo ustreči; sponzorja obvestimo o prispevkih v medijih, kjer se v okviru naše skupne akcije pojavlja njegovo ime, še predno to sam opazi; damo mu na neprisiljen način vedeti, da spremljamo novice, ki zadevajo njegovo delovanje ter mu posvečamo čimveč pozornosti; sponzor mora občutiti, daje v našem dogajanju pomemben in če se le da, mu omogočimo več pojavljanja, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi in ga o tem tudi obvestimo; sponzorju smo dolžni poročilo - bogato ga dokumentirajmo z gradivi, kjer sc sponzor pojavlja. Ob lovu na sponzorski tolar torej ne kaže grešiti. Prav tako ne, če se pojavljate na drugi strani - kot sponzor. Prej naštetih osmih potez se morate držati, ne glede na to, ali s svojim sponzorstvom ustvarjate zgolj imagcali pričakujete neposredni finančni učinek. Mateja Grošelj Zasavc obJfivJ bralcev o živi Pisma, bralcev Ja odmeve na prispevke v časoplmi mnenja bralcev o življenju^ dogajanju v Zasay|inNè^ódplsanlh pisem ne objavljamo^Bolilna pisem Jeu^dal prostora omeje- na na največ aO^pkanth vrsUcJirednlStvo^i prldrtuje pravico skrajkatftekst ali pa objaviti daljAega, čebeepl. da bi s ekrajdalijem preveč okrnili zanimivo vsebino. 0 proračunu in zdravstvu Ivano Laharnar cenim. Ima izreden smisel za to, da najde v Zasavju tiste, ki so potrebni pomoči. Njeni apeli, njena poročila ponavadi pozitivno vplivajo na odnos bralcev Zasavca do predstavljenih problemov. Ker verjamem, da v svojih člankih običajno predstavlja objektivne resnice, se sprašujem, zakaj v poročilu z zadnjega zasedanja skupščine občine ni tako. Vsaj za tri neresnice vem. Vse so (slučajno?) v zvezi z mano, Izvršnim svetom in zagorskim Zdravstvenim domom. Poslancem skupščine sem predlagala, naj glasujejo o (ne) upravičenosti dejanja, ki sledijo enemu sklepu IS. Trditev, da sem predlagala, naj se razveljavijo vsi sklepi, ki jih je vodstvo v imenu IS poslalo v ZD, je prva neresnica. Drugič: Res sem sodelovala na sejah IS, kjer se je obravnavala problematika Zdravstvenega doma. Tudi to je res, da sem to obravnavanje spodbujala. Mislim celo, da bi brez mojega posredovanja pismo, s katerim je 6 splošnih zdravnikov želelo Skupščino kot ustanoviteljico javnega zavoda Zdravstveni dom opozoriti na nepravilnosti, ki se baje tam dogajajo, ostalo v enem od občinskih predalov. Menila sem, da takšno pometanje problemov pod preprogo ne more biti v prid občanov. Vsaj večine občanov ne. Takoj pa sem reagirala, ko je po moji presoji vodstvo IS prekoračilo pooblastila, ki mu gredo in nepopolnemu Svetu ZD svetovalo (12.01.) naj na svoji naslednji seji (19.01.) "prouči in oceni uspešnost delovanja in stopnjo zaupanja direktorju zavoda”, torej glasuje o njegovi (ne)zaupnici. Takega sklepa na predhodni seji IS (11.01.) nismo sprejeli. O njem smo se izrekali naknadno, na seji dne 25.01., potem ko je nepopolni Svet ZD zaupnico direktorju že izglasoval. Menim, da je dejanje izrekanja (ne)zaupnice direktorju, za občane tako pomembnega javnega zavoda stvar, ki jo sme opraviti le popoln Svet zavoda, na direktno priporočilo Skupščine, ki je zavod ustanovila in po tem, ko sta se člana Sveta zavoda, predstavnika ustanoviteljice, seznanila z mnenjem poslancem ter šele nato oddala svoj glas za ali proti direktorju. Nič takega se ni zgodilo, zato sem ugovarjala. Zaradi mojega ugovora je predsednik Kojnik, dal na glasovanje vse "Ugotovitve, predloge in priporočila, ki jih je poslal v Zdravstveni dom. Za glasovalo pet članov IS (trije so bili odsotni), jaz pa sem ob tej priložnosti zaradi nestrinjanja s politiko IS nasploh iz njega izstopila. Poročanje gospe Laharnarjeve, da nisem nikdar predlagala obratnega vrstnega reda obravnav dosjeja ZD (SO, IS), torej ne drži. Še tretja neresnica iz njenega sestavka: poslanci SO Zagorje o mojem predlogu, da naj se dejanje izrekanja (ne)zaupnice zaradi takegaubiranja bližnjice razveljavi, niso glasovali. Sprejet je bil sklep, naj eventuelno nepravilnost postopka prej preveri statutarno pravna komisija. Torej ni res, da so poslanci menili, da je bila pot pravilna, kot zatrjuje Laharnarjeva. Prepričana sem, da se bova z gospo Laharnarjevo tudi v bodoče dobro razumeli in jo lepo pozdravljam. Marinka Draksler, poslanka SO Zagorje Leto po protestu Pred enim letom smo prizadeti krajani Sedraža nad Laškim pripravili protestni shod proti črnim sečnjam in divjemu lastninjenju. Glede na zakotnost našega kraja in sorazmerne majhnosti problema, smo vsaj, kar se tiče glasnosti našega sporočila, dobro uspeli. Večina lokalnih pa tudi večjih državnih medijev je precej opazno posredovala naš protest širši slovenski javnosti. Ne bom obnavljal, kaj se je dogajalo lani. Dovolj je, če citiram nekaj časopisnih naslovov: "Lokalna vojna za gozd, Anonimne grožnje, Smreke padajo - smreke ne smejo pasti, Sedraške zdrahe, Grozijo z bombo, Sedraž nad Laškim: ostro bojišče med zagovorniki in nasprotniki smrek..." Novinar, ki je očitno pričakoval še zelo zanimivo nadaljevanje, je čez čas zapisal: "V Sedražu začasen mir." Precej ljudi me sprašuje, kako je zdaj z "našimi" smrekami, zato sem se odločil napisati te vrstice. Najbrž bodo imele svoje bralce. Takole je z "našim" gozdom: Posekan je! V "lastninjenje" se je vmešala tista gospa, ki jo redkokdaj kdo kaj vpraša -narava. Lubadarji in suša so naredili svoje in lani so morali gozdarji odkazati za posek kar lepo število dreves. Sledilo je tisto, kar so strokovnjaki napovedovali. Veter, ki je zagospodaril na mestu, kjer so prej stale lubadarke, je imel lahko delo. Smreke so v nekaj viharnih nočeh popadale kot domine na cesto, poslopja, skorajda na naše glave. Pri nas doma smo rekli: "Bog nas kaznuje za lanski protest, za ves vik in krik, ki smo ga zganjali." Vesela, maščevanja polna novica za tiste, ki so smreke tako ali tako hoteli posekati in golo, dobesedno golo dejstvo zanas,kiseborimo za gozd. Delavci hrastniškega rudnika so zdaj le lahko dokončali tisto, kar so se namenili že lani. Vendar pa je nadaljevanje bolj optimistično. Ing. Dušan Debenak zjavne gospodarske službe v Laškem nam je zagotovil, da se bo tu še bohotil gozd. Že letošnjo pomlad naj bi na poseki zasadili mlada drevesa - listavce, ki bodo bolj odporni in primernejši za tukajšnjo zemljo. Verjamem mu. Sicer pa je z nami kar nekaj laične in strokovne "zelene" javnosti tja do Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Novi lastnik (še vedno trdim, da je do lastništva prišel na tih, nepošten način) nima več želje na teh gozdnih parcelah graditi hiše, saj menda noče imeti tako nesramnih in glasnih ljudi za sosede. Vse skupaj je žalostno. Mislim na medčloveške in predvsem medsosedske odnose. Po drugi strani pa me zmrazi podatek, ki ga Zvone Šeruga navaja v svoji knjigi Nevarne poti: "Po zadnjih raziskavah svetovnih klimatologov, naj bi že do leta 2080 puščava prekrivala tudi lep del južne Evrope. S Slovenijo vred!" Kljub upanju, da je to le najbolj pesimistično pretiravanje, se ne morem znebiti žalosti in strahu, ko pogledam na golo planjavo za našo hišo. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in vsem, ki ste se in se še boste trudili, da Slovenija nikoli ne bo puščava. Peter Napret, Sedraž Junaška mati Večkrat se spomnim najulijo Blatnik. Ko je umrla, nas je govornik pri odprtem grobu spomnil, da je bila prva, ki se je uprla okupatorju leta 1941. Septembra 1941 je trikrat ilegalno prišla iz Petrinje v Trbovlje. Ponoči je prebrodila Kolpo. Do Hrastnika se je pripeljala z vlakom in potem peš odšla čez hrib, ker so jo v Trbovljah na avtobusu poznali; pred izgnanstvom se je namreč vozila v Cementarno na delo. Prvič se je oglasila pri sosedih, toda že takrat so se je ustrašili, ji nekaj stvari poklonili in jo prosili naj gre hitro nazaj. Ko je prišla drugič se je oglasila samo pri Razpotnikovih, kjer je eden od sinov že bil komunist -pozneje ustreljen. Ponoči je čez stopnišče vdrla v svojo hišo, nabrala obleke, kolikor jih je lahko nesla in zopet odšla nazaj čez hrib in Kolpo. Ko je prišla tretjič, jo je spremljal Gabrijel Miloš. Tudi on je bil sin izgnancev, ki je prišel iskat pomoč za preživetje. Okno v stopnišče je našla zabito z deskami, katere je potrgala, zopet nabrala potrebnih stvari za otroke in odšla nazaj. Sosed, ki je pazil njeno hišo ter hranil kokoši in zajce, je odšel na gestapo in vse povedal. Ko sta z Milošem prišla po temi čez Kolpo, so jih na drugi strani čakali ustaši. Dobili so sporočilo iz Trbovelj, da naj pripravijo zasedo in da bodo verjetno ujeli žensko, katero naj ustrelijo. Ko je ustaški vodja slišal, da ima tri otroke in je vdova, se jo je usmilil in jo izpustil. Vendar pa jo je poslal tako daleč, da se ni mogla več ilegalno vrniti v svoj dom. Tako je januarja 1942 s transportom morala v Nemčijo. Ne smemo pozabiti, koliko mater je tako reševalo in se borilo za svoje otroke. Slava slovenskim materam. Ljudmila - Julija Tolar, Trbovlje Ob Dnevu žena V prejšnjem režimu je "praznovanje" dneva žena vsaj navzven imelo velik pomen. Šlo je predvsem za družben poudarek emancipiranosti žena v naši družbi in s tem v zvezi so bile dane tudi primerjave s stanjem v predaprilski Jugoslaviji. V naši mladi samostojni državi so se pojavile dileme ali omenjati dosedanji "danžena"-8. marec ali obnoviti "materinski dan" - 25. marec. Kar precej tehtnih vzrokov in predlogov je bilo danih tako za en kot za drug termin in tudi glede imena so bila mnenja deljena. Karkoli že, letos je v Pavlihovi pratiki označen še "dan žena" - 8. marec. V bistvu gre za majhno pozornost, ki naj bi jo ob tem izkazale delovne organizacije in ustanove svojim delavkam in da bi' tudi doma (od svojih najbližjih) bile deležne lepih gest in izrazov spoštovanja -tako mati od svojih otrok, kot tudi žena od moža. Ko govorimo o emancipiranosti, le-ta v družini ne pride dovolj do izraza kljub najboljši volji, saj ima žena ali mati svoje družinske obveznosti. Drugo pa je v njihovem javnem življenju. Dandanes se ženske uveljavljajo tudi že v politiki in v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, v javnih medijih, v raznih športih, organizacijah in daištvih. V tem jih moramo spodbujati, jih motivirati, jim resnično pomagati in upoštevati. Zato vodstva KO Društva izgnancev v Zasavju in Posavju svojim članicam in članicam ZZB NOV ter upokojenkam želimo zdravja, osebnega zadovoljstva in lepih doživetij ter razvedrila in sproščenosti. Posebne želje veljajo oskrbovan kam v domovih ostarelih in vsem drugim povsod po Sloveniji. Rudi Matko, Trbovlje Pojasnilo V Zasavcu št. 9 smo v članku Katarine Gavranovič pod naslovom Program Sklada stavbnih zemljišč pisali o programu, ki ga je SO Trbovlje na seji ovrgla, namesto, da bi popisali sprejeti program. Zahvaljujemo se Alenki Petrič iz SDS, ki nas je na napako opozorila. Uredništvo Denisin huber Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, je sindikat delavkam v hrastniški Steklarni podarili 250 tolarjev. Neverjetno, vendar resnično. Ter hkrati zelo žalostno in ponižujoče za delavke, ženske nasploh in na spomin, ki ga ta praznik obeležuje. Kaj si lahko delavke sploh privoščijo za tako skromno darilce?! Mar ne bi bilo bolj človeško in prisrčno, če bi vsaki podarili droben cvet in nasmeh, ko so ta dan zapuščale delovna mesta. Očitno je naša družba še vedno moška, če že ni možata. Dolgo časa so ženske živele v znamenju treh velikih K, kar so kratice za Kinder, Kueche in Kirche. Rojevale so otroke, jih dojile, prale, previjale, vzgajale, učile abecede, lepega obnašanja in opravljale še sto drugih opravil. V tistih časih je veljalo pravilo, da naj bo žena pokoma možu. S pojavom vse večje industrializacije, s porastom tovarn, je za mezdna dela sčasoma zmanjkalo moških. Na vrsto so prišla dekleta, žene in matere. Domov so začele prinašati plačo in tako postajale vedno bolj finančno neodvisne. Učiteljišča so postajala dekletom vse bolj dostopna, s tem je postala zaposlitev skoraj zagotovljena. Po drugi vojni je sledilo množično, ponekod celo pretirano zaposlovanje žensk. Vse več je bilo bolje izobraženih deklet in žena. S tem so se pojavili namigi o feminizaciji poklicev. Danes se celo govori o "ženskih" gospodarskih panogah. Prej alislejbo treba odgovoritinavrstovprašanj,povezanih Z razliko med spoloma. V poslovnem svetu, ki bo zagotovo še nekaj časa pretežno rezetviran za moške, je najbrž bolje, da se ženska ravna po nasvetu nekdanje slavne izraelske premierke Golde Meir, ki je menila, da ženski ne prostane drugega kot da "dela bolj e kot moški". Skrajni feminizem kot boj zoper moške - kakor tudi danes večina ljudi razume feminizem - je prevetril 60. leta in se v sredini 70. polegel, vendar seni izkazal kot uspešna alternativa. Uveljavilo se je spoznanje, da je potrebna humanizacija razmer vsakdanje ga Življenja na delu, v družini, družbi... Navsezadnje - čigav praznik je v resnici dan žena? V prvi vrsti je to dan cvetličarjev in raznih drugih zaslužkarjev s preparati, ki obljubljajo večno mladost in uresničujejo želje nekaterih žensk. Večinoma je tudi praznik moških, ki ga proslavljajo ob kozarčku j prijatelji. Čisto na koncu lestvice slavljencev pa so ženske, s številnimi neizpolnjenimi željami in velikimi razočaranji. Ženske v svoji osamljenosti v družbi pozabljamo enega največjih navdihov - druge ženske. Navsezadnje smo vse ženske samo različne ploskve istega dragulja, ženske duše. Vzeti si moramo samo nekaj časa in razmisliti, kaj pomeni "ohraniti dostojanstvo". Vsi ljudje si Želimo isto - občutek lastne vrednosti, občutek samozadovoljstva in občutek, da smo ljubljeni. Denisa Huber Tudi letošnji marec bo tisti mesec v letu, ko se bomo državljani spomnili na svojo državljansko dolžnost - oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 1993. Tudi okrog 27 tisoč Zasavčanov. V uredništvo Zasavca smo povabili vodje vseh treh izpostav Republiške uprave za javne prihodke Uroša Rogliča, Nevenko Muhič in Mira Buneto, da bi nam povedali več o letošnji oddaji in postregli z nekaterimi podatki iz lanskega leta. Novosti Kakšnih zelo pretresljivih novosti v primerjavi z lansko napovedjo dohodnine letos ni. Nekaj pa jih vseeno je. Npr. pri obrtnikih. Če so zavezanci za dohodke iz dejavnosti obkrožijo DA na vrhu prve strani v desnem kotu in vpišejo pod oznako 31 samo vplačane akontacije med letom, ker dejanskega dobička še nimajo. Posebno opozorilo pa obrtnikom ne bo odveč: za razliko od lani morajo vsi oddati napoved do 31. marca. Ne smejo čakati na odločbo davkarije. To velja tako za obrtnike, kot za tiste, ki oddajajo stanovanja, poslovne prostore ali kakšno drugo premoženje v najem. Torej: tudi, čenimajo davčne odločbe, morajo oddati napoved do 31. marca. Zadnja stran obrazca 7,201, na katerega vpisujemo dohodnino, je drugačna kot lani. Spremenjena je tabela, saj je sedaj možno vpisati čas vzdrževanjadružinskih članov od meseca do meseca. Opozorilo: mesece je treba vpisovati z rimskimi številkami. To je jasno zapisano v navodilih, ki so sestavni del obrazca in ga ob nakupu zahtevajte. Tisti, ki plačujejo preživnine, morajo vpisati, po kateri sodni odločbi to delajo, ali po sporazumu, dogovoru. Druga novost zadeva razvezane. Ženskam so v večini primerov priznali manj olajšav, čeprav so preživljale otroke. Odslej velja za razsodnika sodna odločba. Še ena novost: za vse, ki jih uveljavljamo kot vzdrževane člane, moramo napisati tudi njihovo stalno bivališče. Pa še en nasvet: pomembno je, da pišejo izpolnjevalci napovedi kompleten naziv firme z naslovom. Torej ne le npr. Zasavc Zagorje. Ampak: Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi. Po novem ni treba več pisati številk tekočih računov ali hranilnih knjižic, ker se na te številke davkarji niso mogli zanesti. Številke žiro računov pa so še vedno sestavni del napovedi. Upokojenci Še posebej bodo veseli novosti nekateri upokojenci. Tistemu upokojencu, ki ni med letom plačeval nobenega davka in nima nikakršnih drugih dohodkov (npr. katastrskega), ni treba vložiti napovedi. Kako lahko upokojenec to vidi? V izpisku SPIZ je tam, kjer piše akontacija davka RS, napisana ničla (drugi stolpec). Če pa ime še katasterski dohodek ali pa kakršenkoli drugi dohodek poleg pokojnine (pogodbeno delo itn.), napoved mora oddati. Kmetje Vsi, ki so lastniki kmetijskega ali drugega zemljišča, so dobili ali bodo dobili obvestila svojih davčnih uprav o višini katastrskega dohodka, ki gabodo vnesli v davčno napoved. V Zagorju in Hrastniku so pošiljali obvestila vsem lastnikom zemljišč (tudi čeje lastnikov enega zemljišča več), v Trbovljah so poslali obvestila le nosilcem gospodinjstev. Po novem zakonu imajo namreč možnost, da določijo nosilca gospodinjstva. Pri kmetih je precej občutljivo uveljavljanje olajšav za nabavo kmetijskh strojev. Vsi, ki so vlagali v kmetijsko mehanizacijo, izgradnjo kmečkih gospodarstev, so morali dokoncaleta 1993 vložiti zahtevek za davčno olajšavo in dokazati svoja vlaganja. Srednješolci Pa še pojasnilo pri vpisovanju srednješolcev, ki sešolajo izven krajastalnega bivališča. Tistim, ki ga vzdržujejo, pripada dodatna olajšava 4 odstotke. Vendar previdno: če je šel v šolo septembra, boste uveljavljali olajšavo le za štiri mesece. Prav tako le do šest, čeje končal šolanje v lanskem letu. Kdaj oddati papirje Tako kot lani tudi letos davkarji priporočajo, da napovedi oddate čimprej. Kdor bolje spremlja vse skupaj, že ve, da hitrost pri oddaji ne vpliva na hitrost obravnave in kontrole dohodnine. S hitrejšo oddajo pa se prav gotovo izognete gneči zadnje dni, ko vam tudi delavci davčnih služb ne bodo mogli kaj dosti pomagati pri popravi določenih napak na obrazcu. Prve izkušnjepri oddaji letošnjih napovedi kažejo, da ljudje delajo ogromno napak. Uroš Roglič pravi, da v Hrastniku ugotavljajo, da je le desetina napovedi brez napak. Vse druge so 7I&&C morali občani popravljati, največ zaradi površnosti na zadnji strani. Zadnji rok za oddajo napovedi je 31. marec do 20. ure (do takrat bodo delali na davčnih upravah, pošto pa zapirajo že kakšno uro prej). Zakon je sedaj napisan tako, da si gane moremo več razlagati kot zadnji dve leti. Če bo kdo oddal napačno napoved, je ne bo mogel več spreminjati. Torej je res priporočljivo napoved odnesti trikrat, ko jo imajo delavci na davčni upravi še čas pogledati. In ne čakati na skrajni rok. Lanske izkušnje Lani je država v Hrastniku vrnila davkoplačevalcem 23 milijonov tolarjev preveč plačane dohodnine, Hrastničani pa so doplačali 25 milijonov tolarjev premalo plačane dohodnine. V Trbovljah je država vrnila44,7 milijona tolarjev, Trboveljčani pa so doplačali 40,6 milijona, v Zagorju pa je država vrnila 41,6 milijona in dobila še 38 milijonov tolarjev. Še vedno v vseh firmah ne obračunavajo med letom povsem pravilno letnih akontacij in prihajado razlik pri plačilu. Država je svoj dolg do državljanov izpolnila. Kaj pa državljani? V Hrastniku morajo izterjati še okrog 7 milijonov tolarjev, v Zagorju 5,5 milijona, v Trbovljah okrog 2 milijona tolarjev. V glavnem gre za večje dolžnike, predvsem obrtnike, nekaj zadev rešujejo tudi pristojni organi, saj so davkoplačevalci vložili pritožbe. "Navadni občani" pašo svoje obveznosti skoraj v celoti poravnali. Težave pa imajo predvsem tisti, ki nimajo prejemkov. Nekaterim so pomagali Izvršni sveti, ki so lahko dolg do države enostavno odpisali. Po besedah Mira Bunete so v v Zagorju od 11.500 izdanih odločb dobili za odpis 206 vloženih vlog, 173 sojih odpisali, 33 vlog je IS zavrnil. Skupno so odpisali za 1,4 milijona tolarjev doplačila dohodnine. Nevenka Muhič pravi: "V Trbovljah smo prejeli 220 vlog za odpis, 118 je bilo rešenih negativno, 102 pa smo jih po sklepu IS odpisali, nekaj le delno. Skupno m is smo odpisali za393 tisoč tolarjev dohodnine. V Hrastniku pa je bilo po besedah Uroša Rogliča 68 vlog za odpis, ugodno so jih rešili 49, odpisali so okrog 160 tisoč tolarjev. Lani so o odpisu odločali še izvršni sveti, odslej bo to v pristojnosti davčnih uprav. Najvišja dohodnina Najvišja dohodnina v Zasavju je bila izračunanav Hrastniku -5 milijonov toltujev. Druganajvišjajebila v tej občini 3,1 milijona tolarjev, kar nekaj Hrasjničano v pa je plačalo okrog poldrugega milijona dohodnine. Najvišje doplačilo je bilo v tej občini 4,8 milijona tolarjev. V Trbovljah je bila naj višja dohodnina 1,33 milijona tolarjev, najvišje doplačilo pa skoraj 400 tisočakov. V Zagorju je znašala najvišja dohodnina 1,74 milijona (prineobrtniku 1,1 milijona), blizu naj višjega zneska dohodnine pa se giblje tudi najvišje doplačilo. V Zasavju so bila najvišja vračila dohodnine težka okrog 250 tisočakov. Skupaj so Zasavci za leto 1992 plačali skoraj dve milijardi tolarjev dohodnine (Hrastničani 225 milijonov, T rbo veljčani 954 milijonov in Zagorjani 745 milijonov). Neoddana dohodnina Lani ni oddalo dohodnine kar nekaj državljanov. V Hrastniku so morali poslati okrog 200 pozivov, v Trbovljah 270, v Zagorju pa 416. Marsikdo sploh ni hotel sprejeti poziva. Seveda razmišljajo napačno, da se bodo izognili svoji dolžnosti. Dacarji pravijo, da bodo njihove dolgove državi slejkoprej izterjali. Tudi s prisilno izterjavo. Poleg tega jih čaka še kazen za prekršek zaradi neod-dane napovedi, ki je težka najmanj 50 tisoč tolarjev (obrtnik plača najmanj 100 tisoč tolarjev). Revizije Limi so opravili v Zasavju že precej revizij davčne napovedi. V Hrastniku so pregledali 309 napovedi, v Trbovljah 383, v Zagorju pa dve več. Inšpektorji so ugotavljali precej nepravilnost. Največ je bilo takih, da so potegnile za sabo novo odločbo. V postopku se je največkrat izkazalo, da je šlo za nevednost. Največ napak je bilo pri zapisovanju olajšav. Pri prikazu dohodkov so se tudi pojavljale nepravilnosti, ampak ne tako izrazite. Največkrat je bila "kriva" za napake firma, ki je dala zavezancu ene podatke o njegovem zaslužku, na SDK pa je javila druge. Olajšave, ki to niso Še posebej morajo biti zavezanci previdni pri vpisovanju različnih računov. Prodajalci jim namreč marsikdaj dajo račun in tudi napišejo, dagrezablago, ki ga lahko vpisujejo v davčno olajšavo. Pani vedno tako. Npr.: za ekološko vame proizvode lahko uveljavljamo olajšavo. Vendar morabitiproizvod atestiran. In nihče med slovenskimi proizvajalci menda še nima pravilnega atesta, da je proizvod ekološko varčen. Tudi pri krajevnih samoprispevkih lahko nastane težava. V olajšavo lahko vpišete le samoprispevek, ki je bil uveden z referendumom. Davkarji pravijo, da bodo vsako leto pregledali več davčnih napovedi. Že v kratkem naj bi jih vsako leto podrobneje vzeli pod lupo desetino. Torej špekuliranje, dane boste na vrsti, ni najbolj umestno. Bolj primemo je poprositi tiste, ki se spoznajo na sestavljanje napovedi, za nasvet (če sami ne veste kako in kaj), napoved pravilno izpolniti in jo pravočasno oddati. Marko Planinc Republiška uprava za javne prihodke izpostave HRASTNIK, TRBOVLJE, ZAGORJE Obvešča občane, da poteka sprejem NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LET01993 V rednem delovnem času - VSAK DELAVNIK (SREDA od 7. do 17. ure) v prostorih izpostav: HRASTNIK najesti 1. maja 56 TRBOVLJE na Ulici 1. junija 36 ZAGORJE v prostorih občine. Sprejem napovedi bo po 21.3.1994 tudi v podaljšanem delovnem času in sicer: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA 21.3. od7.do18. ure 22.3 od7.do18. ure 23.3. od 7.do18. ure 24.3.od7.do18. ure 25.3. od7.do 18. ure 26.3. od8.do12. ure 28.3. od 7.do 20. ure 29.3 od 7.do 20. ure 30.3. od 7.do 20. ure 31.3. od 7.do 20. ure V prejšnji številki je pomotoma prišlo pri objavi teksta o oddaji dohodnine do napake. Upravam in bralcem se opravičujemo. UREDNIŠTVO m smwm Iztok Kovač: Trbovlje bi lahko bile cwofiski kulturni center Zelo star pregovor pravi, da se ljudje povezujejo v spoznavanju vidljivih stvari. Tako bi lahko označili današnji čas. Iztok Kovač, plesalec in koreograf, temu pravi čas vizualnosti, v čemer je tudi del specifičnosti plesa. Meni, da vizualnost lažje premešča družbene pregrade, ker je direktna in vseobsegajoča. Kovač se je ukvarjal z raznimi športi, nameraval postati glasbenik, a-je začel plesati v Srednješolskem kulturnem društvu v Trbovljah, nadaljeval pri Kazini in Plesnem teatru Ljubljana, za seboj ima nedokončan študij na rotterdamski Dansacademie, sodeloval je z vrhunskimi svetovnimi koreografi. Od leta 1986 je koreografiral več predstav: Duet z rock skupino Sv. Barbara, Čudežna kapica v Rdeči deželi, ustanovil Burkališče Sester Kranjskih, Movens, Kako sem ujel Sokola, Vso srečo ti želim in lani Razširi krila (Slon nerodni). S solo predstavo Kako sem ujel Sokola, premierno predstavljeno leta 1991 v Trbovljah, je gostoval po celem svetu ter bil zanjo nagrajen z eno najprestižnejših mednarodnih nagrad - London Dance and Performance Awards. Letos je za koreografijo in izvedbo plesnih stvaritev Kako sem ujel sokola in Razširi krila (Slon nerodni) prejel Prešernovo nagrado. Koliko ti pomeni Prešernova nagrada? Razveselil sem seje toliko, kolikor ta poteza ministrstva za kulturo in širšega družbenega prostora zajema sodobni ples kot celoto. Kajti prvič je bila nagrada namenjena ustvarjalcu s področja sodobnega plesa in upam, da to po sedemdesetih letih tradicije slovenskega sodobnega plesa pomeni določitev tega pojma in primeren odnos države do sodobne plesne produkcije in številne plesne publike. Je nagrada tudi vzpodbuda, da imaš večji odnos do svoje kreacije? Ne. Zameje kreacija izraz lastne vere, norosti, svobode... Nekaj, kar se pojavlja v življenju vsakega posameznika. Je krivulja, kije včasih bolj, drugič manj izrazita. Malo je ljudi, ki znajo "slavo" in denar obvladati in izkoristiti kot vzpodbudo. Večidel si ustvarjal v tujini, kjer te tudi bolj poznajo. Kakšne so tvoje ambicije ustvarjati na domačih tleh? Res je, da sem svoj velik korak naredil v Belgiji, kjer so ljudje skrbeli za to, da so bila mojadela realizirana. Svojo dejavnost pa želim preseliti čim bliže "izvoru", ki pa so, kot sem že velikokrat omenil, nedvomno Trbovlje. Velikokrat si omenil problem razvijanja sodobnega plesa pri nas, na razpotju sta tako balet kot sodobni ples - se ti zdi ločnica med obema očitna? Mislim, da sedaj to ni bistveno. To je bil problem dvajsetih, tridesetih let, ko so štirje pionirji sodobnega plesa: Pia in Pino Mlakar. Meta Vidmarin Katja Delak napadali strukturo takrat zelo neinspirativnega baleta - baleta brez pravih idej. ko seje tudi začelo govoriti o tej razliki, ki je sedaj, po vseh 70-ih letih že tradicija. Kako je nate vplivalo delo v tujini? Vsi, ki smo dlje časa preživeli oziroma delali v tujini, smo nekako drugačni. Tujina je vzpostavila neke vrste distanco, ki jo pred leti tudi Ljubljana Trbovljam ali Beograd Trbovljam nista nudila. Čeprav je takratna Jugoslavija nudila širino in raznolikost, za kar mi je vsaj po umetniški plati, zelo žal. Vsaj zaradi multikulturnosti, kije bila zelo prisotna in je za kreativnost zelo pomembna in močna vzpodbuda. No, v tujini sem se kot mlad navdušenec srečal s potrošniško miselnostjo, do katere nisem imel odnosa in mi je dala svojevrstno izkušnjo. Mednarodno zasedbo skupine EN-KNAP si zbral na podlagi raznih avdicij, ki si jih imel v tujini. Skozi moje ' avdicije je šlo okoli tisoč raznoraznih plesalcev, na osnovi česar sem osnoval skupino EN-KNAP. Še vedno pa ljudi preizkušam, da vidim, kdoje pripravljen mojo vizijo sprejeti, jo nadgrajevati in problematizirati skupaj z mano. Gre za to, da drug drugega inspiriramo, da poznamo terminologijo, in da je človeku, ki našo informacijo "bere", moja vizija izziv. Kaj je pri kreiranju predstave zate največji izziv? Glasba j e zame zelo močan izziv in j e bila v mojih zadnjih dveh predstavah tista premisa, kije odločila potek predstave. Mislim, daje to zelo močno izhodišče. Iz kritik Razširi krila je predstava, ki zavezuje, ki jo je nujno videti ali drugače poleteti. (Simon ,................. ‘g Kartun,. Slovenske novice) Ali si kdaj "naročil" glasbo za svoje prestave? Ja, večinoma. Zdaj pa spet sledim in opazujem nekega skladatelja. Moja metoda je namreč taka, da njegovo glasbo proučujem-Skratka, da oblike, s katerimi bi lahko sodelovala - kaj bi lahko ponudil ali zahteval -vidim prej, predno stopim do njega. Kako pa jemlješ kritike: "kot nujno zlo", nimaš občutka, da te secirajo? Ko sem se navadil igrati po tako imenovanih resničnih gledališčih, ko sem srečeval publiko od Španije do Finske, od Vzhoda do Zahoda, sem videl različne reakcije ljudi na moje pred- 'Zj tj EH II!« stave,kako tisto, karpodajaš, sprejemajo. Vidiš pa tudi, da so kritiki čisto navadni ljudje, ki imajo to zoprno nalogo, da morajo ubesediti tisto, kar je zelo težko ubesediti. V bistvu je vsak zelo subjektiven, pišejo pač iz svojega zornega kota in potenciala. Končno pa, hvala bogu, obstajajo ljudje, ki so pripravljeni to delati, da tudi ljudje, ki predstave ne vidijo, preko njih dobijo določen občutek. Seveda ne dobijo konkreten občutek, pač pa mnenje ljudi, ki vidijo dosti teh stvari. S seciranjem je pa tako: to je narava dela. Ko določeno stvar pripraviš injo v določeni obliki izpoveš, jo daš na seciranje. Zame je to osnovni občutek, za kar to delam. Nekaj časa si plesalce imenoval gibalci, kako je sedaj s tem? Kot sem že v intervjuju za Mladino, Masko in Delo povedal: to poimenovanje je domena teoretikov, ki sc s tem ukvarjajo; oziroma pridejo v proces dela neke skupine ali koreografa, ta proces proučujejo, o tem pišejo... Zato so tudi oni tisti, ki sc za ta poimenovanja odločijo. Kdo pa največ naredi za tvojo promocijo? Za svojo promocijo največ naredim sam. Nekočsi dejal, da so krila tisto, kar manjka naši noši. Imaš tudi v Ljubljani ta občutek? Ja. Kako bi razložil tezo, da lahko umetnost in osebna svoboda uspevata v najbolj nasprotujočih si okoliščinah? Mislim, da osebna svoboda ni domena prostora, ampak je domena vzpodbude. Vsak razvoj je za moje pojme domena svobode, poguma, tudi norosti. Prostor enostavno problematiziraš ali ga vzameš kot zatočišče, za razvoj pa je značilna svoboda. Misliš,da je odnos Ljubljančanov do tvojih nagrad drugačen od Trboveljčanov. lioš še vedno deloval s skupino KN-KNAP? Prizadevam si za nacionalno institucijo, ki bo delovala internacionalno. S skupino EN-KNAP, s katero srno imeli oktobra 93 s predstavo Razširi krila (Slon nerodni) premiero v Belgiji in več ponovitev v Berlinu. Amsterdamu. Ljubljani, sem izbral pet plesalcev - plesalki iz Švice in Ljubljane, plesalca iz Italije ter gluhonemega plesalca iz Finske. Moj glavni interes je skupino obdržali skupaj, saj gre za zelo dragocene ljudi. Toda, namesto da bi doseženo razvijali naprej, vsakdan vadili, smo vsak na svojem domu. vsak se tudi po svoje preživlja. Carmelo recimo prodaja sadje, ker pač. nimam kapitala, tu gre za minimalna sredstva, da bi z njimi lahko delal predstavo naprej, vzdrževal kontinuiteto. In to je tisto, za kar se zdaj borim. Kontinuiteta - imeti ljudi tukaj, da imamo vsak dan od desetih do osemnajstih vaje, da stvari raziskujemo in razvijamo. To je glavna stvar, ki me žre. V bistvu sem tukaj in ne morem delati, ker nimam nobenega prostora, kjer bi lahko delal. Povsod sem na gostovanju: v Belgiji, v Ljubljani, tudi v Trbovljah. Pa bi v Trbovljah ustvarjal, če bi imel možnost? Trbovlje bi bile lahko evropski kulturni center, vsaj glede na število "izseljenih" umetnikov. Pri tem imam v mislih generacijo, iz katere sem tudi sam. Tu gre gotovo za polovico gibanja NSK - Laibaeh. Inviti, slikarja Janeza Jordana in Sama Jurečiča, fotografa Antonia Živkoviča. pesnika Uroša Zupana, nenazadnje tudi za pred kratkim v Celju nagrajeno "žlahtno komedijantko" Tanjo Ribič in kopico drugih ljudi, ki srno v svetu dobivali naj višje nagrade in priznanja. To smo ljudje, ki v svojih delih in identifikacijah znova uporabljamo Trbovlje, pozornost Trbovelj v svetu nihče ne dviguje bolj od nas. In gre za to, da bi ljudje lahko svoje ideje razvijali tudi v tem okolju. Zakaj sc za to ne bi bolj zavzeli, tega namreč nima vsako mesto. Kaj vrednejšega torej lahko nadomesti državni interes - težko industrijo; zanemarjamo pa čisti umetniški potencial, ki ga iz lastne umetniške nuje ponujamo svetu. Zakaj bi Trbovlje ostale brez identitete, razen tiste delavske, na kateri je vse grajeno. Ljudje pa so zdaj na cesti, na milost in nemilost prepuščeni najnižjim oblikam zahodne potrošniške mentalitete. Vsi. ki smo precej časa preživeli v tujini, tudi vemo, da smo precej drugačni in smo pripravljeni to drugačnost skozi delavsko tradicijo tudi pošteno braniti. V Zasavju bi morali ustanoviti sklad, da bi se vsaj del tega potenciala zadržal v dolini, da bi lahko sooblikovali ali konkretno rpm: vplivali na perspektivo doline vsaj za 50 let vnaprej. Zakaj ne bi recimo jaz svoje skupine in sodelavcev iz celega sveta vabil v Trbovlje. Tako bi Trbovlje direktno povezal z interesi Evrope. Torej, vsi se znova vračamo v Trbovlje, čeprav vemo, da ne bomo naleteli na pravi odziv, pravo kritiko... Kakšno pa je tvoje mnenje o zakulisju slave, tržne propagande? Takole bom rekel: zakulisje - predkulisje. Imaš kakšne plesne vzornike? To mi zveni podobno kot kdo so moji življenjski vzorniki. Idoli obstajajo zato. dajih ne dosežeš, jaz pa si želim takšnih, da jih dosegam, ker to potem pomeni, da so idoli in vzori znotraj mene samega. Koliko je "čas vizualnosti" povezan z umetnostjo? Želje po identificiranju, istovetenju so v ljudeh prisotne ves čas. Sedaj se nekatere demagogije rušijo in pod okriljem svobode nastajajo nove. Širom po svetu vlada izredna nezaupljivost, tako je čas hkrati za umetnost in za odmik od umetnosti. Kot je tudi istovetenje lahko odmik od samega sebe. Kaj pa počneš, kose ne fikvarjašs plesom? V prostem času grem rad v Trbovlje, če je lepo vreme, kjer sem zadnje čase s kamero veliko hodil po Kleku. Malce zaradi pristnosti, žlahte. prijateljev, je pa tudi dobra lokacija za tisto, kar zdaj delam. Pripravljamo se na snemanje filma NARAVA BESO oziroma narava - človek v mednarodni produkciji. Spiva je bil mišljen kot drugi del trilogije za predstavo Kako sem ujel Sokola. Ker sem predstavo Razširi krila naredil pred filmom, to ne bo več trilogija. Kaj pa tvoje osebno življenje, je odrinjeno zaradi plesa? Trudim se oziroma poskušam ne ločevati teh stvari. Zame zdaj ni več časa, ko delam ali ko ne delam. V bistvu sem od zjutraj do zjutraj znotraj tega procesa. Gre za način življenja. Ko se enkrat odločiš, je to vseobsegajoče in vsezajemajoče. Petra Radovič V N\ Zimovanje 94 Tudi letos so taborniki iz rodu Črni diamant Trbovlje organizirali zimovanje. Del zimskih počitnic (od 19. do 24. januaija) so preživeli na Podmeji v Lovski koči. Zimovanja seje udeležilo, 13 tabornikov, starih okrog 12 let, s svojimi vodniki. Gotovo so otroci preživeli zanimivejše, predvsem pa bolj zdrave počitnice kot ostali osnovnošolci v dolini. Taborniki so se na Podmeji naužili čistega zraka, poleg tega pa so še smučali, kartali in se tudi od srca nasmejali. Najzanimivejši je bil gotovo zadnji večer, ko so jih prišli obiskat starši. Pripravili so jim pester program. Po stari taborniški navadi so tabornike tudi krstili. Jurko - načelnik rodu: " Letošnje zimovanje je bilo dobro organizirano. Program je bil zelo pester. Imeli smo nočni orientacijski pohod, indijanski dan, barvali smo majice in pisali taborniški bilten. Obiskali so nas trboveljski gasilci in naši prijatelji, taborniki iz Griž. Pohvaliti moram tudi urejene sobe in dobro hrano. " Kiki ( Kristijan ): ” Pri zimovanju mi je bil najbolj všeč indijanski dan, ko smo se našemili v Indijance. Zvečer pa sem bil krščen." Pacek ( Toni ): " Menije bilo letos bolj všeč kot lani. Veliko smo se smučali in kepali. Najboljša pa sta bila zadnja dva dneva, ko so nas obiskale naše tabornice." Ne vem ( Janez ): " Tudi meni je bil najbolj všeč indijanski dan. Poleg tega pa sem bil zelo navdušen nad hrano in obiskom naših tabornic." Petra Žagar PREDAVANJE Trbovlje: V torek. 15.3. ob 18. uri bo v predavalnici delavskega doma planinsko predavanje na temo ”3 x M -Matterhorn, Monte Rosa, Mont Blanc". Predaval bo znani predavatelj Franc Hribernik iz. Ruš, predavanje bo popestril s številnimi barvnimi diapozitivi. Organizator je Planinsko društvo Trbovlje. Delo upokojencev -planincev Trbovlje - Planinska skupina PD Trbovlje pri Dmšt vu upokojencev deluje že tretje leto. V preteklem letu so bili uspešni pri izvedbi številnih izletov, družabnih srečanj in raznih akcij. Nj ihov glavni namen je predvsem udeležba na izletih, ko gre za sproščeno gibanje na svežem zraku, koristne pogovore med potjo... Vse to služi k ohranjanju tako fizične kot tudi psihične kondicije, omogoča dobro vzdušje in občutek zadovoljstva. Preteklo leto so izpeljali 27 izletov in akcij. Izleti so potekali v okolici Trbovelj in Revirjev, preko poletja tudi dmgod. Skupina šteje okoli 70 članov, izletov se udeležuje od 20 do 30 članov, večkrat tudi do 40 in več. Povprečna starost izletnikovje 65 let, najstarejši med njimi jih ima že 80. Lani je 20 upokojencev -planincev prehodilo Zasavsko planinsko pot, letos bodo skušali dokončati Badjurovo pot. Pripravili so pet predavanj na planinsko tematiko in eno lovsko. Starešina LD Trbovlje Marko Prašnikar jim je zelo zanimivo opisal živalski svet v zasavskem planinskem svetu in naloge lovcev. Planinci-upokojenci obiskujejo svoje bolne člane na njihovih domovih. Izlete organizirajo in vodijo predvsem Vinko Pfeifer, Tine Rojšek. Jože Ocvirk in Štefka Matko, sicer pa vsak udeleženec izleta prispeva svoj delež k uspešni izpeljavi. Izvajanje letošnjega načrta izletov uspešno poteka. Začeli.so 2. januarja z udeležbo na novoletnem pohodu na Kum, končali bodo tudi letos z zaključnim silvestrovanjem članov planinske skupine. Vmes bodo hodili po že znanih pa tudi manj znanih poteh naše domovine. Zadnji izlet je bil v četrtek, 24. februarja. Zbrali so se pri Terezija rovu, nato pa se napotili preko Neže. pod Žrebljevim hribom, mimo Matka, na Podmejo in nazaj v Trbovlje. T.L. Smučarski ples Zagorje - Prejšnjo soboto so starši otrok Smučarskega kluba Zagorje organizirali smučarski ples v Stekleni dvorani DD. Okrog 300 gostov je zabaval ansambel Čuki. Tudi srečolov so imeli. Ves denar, ki so ga iztržili, je namenjen izključno za treninge otrok. Vemo, da je smučanje zelo drag šport. Veliko nadaijenih smučaijev so v Zagorju že imeli, toda zaradi premalo denarja mladi kljub nadarjenosti svojega talenta niso mogli izkoristiti in se razviti v vrhunske športnike. Sedaj so se starši organizirali in poiskali sponzorje, ki finančno podpirajo mlade smučarje. Starši paj ih vedno spremljajo in vzpodbujajo na tekmovanjih. Starši, ki so ples organizirali, so tam tudi delali. Tudi otroci so pomagali pri pripravi plesa. Nabrali so zvončke, ki so krasili mize. Pri vhodu pa je vsaka ženska dobila rožico - za 8. marec. K.B. Razbite društvene omarice Trbovlje - Številna društva imajo obešene na raznih mestih svoje oglasne omarice. Te služijo za namestitev društvenih vesti, obvestil, fotografij, objav, vabil, najav prireditev, izletov in podobno. V zadnjem času vse pogostejeprihajadopoškodovanja teh omaric. V večini že nekaj časa manjkajo šipe, ker jih pod plaščem teme nekateri menda prav načrtno razbijajo. Le kakšen užitek imajo pri tem. V zadnjem času so bile prizadete oglasne omarice SD Trbovlje in RSD TET. Društva ptičarjev, obeh planinskih društev... Takšna dejanja niso nikomur v čast in ponos, dokazuje-jo pa veliko mero moralne neuravnovešenosti. Društva in njihovi društveni delavci in članstvo pa je prisiljeno že tako pičla sredstva namenjati popravilu takšnih škod. T.L Izlet v neznano Trbovlje - Pretekli petek je Društvo invalidov Trbovlje pripravilo izlet v neznano. Organizatoiji so poskrbeli za dobro voljo in oskrbo. S tem izletom so začeli uresničevati letošnji program izletov. T.L. Rokometni ples Trbovlje - Veselo je bilo na rokometnem plesu v avli delavskega doma. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli faraoni in Oliver Dragojevič ter prizadevni člani Rokometnega kluba Omnikom Rudar. T.L Mladim Zasavcem Marka, k« jt' hodil jio /vr.iavio. I o .n /c dni«! prtsiJivt-k iu> to temo, vendar še nil.ee ni povedal, kako so se pripravljali, kako so pomemben do«.Klek. Na Dolu sta se po dva lotila izdelave knji/iee - na vsako st ra oso zapisali stavek in narisali risbico. Vesna inTina sta pisali o čarobni papipi, Marina je predstavila muco in zajčka, i„mi,,jcr,.v«W,k.e.,ijoaii,„l,n......... n,„™, Krez.e m Romana busa sta bdi zelo veseli izdelkov svojih učencev, V vseli bodo tudi učenci Vesne Strnad in Marjete Cekada. ker bomo objavili vse njihove prispevke iz šole v naravi. Različni so seveda ne bomo objavili. L Počitnice Med počitnicami sem imel srečo in nesrečo. V soboto, prvi dan počitnic, sem /.bolel. Imel sem osemintrideset stopinj temperature. Bil sem bolan vse do torka. Zato pa sem drugi dan doživel nekaj neverjetnega. V Radečah je imel naš znanec - doktor alternativne medicine, hojo po žerjavici. Vsi smo Sli. Morali smo biti v Radečah že ob treh popoldne. Priprave smo imeli cel dan. Čez žerjavico, ki je imela 1200°C, smo šli, ko se je zvečerilo. Moja mama in sestra sta odšli čez žerjavico dvakrat, oče in jaz pa štirikrat. Bilo bi mi lepše, če bi ne bil bolan. Marko, 7.a, Dol •(P(S- EU V[IUAOpud) Ho; pjsjBuij A '3ioj s '..ntoci ku„ OUIIABjd J35() EIOQ Z = Medved in lisica Medo je hodil po gozdu. Srečal je lisico. Pogovarjala sta se, kako bi zgradila hišo. Zgradila sta hišo. Čez zimo sta bila vsa/srečna. Sabira Meštrovac, Gregor Kokalj, l.a Dedek in Gregor Dedek in Gregor sta šla v gozd. Podrla bosta drevo. Z motorko sla ga odžagala. Naložila sla ga na traktor. Odpeljala sla domov. Pol je bila strmii. Doma sta žagala in sekala. Bila sta utrujena. Gregor Draksler, l.b, Dol Taborniške veščine Po kosilu smo se z Aljažem odpravili na travnik. Tam smo se učili, kako se iz šotorskega krila naredi pelerina, spalna vreča in preprost bivak. Potem smo odšli v gozd. V gozdu smo našli primeren prostor za bivak. Aljaž nam je razlagal, zakaj se ta bivak rabi. Ko smo prišli iz gozda, smo naredili še nosila, v koči pa smo se naučili delati pet različnih vozljev. Primož Prošt, 4.a, OŠ A. H. Trbovlje Nogomet V naši skupini je bil glavni Grega. Razdelil nas je v dve skupini. V skupini, kjer sem bil jaz. so bili še: Tomi, Nejc in Sandi. Imenovali smo se: Barcelona. Nasprotniki pa AC Milan. V nasprotni skupini so bili: Primož. Bojan. Peter in Gorazd. Začeli smo zigro. Grega je zažvižgal. "Gremo v napad," sem zavpil. Prišli smo do gola in bum, zadel sem gol. Nasprotniki so izenačili. Zdaj je Sandi naredil grob prekršek. Penai. Nasprotniki so povedli. "Še 20 sekund!" je zavpil Grega. Sandi je podal z desnega kota in padel je moj drugi gol. Bilo je neodločeno. Dijego Perič, 4.a, Trbovlje Lov na lisico V sredo smo imeli na programu Lov na lisico. S pomočjo žreba smo se razdelili v skupine. Mi smo se imenovali PETELINI. Na start smo odšli kot osmi. Hodili smo zelo hitro, kajti poleg pravilnih odgovorov je za uspeh pomemben tudi čas, ki ga porabiš za prehojeno pot. Vse kontrolne točke so bile označene z zastavico in na vseh so bili sodniki, oziroma naše učiteljice. Druga kontrolna točka je bila mrtva, kar pomeni, da smo na njej prepisali geslo, kajti na njej ni bilo nikogar. Na koncu smo našli še lisico. Hitro se nam je podpisala in z vso silo smo tekli do cilja. Vsi iz naše skupine smo težko čakali na rezultate te igre. Ob razglasitvi so se naše sanje uresničile, kajti zmagali smo! Vsi veseli smo zavriskali in vso pot v mislih prehodili še enkrat. Gorazd Milinovič, 4.a, Trbovlje Modna revija Tovarišice so nas klicale v sobe. Povedale so nam, da bomo imeli modno revijo. Eantjesmo si pometjali obleke, dekleta pa so se lišpala. Režijo so sestavljali štirje člani. Za modno pisto smo imeli dekliško sobo. Najprej smo se po njej sprehodili fantje. Predstavljali smo: zimska, večerna, poletna oblačila, najstniška leta. jaz pa sem spadal med skupino reperjev. Potem so se po modni pisti sprehodila dekleta. Medtem, ko smo čakali na razglas najboljših manekenov in manekenk, smo peli pesmice. Potem je nastopila tišina. Napovedovalka je povedala uvrstitev mest. Med zmagovalci je bila tudi skupina reperjev. Dobili smo lepe nagrade. Miha Petauer, 4.b, Trbovlje /r Mišmaševske Dol Hrastnik Bodoči pilot, osmošolec, še vedno osamljen. Sedmošolke, pozor! Sedaj imate priložnost! "Ljubezen se ne ohladi hitro.” pravita osmošolca ...A ...Č in ...J ...N. Njuna ljubezen traja že deset me-secev. "Večno skupaj." pa je moto rjavolaske iz 8.a in mega-matematika iz 8.h. Blondinka in ...Ž...Čiz8.d sta po mesecu dni še vedno skupaj. Upamo, da se nista preveč najedla pizz. Srčne rane ...E ...K iz 8.a so se že zacelile. Fantje, ne čakajte pomladi, ne čakajte na maj! Rjavolaska iz 8.a končno našla svojega princa na motorju. Kdaj pa bo Kupid zadel košarkarja T. iz 7.a, se sprašuje sedmošolka z Dola. Ve S.R., K.P. in M.M., ki jim pravimo deteljice, se plazijo po šoli kot duhovi. Se vidi, daje šola blizu pokopališča. A.Č. in I.K. hodila po šoli kot dva zaljubljena pava z rdečim peresom. Ko zvonec zazvoni, ona k njemu odhiti in da mu poljubčke tri. On zardi, a ji vseeno vrne še vroče tri. Po pouku jo on spremi do doma, a ne čisto do vrat, saj ata redno preži. Ker je ta ljubezen trdna in brez poljubov ne gre, se še pred šolo stisneta in pogrejeta privatno, brez radovednih gledalcev. Ne boste verjeli, toda v 8.a razredu (vsaj tako pravijo) se je A.B. do ušes zaljubil v C.D. iz 7.a razreda. Želimo jima mnogo prijetnih uric na klopci v parku. SfEBSC Severina Šproger se je rodila 1963. leta v Celju. Po končani srednji šoli za oblikovanje, se je zaposlila v Muflonu kot oblikovalka. Kasneje je osem let delala v radeški Papirnici kot izdelovalka vodnih znakov. Medtem je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer design. Sedaj je absolventka ALU. Kako bi opisali vaše ustvarjanje? Delani to, kar čutim. To je moj stil. Zelo cenim Picassa pa tudi veliko drugih. Slike nastajajo iz mene, zato so morda tudi nenavadne, drugačne, mnogim nerazumljive. Slikanje je zame izraz občutij, pri čemer je prvenstvena vsebina. Kaj je drugačno? Vsak umetnik je drugačen, kar najbolj pride do izraza v slikarskih kolonijah. Ko omenjam drugačnost s tem ne mislim, da so moje slike lepše ali boljše od drugih. Veliko lepim, kar delajo tudi ostali. Uporabljam odpadne materiale kot so usnje, čipke, saj mislim, da je mogoče iz njih še veliko narediti. Ne bi mogla trditi, daje takšen način dela sedaj trend. Sodelujete tudi v kolonijah? Lansko leto sem bila v Semiču blizu Črnomlja, kjer sta sodelovala tudi akademska slikarja Janez in Mišo Knez terštevilni drugi akademski slikarji: Aco Lebarič, Izak Horvat, Piero Constabo... Dvakrat sem bilana Kumu, medtem ko v izlaški koloniji še nisem sodelovala. Mislim, daje bistvo takšnega načina dela, da sc dobijo prijatelji, da ugotoviš, da v ustvarjanju nisi osamljen in se bogatiš tudi š pomočjo drugih. Sedaj ste svobodna umetnica. To sem že tri leta, čeprav sem šele lansko leto dobila status svobodne umetnice. Zanj je potrebno določeno število razstav, moraš imeti referenco, kar zahteva ogromno dela. Zelo pozitivno je to, da nisi vezan, da si čas organiziraš sam. Preprosto čutiš čas, ki se pretaka kot energija. To je izjemna priložnost, da se človek spozna. Tako sem dobila izredno voljo do dela, čeprav sem zelo zaposlena. Vendar delam tisto, kar si želim. Pravite, da zelo radi delate z otroci. Vsako leto me povabijo v kakšen vrtec, kjer delamo skupaj z otroci. Letos smo delali maske. Nisem mogla verjeti, kako kreativni so otroci. V štirih urah je vsak naredil svojo masko iz ostankov in papirja. Užitek je bilo delati z njimi. Ilustrirali ste tudi otroško pesniško zbirko Francija Lakoviča Pesmi na potepu. To je bilo zelo smešno in hkrati naporno. Ko sem iskala inspiracijo, sem pregledala kopico otroških revij, vendar navdiha ^ ni bilo od nikoder. Nato sem se v mislih vrnila v otroštvo in se o spominjala, kako sem takrat razmišljala. Takrat sem spoznala, da m ima vsak svoj stil. Šele sedaj, ko imam na Akademiji predmet ilustracije pri profesorju Zdravku Papiču, vidim, kako široko in polno je področje ilustracije in koliko znanja mi je takrat, ko sem ilustirala to zbirko, še manjkalo. Ukvarjate se s kreacijami, oblikovanjem, designom, ilustracijami, keramiko... Kaj vam je najljubše? Vsako področje mi je všeč. Zelo mi je pri srcu kreacija, rada delam za modne revije, vendar me bolj žene v gledališče. To so žive slike. Včasih me pritegne keramika. Izpovedno mi je zagotovo najbližje slika. Imeli ste že 24 samostojnih in tudi veliko skupinskih razstav. Pred štirimi leti ste prejeli skupinsko študentsko Prešernovo nagrado za oblikovanje celostne podobe ljubljanskega potniškega prometa. Kaj vam pomeni? Zagotovo mi pomeni veliko, čeprav sem dobila že precej drugih nagrad, ki sicer niso tako zvenečega imena. To delo je bilo zelo kreativno, povsem drugo paje, koliko je resnično pripomoglo k lepši in boljši podobi Ljubljane. Žalostno je, če mnoga dela, v katerajc vloženo veliko truda, ostanejo zgolj na papirju ali na zaprašenih policah. Mislite, da lahko nekdo postane dober umetnik tudi brez akademije, da ta ni nujno potrebna? Absolutno, čeprav s tem ne zanikam znanja in bogastva, ki ga lahko nudi akademija. Visoka šola daje poleg nekih temeljnih znanj tudi spremljajoče znanje, številne izkušnje, kar je zelo pomembno. Vsak posameznik znotraj šole ima pravico svobodno izbirati tisto, kar potrebuje, hoče in ga zanima. Mislim, da je še vedno najpomembnejši občutek, ki ga ne more ustvariti niti šola niti kdo drug, če ga ni v človeku. Denisa Huber ZABEUmO Priznanji trboveljskima umetnikoma V Celju se je 26. febmaija končal tretji festival Dneva komedije, slovenskega smeha in komedijantov. Tričlanska žirija je naziv žlahtna komedijantka za letošnjeletopodelilaigralki MGL, sicer paTrboveljčanki Tanji Ribič - za vlogo Suzetle v komediji Pridi gola na večerjo. Miha Gunzek pa je prejel Betettovo nagrado za izjemno uspešno delo na glasbenem področju. Kot redni profesor na Akademiji za glasbo je v dolgoletnem delu pripeljal do diplom okoli 150 klarinetistov, vodil vrsto seminaijev z mednarodno udeležbo in bil član ter predsednik žirije na vseh jugoslovanskih glasbenih tekmovanjih v sedemdesetih letih. Na Akademiji za glasboje bil prorektor, rektorju kasneje dekan. Veliko let je sodeloval, tudi kot solist, pri raznih orkestrih. Pred leti je v Trbovljeh ustanovil plesni orkester in bil nekaj let njegov vodja. Bilje tudi dirigent in umetniški vodja Delavske godbe Trbovlje. T.L. Hrastnik Glasbena šola pripravlja zglasbeno mladino bogat program nastopov za marec in april. Nastopali bodo pod geslom Pomladni glasbeni dnevi. Dramski krožek na Dolu je z odhodom Andreje Alt nekaj časa miroval. Letos pa pripravlja Ivanka Kim zučenci tretjega in četrtega razreda Zvezdico zaspanko. Pravljico je priredila po zadnji izdaji priljubljene knjige. Kostume so si pripravili nastopajoči sami s pomočjo staršev že ob pustnih dnevih. Za glasbeno spremljavo je poskrbela učiteljica glasbe Alenka Razpotnik. F.M. Trbovlje Lovski PZ iz Trbovelj je 27. februarja pripravil za krajane Čeč v gasilskem domu na Katarini koncert narodnih, domoljubnih, lovskih in umetnih pesmi. Peli so pod vodstvom dirigenta Viktoija Dolaija. Razstava slik štirih dijakinj trboveljske Gimnazije - Ekonomske šole, kije bila v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja, so zaprli 3. marca. Razstavo so odprli sredi februarja ob literarnem večeru dijakov te šole, ko so recitirali svoje pesmi. T.L. Zagorje Učenci GŠ Zagorje se intenzivno pripravljajo za pomladanski koncert, ki bo najbrž na predvečer praznika. S koncertom naj bi obeležili praznik boja proti okupatorju. V DD Zagorje so zanekatere rrčence OŠ Ivana Skvarče, OŠ iz Kisovca in OŠ Slavka Gruma 4. in 5. marca pripravili matinejo - ameriško risanko Aladin. V ameriškem akcijskem Trimu Uničevalec, ki so ga predpremiemo predvajali 4. marca v DD, sta v glavrti vlogi nastopila Sylvester Stallone irt Wesley Snipes. Film je avantura o prihodnosti, namreč junaka prenese iz leta 1996 v leto 2032. Med junakoma poteka napeta maščevalna vojna vse doklcrnepride do končnega obračuna. D.H. Rimske Toplice Kultu mo d ruštvo Slavko Avsenik iz Rimskih Toplic ne prireja samo Miklavževih sejmov in prireditev, saj so tokrat pripravili veselo rock opero. Rockovsko - kabaretna skupina " Izgubljeni v vesolju", ki deluje v sklopu tegadruštvain je ena redkih svoje vrste v Sloveniji, predstavila rock opero z naslovom Balkan je razprodan. V njej izvajajo v humor predelana besedila znanih slovenskih pevcev, ansamblov in skupin (zabavnih, narodno- zabavnih in rockovskih pesmi). Nastop skupine bo v soboto, 12. sušča ob 19. uri v dvorani Prosvetnega društva Loka pri Zidanem Mostu. R.Š. Litija V Domu Tišje so 24. febnrarja nastopili pevci MePZ Društva upokojencev iz Moravč. 3. marca so jih obiskali člani Vokalno instrumentalne skupine Društva upokojencev Trbovlje. V litijski knjižnici so ob dnevu žena 8. marca pripravili Recital ljubezenske poezije. Ob glasbeni spremljavi so predstavili poezijo Evgena Mali sa. Nastopili so tudi: Tanja Božiček, Karmen Verdenik, Leonida Hauptman, Mirjam Pušnik, Anka Kolenc, Irena Zupančič, Nenad Zupanič, Joža Konjar, Rosana Maček, Marko Djukič, Rok Tomšič, Sanda Cimperman in Jana Kolenc. J.K. Načrti Zagorskega okteta Zagorski oktet se je vključil v projekt Srečevanje oktetov in nonetov. Prvo srečanje je bilo v Braniku, organizirala sta ga ZKO Slovenije in ZKO Nova Gorica. Predvidevajo, da bo v okviru tega projekta letos 20 koncertov, na katerih bo nastopilo kar 72 koncertantnih izbranih skupin. Vsak oktet oziroma nonet bo nastopil vsaj trikrat. Namen projekta je nuditi več možnosti nastopanja tem pevskim skupinam izven dontačega kraja, zato je vsaka skupina poslala Slovenski pevski zvezi svoj pevski program. Zagorski oktet se je za nastope dogovoril s tremi okteti : Anina dekleta z Lovrenca na Pohorju, z moškim oktetom Orfej iz Iške vasi in z Dolenjskim oktetom iz Novega mesta. Že 16. aprila bo v DD Zagorje skupni koncert vseh treh omenjenih oktetov in domačega okteta. Zagorski oktet bo marca gostoval v Novem mestu, nato v Iški vasi, v maju pa bo sodeloval kot poseben gost v javni radijski oddaji v Oberzeiringu. K.G. Trbovlje: 18. marca bo letni koncert MPZ Zarja Svobode Center Trbovlje. Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča bodo peli narodne in umetne pesmi. Bogcnšperk: Orgelski koncert Marije Fojkar v sodelovanju z violinistko Moniko Zupan bo v petek, 11. marca ob 19. uri na gradu Bogenšperk. Litija: MoPZ Lipa iz Litije in MePZ Svoboda iz Cmuč bosta v petek, 11. marca ob 19. uri nastopila v dvorani na Stavbah. Trbovlje: Prešernovo gledališče Kranj je sporočilo ZKO Trbovlje, da napovedanega gostovalija 15. marca s Cankarjevim Kraljem irà Betajnovi ne bo. Predstava bo na sporedu kasneje. Zagorje: V torek, 15. marca ob 21. uri bo v delavskem domu izredno filmsko gledališče, predvajali bodo ameriško dramo V imenu očeta (režija: Jim Sheridan, Igrajo: Daniel Day -Lewis, Emma Thompson). Film je prejel Zlatega medveda na letošnjem berlinskem festivalu in ima sedem nominacij za oskarja 94. Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič iz Hrastnika razstavlja nastal ni razstavi v poslovni stavbi RSH v Trbovljah. Trbovlje : Na Planini razstavljata svoja dela slikarja brata Mito in Emil Škrbec. Trbovlje: Slikarka Ivanka Uršič razstavlja v poslovni stavbi Razvojnega inženiringa v Dolnjem Lanziku v Trbovljah. Trbovlje: Slikarka Helca Krasnik, članicalikovne skupine Relik, je v mali galeriji knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah postavila samostojno razstaiiodel. Razstava bo odprta mesec dni. Hrastnik Knjižne novosti: 1. Vuga, S.: Steza do polnoči; 2. Cunjak, M.: Praktična elektronika; 3. Svetina, L: Disciplina bolečine ; 4. Š nuderl, M. : Dnevnik 1941 - 1945; 5. Horatius, F.G.: Pesmi; 6. Gantar, K.: Študije o Horaciju; 7. Meynell, E.: Mala kronika Ane Magdalene Bach; 8. Lipnik, J.: Metodika govorne vzgoje; 8. Collodi, C.: Ostržkove dogodivščine; 10. Švajncer, J.: Ptice v zraku - ljudje na zemlji. Zagorje Knjižne novosti: 1. Schloredt V.: Martin Luther King; 2. Cray Ch.: Mati Terezija; 3. Brown P.: Henry Dunant; 4. Carigren F.: Vzgoja za svobodo; S.Good E.P.;... in mule si bo pomagal; 6. Oxfordova enciklopedija zgodovine; 7. Grandovec Helena: Kitajska kuhinja zaSlovence; 8. Italijanska gastronomija;9. Rozman S. : Sanje o rdečem oblaku; 10. Gradišnik B.: Igre - volčje in ovčje. Litija Knjižne novosti: 1. Dahl R.: The Giraffe and thè Pelly and Me; 2. Gazdič S. : Do poslednjega diha; 3. Gradišnik J.: Slovensko ali angleško; 4. Hill L.: Prvi uspeh; 5. Hill L.: Sanje o baletni šoli; 6. Hondo L: Skica za narodene; 7. Hunermann W.: Župnik sveta; 8. Jackson R.G.: Vedno čili in zdravi; 9. Komelj M.: Jakčevdomvnovem mestu; 10. Lenardič D.: Mala knjiga pravljic. Zasavc:1.3.2099. Vmarcu, leta Gospodovega 1994, so zasavska plemena začasno okupirala takratno prestolnico republike Slovenije. Odločilna bitka se je bila na danes zgodovinskem prizorišču, med ljudmi znanem tudi kot K4. Prva proletarsko-glasbena brigada Orlek je spravila na kolena prav vse. Po približno dveh urah srditega obstreljevanja z akordi, harmonijo in ritmom so Jure Potokar, Ičo Vidmar, Stane Sušnik, Jani Veber, Dragan Bulič in Marko Prpič rade volje podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zgodovina je ob tej priložnosti zabeležila še izjavo Iče Vidmarja. Rekel je "A mate kako kaseto, jest bi jo namreč vrt'u na radiu." Zdaj pa resno. Koncert Orlekov v K4 je bil milo rečeno prijetno presenečen je. Še MarJANA je bila nad njimi navdušena. Publika seje odzvala presenetljivo dobro. Vlado Poredošje glede taga lahko rekel le: "Še v sanjah si nisem mislil, da bo tako dober odziv. Sploh strokovne kritike." Zgoraj omenjeni podpisniki kapilulcije so namreč sive eminence slovenske glasbene scene. Sicer pa tisti. ki imate kakršenkoli stik z glasbo, to zagotovo že veste. Fantje so imeli pred koncertom Zasedbo ea koncertu: kitara: Ivo Vtdorgar klaviatura: Juro ToH bas: Mitja Tort trobenta: Jones Tort pozavno: tdt Matko bobni: Jože točnih saks: Miran Man vokal, akustična kitara: Vlada Poredoš pogovore na RGL in na nacionalnem radiu, kjer je Vlado vesoljnem poslušalstvu zaupal recept za pripravo lokalne specialitete. Funšterca. Tam in takrat so Orleke povišali v "iMČne Franze devetdesetih". Predstavitev zasavske glasbe je imela delovni naslov Ajmoht zaradi veliko različnih stilov zaigrane glasbe. Na njo je slab mesec opozarjala množica plakatov po Zasavju in Ljubljani. Orleki so celoten repertoar odigrali v enem šusu. kateremu sta zaradi glasnih zahtev občinstva sledila še dva hiša. Komadi, kot so Čolniše, Posmrtna pesem za uospo Marijo, Drejčnik Andrej, Henrik in Rozika, Matilda te voha, Če si brezposeln. Lufi Raider in Mala nočna muzika so pogreli sicer precej zahtevno publiko ljubljanskega mladinskega kluba. Ob priredbi Male nočne muzike VV. A. Mozarta, somi v glavi poleg zelo impresivnega slashevskega soliranja Ive Vidergarja, odzvanjale besede Rudija Špana-Muca: "Amadeus je bil punk rocker". Ja, Muc ima včasih prav vizionarske prebliske. Nad ozvočenjem so bili Cremlini navdušeni. Škoda da ni bilo v bližini skinov. Dal bi jim za dva pira in živalcam bi odklenkalo... Kakorkoli že, Orleki so tudi v Ljubljani dokazali, da so v slovenskem merilu nadpovprečen bend. Koncert, ki gaje bilo vredno videti. Tko. Govoril sem. Howgh! Tomi Pucelj pnoquAM/ IS. NA OGNJENI ČRTI (akc., ned. ob 17. uri. (ds.), sre., čet., pet. ob 17. uri. a M VU7J ZAGORJE - DELAVSKI DOM (pust.), sre., čet., pet. ob 19. uri HRASTNIK - KINO (ero. drama), sre., čet., pet. ob 19. uri. TRBOVLJE - DELAVSKI DOM 11.-15. NA OGNJENI ČRTI (akc.). pet., sob., ned.pon., tor. ob 11. NESKONČEN DAN (kom.), pet. ob 17. uri. KINO DOL PRI HRASTNIKU 12. NESKONČEN DAN (kom.). pet., sob., ned., pon. ob 17. in 19. uri. 15.-17. NESKONČEN DAN (kom. ) tor., sre., čet. ob 17. in 19. uri. 19. uri. 12. OBRAČUN V MALEM TOKIJU (akc.). sob.ob 10. uri. 12.-13. ŽLAHTA (kom.), sob., 11.-13. MESTO RADOSTI (drama), pet. ob 19. uri.sob., ned. ob 17. in 19. uri. 16-IS VSI l*SI GREDO V RAJ KINO IZLAKE 13. ŽLAHTA (kom.), ned. ob 19.15. uri. Na žalost v naši ljubi državi še vedno ne veljajo vsa “zahodna"pravila igre. Pustimo ob strani politiko in gospodarstvo, omejimo se na področje avtorskih pravic. Za kaj sploh gre? Vzemimo primer: neka slovenska založba izda kaseto ali CD ploščo določenega izvajalca. S tem si pridobi pravico, da kaseto tudi prodaja. Nekaj denarja od prodaje gre založbi, določen del pa izvajalcu. Do tu je vse lepo in prav. Potem se pojavijo različni takoimenovani "študiji", ki vam vso to glasbo presnamejo na kasete in vam jih po nižji ceni prodajo. Se jim to delo sploh povrne? Poglejmo si številke: CD plošča stane 35 DEM, ali približno 2.700 SIT. Eno kaseto, s presneto glasbo s CD-ja, podjetni lastniki "studia" prodajo za 800 - 900 SIT. Osnovni vložek se jim povrne pri treh prodanih kasetah, ostalo gre v njihov žep. Preprosto, kajne? Založbe Corona. Nika, Dots. Sraka. Dallas in še mnoge druge, so se odločile poseči na to področje. V sodelovanju z oddajoStudioCity, so razpisali "nagradno igro". Lov napirate. Vse kupce piratskih kaset pozivajo, da na naslov Studia City pošljejo ovitek takšne kasete, priložijo račun, prosijo pa vas še za vaš podpis, s katerim jamčite resničnost podatkov. Za nagrado boste lahko gS posneli pesem z eno od naših popularnih skupin. Aleš Klinar jo bo za vas napisal, zapeli jo boste in izšla bo na CD plošči... Založbe, ki sodelujejo v akciji, bodo razdelile še več kot 100 nagrad. B o glasbenikom in založbam uspelo tisto, česar nikakor ne more storiti naš nesposobni parlament? Upajmo. Žrebanje bo 21.3. 1994 v oddaji Studio City. Z malo sreče boste lahko posneli CD. Dovolj zanimiv tudi za pirate? TAŠ Izšlajeprva kaseta kranjske ; skupine Monroe. Na iijej je (samo) devet pesmi, tantje pa so z izdelkom zadovoljili. Prijeten pop bo verjetno navdušil marsikoga. Na kaseti: je tudi priredbapesmi. ki so jo včasih prepevali Belh.my hrothers Njen slovenski .ashn jejaz potrebujem več. UZ tildi (op, uri). D. "zimskega spanja" seje . i jprebudila ljubljanska skupina j Abraka.labrm Pred nar leti so že posneli nekaj pesmi (najbolj ( znana je prav gotovo Droben dež i. Ka/e.daeic tokrat zares. odločeni, d:: bodo fMM (posneli; (jovolj .;(.( T i, . . , . ! . , . ... . _ i k:oinadO:V:> izda jo kasete. sv. v. s*.'.'TV.1, •.-.-.w. s;.-. s s . P«, izjemnem , ^ novica, če ne «limi iftipr k rjiiiiii it'sjust lučk. ki r 7/^ATa//\P ^ volj privržencev gaje lansko leloj ; : ''' V \ j ^ tega glasbenega: i/d'ila Mia ’ T ’ • ■1 {celotna itak). razprodana!!), se Mia te dm ,spet ljubljanske skupine. Fantje slišijo ...........-............................'.... mudi v snemalnih ( študijih. na ime Napoleon, verjetno pa soj Pripravlja novo ploščo, kiboi/šla slovenskini|x.slušalcemboljzriahi: |e letos; P&lobnokot prva, ho tudi(( :, kot Snoopy, Člani obeh skupi:i.;s| pesmi: Razprodaja prve natbiz ne besedah glavnega tčkstopisC|ijiuj vodje skupine Sebastiana sc poslušalce Ota Pestnerja. Pri ZKP RTV Ljubija.- e 1/sel ( {jtoyth največjih tispešiiicijNi j th malo, tako da Ixuno verjetno prodajo. Pevci! kotje Oto, st J V ^ w.w mm*-.\\w.‘’.-. U ^ s X O* /-* i r—. t omaz A. atojs Kitaristka in šefinja mlade rockovske skupine Mirabela -Andreja Ogrin je res dekle, kiji ni para. Vodi skupino, piše pesmi, igra, pa tudi čisto "moška" opravila zna postoriti. Zadnjičje čisto sama sredi Ljubljane, brez pomoči kakšnega težkega frajerja, popravila svoj avto. Naj se vidi, da ženske nismo kar tako. Tomaž Ferenc, bobnar in Matija Krajnik, klaviaturist skupine Spin, sta na vprašanje, zakaj največ deklet nori ravno za njima, odgovorila: "Verjetno punce vedo. da so: Andrej Gumilar, Marjan in Slavko Lebar že poročeni. Tako jim preostaneva le midva." Toda tudi Tomaž je že poiskal družico. Zdaj je "frej" le še Matiju. Jure Košir, Katja Koren in Alenka Dovžan polnijo svoje zbirke prejetih avtomobilov, ki so si jih "kupili" z medaljami. Kot verjetno ze veste, so pred kratkim za osvojeni bron dobili vsak po enega Nisaana nioro. Če bodo naši športniki tako nadaljevali, bodo lahko po končani smučarski karieri odprli Rcnt-a-car. Vlado Kreslin je očitno zelo spoštovan iucenjeiipevec v Slove-niji. V Murski Soboti je ob kulturnem prazniki! prejel nagrado za vrhunske dosežke v kulturi. Iz slovet iškega ministrstva za kulturo so mu sporočili tudi, daje Vlado dobil status umetnika. Zdaj bo imel manj stroškov z raznoraznimi zavarovanji. Urban Centa, kitarist skupine Agropop in mož Barbare Jerman, ima poleg Barbare in hčerke Urške v hiši še nekaj ljubezni. To so razni plazilci, med katerimi prevladujeta dve drevesni kači in meter dolg kuščar. Zanimiva družinica, ti Centovi, ni kaj! S.G. ^ e 4 V • . ftrunutce krajšem prt'inoni m, dnevniki spct polni napovedanih preverjanj ztiiuij. Bo že 11 na (»onoven pouk zahteva kar nekaj časa. Domače naloge, privajanje najlxilj presenetila na novo preurejena P«ra ______________________j ' Dnevi kopanja s*e divje bližajo Čeprav je temperatura zunaj še kar blizu ničli, so nam v šoli po zimskih počitnicah pripravili prijetno presenečenje. Pripravili so nam pravi pravcati bazen. Za tiste, ki ne vedo, kakšen bazen, naj vstopijo v učilnico številka 24 - nekdanji fonolaboratorij. Ta učilnica je bila prebarvana in opremljena po tleh s prav lepo modro barvo, ki naj bi nekoliko pomirila utrujene oči še bolj utrujenih di(v)jakov, ki se vedno bolj mučijo in potijo zaradi napovedanih in nenapovedanih spraševanj. Da, bližamo se z divjo hitrostjo koncu šolskega leta (vsaj četrtošolci). Torej, nekateri dijaki so krstili prenovljeno učilnico z novim "partizanskim" imenom, nekateri dijaki pa se sprašujemo, iz katerih virov so odščipnili denar za prenovo. Mislim, da bi lahko iz tistega denarja, ki smo ga dali šoli za papir (600,00 SIT!!!), prenovili in preuredili še kakšno učilnico. Prav tako pa bi lahko prebarvali naša rdeča "prejšnje sistemska" vrata, ki bodejo v oči. Aleksander Lavrini v- IVori Xiv-žav v Kisovcu Še pred nekaj meseci ni mogla mladina Zagorja in okolice kje preživeti oz. prežurati petkove in sobotne noči. Potem pa je kar naenkrat zaživel v Kisovcu nov, najboljši, mega "disko" - Živ-žav (v A JUTRI VSEENO GREM Sedim pred ogledalom in gledam vanj. Polna sem pudra in rdečila, ki sem .si ga na svoj obraz nadela pred nekaj trenutki. In kaj zdaj? Gledam se, opazujem se, iz sebe poskušam nareditiplastificiranolutko. Nekako mi uspeva. Imam sinje modre oči, nad njimi poudarjene trepalnice, prefrknjen nosek, vabljive rdeče ustnice in pravkar nakodrane lase. A kaj se skriva za tem obrazom, za temi srednje velikimi očmi? Kam se poglabljata odprtini na pravilno oblikovanem nosu? 7m vsem tem je le pusta, črna, dvomljiva luknja, polna čustev, ki jih moja osebnost ne zna izraziti. Polna ovir, ki se jim neznani izognili. tako kot se ne morem upreti jutrišnjemu zmenku, ki ga imam opoldne s sošolcem. Na JOINTgreva. Naj predstavim, to je teta droga. Ja, to je tisto, čemur se ne znam upreti. Ne morem se upreti. Je to tisto, kar me mori iz dneva v dan, je to tisto, kar me bo morilo vse te dne vnaprej, bo to tisto, kar bo vsak dan poleg šolskega urnika na dnevnem redu? Me bo uničilo? Ravnokar je moja levica splavala med moje lase. Si bom dopustila, da bo iz te krasote nekoč nastal šop neurejene, zanemarjene, ožgane, takoimenovaneslame? Po to tisto, kar me bo spravilo v smeh, v jok, zadrego? Ne vem, ne vem, res ne vem, a jutri grem, a jutri vseeno grem. Joint Girl Smučarskem domu). Priklati se mladina iz celega Zasavja, da bi čim bolj noro preživela težko pričakovani vikend. To jim tudi uspe ob ogromnih količinah pijače, zelo povprečni glasbi ter z močno zakajenim ozračjem. S privajenimi gibi sc v norem ritmu glasbe vrtijo do onemoglosti, ko pa se jim osušijo grla in se močno utrudijo, se odpravijo k šanku, kjer pivo teče v potokih. Torej ni nič čudnega, če kdaj pa kdaj kdo omaga in omahne na plesišču sredi podivjane gruče, ki ga potem pohodi, če pa nima sreče, pa tudi malo skače po njem. Možno je tudi, da naletiš na kak manjši pretep ali pa se celo zapleteš vanj. Priporočljivo je, da vsakdo nekajkrat stopi na svež zrak, ker ga lahko gost in moten zrak. ki se nahaja notri, povsem zamori in uspava. Iz vsega zgoraj napisanega je povsem jasno, kje v Zasavju se najbolj žurainzatolevsi vŽiv-žav. Naj vas malenkosti ne ustavijo. Pa še to. Ceste močno pijani, imate dolge lase in ste oblečeni v raztrgane kavbojke, vam vstopa ne morem garantirati. Boštjan Uran Gimnazijski Peter Klepec Predstavljali smo vam že mlade uspešne športnike z Ekonomske in Elektrotehnične šole, danes pa vam predstavljamo gimnazijca, kije prav tako znan po svojih športnih dosežkih. Njegovo ime je Sašo Miklavčič. Kadar ne trenira pon-do-kwan, včasih posluša glasbo, predvsem metal. Ali pa se ukvarja s svojim psom, nemškim ovčarjem Orfom. Obiskuje Gimnazijo Trbovljein je trenutno s svojimi 193 centimetri največji gimnazijec. Živi v Zagorju, starje 17 let. "Povedati" pa je treba tudi, daje preživel kar 7 let v Nemčiji, zato mu nemški jezik ne dela problemov. Nemščina je tako njegov najljubši predmet. Svoje najljubše jedi mi ni znal definirati: "Samo, da je veliko, pa je dobro!". Drugače pa so mu pri srcu (no, bolj pri želodcu) piščančki, ne kot domače živali, temveč kot hrana. Po horoskopu je devica, ali pa devičnik. S pon-do-kwanom je začel s sedmimi leti bolj za šalo kot zares. Redno je začel s treningi pred kakimi šestimi leti. Lansko leto je bil mladinski državni prvak. Zmagal je na turnirju Muenchen open '93, kjer je bila močna mednarodna konkurenca. Treninge, ki jih ima trikrat na teden, usklajuje s šolo. Poleg treningov v telovadnici obiskuje tudi fitness, za boljšo telesno pripravljenost pa tudi teče. Povedal je: "Glede na to, da treniram karate, sam nikoli ne iščem prepirov in pretepov!" Pravzaprav pa bi v Zasavju kar težko našli korenjaka, ki bi se bil pripravljen z njim spustiti v prepir ali celo pretep. P.Ž. CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA lekst z eno sWadbo ob delavnikih 1.800.00 tekst z eno skladio ob nedeljah . 2.500.00 tekst z dvema sklacbama ob delavnikih 3.200.00 tekst z dvema skladbama ob nedeljah 4.500.00 PRESNEMAVANJE: čestitke s tekstom in glasbo na kaseto 2.000,00 CENA ČESTITKE PO POSEBNI 2EUI, 50% VjSJAl :;: 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda :;::: : 1.400.00 70,00 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 600,00 30,00 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 8.000.00 200,00 5. OSMRTNICE 2.200.00 CENIK VELJA OD 1.3.1994 DALJE; PROMETNI DAVEK JE VRAČUNAN V CENO Naj nogometaš Zasavja Spet seje začel nogometni ples. Zasavc in Portess Trbovlje Se naprej izbirata naj nogometaSa Zasavja. V prvem pomladanskem kolu sta se pri Zagorjanih in Trboveljčanih (ti nogometaSi tekmujejo za nazij naj nogometaSa Zasavja) najbolj izkazala MojmirBrečko in Jani SotenSek. TretjeligaSi. ki tekmujejo v konkurenci za naj strelca, še niso pričeli s tekmovanjem. Ocene - 16. kolo: Zagorje: 5 Brečko, 3 Žibret, 1 Petrušic; Rudar: 5 SotenSek. 3 Haralovič, 1 TT Skupno: 37 Sotenšek, 35 Žibret, PetrtiSič. 17 Zaimovič. 13 Hole Borštnar. 11 Brečko. 10 Cirčar,^ >inj)r!všnar. 7 F. Kranjc. 6 Žlak. Jesih fcern. Hace, Kurež in Tomše, 4 Haralovič, 2 Buoj. Ranzinger in Mi Strelci (Z). S St^nSef^rl 5 Breznikar in in Florjane. 1 G. Agatič (SK) in Holešek ii^iisciswi tpr fhdniSič (Z), 6 Poglajen (L), (I’kÌ Žibret (Z). 3 Buovski (Z), B%i'^irlWl»fnŽlak(vsi RT). Kovač (SK). Kirbiš (I*Kem in Brečko (Z). Haralovič (RT). Martič (L). K^nnarkovič(SK), Plazar. Ribič, Lazar (PR); 1 Povšnar in Šink (Z), Rižner. A. Ranzinger in Čuk (RT) . Ocepek in Jarm (L). Hodak, Račič in Uranič (SK) . Molan in Trebše (PR). PORTESS d o o 61420 TRBOVUE Ulica 1. junija 4, tel.: fax. 26 702 1^ Nogomet Uspešno Zagorje - Slavija 3:1 (1:1) '/Mgorje, igrišče Zagorja, gledalcev 500, sodnik Gliha (Trebnje). Strelci: 0:1 Čerina (8), 1:1 Žibret (35-llm), 2:1 Brečko (59), 3:1 Petrušic (62). Zagorje: Ahlin. Kurež. F.Kranjc, Brečko, Buovski. Žibret, Kern, Razboršek. Holešek (Hadžič), Petrušic (J.Kranjc). Grčar. Slavija: Majdič. Škrabič. A.Hotič, Pust, Jovanovič, Stefanovič, Čerina, Hatič (Horvat), Šabotič, E.Hotič. Feigel. Zagorjani so v uvodni tekmi drugega dela prvenstva zasluženo premagali žilave Vevčane. Gostje so v prvih minutah celo poskrbeli za hladno prho, saj so po Strelu s 35 m celo povedli in nato rezultat držali vse do končnice prvega dela. Takrat je Pust na golovi črti žogo, ki bi po strelu Brečka zletela zletela v gol, zaustavil z roko in si prislužil rdeči karton. Žibret pa je bil z bele točke zanesljiv. V drugem delu so številčnejši Zagorjani popolnoma zagospodarili na igrišču in si z zadetkoma Brečka in Petrušiča, ki^sta bila dosežena po lepo izpeljanih akcijah, zagotovili prvi spomladanski par točk. S.F. Nasmihala se je zmaga Napredek - Rudar 2:2 (0:1) Domžale, igrišče v športnem parku, gledalcev 300, sodnik Mc Dotvell (Ljubljana). Strelci: 0:1 Haralovič (26), 0:2 Breznikar (63), 1:2 Lopatič (78), 2:2 Pipan (90). Napredek: Kerčmar, Kožar, Zavrl, Cvijanovič, Sl.Petkičič, Završan. Pipan, Ledenko (Batis), Sl.Petkičič, Hegler, Balut (Lopatič). Rudar: G.Ranzinger, Pe.Košak, A.Ranzinger, Florjane, Zaimovič, Kic, Breznikar. Sotenšek, Haralovič. Smajlovič. Herman (Izgoršek). Trboveljčani bi neodločen izid pred odhodom v Domžale seveda gladko sprejeli, toda glede na razvoj dogodkov so bili kljub pomembni točki nekoliko razočarani z razpletom. Zaigrali so namreč izredno dobro, pa čeprav so nastopili brez kapetana Rižncrja. ki ni imel opravljenega zdravniškega pregleda. Že tako mlado moštvo je bilo tako še bolj pomlajeno. Gostje so si že v prvem delu z zadetkom Haraloviča priborili prednost, zapavili še nekaj zrelih priložnosti, Zaimovič pa je zadel vratnico. V drugem delu je Breznikar svoje moštvo popeljal v vodstvo z 2:0 in kazalo je celo na popoln uspeh, a je prišlo do preobrata. Gostitelji so najprej po napaki trboveljske ožje obrambe znižali na 2:1. v zadnji minuti padosegli še izenačujoči zadetek. S.F. Rokomet V zadnji sekundi Goldstar - Fructal 23:22 (11:9) Litija, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Povalej (Ce) in Melanšek (Velenje). Goldstar: Krt, Andrejič 6, Maček 2, Špende 6. Kogovšek 3. Kolar. Sotenšek, Mandelj, Ulčar, Verbajs 5. Doblekar. Fructal: KovščaS. Boršo, Pajntar. Kurbanovič 5, Žvokelj, Cenčič, Leban 1. Turk, Vidmar, Kranjc 8. Černigoj, Deržek 2. Lilijani so se spel poigrali z živci svojih gledalcev saj so po vodstvu spetimi zadetki 10 minut pred koncem le s težavo ugnali goste, ki so izenačili minuto pred koncem srečanja. Žal jim za kaj več ni ostalo časa. saj je Andrejič s pravo bombo v zadnjih treh sekundah z več kot 10 metrov premagal sicer solidnega vratarja gostov. Sicer paje bila to ena slabših tekem v lej sezoni v litijski dvorani saj v prvem polčasu pri vodstvu domačih 6:4 nobena ekipa ni izkoristila kar9 napadov. V tem času je imel nekaj dobrih obramb tudi Doblekar. Nikakor ne moremo mimo mladinca Romana Verbajsa. ki je s črte dal pet zadetkov in prislužil še dve sedemmetrovke in je bil najboljši domači igralec ob Špendetu. S.K. Bleda predstava Ornikom Rudar Gorenje 15:19 (9:9) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 400, sodnika Kalin in Korič (oba Lj). Omnikom: Lipovšek, Šikovec, Medved4.S.Deržič 1, Podbregar, Vrbnjak 1. Kosec. I.Deržič 4, Senčar, Tržan, Senica, Voglar 5. Gorenje: Stropnik, Meolic 1. Krejan L Ocvirk 1, German 2, Plaskan 5, Khimtchenko 2, Ojstršek, Rozman3.Tomc 1 .Lapajne, Cvetko 3. Precej oslabljeni Trboveljčani (Vlašič je poškodovan, Kosec je nastopil z visoko temperaturo) so bili le prvi polčas enakovreden tekmec Požunovim fantom, ki so si zmago v Trbovljah zaslužili. Še najboljši mož v domači vrsti jebil vratarllroš Senica. V prvem delu so bile moči na terenu precej izenačene, v drugem pa so Velenjčani delali po sistemu vi enega - mi dva in tako iz minute v minuto povečevali svojo prednost. Omnikomo-vci so tako v zadnjih štirih kolih izgubili že tretjo tekmo, v naslednjem kolu tudi od gostovanja v Celju ne morejo pričakovati veliko. Še en poraz jih bo zagotovo potisnil globoko proti dnu lestvice. B.K. Uresničen načrt Zagorje- Radgona 24:21 (10:8) Litija, športna dvorana, gledalcev 20, sodnika A. in J.Vereš (oba Bakovci). Zagorje: Šuštar. R.Ule 1. Dečman 6. Žibret 4. A.Ule 9. Frelih 3. Kirn 1, Šikovec, T.Ule. Radgona: Miljevič, Žalodec 6, Rauš 5, Klun 3, Javernik. Terbuc 5, Bratkovič 2. Getov. Smolko,-Šec. Zagorjani so zzmago proti zadnjeu vrščeni ekipi dosegli tretjo spomladansko zmago in dokončno uresničili načrt. V so tekmo so imeli prednost, tako da zmaga ni bila vprašljiva, pa čeprav tudi ni bila dosežena tako gladko kot so morda igralci pričakovali. Gostje so jim bili namreč ves čas za petami. Vodstvo Zagorjanov z izjemo končnice tekme, ko so vodili s 23:19, ni bilo večje od treh zadetkov. Višjo razliko je v prvem delu onemogočil odlični Začetek sezone v Zagorju. 1 yy-'i / M gostujoči vratar Miljevič, toda v nadaljevanju so se Vrhovnikovi varovanci zbrali in povsem zasluženo zmagali. Omeniti Se velja, da sta bila v 50. minuti domačin Kirn in Radgončan Javcrnik zaradi medsebojnega obračunavanja kaznovana z v rokometu najstrožjo kaznijo - izkjučitvijo do konca, tako da sta obe moštvi v zaključku tekme igrali le s po petimi igralci v polju. S.F. Nešportna publika Kadcčcpapir - Sevnica 16:23 (7:10) Radeče, športnadvorana, gledalcev 400, sodnika Krstič in Ljubič (Kozina). Kadcčcpapir: Skušek. Belak 1. Potočnik 2, Mervič 2, Rizmal 2, Rus, Zahrastnik 4, D.Kolander 5, Mlakar, Strnad, Sotlar. Mitič. Sevnica: Marcola. Sedej. Rak. Šunta 2, Kantah 4, Plazar, Gabrič. Jug 3, Vešligaj 4, Godec, Lukše 7, Simončič 3. Radeška ekipa je tokrat razočarala pred domačim občinstvom, saj so bili Sevničani vso tekmo boljši nasprotnik. Po izenačenem prvem polčasu so v drugem polčasu gostje prikazali lepo igro. radeška obramba pa je popolnoma zatajila. Pri domačih je bil najboljši Kolander pri gostih pa seje razigral Lukse. Sodnika sta imela težko delo. saj je bila igra vseskozi groba. Publika je navijala zelo nekorektno, na igrišče pa je padlo tudi več pločevink, plastična kanta in lesene palčke. F.K. Boleč poraz Dol TKI Hrastnik - Polet 22:23 (10:10) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika NojiČ(Ptuj) in Glažar (Maribor). Dol TKI: Šantej.Raušl 4, Špajzer 3, Fajdiga 3. Krajnc 1, Fabjan 1, Plevnik, Moljk 6, Oblak. Lipovšek 2, Vidmar 2, Šlrbucelj. Polet: Kuhar, Murgelj 1, Šeško 5, Kovačič 4, Fefer, Osterc. Lonjščak, Čemela 1. Merica, Horvat 7, Slamar, Ferbežar 5. Gostitelji so z bledo in povsem nemotivirano igro pripraviti še eno grenko razočaranje svojim zvestim navijačem. Po vodstvu gostov z 2:0 so se gostitelji zbrali in v pičlih 8 minutah spremenili rezultat sebi v prid na 5:2. Ko je kazalo, da bosta točki tokrat vendarle ostali doma, so Dolani nenadoma popustili, tako da so gostje do odmora njihovo prednost povsem izničili. Še slabši je bil drugi del igre, ko domačih kratko in malo ni bilo za prepoznati. Borbeni gostje so pravočasno zaslutili prilo- ry ■ ■ ...... Naj košarkar Zasavja Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. V preteklem kolu se je pri Litijanih najbolj izkazal Lojze Šiško, pri Zagorjanih pa Boris Koren. Ocene Litija (25. kolo): 5 Šiško, 3 Bošnjak, 1 Polanec; Zagorje (24. kolo): 5 Koren, 3 Kofol, 1 Murn. Skupno:81 Šiško,62Bassin,41 Koren. 39 Bošnjak, 30 Kofol, 26 Deležan in Peterlin, 23 Košnik, 17 Jocovič in Čop. 16 Omahne. 15 Turbič, 10 Merčon, 9 Polanec,6 Murn,5Soršak,4Krofl,2Pavliha, 1 Mirtič, Kovač in Kranjc. Strelci: 489 Hassin, 442 Bošnjak, 282 Deležan, 270 Peterlin, 265 Polanec, 260Turbič, 255 Koren, 223 Jocovič, 208 Šiško, 165 Čop, 157 Omahne, 134 Kofol, 101 Košnik. 95 Merčon, itn. TENIS V DVORANI v Litiji Telefon: 061/883-817 v Naj rokometaš Zasavja Zasavc in Crema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V preteklem kolu sta se najbolj izkazala Roman Verbajs in Uroš Senica (drugič zapored). Ocene: Goldstar (18. kolo): 5 Verbajs. 3 Spende. 1 Andrejič. Omnikom (18. kolo): 5 Senica. 3 I. Deržič, 1 S. Deržič. Skupno - ocene: 45 Andrejič, 41 Maček, 29 Voglar, 28 Medved, 26 Doblekar, 24 Kosec. 23 Lipovšek, 18 Senica, 17 Senčar, 15 Spende. 13 1. Deržič. 12 Ulčar, Kolar in S.Deržič, 7 Kos, 5 Krt in Verbajs, 3 Jug, Peternel in Mašič, 1 Špelič in Kogovšek. Strelci: 102 Medved (OR), 94 Andrejič (GL), 88 Maček (GL), 86 Moljk (TKI), 83 Žibret (Z), 80 Voglar (OR), 72 Zahrastnik (RP), 66 A. Ule (Z), 63 Kosec (OR),58T. Kolander (RP), 56 D. Kolander, 53 Šeško (TKI), 50 Spende (GL). 49 Kirn (Z) in Lipovšek (TKI), 47 Fajdiga (TKI). 46 R. Ule (Z). 43 I. Deržič (OR), 40 Kolar (GL) in Potočnik (RP), 39 Špajzer (TKI), 37 Senčar (OR), Dečman (Z) in Krajnc (TKI) itn. .A*. d.o.o. è ftL j Zagorje EitnesCenter FTIUESS, SAVNA, MASAŽA, MASAŽA PROTI CELULITU, AEROBIKA, BIO BAR J/ David - prvak Štajerske Karate klub Maribor jeorganizi ral tretje odprto prvenstvo Štajerske v karateju. Nastopilo je 147 tekmovalk in tekmovalcev iz 25 slovenskih karateklubov. Pomerili so se v vseh starostnih kategorijah, mlajši v izvajanju kat, starejši pa v športnih borbah. Na tekmovanju so se dobro odrezali tudi karateisti trboveljskega KK Tika. V katah je pri mlajših dečkih Jernej Simerl zasedel 6. mesto. V kategoriji mlajših deklic je Katja Zore osvojila odlično drugo mesto, pri starejših dečkih paMiha Kovačič tretje, ki ga je vse do finala zanesljivo držal tudi Peter Zore, ki se je na koncu moral zadovoljiti z nehva- ležnim četrtim mestom. V kategoriji starejših deklic je Ida Dedič delila prvo mesto, po izvajanju dodatne kale pa je morala prepustiti prvo mesto Petrpvčanki Asji Pešec. V katah je nastopil tudi Franci Ceferin. V športnih borbah je Ida Dedič vse dvoboje do finala prepričljivo odločila v svojo korist. Tam se je srečala z državno prvakinjo in reprezentantko. Ljubljančanko Polono Vilar, ki je z izkušenostjo zbrala dovolj točk za zmago. V tej kategoriji je nastopila tudi Senada Kamerič. V kategoriji članov, kjer je nastopilo 37 tekmovalcev, so bile prikazane kvalitetne borbe. Borut Markošck in Damir Vučilovski sta svoji borbi izgubila in tekmovanje se je zanju končalo. V kategoriji mladincev do 21 let so imeli Trboveljčani dva predstavnika. David Kranjc je že v prvem kolu v najkrajši borbi na turnirju, ki ni trajala več kot pol minute in je navdušila vse prisotne, pokazal, da zanj vse drugo kot zmaga ne pride v poštev. Tudi Rok Vodišek je v prvem kolu prepričljivo premagal svojega nasprotnika, že v drugem kolu pa sta se srečala med seboj. V polfinalu so se srečali štirje reprezentanti, ki so se pred kratkim skupno borili za medaljo za EP v Španiji. David je vse prepričljivo premagal in zmagal. Trboveljčani so pod vodstvom trenerja Bogdana Simerla že dingo leto zapored postali najuspešnejša ekipa na tekmovanju s petimi osvojenimi medaljami. Franjo Glavica Trening s podprvakom sveta Trboveljski karateisti bodo težko presedli lanskoletne uspehe. Toda kljub težavam z denarjem, je vodstvu te)>a uspešnega kluba to edini eilj. Generaeija, ki sojo Borut Markošek, Bogdan Simerl in predsednik KK Tika TrbovljeFranjoGlaviea vzgojili v preteklih skoraj osmih letih, mora obrestovati svoj in trud trenerjev. Da bi mladi karateisti dobili čimveč izkušenj, so povabili na priprave trenerja karate kluba Samobor iz Hrvaške Gorana Romiéa. Med intenzivnimi pripravami, ki so bile zadnjo soboto in nedeljo, smo izkoristili za pogovor z Romičem, viceprvakom sveta izleta 1990 iz Mehike. Kako to, da ste se odločili pomagati trboveljskim karateistom? Predvsem zaradi prijateljevanja s trenerjem Borutom Markoš-kom, s katerim sva bila nekaj časa uspešna klubska kolega. Pa tudi zato, ker želim svoje dolgoletne izkušnje prenesti na vse mlade tekmovalce, ki so z voljo zvesti karateju. Še več. želim si, da bi se naše sodelovanje nadaljevalo, da bi določene izkušnje trboveljski karateisti dobili tudi z obiski v Samoboru. Kakšna je razlika v karateju med Trbovelj-čani in generacijo, ki jo vzgajate v Samoboru? Premalo še poznam vaš karate in vaše Vč tekmovalce. Če ocenim karate na Hrvaškem, je to obdobje zamenjave generacij. Tiste uspešne, ki je svoje preživela, prihaja mlada, ki ji manjkaizkušenj. Slovenija je nedvomno v zadnjih dveh letih dosegla ogromen napredek v karateju. Slovenija ima dober potencial, za katerega verjamem, da bo v določenem času segel ne samo v evropski, celo v svetovni vrh. Kje so tiste izkušnje, ki jih lahko podajate mladim, predvsem v teh dveh dneh trboveljskim karateistom? V karateju sem 14 let. Deset let se že borim. Od leta 1985 sem član reprezentance, takrat še bivše Jugoslavije. Nekaj sto borb imam za seboj, zlomljeno vilico in še kakšno poškodbo. Učil in naučil sem se vsega v porazih. Izkušnje, pridobljene z bolečino ali napako, rad prenašam mladim. V teh dveh dneh ho potrebno delati na popravkih malenkostnih napak v tehniki, čimveč pa bomo skušali narediti na učenju različnih borbenih kombinacij. Jc pred vsako borbo karateistov prisoten strah i n če j e, kak o ga p remagati ? Strahu ni. Če gre nekdo v borbo, ima kvečjemu tremo. Vsi jo imamo, vsak dan, v vsakdanjih stvareh. Ko pa si v ringu, si prepuščen sam sebi. Ko si v ringu, ne smeš popustili niti sekundo. V saka sekunda, tudi zadnja, je lahko usodna. Kakšnoje splošno stanje trboveljskih mladih tekmovalcev? To so nedvomno veliki potenciali. So pa v dobi, ko se začne resno delo. Do tega trenutka so se gradili in zgradili osnovo. Od tu naprej se bodo kalili in izpopolnjevali le z izkušnjami. Čimveč borb potrebujejo, čimveč tekmovanj, čimveč izkušenj, ne le doma, tudi v svetu. Medtem ko boksarji dozorijo po 30. letu starosti in so takrat šele v vrhuncu svoje forme, je meja pri karateistih nižja. Najboljše rezultate dosegajo karateisti med 20. in 30. letom starosti. Kdaj jc karateist v vrhu svojih zmožnosti? Takrat, ko je maksimalno izostril svojo tehniko, tako kot na primer smučar, ko spozna, da ne gre riniti z glavo skozi zid. ko ima v svoji glavi pravo mero agresivnosti in veliko večjo mero miru in trdnega, nepremakljivega značaja. Takrat, ko čuti željo po borbi v športnem duhu. Kaj pa vi, 28 let imate - od tega 10 let borb v ringu. Boste še ostali v ringu? Ja. Bom poskusil še letos. Nekaj težav smo imeli hrvaški karateisti že zaradi vojne na Hrvaškem, sam sem imel nekaj osebnih problemov, tako da ne vem, kje sem ta trenutek. Kljub težavam sem nesrečno izgubil dve medalji na evropskem prvenstvu v borbi za tretje mesto. Če bo šlo in upam, da bo, bom aktiven še dve leti. Sicer pa sem tik pred diplomo na fakulteti za telesno vzgojo. Bogdan Barovič — -------------J žnost in iz minute v minuto večali svojo prednost, ki je znašala v 52. minuti celih 5 golov (17:22). V finišu so gostitelji sicer uspeli rezultat znižati, za kaj več pa ob prikazani igri niso bili sposobni. Po nepričakovanem porazu, ki je gostitelje pripeljal v nevarne vode izpada, je nekaj prav gotovo jasno. Ekipa, ki je že kazala določene kvalitetne premike, je povsem neuigrana in psihično slabo pripravljena. Igralci nimajo zaupanja v lastne sposobnosti, trenerja, ki bi jih v to prepričal, pa tudi ne. Do konca so še štirje krogi, v katerih bodo Dolani morali poiskali vsaj 2, če ne celo 4 rešilne točke. J.P. Košarka Poraz v play offu Litija - Kraški zidar 84:86 (38:46) Lilija, športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Jeršan (Lj) in Majce (Kr). Litija: Peterlin 17. Polanec 18, Bošnjak 20, Deležan 17, Šiško 12. Kraški Zidar: Pakiž 16, Daughrty 29, Mihelj 2, Strnad 15,Kralj ll,Muha4, Anderson 9. Lilijani so zapravili prednost ene tekme več doma, saj so v soboto nesrečno izgubili v zadnjih trenutkih tekme. Tudi zaradi premajhne izbire dovolj kvalitetnih igralcev, kar se je poznalo potem, ko sta Šiško 9 minut pred koncem in malp kasneje še Polanec zaradi petih osebnih napak zapustila igrišče. Domači so tekmo pred rekordnim številom gledalcev v letošnji sezoni začeli slabo, izgubili polčas, šele v 27. minuti tekme prvič povedli in razliko povišali do 10 točk. Po petih osebnih napakah že omenjenih igralcev se je prednost pričela topiti. 20 sekund pred koncem je Daughrty zadel trojko in postavil končni rezultat. Domači so imeli priložnost še v dveh napadih, vendar jim ni uspelo spremeniti rezultata. S.K. Visok poraz MIK Prebold - Zagorje 98:65 (41:31) Prebold, dvorana OŠ, gledalcev 70, sodnika Kremec (KR) in Paš (LJ). Prebold: Širše 23, Črnila 10, Strah. Vasiljevič 10, Čvar 6, Črnila D. 2, Benčan 12, Podgornik 2, Štahl 38, Tavčar 2, Verk 3. Zagorje: Mum 11, Bassin 15, Leskovšek, Turbič 8, Poznič 1. Mlakar. Kofol 13, Koren 17, Čop. Zagorska ekipa ja odšla v Prebold brez izkušenih Omahneta in Krofla, vendar bi morali vseeno zmagati. Od prve minute dalje so igrali v podrejenem položaju, nekajkrat so poskušali to preobrniti v svojo korist, vendar so bili proti razigranima Štahlu in Siršetu brez moči. Domači so v vsakem napadu dosegli koš, Zagorjani pa so bili popolnoma brez idej. Vsak je poskušal z metom na koš kar najhitreje zaključiti napad, žal pa žoga ni hotela skozi obroč. Za nameček so klonili tudi pri napakah sodnikov in katastrofalna igra je dala slab rezultat. Vsekakor mladinska ekipa poleg svojega odličnega znanja in atraktivnosti v igri potrebuje še izkušenega igralca, da bodo svojo razigranost in energijo kronali z zmago. D.G. Kealianie Za konec dve zmagi Dadas Rudar - Fužinar 6:2 (5308:5093) Gantar - Strašek 920:867. Burja - Borovnik 885:807, Novak + Cene - Lasnik 847:883, Goljuf - Golob 877:814, Mažgon + Golič-Belaj 849:892, Stoklas -Mlakar 930:830. V zadnjem kolu so Trboveljčani z zelo dobro igro visoko premagali goste iz Raven na Koroškem. Skoraj vsi domači kegljači so zaigrali dobro, še posebej pa Stoklas in Gantar, ki sta se še enkrat več vpisala v "klub 900". S.F. Rudar - Fužinar 7:1 (2438:2269) Tušek - Merkač 403:386, Lopan - Prinčič 391:404, Hočevar - Lešnik 421:377. Sobočan - Cigler 405:395, Burja - Kodrun 404:335. Podlesnik - Harnold 414:372. Tudi ženski dvoboj med Trboveljčankami in Ravenčankami je gladko pripadel domači vrsli. Najboljši posameznici sta bili Ivi Hočevar in Nina Podlesnik, pri Korošicah pa jc le Medika Prinčič znišila več kot 400 kegljev. To pa je bilo dovolj le za častno točko ekipe, ki se je morala posloviti od prve lige. S.F. Hrastničani v drugo ligo EHO Hrastnik - Rudar B Trbovlje 6:2 (49()S:4S36) Tomše - Kos 1:0 (846:824), Rihter - Vrabič 0:1 (825:808), Z. Drame -Umek 1:0 (815:782). Jazbinšek - Lebeničnik 1:0 (820:808), Šeško - Izgoršek 1:0 (829:761), J. Drame + Nijatovič - Prelogar 0:1 (773:812). Rudnik Hrastnik -Krilato kolo Maribor 8:0 (4896:4025) Mustafič 865, Duh L. 835. Laznik 820. Klančišar 822. Tunšek 807. Medvešek (Duh B.) 747. Končni vrstni red: l.EHO Hrastnik 26. 2. Rudar B Trbovlje 22, 3. Elektrarna Dravograd 22.4. Krilato kolo Maribor 18.5. Šoštanj 16.6. Rudnikhrastnik 12,7. Korota Prevalje 12.8. MTT Maribor 10. 9. Nafta Lendava 6t. J.P. Smučanje Zupan znova uspešen Trbovlje - Trboveljski alpski smučar Uroš Zupan je bil po odličnih nastopih na Trofeju Toppolino in Pokalu Loke minuli vikend znova uspešen. Na državnem prvenstvu mlajših deklic in dečkov na Rogli je tako v slalomu kot veleslalomu osvojil naslov državnega prvaka. Zupan, ki letos tekmuje za celjski Unior, je tako še enkrat več dokazal, da med smučarji, rojenimi leta 1981, nima pravega tekmeca. V sobotnem veleslalomu je zmagal s prednostjo osmih desetink sekunde (v eni vožnji), v dveh tekih slaloma pa je drugouvrščenega tekmovalca premagal kar za dve sekundi. Prvenstva sta se udeleželi ludi Senta Hribar in Tina Štrumdj. Hribarjeva, ki je letos tudi članica Uniorja, je bila deseta v slalomu in dvajseta v veleslalomu, •medtem ko je predstavnica S D Trbovlje Tina Štrumelj osvojila petnajsto mesto v veleslalomu, v slalomu pa je odstopila. Na državnem prvenstvu je nastopilo 80 mlajših dečkov in 60 mlajših deklic. Plavanje Trboveljčani šesti V bazenu trboveljske Cementarne je bil pretekli vikend prvi del državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice. Tekmovanje je bilo v znamenju Jerneja Burkeljce (LL) in Tanje Kumpej (PR), ki sta v petih nastopih le po eno prvo mesto odstopila drugim. Pri fantih je zmagal še Uroš Tomšič (LL) in Trboveljčanka Tamara Bočko. ki je poleg zmage na 50 prosto osvojila še 4. mesto na 100 mešano in 10. na 50 prsno. Med prve tri sta se uvrstila še Jelena Lušič (3. na 50 prosto) in Jure Bola (2. na 100 hrbtno in 3. na 100 mešano). Tekmovanje se bo nadaljevalo v soboto, 12. marca prav tako v trboveljskem bazenu, domači plavalci pričakujejo še boljše uvrstitve, znan pa bo tudi nov ekipni državni prvak v tej starostni kategoriji. B.K. Karate Troboj karateistov V okviru priprav na novo tekmovalno sezono so tekmovalci TIKE Trbovlje povabili v goste kluba iz Žalca in Brežic. Kluba sta prišla na tekmovanje pretežno s tekmovalci, ki so člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije. Od domačih tekmovalcev so dobro formo prikazali David Kranjc, Ncčko Hozanovič in Ida Dedič,ki so vse borbe odločili v svojo korist. V katah je zmagal Borut Markošek. drugo mesto je osvojila Ida Dedič, tretji pa je bil Ncčko Hozanovič. F.G. Alpinistične novice Član AO PD Trbovlje Bojan Pajk je te dni plezal na Jezerskem. Preplezal je ledeni Sinji slap s težavnostno stopnjo IV. naklonom 85/30-75°. dolžine 150 m. Dušan Košir je skupaj s plezalnim kolegom Silvom Maurijcm iz Idrije plezal v Zadnji Trenti. Preplezala sta ledeni Zapotoški slap, z oceno V, naklonom 90/70-85°4n dolžino 180 m. Še isti dan sta oba plezalca preplezala v isti dolini ledeni Levi slap, z oceno V, naklonom 90/70-85° in dolžino 150 m. Razmere so bile glede na letni čas in vreme, razmeroma dobre. Član AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič je skupaj z Bojanom Turšičem iz Ljubljane in Matjažem Čukom iz Kranja plezal v južnem pobočju Viševnika, 2050 m. Preplezali so osrednjo grapo z oceno III + z naklonom 30-45°, ter dolžine 400 m. KOŠARKA Člani: Hrastnik - Ptuj 95:58 (58:24). Ipoz Rudar - ŽKK Leljak Maribor 75:66. (40:38). Kungota-Harstnik64:72 (24:28),Ptuj- Ipoz72:60 (34:28). St. dečki: Domžale -Litija 53:54 (29:21). Litija - Domžale 37:46 (17:27). Litija - Idrija 62:51 (28:24), Litija -Šiška 70:51 (32:22). St.deklice: Hrastnik -Kočevje 67:14 (41:7). Hrastnik - Ljubljana Ježica 47:33 (20:15) Pioniski festival ml.dečki: Zagorje -Hrastnik 36:33 PLAVANJE Državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice - Trbovlje: - ml.dečki: 50 prsno: 1 .Tomšič (LL). 4. Beši-revič. 6.Bola, 19.Krofi (vsiDRT): 100 hrbtno: L Burkeljca (LL), 2.Bola. lO.Požun, 11. Krofi: 100 mešano: 1. Burkeljca (LL), 3. Bola. 5. Beši-revič, 14. Krofi (DRT); 50 prosto: 1.Burkeljca (LL), 6. Bola. 9. Beširevič. 23. Krofi (vsi DRT); 100 Prsno: L Burkeljca (LL). 6. Beširevič. 12. Kroll, 15. Požun (vsi DRT); 4x50 prosto: L Ilirija. 5. Dadas Rudar: 4x50 delfin: 1. Ljubljana. 2. Dadas Rudar. -ml. deklice: 50 prsno: LKumprej (FR), 10. Bočko, 17. Lušič 20. Dornik (vse DRT): 100 hrbtno: 1. Kumprej (ER), 4. Lušič, 5. Bočko. 23 Dornik (vse DRT): 100 mešano: 1. Kumprej (ER). 4. Bočko, 6. Lušič (DRT): 50 prosto: 1 .Bočko, 3. Lušič, 2 L Dornik (vse DRI'): 100 prsno: l.Krumpej (ER), 17. Lušič. 18. Bočko, 23. Dornik (vse DRT): 4x50 prosto: 1. Olimpija. 7. Dadas Rudar. SMUČANJE Državno prvenstvo za cicibane in cicibanke - veleslalom: cicibani: 5. Nejc Potrpin (Kum), 9. Marko Šumer(Zagorje), 37. Primož Bebar (Kum), 65. Andrej Šumcr;-cicibanke: 32. Maja Renko (Zagorje). TENIS Ženski turnir Zas Tena: 1 .Urška Podrenik. 2. Marija Sešlar (obe Izlake). 3. Katja Lukšič (Trbovlje). STRELJANJE Zasavska liga - mlajši mladinci: Ekipno: 1. SD Ernest Draksler 18. 2. SD Kisovec 12, 3. SD Steklar 10,4. SD Rudnik 8.5. S D A. Hohkraul 8. 6. SD S IT 4t. Posamezno: 1. Jeran (ED Dol), 2. Zibelnik (Kisovec), 3. Lisec (Rudnik). 4. Režun (Kisovec). 5. Gričar (S IT). Mlajše mladinke: 1. Ševerdija (STE). 2. Cenlrih (AH). 3. Harčič (AH). Zasavska "Zlata puščica": mlajši mladinci: 1. Martina Ševerdija (STE) 278.2. Mario Jeran (ED Dol) 263. 3. Janez Gričar (STE) 256. 4. Goran Povše (ED Dol) 253, 5. Igor Zibelnik (Kisovec) 253 krogov. ŠAH Zasavsko šahovsko prvenstvo: Kranjc st. -Zalokar 0:1. Bajda-Tomažin 1:0. Kotar - Ivšek remi. Kotnik - Skobe 0:1, Kranjc ml. - D. Anžur 1:0, Hajrudin-ZdolcO:!, Kuzmič- Novak remi, Goršek - Bajraktarevič 1:0, Zaletel - Osmanovič 0:1, R. Anžur - DušakO:!. Vrstni red po II. kolu: L Zalokar 3, 2. Bajda 3, 3. Skobe 2.5t. Hitropotezni turnir A skupine: 1. Zalokar 12, 2. Bajda 10.5. 3. Kolnik 10.5. 4. Kranjc 9.5. 5. Kuzmič 8.5.6. Skobe 8.5, 7. Gala 7.5.8. Kolar 6.5t. Hitropotezni turnir za marec - Zagorje: L Hribovšek 12,5:2. Pavlin 9,5: 3. Krajnc 0,9: 4. Bajraktarevič 8,5; 5. Anžur S. 7.5: 6. Novak (Trb) 7:7. Gračner 6,5; 8. Grčar 5,5 itd. T.L. Po besedah Marka Orožna - svetovalca načelnika za notranje zadeve pri MNZ - UNZ Ljubljana je trenutno stanje v revirjih na področju varnosti težko in nič kaj rožnato. Čeprav je število prekrškov na nekaterih področjih manjše kot preteklo leto, pa zaskrbljuje vse več nasilnih dejanj. In pa porast kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki. Lani se je v Zasavju spet močno povečalo število samomorov, pa tudi sodobna kuga vse bolj zasvaja Zasavje - mamila bodo očitno v Zasavju vse večji sovražnik Zasavcev. Krivec alkohol Pri kršitvah javnega reda in miru je bilo v preteklem letu glede na leto poprej (skoraj 2000 prekrškov) za 15,6 odstotkov manj (1728) prekrškov. Zoper prekršitelje je bilo danih 1147 prijav sodniku za prekrške. Število kršiteljev je bilo 1480 (1270 v letu 1992), kar je 16 odstotkov več. Zakršitve je značilno, daje v prvi vrsti vzrok alkohol (52%), sledijo prepiri, vpitje (ropot), pretepanje in končno omalovaževanje uradne osebe. Med kršitelji je po starosti največ moških nad 30 let, v porastu je tudi nasilje mladoletnih oseb (z nasiljem in kršitvami povratnikov). Največ kršitev je bilo v nočnem času med 21. in 3.uro zjutraj (preko 50 %), ob četrtkih, petkih in sobotah. Kraji kršitev so bili gostinski objekti, sledijo ceste, trgi (javne površine), narašča tudi število kršitev v bivalnih prostorih. Množičnih kršitev ni bilo, saj jih kar 80 % storijo posamezniki, ostalih 20 % pa po dve ali več oseb. Občutna je tudi vse večja drznost pri vseh vrstah povratnikov. Na prvem mestu so po statusu zaposleni (54 %), nezaposlenih je 46 to število je v porastu. Z izjemo občine Hrastnik, kjer je porast kršitev glede na leto 1992 višja kar za 36,4%, je v Trbovljah in Zagorju v povprečju porast ostalih UNZ v Sloveniji (19,6 %). Razlog je potrebno iskati tudi v tem, daje do pred kratkim bila v Hrastniku skoraj 100 % zaposlenost. Opazna je tudi rast prekrškov z elementi nasilja in drznega vedenja. Tu gre predvsem za nasilnost, izzvi vanje, fizične in psihične pritiske. Vse več je uporabljeno orodje (verige, bokserji, palice) v rokah mladostnikovinmladoletnihoseb,najvcč vHrastniku.nato vZagorju in Trbovljah. Vse bolj se kažejo napetost in ogroženost (rivalstvo na športnih prireditvah). Manj tatvin Število kaznivih dejanj v zvezi s premoženjem upada. Največji upadje pri velikih tatvinah (iz 154vletu 1992 na 139 v hmskem letu). Odvzemov motornih vozil je bilo 34. Zmanjšano je tudi število goljufij (iz 64 na 27). Prevladujejo splošna kazniva dejanja, ki jih je bilo v lanskem letu 891 (v letu poprej 1151). Tudi gospodttrskega kriminala je bilo manj. Sem sodijo odtujitev družbenega denarja, poneverba uradnih listin, namišjene nabave materiala by pass firm v ljubljanskih in ostalih firmah. Več nasilja Povečalo seje število kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki (za 45 %), zmanjšalo pa seje število kaznivih dejanj pri otrocih (iz 107 na 65). Pri tem je potrebno poudariti, da so pogostejša kazniva dejanja mladoletnih skupin. Medtem ko klasični kriminal upada, je vse več dejanj z elementi nasilja, kar vzbuja veliko odmevnost in vse večjo zaskrbljenost med ljudmi. Največ kriminalnih dejanj je bilo v Zagorju (26 v letu 1993 in leto poprej 18), v Trbovljah (25 v letu 1993 in 19 v letu 1992) in Hrastniku (22 v letu 1993). Prometne nesreče Prometnih nezgod je bilo v lanskem letu za 84 % več kot leto prej (lani 81, leto prej 44). V nesrečah so tri osebe izgubile življenje, več je bilo nesreč s hujšimi poškodbami (41 v letu 1993 in 30 v letu 1992) in z lažjimi poškodbami. Kar za 28 % je bilo več nesreč, kjer so lastniki utrpeli materialno škodo (505 v letu 1992 in 650 v lanskem letu). Glavni vzroki prometnih nezgod so bili neprimerna hitrost, neprilagojena vožnja razmeram na cesti, nepravilno prehitevanje, nepravilna smer vožnje in seveda alkohol. Pri kršitvah cestno prometnih predpisov je bilo podanih za 15 % več predlogov sodniku za prekrške (2989 v letu 1992 in 3445 v lanskem letu). Odvzetih je bilo 191 vozniških dovoljenj. Razlogi so pretežno tehnično brezhibna vozila in alkohol. Skupnoje bilo izdanih manj mandatnih kazni in več plačilnih nalogov. Razlog je mogoče v tem, da ljudje nimajo pri sebi denarja in da se izterjava vleče. V lanskem letu je bilo 37 požarov, kjer je bilo za približno 14 milijonov tolarjev škode. Največje bilo travniških požarov. Nesreč pri delu je bilo v lanskem letu več kot leto prej. Samomori Žalostni in še posebej zaskrbljujoči so podatki, ki govorijo o samomorih, kjer smo v Zasavju na vrhu slovenske in evropske lestvice. Teh je bilo v preteklem letu 29, leto poprej pa 19. Največ samomorov je bilo v Trbovljah - 20, v letu 1992 "le" sedem. Poizkusov samomorov je bilo 10 (dva manj kot leto prej). Največ samomorov je med starejšimi ljudmi, pri katerih so vzroki razne bolezni, pri osebah med 30 in 50 so krive največkrat težke socialne razmere in alkohol, pri mladostnikih pa neurejene razmere v družini in učni uspeh. Mamila Mamila so se v Zasavju kar precej razpasla, saj so podali kar 7 kazenskih ovadb. Očitneje, da se povečuje mladoletniško uživanje, posedovanje in prodajanje mamil. Policija je pri obhodih in akcijah zaplenila tudi 206 sadik indijske konoplje. Vse večje tudi ljudi, ki nastopajo kot posredniki ali kurirji v povezavi s prodajalci iz večjih mest. Rudi Špan m Smrt spet kosi po zasavskih cestah Promet Hrastnik - 28. februarja ob 12.00 uri je M.L. iz Hrastnika na parkirišču z zastavo 101 poškodovala parkiranega golfa in se odpeljala naprej. S.R.jojeprijavil policiji in zagovarjala se bo pri sodniku za prekrške. Hrastnik - 28. februarja ob 13.00 uri je Z.F. s tovornim vozilom izsilil prednost, kije določena s prometnim znakom na cesti Dol -Hrastnik pod skalco in trčil v nasproti vozeče osebno vozilo, ki ga je upravljal K.D. iz Ljubljane. Hrastnik - 28. februarja ob 15.15 uri je D.J. iz Laškega z golfom vozila z Dola proti Hrastniku in pri Riklovem mostu izsilila prednost vozniku stoenke D.R. iz Hrastnika. Na vozilih je nastala materialna škoda. Hrastnik - 28. februarja ob 15.55 uri je Š. V. vozila z daihatsujem od železniške postaje proti centru. Pri steklarni je za njo pripeljal s kolesomzmotorjem I.M. iz Hrastnika in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del vozila. Nastala je manjša materialna škoda. Trbovlje - 2. marca ob 13.40 uri je na Vodenski cesti mladoletnik vozil osebno vozilo brez dovoljenja in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo, ki gaje J.L. vozil pred njim. Nastala je le materialna škoda. Litija - 5. marca se je v Maljaku zgodila prometna nezgoda, v kateri je umrla petnajstletna Litijanka. K.M. je bila sopotnica na neregistriranem motornem kolesu MZ, katerega je s preveliko hitrostjo vozil iz Litije proti Zagorju G.I. iz Litije. V Maljaku ga je začelo zanašati in trčil je v obcestni betonski zid. Sopotnica seje hudo ranila in umrla med prevozom v litijski zdravstveni dom, voznik pa je dobil lažje telesne poškodbe. Podkum - 5. marca ob 7.25 uri je voznik kombija S.F. zaradi neprimerne hitrosti pri srečevanju oplazil juga, ki ga je nasproti pripeljal K.S. Nastala je manjša materialna škoda. Trbovlje - 5. marca ob 13.30 uri je voznik A.Č. na avtobusni postaji pri TET obračal vozilo in pri tem zaprl pot vozniku M. A., kije pripeljal po magistralni cesti. Materialna škoda je velika, vozili sta uničeni. Kradejo kot srake Trbovlje - Policijska patrolaje 1. marca ob 3.40 uri zalotila A.B., ki je pri gostinskem •okalu Oskar kradel zabojnike s steklenicami. Predmete so vrnili lastniku in storilca prijavili. Zagorje - Neznanec je 1. marca iz hiše Na Polju 21 sunil oddajnik s satelitske antene. Le kaj mu bo brez parabole? Hrastnik - Neznanec je 1. marca vlomil v klet in lastnici Z.M. ukradel ozinmico, nekaj premoga in druge predmete. Policisti zbirajo obvestila za storilcem, nas pa zanima, kaj mu bo ozimnica, saj je zime že konec, pa tudi hladno ni več. Litija - Neznanec je v noči na 4. marec iz vozila, parkiranega na Rozmanovem trgu, sunil avtoradio. V vozilo je vlomil skozi levo prednje okence. Ljubitelja glasbe še iščejo. Litija - Neznanci so nadaljevali svoje delo na parkirišču pred litijsko Predilnico, kjer so iz fička odnesli snežne verige, rezervno kolo in 10 litrov bencina. Lastnica B.M. je tatvino opazila šele po prihodu domov. Za zlikovci še poizvedujejo. Pobegli mladoletnici Litija - 6. marca sta se na policijsko postajo zglasila zaskrbljena starša C.A. in C.E. iz Sevnice. Iskala sta namreč svojo pobeglo hči C.L. in njeno prijateljico K.N. Dekleti so prijeli v Izoli, od koder ju je delavec socialne službe peljal domov. Med postankom v Litiji sta zopet pobegnili. Svoji torbi sta pustili kar pred vrtcem v Šmartnem in odšli v neznano. Ob 20. uri sta dekleti sami prišli na policijsko postajo in povedali, da bosta šli domov. Akcija v smučarski koči Kisovec - Zagorske policiste so 5. marca ob 01.00 uri obvestili, da so pobeglega gojenca prevzgojnega doma v Radečah S.M. opazili v smučarski koči v Kisovcu. Patrolaje pri kontroli lokala preprečevala pretep med S.E. in K.M. pri tem pa je policistu izpadla pištola. To je opazil pri izhodu, vendar pištole niso več našli. Med tem so prijeli tudi iskanega S.M., ki seje upiral in močno poškodoval vrata intervencijskega vozila. Policisti so po dveh dneh intenzivnega iskanja in zbiranja podatkov izgubljeno pištolo zasegli D.E. iz Zagorja. Za to dejanje so vedele še tri osebe in vsi bodo ovadeni. Kovček z molitvenikom Izlake - Na parkirišču hotela Medijske toplice so 4. marca našli rjav usnjen kovček, v katerem je bil manjši molitvenik. Ker je bil kovček najden pri smetnjaku, je možno, daje bil morda zavržen. Morebitni lastnik pa ga lahko dobi na zagorski policijski postaji. Aufbiks Šok s podražitvijo maliganov smo nekako preživeli. Ne sicer povsem nepoškodovano, saj se bo neprevidna poteza poslancev, za katero niso dobili naše, aufbiksarske, podpore, poznala. Predvsem poslancem - kako naj glasujemo zanje, če nam delajo takšne piz... Ni jim več pomoči. Razen, če se srečamo za šankom in odvežejo svoje poslanske mošnjičke. To bi nekako še šlo. JR Veseljaki torej niso počivali. V 9 bifeju Čebelica v Jevnici sta O.M. in Š.I. meni nič tebi nič dvignila šank in razbila precej steklenine. Zahvala steklarne sledi. JR Kar nekaj aufbiksarjev je imelo ^ temeljite priprave za 8. marec -praznik kot se šika. Tako je sredi priprav omagal Hrastničan B.L. V Metuljčku seje spravil nad natakarico in po peripetijah je pristal na treznjenju. V Viktoriji je razgrajal močno zamajani R.S., v lokalu Mato pa so si štirje korenjaki postregli 2. marca kar sami. Lastnika so zadržali v lokalu, vmes pa so mu zmetali na tla še nekaj kozarcev in pepelnikov. Tudi njihove naslove delavci za stike z javnostjo v steklarni intenzivno iščejo. JR Pravi veseljak pa je Litijan S.B. ^ Tam enkrat 27. febraurja je iz Trbovelj vozil slalom proti Hrastniku z bolheo. Modri možje so ga po dobrem vmesnem časunaDolu dohiteli na Marnem. Litijan je imel kaj pokazati: bolha je bila neregistrirana, možakar pri najboljši volji ni imel vozniške, na vozilo je pripel xy registrske tablice z drugega vozila, da o gumah sploh ne govorimo. Ker je vozil bolj po levi kot po desni, je bil izražen tudi sum v maliganske prekrške. Poizkus je zavrnil. Seveda so ga vzeli v postopek. Pa še ena ženska, da ne bo izgledalo, da diskriminiramo aufbiksarke. Mi smo strogo za enakopravnost pri šanku. Enkrat naj plača ženska, drugič moški, itn., itn., itn. JR K.P. je dva dni pred dnevom žena 9 obvestila postajo, da jo je v pivnici v Trbovljah pretepla mlajša ženska oseba. Z zbiranjem obvestil je bilo strogo ugotovljeno, da do pretepa še ni prišlo. Vendar je mladoletna ženska oseba V.M. resno grozila prijaviteljici K.P., da ji bo razbila... Živela enakopravnost. Upravni odbor Agencije za razvoj občine Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Zagorje ob Savi občina zagorje ob savi RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Zagorje ob Savi. 1. Skupni znesek razpoložljivih sredstev za dodelitev posojil je 20.000.000,00 SIT. 2. Posojila se namenjajo za: - odpiranje novih delovnih mest - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov - nakup nove ali generalno obnovljene opreme. Posojila se prednostno dodelijo za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta na območju občine Zagorje ob Savi oziroma, ki omogočajo samozaposlitev nosilca programa, in ki bodo v čim krajšem času dale ustrezne ekonomske učinke. Programi morajo uvajati sodoben, ekološko čist tehnološki proces. 3. Vlogo za posojilo lahko vložijo: - samostojni obrtniki - podjetja v zasebni ali mešani lasti - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitevobratovalnice, oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine Zagorje ob Savi. 4. Posojilo se daje za dobo treh let. Višina obrestne mere znaša 10% na letni ravni in mesečni indeks rasti cen na drobno (R). 5. Višina posojila praviloma ne more presegati 30% predračunske vrednosti investicije. 6. Rok za predložitev vloge je do 20. v mesecu, vlagatelji jo pošljejo na naslov: Agencija za razvoj p.o., Cesta 9. avgusta 5, 61410 Zagorje ob Savi. 7. Vloga za posojilo mora poleg drugega vsebovati še ime, priimek oziroma oznako imena - firme in naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega kredita. 8. Vlogi za pridobitev posojila mora vlagatelj priložiti naslednjo dokumentacijo: a) podjetniški program in poslovni načrt b) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevo za izdajo odločbe po 4. čl. Zakona o gospodarskih družbah oz. na pristojnem sodišču za priglasitev za vpis v sodni register in predložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja c) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov d) dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo -prigradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiško-knjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila - pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme - pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo pristojnega organa o verifikaciji investicije. e) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pismeno izjavo ustanovitelja podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila. 9. Upravni odbor Agencije za razvoj občine Zagorje ob Savi bo sprejel sklep o dodelitvi posojila v roku najkasneje 20 dni od poteka roka za vložitev prošenj. Vsem vlagateljem bodo sklepi posredovani 8 dni po sprejemu le-teh. 10. Informacije in navodila za oddajo vlog dobijo zainteresirani na sedežu Agencije za razvoj, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, telefon 0601/61-133. Industrija In gospodarstvo Kitajska je po ekonomskih kazalcih država, ki ima eno največjih stopenj gospodarske rasti. Udeleženci svetovnega čebelarskega kongresa smo obiskali dve tovarni ter si ogledali delo in izdelke v njih. Tehnologijo, ki je še vedno prisotna v tovarni umetniških izdelkov iz emajla, so v 14. stoletju prenesli iz Bizanca. Videli smo delavce, ki na bakreno posodo lepijo različne figure iz bakrene žice. Tako nastajajo ornamenti. Drugi delavci na polja med žicami nanašajo osnovno barvo. Naslednja faza je dokončno barvanje izdelkov. Vsak delavec ima pred seboj več kot sto skodelic. Delo je natančno in dolgotrajno, delovno mesto slabo osvetljeno in pusto. V nasprotju s tem pa me je prijetno presenetila telo vadba mladih deklet na dvorišču, ki so bile prav sproščene. V drugem objektu je bilo več razkošno osvetljenih prodajnih dvoran. Stometrski pulti in police so bili polni čudovitih in ne predragih izdelkov iz emajla. Obiskali smo tudi znano kitajsko tovarno za predelavo čebeljih izdelkov. Videli smo na tisoče ton medu, spravljenega v zunaj zarjavele 200 litrske kovinske sode in na tone matičnega mlečka, ki ga predelujejo v razne proizvode za spodbujanje storilnosti in zdravja ljudi. Apiterapija ima na Kitajskem že stoletno tradicijo. Pili smo pivo iz medu, ki se po okusu ni razlikovalo od običajnega piva. Med bivanjem na Kitajskem sem si ogledal še primestna polja in vrtove. Okoli pet metrov široke obdelane površine obdajajo s strani dva metra visoki zidovi iz posušenega blata. Ti zidovi so dolgi kilometre. Prek nekaterih je bila spletena nekakšna streha iz vejevja, kije verjetno čuvala pridelek pred izsušitvijo. Videl sem velika polja, ki so jih obdelovali z modernimi stroji, na nekaterih poljih pa so delali ljudje sami. Na tržnici smo si ogledali raznovrstno in poceni hrano, veliko je bilo jabolk, hrušk, grozdja, subtropskih sadežev in mnogo zelenjave. Plačilno sredstvo na Kitajskem so juani. Za en dolar smo dobili 5.66 juanov, na črnem trgu 7.5 juanov, z nadaljno menjavo paludi 8.5 juanov. Za razliko od tako imenovanih trdih juanov, ki smo jih dobili zzamenjavo konvertibilne valute, so bili to mehki juani, ki so za Kitajce običajen, po kvaliteti slabše izdelan denar. Takjuan pomeni okoli petnajst tolarjev in z njim smo normalno kupovali. S trdim juanom pasmo plačevali karto za vlak, avion in podobne storitve. Marjan Skok VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. IBIZA 1.3 0X19.664,54 DEM IBIZA 1.9 D 0X23.531,10 DEM TOLEDO 1.6 O OAAS 24.935,31 DEM V prodaji novi SEAT - CORDOBA $ VW POLO OD 17.020 DEM D ADE ^ VW GOLF 00 25.576 DEM DALIE • VW GOLF VARIANT OD 30.983 DEM DALIE 9 VW VENTO OD 31.750 DEM DALIE • VW PASSAT OD 37.621 DEM DALIE ® VW TRANSPORTER COMBI, RAZLIČNO OPREMLJEN © AUDI 80 OD 38.725 DEM DALIE © AUDI 100 OD 45.551 DEM DALIE VOZILA NA ZALOGI! KREDITI, LEASING Gasopisni oglasi ne govorijo, ta pove veliko! mmm □ vas, ki želite drugače. 61410 KISOVEC; tel.: 0601/71 420 Kaj vemo o preteklosti? Pred več kot 30 milijoni leti je bilo podnebje na področju Zasavja tropsko do zmerno -tropsko. Topli sončni dnevi so se menjavali z naglimi periodami dežja. To je omogočilo, da se je na kopnem razvila bujna flora, katero danes najdemo v južnih krajih, v morju pa je živel bogat živalski svet, predvsem ribe. Zasavske ribe V Sloveniji so terciarne fosilne ribe znane iz Zagoija, Trbovelj, Laškega, Podčetrtka, Bele cerkve, Brdic, Socke in okolice Mozirja. Gorjanovič - Kramberger je za Zasavje določil vrste, ki so po sodobni razdelitvi razvrščene v 20 rodov in 31 vrst, po mestju odkritja pa na: v Trbovljah Clupea alta, Clupea sardinitcs, Alosa sagorensis, Saurodon cf. phlebotomus, Morone mojsisovicsi, Morone elongata, Morone lata, Palacorchynchus ricdli, Caranx gracilis, Lichia alta, Sparus inflatus, Tthnnys komposchi. Thunnus planovatus, Isnmus sp.; v Zagorju pa Clupea alta, Clupea sardinitcs, Clupeamurconata, Alosa sagorensis, Barbus, crenatus, Morone sagorensis, Morone stiriaca, Anthias bassanii, Palacorchynchus deschmani, Caranx gracilis, Sphyraena, suessi. B iologija (grško : bios - življenje, logos - govor, beseda, misel, razum, pojem) se deli na znanost o živalih (zoologija), rastlinah (botanika) in človeku (antropologija). Živali in rastline so razvrščene po določenem redu v kategorije kot so npr. kolena, razredi, družine, rodovi, vrste. Morski osi v Zasavju Prva družina Isuridae pripada nad vrsti morskih psov (Selachii) in se je pojavila pred približno 95 milijoni let. Njeni predstavniki žive še danes. V Trbovljah sojo splošno določili kot Isaurus sp.. Dni ga družina sledov (Cltipeidae) je v Trbovljah in Zagorju predstavljena z dvema rodovoma. V prvi rod sledov - haringe so najdene in določene tri vrste: Clupea alta, Clupea sardinitcs in Clupea mucronata. Drugi rod lojk (Alosa) je nastopil pred približno 35 milijoni let. V Trbovljah in Zagorju so našli fosilno shranjena v krovnih lapotjih Aloso sagorensis. Zelo znana poddružina mren (Barbinae) je nastopila že pred približno 35 milijoni let. V evropskih rekah danes živi še 5 vrst. V Zagorju so odkrili vrsto Barbus (?) crenatus, ki se sicer meša z ribami morskega okolja. Vprašanje je, če so v resnici odkrili to vrsto. Četrta družina lubinov ali zobčastih ostrižev (Serranidae) ima danes več rodov. Trije so prisotni v laporju krovninskih skladov Trbovelj, Zagorja in Laškega. Družina sc je razvila že v cocenti, nekatere vrste so še danes prisotne. V Laškem so našli dve vrsti rodu pisanic (Serranus), Serranus validus in Serranus satiricus. Te ribe niso bile užitne. Rod Morone je del družine lubinov ali brancinov. Našli so 5 vrst, 3 v Trbovljah in 2 v Zagorju: Morone sagorensis, Morone mojsisovicsi, Morone alongata, Morone lata in Morone stiriaca. V Zagotju so odkrili le Anthias bassanji, ki spada v rod Anthias. Zobatci, orade, ščuke... Peta družina širuna (Carangidac)je znana tudi po imenih kot so šnjurci, lica, bilizma, bitinice in trnboci. V Trbovljah in Zagorju so našli fosilna predstavnika dveh rodov. Rod Caranx ali batoglavec (tudi plosac) so našli kot Caranx gracilis. rod Lichia ali bitinicapa s predstavnikom Lichia alta. Prvi predstavniki družine zobatcev (Sparidac) so se pojavili v oligocenskcm morju pred približno 35 milijoni let, nekateri rodovi in vrste živijo še danes. Rod lovrat (Sparus) je v krovnem laporju Trbovelj predstavljajo zdvema vrstama, z Sparus hertleri in Sparus inflatus. Lo vrata, komarča ali orada (Sparus auratus) živi v Sredozemskem morju in ob zahodnoevropski obali do Anglije. Vrsto Sparnodus roda Sparnodus inflatus so našli v trboveljskem krovnem laporju. Iz sedme družine skuš (Scombridae) danes poznamo dva roda: rod skuš ali lokard (Scomber) in rod tun (Thynnus). Skuše so prvič odkrili pred približno 50 milijoni let. V Laškem so našli ostanke skuše kakor tudi v Novem Dolu, v Trbovljah pa dve vrsti tune. To so Scombcr aff. priscus, Scombcromorus sp., Thunnus komposchi in Thunnus planovatus. V Zagorju soodkrilirod Sphyraena vrsta Sphyraena suessi, ki spada v osmo družino morskih ščuk (Sphyraenidae). Deveta družina kovačev (Zaide) ima v evropskih morjih le predstavnike enega roda. Ti so zelo iskani pri ljubiteljih ribjih mm: specialitet. Rod kovači (Zeus) živi v sredozemskem morju, ob obalah Atlantskega oceana, do Škotske in južnega dela Severnega morja. Kovač je tudi znan pod imenom sv. Peter ali šanpjero. V preteklosti so kovači zelo radi imeli področje Laškega, ker tu najdemo njihove ostanke, med nj imi sta znani vrsti: Zeus hoemesi in Zeus robustus. Vrsto Chactodon hoeferi roda Chaetodon iz desete družine Chaetodontidae so našli tudi v Laškem. Danes pa živi le v Atlantskem oceanu. Kaj bi lovili v Zasavju V Zasavj u so zanimivi še nekateri rodovi zaradi svojega videza in kratkega veka trajanja, čeprav nastopajo tudi v naših časih. Zanimiva je riba z imenom Saurodon cf. phlebotomus. Našli sojo v Trbovljah. Ima podolgovato telo kuščarske oblike in glave z neprijaznimi zobmi. V Laškem so odkrili ribo Rhinoptera aff. studeri. Njeno telo seje začelo s podolgovatim gobcem, kije bil zelo zobat. Zobje so bili veliki in široki. Tarod je znan že več kot 90 milijonov let. V Zasavju poznamo še rod Palaeorhynchu s, kije zastopan v Trbovljah z vrsto Palaeorhynchus ricdli, v Zagorju z vrsto Palaeorhynchus deschmanni. To so ribe z podolgovatim telesom. V Zasavju so shranjeni fosilni ostanki zob iz mlajših miocenskih plasti. starih med 15 milijonov let. V t.i. laškem laporju v Vaslah lahko pridemo do zobov morskih psov izrodit Lamna, v Retju (vzhodna stran Trbovelj) v Ikavskemu apnencu najdemo ostanke različnih zobov orade ali Chysophrys aurata. Če hočemo ugotoviti, katere vrste rib so živele pred več milijoni let v morju, ki se je širilo v Zasavju, vidimo da obstajajo tri nahajališča, ki se med seboj razlikujejo. Tako bi v Laškem lovili skuše in okusne kovače. Kot avanturisti bi preganjali zobate (verjetno nevarne) razbojnike roda Rhinoptera. Ribiči bi imeli večjo izbiro med Trbovljami in zagorsko rivijero. Privoščili bi si lahko sardelice, lojke, lubine, orade, tune. Vendar bi morali paziti, da ne bi padli v vodo in se srečali s kakšnim saurodonom ali morskim psičkom rodu Isurus. Enio Jungwirth Zgodilo se je v Trbovljah: "Prišel sem v trgovino in zahteval puško." Nisem je mogel kupiti. Prodajalec mi je prijazno razložil, da za nakup puške ali pištole potrebujem ustrezna dovoljenja. Najprej seveda orožni list, ki ga je moč dobiti na občini. Ki pa ga ne more dobiti vsak. V trgovini Hubertus imajo kupci na voljo mnoge stvari, ki so jih doslej lahko kupovali le izven Zasavja. Opozorilu, ki ga prejme kupec ob nakupu frače, sledijo navodila pri rokovanju s fračo in posebno opozorilo staršem. Vprašanje je, ali je to dovolj? Poleg opreme za domače ljubljenčke štirinožne vrste je v trgovini na voljo tudi kup ribiške, lovske in športne opreme. Pa ne za vsak šport, ampak za strelski šport. To so predvsem loki, samostreli, tarče, pištole in seveda puške. Od lovskih do malokalibrskih. Tašportna opremaje (v nepravih rokah) tudi smrtonosno orožje. Za orožno dovoljenje moraš biti star najmanj osemnajst let, moraš biti po domače povedano pri zdravi pameti in navesti moraš prekleto dober razlog, kaj ti bo takšno orožje. Podobno gre zadeva s strelivom. Če hočeš kupiti lovsko strelivo, moraš imeti dovoljenje lovske zveze. Za športno strelivo (malokalibrsko in kalibrsko) pa dovoljenje ustreznega občinskega organa o dovoljenem številu nabojev, ki jih lahko kupiš. Tega dovoljenja brez orožnega dovoljenja najbrž sploh ne dobiš. Torej orožje in strelivo v tej trgovini lahko kupuješ samo v skladu s strogo besedo zakona. V trgovini pravijo, da se zakona dosledno držijo in ga upoštevajo. Vendar povsem drugačna slika je, kadar govorimo o lokih in metrov, toliko daleč leti izstreljena kroglica, s hitrostjo do 360 kilometrov na uro. Otroci frače ne morejo kupiti, kar ne pomeni, da se ne more znajti v njihovih rokah in to brez vsakega nadzora staršev ali polnoletne osebe. Kako mikavna je misel, da preizkusiš svoje strelske sposobnosti s fračo na kakšnem nič hudega slutečem nizko letečem golobu, na sosedovem steklu ali kar na domačem psu. Hoteli ali ne: puške, pištole in samostreli imajo poleg športne in mogoče celo obrambne funkcije tudi morilsko. Nepravilno ravnanje lahko povzroči trajne posledice ali celo smrt tistega, ki pri rokovanju ni dovolj pazljiv ali je samo zraven. Ne glede na namen uporabe takšnega orožja, je to smrtno nevarno. Trgovina Hubertus, ki je del samostrelih, ki so prav tako nevarna in smrtonosna orožja. Tu je Zcikon siromašen, oziroma ga ni. To pomeni, da je edina zakonska omejitev pri prometu in prodaji lokov, samostrelov in frač, starostna meja. Kupec mora imeti osemnajst let. Torej lahko skoraj vsak kupi samostrel in ga uporabi v najboljšem primeru v športne namene (lahko tudi za kaj drugega). Tudi cene samostrelov so v primerjavi s pištolami dokaj nizke. Ubojno sredstvo se lahko kupi že od 16 tisoč tolarjev dalje (vse do samostrelov z laserskim merkom za 128 tisočakov). Zanimiv športni rekvizit je tudi frača. V opozorilu, ki ga prejme vsak kupec, piše, da se ne sme uporabljati brez ščitnika za oči, nikoli se ne sme meriti v ljudi in živali. Območje nevarnosti je 230 kočevskega podjetja Impressum, verjetno ne bo dolgo edina trgovina s tovrstnimi rekviziti. Morda bodo kmalu odprli še eno trgovino s podobno dejavnostjo. Tako bomo Zasavci dobro založeni s športnimi rekviziti in na najboljši poti, da postanemo dobri športniki. Ponudba pištol in pušk (za šport seveda) se bo najbrž še povečala, ko bo ukinjen embargo na izvoz orožja v Slovenijo. Do takrat se bodo morali zasavski ljubitelji strelskega športa zadovoljiti s puškami na zalogi ali domačim slavno neslavnim MG V - 176, kije sedaj v Trbovljah na voljo v športni, torej polavtomatski izvedbi. Tekst in foto: Jure Nagode Ji l-t ,, ii 1^1 n i Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. n I I I J Tel.: 24-464. PRODAM parcelo za vikend. Moj naslov: Stanislav Tori, Zg. Izlake 19, Izlake. zidano garažo 6 x 7 m - Nasipi. STANOVANJA IN PARCELE PRODAM ALI ODDAM za brezplačni mali oglas Tekst:...................... Moj naslov: AVTOMOBILIZEM IN _________DEU___________ PRODAM JUGO-45, letnik 1989, reg. do 1.3.1995, lepo ohranjen. Ogled na domu, Hafner Samo, Ojstro 16b, Trbovlje OSTALO UGODNO PRODAM večjo količino tapet (30 rol). Alojz Zakonšek, Ojstro 25a, tel.: 23-390. PRODAM motorno žago Husvarno FF61, rabljeno, 2 verigi za 450 DEM. Majda Dečman, Gimnazijska c. 5a, Trbovlje. IZPOSOJA globinskega sesalnika Vorwerk. Tel.: 62-251 od 20. do 21. ure. PRODAM krompir za seme dezire in beli po 25 tolarjev, jedilni krompir dezire pa po 18 tolarjev. Tel.: (064) 421-248, Stanko Skubic, Zg. Brnik 28, 64207 Cerklje. PRODAM rjavi dvosed 1.10 m za 200 DEM in rjavi dvosed 1.50 m za 300 DEM. Tel.: 62-114. PRODAM suha drva. Maj naslov: Stanislav Tori, Zg. Izlake 19, Izlake. PRO DAM otroško postelj ico 120x60, rjave barve, nastavljena višina in stajica z jogijem, prešito odejo in nekaj posteljnine. Cena 100 DEM. Tel.: 43-076. PRODAM samo za 100 DEM divan, 2 manjša fotelja in peč na drva. Tel.: 26-368. PRODAM dvoredni pletilni stroj Brother, KH 840 + KR 1000, na kartice, z vsemi dodatki. Cena po dogovoru. Tel.: 43-076. d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.: 'Z? 061/213 475 DZIRLO GUARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej, nehajte kaditi ! Če se vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DŽIRLO GUARD je japonski izdelek, ki osvaja svet. Majhno varovalo za trajno uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje. KAKO DELUJE DŽIRLO GUARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja. NAROČILNICA IME IN PRIIMEK________________________________________________ ULICA IN ŠT.__________________________________________________ KRAJ IN POŠTNA ŠT.:___________________________________________ KOM. GUARD____________________________________________________ NAROČILNICO poiljlta na našlo« DŽIRLO d.o.o., P.P. 45,61101 LJUBLJANA ZA NAŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TEL.: 061/213 475 Il 1:: V vseh salonih mreže RENAULT po Sloveniji smo pripravili Vikend z Laguno. Vabimo vas, da nas v času od četrtka do nedelje (da, tudi v nedeljo!) obiščete in se sami prepričate, zakaj je Laguna avto vašega življenja.. Ob obisku vas čaka darilce in sodelovanje v žrebanju 50 nepozabnih vikendov z Laguno - tokrat na samem! Laguna Nič ni prepuščeno n a k I i u č j 11. RENAULT AVTO "ZiVUENJA" DNEVI ODPRTIH VRAT 17.-20.marec :; ||| ' : Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 vam priporoča nakup kvalitetnih bojlerjev iz uvoza znamke FAIS. 101 emajliran kotlič 301 emajliran kotlič 501 emajliran kotlič 801 emajliran kotlič 801 kombiniran za centralno 801 pocinkan kotlič 11.113,40 SIT 16.975.00 SIT 17.921.30 SIT 20.373,80 SIT 27.543.30 SIT 14.456.00 SIT Vsi bojlerji imajo antikorozijsko anodo ter zagotovljen servis. - ORODJE ZA VRTIČKARJE IN ZALIVANJE - GARDENA - - IZDELAVA VERIG ZA MOTORNE ŽAGE V Blagovnici etaža I SE PRIPOROČA HI STP HRASTNIK Podjetje za svetovanje, Inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! I______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________J Vl§ * FLORIS OBLAK SLOVENSKI SLOVNIČAR (OŽBALT) SRBSKO MESTO (NEKDAJ PALEŽ) ŽLAHTNI PUN LADJA ARGO- NAVTOV INDUSTRU- raI™* LJUDEVIT GAJ PREBIVAL- KA LJUBLJANE DOMAČE ŽENSKO IME SKAKALNA OLGA PONJAVA JANČIČ KNJIGA S SKICAMI GRŠKA ČRKA HR.PEVKA ERKER AZIJSKA DRŽAVA ► PRVA ŽIVAL V VESOLJU MARA NACEVA 3. IN 6. VOKAL GARDNER IVAN SABOLIČ SL.SKLADATELJ (RISTO) NOČNA PTICA ŽIDOVSKO ŽENSKO IME DEL STOPALA ZEMELJSKA KROGLA JEČANJE OOILON REDON ROKO- BOREC AMERIŠKA IGRALKA (JANE) PRSTAN ETIČNOST USTNATO DREVO FIGURA PRI ŠAHU HČERKA ŽLAHTNI PUN (Xe) DANSKA IGRALKA NIELSEN ZASLON OČE MESEC V LETU PROSTOR SOZVOČJE TONOV 4. IN1. ČRKA ZA SANKANJE ABE- CEDE PREMAGO- VANJE OVIR MOŠKI OKRAS TEKOČA VODA SLOV. GRAFIK DEBE- NJAK PLE- MENSKA SKUP- NOST GLINENA PIŠČAL VASJA OCVIRK NEM. POLJ- SKA MEJNA REKA ► OC ET KRANJ OČALNI K IN SLOVENSKI NOVINAR (DRAGO) LOČNI KAMEN SESTAVIL DAMJAN KOVAČ SLOVENSKI PISATELJ (DANILO) CIGAN SLIKARKA KOBIUCA BRITANSKA PLEMIŠKA STOPNJA PERZIJSKI KRALJ RISBA KARL LAM-JK PRECHT VLK. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 17.3. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Cilindrični vložek 66 CISA, TSG Zagorje 2. nagrada: Cilindrični vložek 66 TITAN, TSG Zagorje 3. nagrada: Varnostni ščitnik rosela, TSG Zagorje l/žrehanri napradne križanke 8/94 1. nagrada: Bon v vrednosti 5.000 SIT, KZ Izlake, Gregor Kerin, Ul. prvoborcev 16, Zagorje 2. nagrada: Bon v vrednosti 3.000 SIT, KZ Izlake, Stane Kramar, Orehovica 17, Izlake 3. nagrada: Bon v vrednosti 1.000 SIT, KZ Izlake. Betka Vičič, Ul. talcev, Zagorje Vsem r/žrehunrrm čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 18.3.1994. Če sc po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošU. Rešitev napradne križanke 9/94: BL, VARAŽDIN, OLIM1T1SKA, TI, KOLAJNA, ABOTA, BARKLA, OTO, ABEL. VRLA, ESK, OBORINA, NOE, IHTA, LAZ, ENN, TARN, ALIGARII, MAKS, MIT, AMATER, ASAM. MCIRI, GANA, TD, TEHNOLOG, SOM, TAO, ARTAMONOVI, OKVIR, KALI, VJ, POŽGANICA, TIRADA, ALAR, OREL, ADULAR, ZONA, ŽARA, SASEBO. TSG GALANTERIJA, SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA SANDI LUNAR Kolodvorska 3, 61410 Zagorje ob Savi tel.: 0601/64-430 fax: 0601/64-430 - PRODAJA STAVBNEGA IN POHIŠTVENEGA OKOVJA - VARNOSTNI SISTEMI (EWA, ABUS, HOPPE, CISA, TITAN, WG) -ALARMI IZDELAVA VSEH VRST KLJUČEV, TUDI NOVI MODELI BMW, OPEL, MERCEDEZ VRŠIMO TUDI MONTAŽO PRODANIH ARTIKLOV. mm: IX MLADE REŠEVALCE . KAROL PAHOR ONDINA OTTA MILAN KUČAN ERVIN OGNER MELODIČNI OKRASEK PISATELJ FLEMING JOULE, JUG CIRILSKA ABECEDA ► ^ & ► ZAHOD NEMŠKI AVTO M* KRČMAR, OŠTIR UČENJE DEL ROKE MED ZA-P6STJEM IN KOMOLCEM GIZDALIN KOZAŠKI POVELJNIK 0» BRD * AVTOR: KARU DREMEL PETER USTINOV ORJAK, KOLOS # STOLETJE MESTO V SEVERNI ITALUI GRBASTA PUŠČAVSKA ŽIVAL Su SKLADA- TELJ ADAMIČ PRVI LETALEC ZNAMKA BREZ- ALKOHOLNE PUAČE SEVERNO- AMERIŠKI INDUANEC DUSJK DRŽAVA NA APENIN. POLOTOKU NAZIV KOvSoCT NABAVA NATRU (MANICA) STREHA NAD ODPRTIM OGNJIŠČEM SLOVENSKI PESNIK (FRANCI) Danes prvič objavljamo tri rebuse, ki nam jih je poslala petnajstletna Alenka R. (tako seje podpisala) i/. Hrastnika. Rada sestavlja tudi križanke in anagrame. Če nam jih bo poslala, jih bomo z veseljem objavili. Prosimo tudi, da nam pošlje svoj naslov, da se bomo o sodelovanju lahko podrobno dogovorili. In seveda poslali honorar. Uredništvo 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM. 16.00 100 NA URO - MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO-PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 15.3.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM . 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK ,8.3.1994 ............... ..........Ki™ 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVAN-KA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE >>>FFFX\4\vFX\vXvX\\vX\\vXvIvI\v.’\\vX-XvX\\v.v.v.v.v.v 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA ,3.3.,994 8.00-9.00 DOB RO J UTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA. 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCE V, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOREK 15.3.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.450BVESI1LA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 16.3.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI ? ' ^ Naša bodočnost Rojstva od 28.2. do 6.3. v trboveljski porodnišnici: 28.2. Simona Knez, Radeče, sin Andrej; Zijameta Mujič. Zagorje, sin Sanel; 1.3. Anica Šalamon, Radeče, hči Lara; 2-3. Andreja Šentjurc, Rimske Toplice, sin Žiga; Milena Bregar, Zagorje, hči Klavdija; Jaki Grošelj, Zagorje, sin Janos; Šehida Bojkič, Zagorje, sin Dejan; 33. Daliborka Rot, Hrastnik, hči Maja; 4 J. Azra Hasanovič, Trbovlje, sin Ago; 53. Zyhra Sheni, Litija, sin Ramadani; Romana Ocvirk, Zagorje, sin Simon; 63. Cvetka Hrovatič, Šentjur, hči Klara; Titilla Podlesnik. Radeče, sin Benjamin; Katjuša Gričnik. Zagorje, sin Matej; Ksenija Cestnik, Trbovlje, hči Veronika. Iskreno čestitamo! ---^ MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ČETRTEK 17.3.1994 6.00 - 8.00 J UTRAN JIPROGRA M. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 18.3.1994 6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO 9.30 RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA OD- DAJA;CELOVEČERNI FILM. M « Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006). Trbovlje (tel.; 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 11. marca do 17. marca je dežurni veterinar Iztok Soban dr. vet. med.. 18. marca je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med.. Godovi 11. marec; Krištof; .......v,............. ........................ Hii.rij ili ! a, ijall, .......................... OVEN Trenutne situacije ne morete kontrolirati, lahko ste le opazovalec. Najhujeje, da ste hkrati tudi glavni in edini igralec. Št: 139. MK Izkopali se boste iz finančnih težav in si tako olajšali odnose z osebo, kateri bi se radi posvečali. Čaka vas ogromno dela, da boste resnično na zeleni veji. Št.: 124. DVOJČKA Ne krivite sebe za razdor, ki je nastal med vami in najboljšim prijateljem. Zadevo poglejte iz več zornih kotov in nato delajte zaključke in iščite krivdo. Št.: 122. RAK Pogovor, ki ste ga imeli, vas je bolj vznemiril, kot ste si pripravljeni priznati. Prav bi bilo, da se o celi stvari pogovorite s partnerjem, ki sluti vaš notranji nemir. Št.: 140. LEV Ker se dogodki za vas odvijajo s prepočasnim ritmom, se počutite zdolgočaseno in brez življenja. Naredite si življenje dinamično in polno novih izzivov. Št.: 145. DEVICA Že precej časa v vas zori načrt, ki naj bi popolnoma spremenil vaše življenje. Dovolj ste razmišljali, zdaj je prišel čas dejanj. Prej razčistite odnose s starši in družino. Št.: 119. TEHTNICA Nenasedajtelepim besedam in obljubam, danes ni nič brez cene. Pazite, da vaša žrtev ne bo prevelika in se prej prepričajte, dabodoobljubeizpolnjene.Št.: 132. ŠKORPIJON Prizadela vas bo nesreča bližnjega, vendar se zavedajte, da ima vsaka medalja dve plati. Ne vtikajte se v stvari, ki se vas ne tičejo in se obvarujte pristranosti. Št.: 141. STRELEC Odpočili se boste, si nabrali novih moči. Čeprav ne boste lenarili, se boste ukvarjali s stvarmi, ki jih počnete resnično z vsem srcem. Št.: 113. KOZOROG Naredili ste napako. Prav bi bilo, da jo popravite in se izognete večjim težavam. Tudi zdravje vam ne bo služilo najbolje, ker se do sebe obnašate precej neodgovorno. Št.: 128. VODNAR Osebnostno krizo boste prebrodili in začeli znova "funkcionirati". Potegnite iz vsake situacije koristen nauk in negativne izkušnje obrnite sebi v prid. Št.: 111. RIM Pot, ki ste jo imeli v načrtu, vam ni usojena. Ne pustite, da se vam zamajejo tla pod nogami in z enako vnemo načrtujte naprej. Vztrajnost se vam bo izplačala. Št.: 137. Saška wmBMSBMmUM— ni Sposojeno iz BBS V nebesih V nebesih se srečajo trije vozniki: Amerikanec, Nemec in Jugoslovan. Pogovarjajo sc, kako so umrli. Prvi pripoveduje Amerikanec: "Šibam po high-wayu z mojo corvette 200 mph, nakar se pred mano pojavi kamion. Treščim v njega. Mene je razneslo na prafaktorje in tako sem sedaj tu". Nadaljuje Nemec: "Dirkam z BMW-jem po cesti, zaletim se v drevo. Popolnoma meje razmesarilo." "Kaj je bilo pa s tabo?" vprašata Jugoslovana. Ta odvrne: "Kupio ja fiču i umro od gladi." Denar Fant je bil prvič z punco zunaj. Seveda je prišel domov precej pozno, zato mu oče utruja šele bolj proti kosilu. Pogovor poteka nekako takole: Oče: Sine, si se lepo imel včeraj? Sin: Ja, super, prav krasno je bilo. Oče: Dobro, krasno. Kam sta pa kaj šla? Sin: Saj veš, nekaj spit, pa v disko, pa... Oče: Koliko si pa kaj, saj veš, no, denarja zapravil? Sin: No, takole okrog 3000 SIT. Oče: No ja, če sta se dobro imela, potem to, hmmmm, sploh ni veliko. Sin: Se ti ne zdi, ne ? Saj, tako je s tem, hmmm, kao bi rekel..veš, ona več sploh s sabo ni imela... Policajska Pridem na policijo, da bi prijavil izgubo registrske tablice. Pa me policaj vpraša: Kje ste jo pa izgubili? Iz Zasavskega tednika št. 11,17.3.1954 Prebivalci spodnjega dela Trbovelj so 8. marec, mednarodni praznik žena, dostojno proslavili v domu : Svobode Zasavje. Svoboda Zasavje je organizirala v dvorani svojega .^Jwtia akademijo, na kateri so nastopili naši najntTajši *jjr pevci, to je novoustanovljeni Pionirski pevski zbor Svoboda Zasavje, ob lej priložnosti je zapelo 31 mladih grl. Spored akademije so izpopolnili še j tamburaši Svobode Zasavje, ki so igrali pod vodstvom , tov. Šprejccrja izbrana glasbena dela, pionirji pa še /J zbornimi recitacijami. V nabito polni dvorani, kjer je bilo do zadtyOga kotička vse zasedeno - kar se doslej še ni zgodilo - se marsikateri materi ali očetu utrnila solza ganjenosti nad dobro in skrbno pripravljenim sporedom. Po končani akademiji je predsednik Svobode Zasavje pogostil Pionirski pevski zbor društva ter želel njim in vodji še večjega uspeha... Takih prireditev si še želimo in pričakujemo od mladih grl, da nas bodo še večkrat razvedrili, kar bo njim in nam v ponos. Irena I. Lebr Debela deklca Pride dec v hišo ljubezni in zahteva najdebelejso žensko. Madam vpraša: "Pa ste res popolnoma prepričani?" "Popolnoma, vse bi dal za eno debelo žensko!" "Dobro, a to ne bo poceni!" "Ni važno, samo, da ja fui debela!" "OK. 1000 mark." "Izvolite, tukaj jih je 1500, samo daje res debela!" "Seveda. Prvo nadstropje, soba 11 do 12!" In dec pride v sobo, se ves srečen zakoplje v gmoto na postelji, čez nekaj časa pa obupano reče: "Dej prdni!" "Zakaj ????" "Za orentacijo!" IZ s, avcev ŽIVA ..iC ... ............... Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki sme si jih zapomni,,. Pjotr A. Pavlenko I I I tl |l C I 5 3 1 ^ I mpreSPN ;£ snqoyi uflDUUIUIOUOQ :Z snqa}! uo>(is>{oq :x snqo>[ IDO -p • mjireAig :£ mjintiifj , ipJO 'Z B>|in;i1pi LUX : i «s^uBÌin 'PINO ‘VŽ13JV ‘VdVN ‘NVINON ‘dflNVN ‘NIIS ‘VmVlI ‘N ‘TIPI3 \LSI ‘ V13D1VN ‘>II? ‘N3A ‘IVNINH ‘Dd ‘ VlfiaSìI ‘SONS ‘CICI ‘Z ‘VžlOHOd ‘VncraiNON ^P«!™ BZ B^uirzuyi JeTRniCEo®' Semafor. V Litiji so sneli semaforje. Zato so se odločili, ker je bilo samo vprašanje časa, kdaj bi kdo od poslancev postavil vprašanje, zakaj morajo vsi državljani plačevati učinkovito reklamo za 'ta rdeče in ta zelene'. Predlog. Bankrotirana trboveljska občinabi lahko sprejela odlok o posebnem občinskem davku na nagrade. Letos je nagrajencev toliko, da bi še občino sanirali s tem denarjem; ali pa vsaj Petrolu plačali plin, da jih ne bo zeblo. Q Akademskih petnajst. Steklamiški direktor Stojan Binder - Šiba božja je pustil ministra, poslanca, župana in druge odličnike čakati petnajst minut. Toliko časa se čakajoče omizje ni umirilo. V hrupotu, ki so ga povzročali, pa bi njegovo vkorakanje izgubilo del veličastnosti. Zdravniška vojna. V zagorski zdravniški vojni se bijejo še zadnje bitke. Prvoborec Franc Novak - Brko se je že zagovarjal na disciplinski komisiji, direktor Franc Grošelj -Akupunktura pa se še bo na Ministrstvu za zdravstvo. Trboveljčani so se očitno odločili, da bodo letos dobili vsa možna državna odlikovanja. Tokrat čestitamo prvemu možu Kolinske, Alojzu Deželaku, ki sije po župi priplaval najvišje direktorsko i priznanje, in Mihaelu Gunzku, ki si je z dirigentsko palčko primahal Bettetovo nagrado. V Trbovljah bodo lahko v njuno čast 'Kruha in iger’ spremenili v ’ Juhic in godbe’. Q Podzemlje. Ker mafija menda prihaja tudi v naš prostor, si je šef litijskih policajev Mirko Popelar - Modri s svojimi podložniki vred ogledal zagorsko podzemlje, torej rudnik. Bilo je tako zelo vroče, da je pot lil iz njih v pravih potokih. Rudarji so za vsak slučaj že pripravili dodatne črpalke. r..— Odstopomanija Leopold Grošelj je sestopil kot medobčinski predsednik. . Ker’ma vsega dost’, sploh pa Zagorjanov, ki jih pooseblja “ I Izlačan Matjaž Švagan, ki je na predzadnjih volitvah tudi I nosil bedž'dost mam’. I Seveda žive v zmoti tisti, ki mislijo, da se bo medobčinsko I I sodelovanje zdaj sesulo. Edini zasavski instituciji, ki delujeta I | povezovalno-torej Redakcija jetrnic v časopisu Zasavc in | | zasavska pizza v Pivnici - ostajata. | Ali nam, ki ostajamo na branikih zasavskosti, kaj drugega | ■ sploh ostane? Tako kot ožji partijski aktiv, ki se je sestal j ■ novembra 1987, po odstopu kar treh medobčinskih i ! funkcionarjev - Sama Logarja, Jožeta Ocepka in Jureta . Kolenca - lahko ugotovimo: “Ali bomo sedaj kapitulirali? _ I Najti moramo druge oblike in druge ljudi, to mora iti I naprej!* Sekretariat za politične odnose Redakcije jetrnic I 'LmmmmmmmmmmmmmmmmmmJ Kulinarično poročilo Žalostno, a tako je. Umetnost izrednih obrokov je vse bolj na psu. Svetli izjemi sta bili brunchi (na vabilih je sicer pisalo tiskovne konference) Matjaža Švagana v Medijskih Toplicah in sprejemi Stojana Bindeija v steklarskem gradiču. Prvi je očitno na dieti, drugi koraka nazaj. Mrzli bife, vidite ga lahko tudi na sliki, ki gaje steklar Binder pripravili ministru Tajnikarju, je dokaj običajna stvar. Bil bi napredek, če bi prejšnje obiske stregli s kakšnimi majoneznimi kanapeji. Tako pa je bila ministrica Puharjeva deležna čudovite degustacije vin z veliko sira, potrudil se je tudi ob obisku predsednika Rigelnika. Upajmo, da bo že ob naslednjem obisku Binder steklarsko barko spet zapeljal v vode stare kulinarične slave. In potem bo tatarski biftek, če sploh bo, narejen pred gosti. Še predlog za lepotico: sredi mize jastog s kaviarjem, desno srnin hrbet s sadjem, potem marinirane ribe,... Skupina za gastronomijo pri Redakciji jetrnic PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: m Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; ■ kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; ■ 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; ■ popust za takojšnje plačilo; m možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; ■ pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; ■ v primem poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; ■ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; ■ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! Celje - skladišče D-Per 6/1994 5000001643,10 Trbovlje s : COBISS <3 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje UPOKOJENCI - to sporočilo je prav za vas Vsi, ki še vedno vsak konec meseca nestrpno čakate POŠTARJA, da vam PRINESE POKOJNINO, ODLOČITE SE IN PRENESITE POKOJNINO NA LB BANKO ZASAVJE D.D. TRBOVLJE. Dovolite nam, da vam naštejemo nekaj prednosti, ki jih imate kot upokojenci pri naši banki in o katerih mogoče niste seznanjeni. Prepričani smo, da vaša odločitev ne bo pretežka in da boste z veseljem vstopili v eno izmed osmih enot LB Banke Zasavje in pri prijaznih uslužbenkah uredili vse potrebno za prenos vaše pokojnine na banko. - plačilo VSEH položnic BREZ provizije (samo za upokojence) - obresti za vaša denarna sredstva že od prvega dne nakazila dalje - možnost pridobitve kredita in seveda s tem tudi možnost večjega nakupa - možnost vpisa in dviga vaše pokojnine na katerikoli enoti Ljubljanske banke v Sloveniji (če ste na dan izplačila pokojnine odsotni ali na dopustu) - varnost vašega denarja, kar v današnjih časih ni zanemarljivo Poleg naštetih ugodnosti pa čaka še POSEBNA NAGRADA VSE, ki bodo PRENESLI POKOJNINO NA BANKO V MARCU IN APRILU. - 3 - mesečna brezplačna naročnina na časopis Zasavc. Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi - NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi : tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC