narodskih t v r eci Odgovorni vrednik Br. Jane» ssieiwei». Tečaj JK. saboto / augusta (poznoletna) 1852 List es Hebrejske melodije Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jeriša « III. Onkraj groba. Če svet visoki, ki nad nami sije, Ljubezen preživećo ud V 9 Ce ljublj sercé še nežno bij Oko je isto , le da ne solzi Kak dragi kraji mi Kak sladka smer obhoj ! se v tem bi trenki bila! Sladko , vzveršati i najti vse skerbi Zgublje v tvojej luči věčnost mila I Tak tudi je: ne može jeztvo biti, Za kar tak tresemo ob kraji se 5 Sevkerćimo tak, brezdno preskočiti Se oklepamo verige bitinske. O spomnimo se priělosti oné, Da sledno serce serce bo dobilo, Z njim pilo vkup nesmertnosti vodé, I duše od duše nié ne bo ločílo! ? 1ftaho se zamorejo bregovi v 1er diti ? 11.UU1 CJI livi>t/ líc* MIUJ^U 1 V Ol 11 d V MAL LUIU^ Kmetijske zemljisa Ježe mnogokrat ob jezerih, mora izvečigaprej še vertne zemlje brez kamna priderc, lahko spodjedla in podrila, in kamnje bi v njo popadalo. Torej je bolje, preden se popisana kamnitna dlažba položí, nar manj še eno versto š pi časti h k olov v tla zagojzdati, in zad njih potlej kamnje položiti, in s prodam in zemljovino zasuti in dobro potlačiti. Drug pomoček bregove vterditi, je zarast s tra v o (Begrasung). Če se mnogo verstne veèletne trave in bilje po bregu nasejejo , se njih kore ninice in deblički kmalo v tako gosto rastlinsko po krivalo zarasejo in zapletó, da spodej ležečo zem ljo s tem prav dobro na nagibu ^bderžé. Taka go sta trata se pa le na rodovitni zemlji z dobrim uspe ham narediti zamore. So pa bregovi pešeni ali kamnitni, se jim mora v ta namep prej še tratina převleká dati. Koreninice navadne trave (sená) za to prekratke ostanejo ; metelka (nemška detelja) inturška detelja (Esparsette^ se že bolj po tverdite. Tudi se zamore pirnica ali grana z de teljo zmešana porabiti in posejati; tudi niska bela detelja, in angleška in francoska pahovka (Rai gras) se močno zarasejo. Kdor si hoče na bregu lepši trave zrediti • v • • v : i t i « rekah in potokih. Ko spomladi sneg kopni y ali po in ilovce donesti, ter ž njo podlago narediti dolgim deževji se Vodé narastejo, ali če ploha na- je treba, da se trava pozneje bol) zaraste gloma pritisne, in žlebe in vodotoke čez mero napolne, da se vodé izlijejo, terpijo bregovi mno tudi zemljo goKrat sila veliko škodo, kar smo ravno lani na f^----------------- ------- — - — — — -- - — ---- — - -- ~ ------------VI/ O U kJI/Ul IU V IJU 111V 11J V/ 11V/ ^ ^ V/kJH* 1 11 i Krajnskim, Koroškim in Štajarskim viditi in obža- trava raste, nasvetuje neki zveden «^z,, lovati priložnost imeli, kjer so strašne plohe povo- stermin s terdim orodam majhine brazdice zrahljati in nekoliko pognojiti. Ker ni ravno lahko, da na vegastih ravninah če so stermo naklonjene, gosta in zemljo vderžeča kraj teh y dnje uzročile, bregove prederle, in bližnje zemljiša rodovitne njive in travnate senožeti, ali s peskam eno 5 blizo druge vtisniti, v ktere se potlej séme verze. Ker gosta trava vodi njeno žlezo, vetru pa in prodam zasule in pokrile, ali pa cio odtergale njegov prah odvzame, se zarašeni breg sčasoma in seboj odnesle. Torej menimo, da bo prav, ce po „ Novicah" veliko več poviša, ko drugi brez take ode je. (Konec sledí.) nektere načine ali vize, bregove obraniti in vtèr diti naznanimo. Govoriti hoćemo pa tukej le o ta cih pripomočkih, kterih umen kmetovavec lahko sam si pripravi ali naredi; umetno zidanje na bre govih je opravilo stavitelja ali zidarskiga mojstra. / Kakor že narava sama uči, se bregovi, obraniti hoćemo, nar ložeje s teui vterdijo ktere da Sled kine lij s tra na Angleškim (Dalje.) * i^i 7/ivin a na Angleškim. Goved je na Angleškim več plemen w»««"iw iiutumu , liai lULcjc o icui viuiuiju . ua Se T&ZIOCIJO pO Velikosti, pi va vuuau in uui/fiivouj m se kraj brega proti napadu vode dobro število te- so ali bele, rudeče, černe ali pisane barve; rudeče škiga in debeliga kamnja položi, in topo dvojni goveda imajo večidel čisto bele glave; goveda černe versti, in na tisti strani, kjer se najprikladniši po- farbe brez rogov so posebno v grofii Norfolk ktere pitavnosti in mlečnosti, in se v to delo porabi, naj je imenovani, zato se temu pleménu sploh Norfolško staviti dá. Kamnje, ki postane naj debelo in teško; medprostor pa, , se z manjšimi kamni in kamnički napolne, tako, da celota se v eno kamnitno dlažbo dobro vkup prime in sklene. Bregove tako s kam nj em d laž i ti se pa Ie lam zamore, kjer so ravni. Ako je breg bolj plémě pravi, ki pa ni posebne vrednosti. Živina rudečiga belopisaniga plemena se nar bolj izpitati (odebeliti) dá, zato je veliko prodajo naFrancosko in v Belgio. Sploh se mora rêci, da so Angleži mojstri v pitano živino rediti, nektere plemena so pa tem • rv ji a ou i ci v ji i. xifvu jo uii/g uuij ttiii , piianu //i vinu ltum , ucncuii/ pivinvnu >3« stèrm, bi tak kamnat tlak voda, ako z veliko silo zato tudi posebno vgodne. Neka posebnost angleške 258 pitane živine je pa ta, da mast ali loj ništa toliko nekdanjih hrabrih Rimljanov, od kterih so Hrenovi vo in Pirov poslanec, de so kra- k većima , ali pa |!liailt> tiinuv jv j/i* »1*5 »""" na drobu, kakor navadno pri druzih plemeniti, am pak posebno zunaj med mesam, toraj se pitanost že od deljec vidi, nektera živina je že na zadnjih debela, da je prav gerda jaki menili de so boe„»., > pri vsaki stopnji in na vsako deseto petnajsto osebo duhovna s trivoglatim klobukam stegnih in okoli repa tako debela, da je prav gerda meniha srecas. Menihe, kterih tu vidiš velike množíce skup viditi. — Za molžo nar bolji krave so pa maliga, eim posebno radovedno gledal; nekteri so beli, dru rudeèiga in belo pisaniga plemena iz Ayrshira 9 ki cerni, rujavi, rudeckasti, plavi, sivi, nekteri obuti lUUCul^a ni uciu pisauiga pi&uicua i n u > i anil a , rv» j • ' • i . pmn, dim, uvuimu se tudi rade izpitati dajo. Poleti jim pokladajo presno golonogi, s klobuki eni, brez klobukov drugi (frišno) deteljo, 75 funtov na dan; pozimi pa, besedo: Rim je pravi muzej menihov y drugi z eno ko zeleniga ni, tropine iz olarij in bobovo moko. Ovác se vidi na Angleškim, zlasti petero plemen; plémě Leicestersko z dolgo belo volno, ki se světí kot svila, je zavolj volné nar imenitniši; plemena Hampširske, Norfolške in Southdownske Ko sim perva dva dni po ulicah Rimljane ogledo sim se vzdignil in naKa val in se jih dosto nagledal, pit< Rim sel ? ker se iz kapitolskiga zvonika ne le celi temuc tudi na vse straní dalječ okro Mesto je sila veliko (16 milj je okrog or © imajo pa nar bolji meso; nar veči ovce med vsimi vender ne steje cez so Linkolnške. Ker Angleži veliko ovčjigamesa bi bilo celo ozidje polno hiš in poslopij, lahko stiri bolj vidi« idja), pa 180.000 dus; tode stelo bi jih, ako pojedó 9 pitajo veliko ovác. petkrat toliko Konji Angleskiga so znani po celim svetu in Današnje mestno ozidje mnogokrat poškodovano y o njih je že toliko pisaniga, da gosp. dr. Hlubek semtertje tudi poderto, pa spet popravljeno le malo omeni o njih. Konji za v me ti je je Ck so skozi in skozi pravi veliki, teški, čokljati; v veli Sa Je bil Aur e 1 kjer cih mestih se za teško vprego vidijo le tišti veli 17 in 18 pesti visoki; noge njih so kani, ki so po Na pa v primeri teskiga života večidel preslabe, ravnim nalože enimu konju 32 centov; orjejo veči del z dvéma. û & ' V cov ali gričev. Kralj S 8ozidai T oklepa deset hum je bil le sedem hum cov obzidal, in zato so Rim tudi „mesto sedmerih gri V // - —- - - ----- • - - - cev u (Civitas, Urbs septicollis) imenovali. Ozidje Servia Tulia je oklepalo kapitoljski y pala tinski, aventinski, celjski, eskvilinski, kvirinalski in vi minalski humec. V današnjim zidj pa so zraven ome Prešicev ne redé veliko; kjer pa Angleži njenih še trij j9lllBL 'Jf - jJTmB-i ^I^MT^^MB1'. j í^ ř J>< s^Q■ | I j , V Novem Sadu je přišel na svitlo tretji zvezek i'C. '1» delà: „Domače biljoslovje" od K. J Veselica. V Rimu sim bil od konca . kakor sim T: dal y ves zmesan Vse casov iz mske y kar sim v se pove í'Í V Zemunu je prišla na svitlo serbska knjiga pod zgodovine vedil iz veselih šolskih od Numitorjeve naslovom: „Šumadinče" od Ljubomira Nenadoviča. tej knjižici, pravijo „srbské novine" more staro in mlado V hčere in njenih dvojčkov do današnj » y casa je križem po vse mi moško in žensko najti prekrasne nauke. Obseze sledece glavi blodilo. Romul in Sabinke, Numa sostavke:. Knjažev pogled, potem 6 pesem, od kterih • m-mm m mm /-vj m « * « « « « . // m mm i • V • In Egeria, Tarkvín in umna Tanakvil, Servi Tuli in perva: „pervi korak u svet'6 se sme' naj izverstnišim hudobna hči, terdi ošabnež, mlaji Tarkvín in Lukrecia, prišteti. Nato sledi neka narodna pesem pod napisom: Brut in nemilo k smerti obsojeni sinovi, Porsena kles in Skevola 5 Ko 5) Kotorski serdari vračaju roblje (sužnje)". Poslednji so udov Agripa m prelepa prilika od cloveskih stavek je pisan: in vse zgodbe V) postanku i trajanju prvo or » sovieta vednih prepirov ljudskih tribunov (sinoda ili senata) u knjažestvu Serbii" zacetju in s plemenitniki (Plebeji Sc Patricii); potem serditi Ko- terpežu pervega sověta v serbskej knjezovini), ki je po riolan in Cincinat s svojim kmetovanjem , Api Klaudi in Virginia, Bren z divjimi derhali in kapitoljske gosí in . llani- sebno vazen za zgodovino. 'I* Ni davno Kamil, Pir (Pyrrhus) s svojimi sloni in Fabrici kar je v Belgradu prišlo na svitlo delo bal pred vratmi in Scipi s cirilico tiskano : „Jestestvena povestnica za mladež Mari in Sila PeJ res huda sila čversta Graka in Násika, srbsku" (resnična zgodovina za mladost) z dotičnim y Katilina in Ciceron, Pom zemljovidom od dr. Marinkoviča; in potem tudi : «Obsti Cezar, zviti August in cela versta večidel malo- zemljopis za učeću se mladež srbsku u gimnazii i po pridnih cesarjev, potem strašne derhali ptujih narodov, lugimnaziama knjažestva Srbie" od Mijatoviča. ki so v lepo Italio derli, in Rim večkrat zaporedama * Bivši vrednik praškega časopisa » llnion" dr pali y vse to in se veliko druziga se mi je, kakor Gabier gré v Beligrad za rednika sina serbskega kneza pravim, skup po glavi mešalo in blodilo. Se nikdar in Kara Djordjeviča. nikjer se mi niso misli tako naglo po glavi podile y kot V/ m tù v „ve čni m mestu", v domovini tistih velikanov, ki 55 V Pragi je spet spod tiska přišel nov zvezek českega posla" ; s tim zvezkom se začne nov tečaj te so toliko casa celi svet strahovali in zatirali, in ki jih kratkočasne čitanke za češki narod, pri vsim tem člověk vendar spoštovati mora. Vsak Je i* Češki pisatelj o* » ospod Hukal ima več igrokazov kot tega velicanskig mesta je dogodivšniga spomina; v rokopisu dokončanih, ktere je še o svojih mladih da naj jik m ravno zato nisim vedil, kam bi se narprej obernil, letih spisal. „Pražské noviny zlasti ker je mesto sila veliko, in ker se namest unih na svetio da. ga opominjajo y 259 * Pise se, da misli ban Jelačić izdati spominke iz osrerske vojske. © y*. nici kneza Kinskega, je živel v pe*ništvu in jeziko-slovstvu; v letu 1843 je bii v Brezlavo poklican za V Pragi ima začeti izhajati nov časopis za šolsko profesorja slovanskega jezikoslovstva. 1848 se verne mladost, v kterega bi učenci iz vsih gimnazij na Ce v Prago in postane profesor ravno tega predmeta v ekem pesme in prozo pošiljali. Pragi; s politiko se ni pečal. Bil je pesnik in prozaist, * Ceski pisatelj Doucha je bil naprošen, da bi spi- v narodnem pesništvu je bil posebno izversten, kakor sal pristavek k literaturi češki od Jungmana. Ravno ti kaže njegova „Ruze stolista". Med prozaiškimi deli je pisatelj zdeluje fraseologiški česko-nemški slovnik, v kteri posebno opomina vredna knjiga „Pregovorov slovanskih". namen mu je treba vse češke knjige věroučně, slasti Délai je tudi več let na primerjajoči slovnici slovanskih Zapustil je 6 otrok , njegovo ženo je malo eveto pismo, knjige pravniškega, zgodovinskega zapo- narečij padka itd. skerbno prebrati. Da tako delo nekoliko let potřebuje, se samo po sebi vé. Přestavil je tudi Doucha neko igro Shakespeara. pred njim grob zaperl v* V Moskvi je umerl 23. junija ruski izverstni pi * „Pohladi" naznanijo žalostno novico, da bodo satelj Nikolajevič Zagoskin v 62. letu svoje starosti * Z e» orskim knezom Dan. Petrovičem se je V V J morali konec mesca augusta nehati vsak teden izhajati, podal slavni pisatelj Vuk Štefanovič na Černogorsko ako se jih ne usmili kak kapitalist, da bi za nje 2500 * Te dni se bo podal dr. Miklošič v Pariz in po gold, tiskárně kaucije založil; potem bi v zvezkih le vsake tem v London, da bo pregledal slovanské rokopise on « « « A , * « V « 1 v • il i • • V t kvatre enkrat na svitlo prišle. dasnjih knji Literarno društvo v Lvovu je nedavno razpisalo dařilo za najbolje igro. Lvovski časopis „Telegraf" na-znani, da je že 18 iger dospělo od znanih izverstnih poljskih pisateljev. Marljivi poljski pisatelj grof Rewuski je izdal HVoviéar iz slovanskih hra Jev. Xp. 1% Ormo&a na Štajarskem. Dragi čita kterih serca je žalostni pogled na pogo tel ji „Novic", delo pod naslovom r „Adam Šmigielski, starosta Hnez- riša in po toči poškodovane zemljiša že mnogokrat milo presunil, radujte se tudi enkrat nad veselim ogledom, dnenski". y«. V Poznanju je une dni přišel iz tiska 2. del: kterega cem danes pred vašimi očmí razprostiti » » M. VUUMIIJW jv UU1 ptiuw. ' " w * ----■ UVVIWM" vviii viHiiv» II V'J * <41311111 UVI1II I UfilM UOlllI , - V ft • V Historyi powszechnej dla uczacej sie mlodziezy" (obcna spremite me v ti namen na visočino, kjer cerkvica sv. • device Marie v Jeruzalemu stoji, od kodar se nam zgodoviua za šolsko mladost) od Kazimira Blociszew skega. Tretji del se že tiska. 'i* razgled odprč krog in krog po prelepih vinskih goricah Profesor Sieročinsky je oglasil delo v poljskem blagodarjene Štajarske zemlje ! Božji blagoslov vidite i kryticzny tù razlit po krasni deželi in napajalo se bo serce vaše s kterim je blagodaril jeziku pod naslovom: „Poglad hystoryczny na pisovnie polska a (zgodovinski in kritični pogled na radosti nad toliksnim bogastvom, poljsko slovstvo) od leta 1808 do nase dobe. Gosp. Jaroševič pripravlja drugo izdanje svojih imenitnih: „Obrazov Litwi" v poljskem jeziku. 'i* J. Škrabek je Kraševskega delo „Kouzelná svi dobrotljivi Stvarnik tii zemljo slovensko. Lutomerske gorice so konec sosednih Koroških gorá se Mura in Drava ločite blizo meje treh kro- Zna- tilna" v česko přestavil, ki bo skorej na svitlo prišlo. tam, kjer novin; polagama se gorice v ravnino poravnajo menitiši višine so z žlahno terto — moslavcam 'a Petrograški knjigar Wolf izdaje zlo drago delo ovenčane, le stermíne in doline so z lesom obrašene in pod naslovom : „Monumenta Regum Poloniae Craeovien-sia" i Krakovski spominki poljskih kraljev). To delo bo imelo 24 izverstnih slik iz poljske dogodivščine. Pervi so deloma pašniki, deloma polje rice i Preden pa začnemo od tod ogledovati krasne go-ki pred nami kot morje razprostirane leže, moram zvezek, ki je v vse bolj imenitne knjigarnice poslan, povedati, kaj me je pripeljalo na ti rajski kraj velko Krakovsko cerkev fod znotraj), 2) cer obseze: kvico (kapelo) Sigmundovo, 3) grobni spominek Ivana podružn UU V cerkvi sv. device Marie v Jeruzalemu v St. Miklavske, so obhajali 25. in 26 c ? ki je are i cerkvico pobožni grajšinski oskerbnik gornje Radg 4) grobni spominek Konstancie, sopruge Sigmunda dan preteklega mesca 2001etno obletnico, odkar sta to III. Celo delo bo obseglo 6 zvezkov. * V Petro gradu pride na svitlo: „Piekno nátury" Ivan Drumplic in njegova žena Maria Salome zidati (Kras natore) v dvéh delih od Libelta. * V Petrogradu je izšlo nedavno izverstno delo v ruskem jeziku pod naslovom : „Opit obcesravnitelnoj gra- vilo pobožnih Slovencov, tako da se ne lažem, če re dala Praznovanje slovesnega dneva povikšat, je přivřelo iz 10 bližnjih fará v elovesnili procesijah nebrojno šte- matiki ruskago jazika cc (Vprašanje o občnej gramatiki čem, da v nedeljo jih je bilo 10 do 12.000 na tem ruskega jezika). To delo pretresovavci močno hvalijo. Priporočimo ga vsim , ki se hočejo z ruskim jezikom shodu , kteremu sim se tudi jez pridruzil Ker se jih je od mnozih krajev doljnega Stajarja soznaniti. Ravno tako je tudi ondi prišlo na svitlo ve- starih in mladih, premožnih in bolj revnih velika mno liko delo : „Opit oblastnago Velikoruskago Slovara". žica snidila. se je vidila dsk Oboje je izdala ruska carska znanstvena akademia. P rava (nósa) in obnaša mnogokrajnih naših Slovencov, in tudi v tem Kipar Petrovič je zgotovil za narodili muzeum v obziru je bilo znamenito, ti dan med našem ljudstvom Peštu kip glasovitega madjarskega pesnika Kišfaludi- biti. Kar sim vidil, vam. dragi čitatelji, hočem ob krat- ke íSandorja in ga na Dunaji na ogled postavil. * kem popisati liajati. Gospod Lurin izdaja v Tesinu romansko gramatiko. Bulgarske „novine" v Carigradu so nehale iz- v * Ko so mladi, pa premozni Savničarj M ¥ 6. t. vi v* m. lift večer J6 UUIVU oiavui mu^ naiiu ua* pauu ^ z* çiianu tviativi/ luuatu^ îçpu piouunu dislav Celakovsky. Celakovsky se smé šteti med perve z jopo iz žlahnega suknja čez ramo, z zalimi cvetlicami češke pisatelje. Bil je učen, marljiv, natora ga je ob- okinčanim visocim klobukom gizdavo v narodski opravi umerl slavni mož Franc La sca nj i in Lutomerčanji, visoke dolocne postave, s svitlimi čižmami, tanjkimi, belimi in širocimi bregu- sami, 7j eiittHU uraiKO j uuauu, tupu picsauun jjcidiiruiii, z enako kratko robačo iep pisanim perslikom darovala z obilnim umom. 1794 v Strakonici Rojen je bil 7. marca stopali i se je prikazal tu in tam kak vincarski gizde i njegov oce je bil tesar. Vv letih lin scer le malo razločen od ravno popisane oprave 1834 in 1835 je bil vrednik Pražskih novin in Češke semtertje pa kakošen tak, kteremu se je vidilo da je Vcele, in profesor českega jezika in slovstva na praskem na Slov N vseučilišču. Od leta 1835 je bil bibliotekar na knjiž- jev pa so koračili v dolzih černih kožuhih. Pod PU t mozje teh kra 9 260 Haložani in Pesničarji, visoke, postave in bolj su- hega obraza, nosijo cez bele in daljši breguše tudi bolj dogodbah zapleten ? so osramoteni k krivem n e d dolge robace, včasih opasane, imajo rudece ali modre sledeča v obod < dogodba Kako trinoštvo v Bosni vlada 80 naj dokaze : pervi denarstveni tajnik v pčrslike, in so mnogokrat tudi poleti v moder meten B se je moral odstaviti ker je komaj 18 mescov (Mantel) zaviti; sicer je njih oprava podobna tisti Sav le bolj postàrni izmed njih nosijo dolg bel ko • v nicarjev ; žuh ali moder meten v službi, ze 80.000 piastrov v svoj zep privabiti vedil Na resno pritožbo austrianskega iu ruske^a kabineta 9 > m nj rudece-premast kanjer da se s kristjani tako trinožno ravná, je te dni dospěla (torbo). Bolj revni, sosebno revni vincarji so v gaba- nota od Sultana v kterej bljubi, da bo skerbel da nico ženske pa v veliko belo rjuho zavite. Dekleta sijo večidel čizme se zanaprej kristjanom ne bode ki nektere tudi vezivne šolne, kratke Bog dal, da bi res bilo godila. Da bi pa kot sneg bele rokavce, okoli vrata in cez persi zal svilen robec, na glavi belo pečo, pisano janko (Kittel) s černirn predpertom iz tibeta; nektere imajo poletčeno je pa nima, v roči (Spenser) ; ktera je pa bolj ziva , imajo čeden robec z molitvinimi bukvami in pa pogačo Nekako stimano vidiš fanta s svojo deklíno k stantu iti kjer sterdenico prodajajo; on medu kupi pa pogače V ♦ da, v pogači skusa eno deklč drugo prekositi Ples v kaki gostivnici sklene večkrat praznični shod, kj raduje vse zidane volje, in se tudi rado prepéva. (Dalj sletli.) Iz slovenskih Goric 7. augusta. J. St. Pesnica je potok , kteri skoz cele slovenske gorice zlo po vanj-kih teče, in če tedaj le malo dalje dežuje, prek gré, kèrmo zablati in veliko škodo delà. Ze leta 1833 so se neki bolje pametni možje snidili, da bi bili ti potok zravnali, pa većina ni pripustila; leta 1838, 1840 in 1842 jih po povelji Mariborškega okrajnega poglavarstva Hrastovska gospodska pokliče, da bi se zavoljo ravnanja Pesnice pogodili, ali vse besede, da bi se koristi te naredbe previžali, so bile zgubljene. Lansko leto, ker je zmirom deževalo, je Pesnica vec kot petkrat prek sla in je seno in otavo zablatila; okrožno poglavarstvo je ua prošnjo Hrastovškega grajšaka sopet vse, kteri pri Pesnici travnike imajo, k pogodbi zavoljo zravnanja njenega toka povabilo , pa kakor poprejsnje leta je tudi letos vse ? ces „ker zastonj bilo! Spet je većina nasprotovala Pesnica že več sto let tak teče, naj še zdaj pri starem ostane !" Jeli ni žalostno, da ljudje svojega lastnega dobička ne spoznajo in to v enem naj bolje rodovitnih krajev štajarske zemlje, ker je ljudstvo zategavoljo tak prebrisano , da neka malo nemškutariti zna. „Nemšku-tariti" pravim, ker nas vsakdauja skušnja uči i da veči del naših županijskih predstojnikov raji sme s no po nemško pisari, kot da bi pisalo dobro po domaće. V pričo tega vam podam spis od enega predstojnika, ki zna prav dobro slovensko, takole pa nemško pisati: „Ih „belilúge das „von im , Y) deine". • v 1 i/ er shon kon Heuraten, mir wisen nihts ober er Kort nit meine Gmeine k zu sondern % V Sam Bog ga zastopi! Ce že kdo po nemško ki nemško zna, in piše takemu, ki nemško ume, pise naj že piše, ako mu je drago; če pa človek piše ki jezika ne ume in njegovega pisanja tudi nihče ne razume se mi zdi kakor da bi zajca k bobnu postavil. Naj delà 9 vsak le kar zna, in ne bodimo m oj s tri ska z i zamoremo biti pošteni mojstri ! i kjer lz Nemškevasi poleg Kerškiga. Stern i se je pri nas maîo naželo, to de dobro plenja, — merve smo veliko manj od lani dobili, otave pa še manj pričaku- Bob je slab, fižol malo jemo ker nas suša stiska. boljši, koruza lepo kaze, krompir je dozdaj zdrav in že debel, jabelk bo malo, bolj obilno hrušek, breskev in sliv. Nogradi obetajo obilniga in dobriga pridelka 5 Bog nas Ie obvari pred hudo uro! Z Bogam! J.K. Iz Bosne se piše : Jukića so spustili > to je tovo. Morali so ga v Rim izročiti. Zdi se, da se ima zahvaliti za svoje oprostenje prošnji mnogoupljivih mož, in turški oblastniki, ki so ga dolžili, da je v puntarskih Noviéar iz mnogih hrqjev. Svitli cesar, ki je v tako kratkim času celoOger-sko in Erdeljsko obhodil, je bil povsod z velicim slavjem sprejet. Hospodař Valaškiga, knez Stirbey, ga je na meji Valaškiga pozdravil v iménu turškega Sultana za-nj drage dařila. Na Dunaji kamor se ima dánes na večer verniti,je za nar sloves- 9 v Carigradu pripravljajo 9 niši sprejem že vse pripravljeno, in s stoternimi transparenti okinčano. imajo spet začeti vožnje preskušnje na železnici čez Se Mesto bo razsvitljeno V jeseni se menng Vlada sama je storila načert za mašine 9 kte rih se bo čez 40 za poskušnjo pripravilo. Oddelkni svetovavec pri ministerstvu uka, gospod dr. Kleemann je ministru uka předložil obsirin spis o stanji gimnazij, ktere je ogledal, z nasveti, kako poboljšati. ; 9 ogerskih se dalo V požunskim okrožji je začela spet gole na dvéh popolnama od odločenih planinah. Je tedaj upati, veja kuga razsajati, vendar drugih krajev se pri skerbni pazljivosti gosposke ne bo da drugam nesla. V Na Poljskem se kolera vedno bolj siri ; v vasi na Ceskim je vstala med otroci nova bolezin v tréh ali štirih dnéh vedno s smertjo končá. ? za- neki ki se Iz Vidma je odpotila kupčijska zbornica poslance do grofa Radeckiga v Verono, da bi se potegnil za železnico, ki bi se skoz Videm na Primorsko speljala ; Radecki je po- V Bosni kristjane se vedno naš svitli cesar pogorelim slancem mnogo upa dal. derejo ; milovšine, ktero je Sarajevčanam poslal, se obotavljajo med-nje razdeliti franciškana Jukiča, potem ko so ga od Poncia do Pi lata. 9 iz ječe v ječo vláčili, so spustili, ki, kakor se sliši, se misli v Rim podati. V Carigradu in njega okolici je zadnje tri dni julija čez 1000 poslopij pogo- relo; škode, se piše, je kakih 60 milionov piastrov^o-sebno hudo je oginj razsajal v mestu pri „zlatím rogua, ker je več končal. 100 magazinov in dvé kupčijski barki po-Francozi so pri volitvah za deržavni zbor sila mlačni. Ta mlačnost Napoleonu velike skerbi de!a, ker si kaj taciga nikdar ni mogel misliti, posebno, ker je bil na svojim zadnjim popotovanji povsod s tolikim slavjem sprejet. Na Sicilianskem terta grozno ples njivca terpi, tako, da je vlada komisijo sostavila, ki ima to bolezin preiskati in ji skušnje in pomočke zoper njo naznaniti. Med Angličani in Severo-Amerikanci je razpertija vstala v zadevah ribarenja; Ansrlicani namrec ne dovolijo Amerikancem ribiti pri 91 I ■! angleških posestvih 9 Amerikanci pa se nikakor nočejo temu odpovedati. V poslednjih dnéh julija je bil po mnogih krajih srednje Europe in tudi v Azii potre*»; celo v Švajcarskih plani- ~~ 800 hiš razrušil in 17 — V Kalifornii so nah so ga eut ili ; v Ercerumu je ljudi je pri tem ob življenje prišlo, spet nove zlate žile najdii. Milodari. Za farmane je gosp. Z Trojice po toči poškodo učitelj Dobu , vredništvu izročil 1 fl. 42l/2 kr ktere je med svojo miioserčno šolsko mladino bral neki učenec iz Ljub pa 40 kr. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.