T SPRTI ŠENTJURSKI UPOKOJENCI NA POLICIJI?
STRAN 11
RAČUNOVODSTVO NAMESTO USTVARJANJA
STRAN 5
o
m
r-
m
m
m
o
r-
ST. 14 - LETO 60 - CELJE, 4.3.2005 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
i+t .j


1—-...
s^nka


SiiMrai

Informacije:
h3 E F R E M 0 Č EM ! M E

STRAN 8
STRAN 7
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
( prezračevalni sistem GECCO )
Mercator ©oddOcbd3 ©@00®
Opekarniška ulica 9, Celje
od 3. do 20. marca 2005, ves dan
BREZPLAČNO LIČENJE
sobota 5. marec 2005 ob 11. uri
LUMPIJADA - Lumpi praznuje s klovni
nedelja 6. marec 2005 med 9. in 12. uro
UŽITKARIJE - Nekoč je bila
STRAN 18
NOV! TEDNIK
2
dobrodošli v J^adiseiifdftu
M E S T N A KAVARNA. Šlandrov trg 34. Žalec
-A. ■- ■ i , .mmm
UVODNIK
Svete krave
Plače v javnem sektorju so kar nenadoma postale nekak šlager sezone na slovenskem političnem prizorišču.
Ekstremno visoke plače direktorjev javnih zavodov, katerih dejavnost financirajo neposredno iz državnega ali pa iz občinskih proračunov, vse bolj porajajo vprašanja o upravičenosti tolikšnih izplačil iz davkoplačevalskega denarja. V današnji aktualni temi smo v našem časopisu pobrskali med po- BRANKO _ datkih o najvišje izplačanih plačah v	STAMEJČIČ
javnem sektorju na celjskem območju. Ne samo njihova višina, tudi nesorazmerja krepko bodejo v oči.
Kljub temu, da je okoli plač v javnem sektorju, ki so javne in podatke o njih redno objavlja Ajpes, nenehen vihar, pa bi kakšne večje premike pri urejanju javnega plačnega sektorja le težko pričakovali. Konec koncev se zdi, da smo se zvečine s temi plačami že sprijaznili in le občasni protesti ob posameznih domnevno ekscesnih plačah kažejo, da bo nekaj le treba storiti.
Na Celjskem je bil zadnji tak vihar okrog plače direktorice Regijskega študijskega središča in prav zaradi tega smo pričakovali, da se vsaj v Celju kdo v občinski upravi resno ukvarja z vprašanjem tistih plač, ki jih izplačujejo neposredno iz občinskega proračuna. Pa smo trčili v zid. Na tako opevano učinkoviti občinski upravi so porabili debel mesec dni, da so spravili skupaj spisek javnih zavodov in podjetij v občinski lasti, potem pa so nas poučili, da si podatke lahko poiščemo sami na spletnih straneh Ajpesa. To pa ne pomeni nič drugega, kot to, da teh podatkov tudi sami nimajo. In če je kolikor toliko razumljivo, da nimajo podatkov iz javnih podjetij Javne naprave, Energetika, Vo-dovod-kanalizacija in ZPO, saj ta podjetja prihodke ustvarjajo na trgu, je tem bolj nerazumljivo, da nimajo podatkov o plačah v javnih zavodih s področja izobraževanja, otroškega varstva, kulture, zdravstva in socialnega varstva. Očitno gre pri plačah v javnem sektorju za avtomatizem. Tudi najvišje plače, tiste, ki jih izplačujejo delavcem, ki niso zaposleni po kolektivnih pogodbah (predvsem direktorji zavodov), pa so še naprej prepuščene pogajanjem med vodstvi zavodov in njihovimi sveti. Prav te, najvišje plače, torej še naprej ostajajo nedotakljive svete krave, ki naj bi nikogar, četudi se plačujejo iz davkoplačevalskega denarja, ne brigale prav nič. Pa nas.
Od višine se zvrti
Za plače v javnem sektorju gre mesečno čez 51 milijard tolarjev davkoplačevalskega denarja
Področje plač v javnem sektorju je v zadnjem času ena najbolj vročih tem razprav tako na državni ravni, kot tudi v lokalnih okoljih. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant postavlja vprašanje ureditve plačnega sektorja med prioritetne naloge novega ministrstva. V lokalnih okoljih, zlasti še v Mestni občini Celje, kjer nesorazmerja močno motijo župana Bojana Šrota, uvajajo komaj sprejemljivo filozofijo, da bi lahko najvišje plače v javnem sektorju dosegale največ 90 odstotkov županove ... In kakšno je stanje s plačami v javnem sektorju na Celjskem?
Podobno kot v vsej državi tudi na Celjskem iz poprečja štrlijo zlasti plače v sodstvu in zdravstvu, medtem ko so na mnogo slabšem v kulturi, šolstvu in v nekaterih zavodih. A če naj bi osnova za izračun plač direktorjev javnih zavodov, ki so financirani iz občinskih proračunov, dosegala največ 90 odstotkov županskih plač, bo najprej treba urediti te..Prav to si za nalogo zastavlja tudi dr. Ivan Žagar, minister brez resorja, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Čeprav so občine v Sloveniji res zelo različne in med seboj domala neprimerljive, so povsem neprimerljive tudi plače županov.
Dobrodošlica v žalskem Sachsenfeldu
Že v začetku tedna je nekatere Žalčane razburil transparent, ki je izražal dobrodošlico v Sachsenfeldu.
Po prvi različici iz začetka tedna je na transparentu pisalo samo »dobrodošli v Sachsenfeldu«, po parih dneh in verjetno tudi protestih pa so transparent nad vpadnico v mestno središče tik nad kra-
jevno tablo, ki označuje Žalec, opremili s podrobnejšo razlago, da gre za mestno kavarno v Žalcu. Seveda je Žalčane razburila predvsem uporaba imena Sachsenfeld, saj so med 2. svetovno vojno Žalec tako poimenovali tudi Nemci, sicer pa je ime staro-davnejšega izvora. V bistvu gre za prvo poimenovanje Žalca,
ki so ga uporabljali Sakson-ci, kot Sachsenfeld pa se prvič pojavi v letu 1182. Verjetno se je tudi zato novi lastnik mestne kavarne odločil lokal poimenovati s tem starim imenom. Ime lokala je stvar lastnika oziroma posameznika, ki sicer mora upoštevati nekatera pravila, dovoljenje pa izdaja upravna enota.	US
Pobrskali smo po straneh Ajpesa, Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Neslavni rekorder na Celjskem je župan Luč Ciril Rose, saj je decembra lani prejel vsega 290 tisočakov bruto plače. Kaj dosti bolje ne gre ljubenski županji Anki Rakun (312 tisoč), gornjegrajskemu županu Toniju Riflju (315 tisoč) ah na-zarskemu Ivanu Purnatu (318 tisoč). Če bi v teh občinah, na primer, obveljala teza o maksimalni plači v višini 90 odstotkov županove, potem ravnatelj gornjegrajske osnovne šole ne bi mogel imeti dobrih 621 tisoč tolarjev plače, ljubenski 635 ... Teorija o tovrstnem omejevanju plač v javnem sektorju, ki naj bi jih v celoti vezali na županske, torej nikakor ne zdrži, saj tudi decembrska plača celjskega Bojana Šrota (774 tisoč) ali najvišja županska plača v regiji, ki jo je decembra »pospravil« velenjski Srečko Meh (833 tisoč) nista ravno briljantni. Le za primer - če bi obveljal želeni kriterij o navezavi plač v javnem sektorju na županske, bi si avtomatično zaprli vrata za delovanje kakršnega koli znanstvenega inštituta, kaj kmalu bi lahko zaprli sodišča' zdravstvene domove ... Tudi v javnem sektorju namreč edini kriterij za plače ne more biti županova plača. Pretehtati morajo - kot na drugih področjih - izobrazba, odgovornost, delovne izkušnje ...
Povprečje čez 700 tisočakov
A nekaj bo vseeno treba narediti. Je rešitev v boljših plačah županov ali v trdnejših vajetih resornih ministrstev na posameznih področjih javne uprave? To je težko reči, zanesljivo pa bo ureditev plač v javnem sektorju zelo zahtevna naloga. Delavci v posameznih sektorjih (šolstvo, kultura, sodstvo, zdravstvo) se bodo le težko odrekli že pridobljenim pravicam, izenačevanje plač na višji ravni od sedanje pa je najbrž znanstvena fantastika. Že tako gre za 146.965 zaposlenih v celotnem javnem sektorju 49 milijard tolarjev mesečno (poprečna plača je 333 tisoč tolarjev bruto). V javnem sektorju je bilo decembra na delovnih mestih, kjer plač ne ureja kolektivna pogodba, zaposlenih 3.212 ljudi. Za njihove plače je šlo 2,3 milijarde tolarjev ali v poprečju dobrih 736 tisoč na enega. To so vsekakor številke, od katerih se zavrti v glavi.
Sicer pa si oglejmo nekaj najvišjih januarskih izplačil v posameznih dejavnostih javne uprave. Županske plače na celjskem območju se, kot že zapisano, vrtijo od 290 do 833 tisoč, tolarjev, daleč najnižje pa so v zgornjesa-vinjskih občinah. V osmih upravnih enotah na Celjskem
Kdo je plačan preveč, kdo premalo in kdo dovolj?
so najvišje plače od 710 tisoč tolarjev (Laško) do 820 tisoč (Celje).
Kultura »caplja« na repu
Najvišja so izplačila vodilnim v sodstvu, kjer so decembra na višjem sodišču izplačali plačo 1.128.000 tolarjev bruto, na okrožnem 1.117.000, na tožilstvu 1.043.000 in na delovnem sodišču 846 tisoč tolarjev, najvišje plače sodnikov za prekrške pa se vrtijo med 624 in 795 tisočaki. Zelo visoke so tudi najvišje izplačane bruto plače v zdravstvu. Za primer, najvišja januarska plača v Bolnišnici Topolšica je presegla 1.205.000 tolarjev, v celjski bolnišnici 940 tisoč tolarjev, »rekorderji« pa so v zdravstvenih domovih. V Celju, na primer 1.314.000 tolarjev, v Slovenskih Konjicah 1.358.000, več kot milijon so izplačali tudi v Žalcu, Šmarju in Šentjurju. Še bolj bodejo v oči naj višje plače v lekarnah. V Celju so izplačali 1.105.000 tolarjev, v Velenju tudi čez milijon, v Žalcu nekaj manj kot 900 tisoč in v Mozirju »le« 773.000 tolarjev. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje je bila najvišja plača 1.194.000 tolarjev. Dosti nižje so najvišje plače v domovih upokojencev - od 645 tisoč (Šlovenske Konjice) do 697 tisoč (Šentjur).
Veliko bolj so uravnotežene najvišje plače v vrtcih, kjer
novitednik
se vrtijo od 544 tisoč tolar-jev (Laško) do 675 v Velenju-v Celju od 632 do 657 tiso tolarjev. -Podobno je tudi v osnovnih šolah, kjer so naj' višje plače od 538 tisoč (P°' nikva) do 707 tisoč tolarje'' (Polzela), v Celju pa od 56 do 675 tisoč tolarjev. Tudi 'J srednjem šolstvu razlike me najvišjimi plačami niso pr® velike, s tem da so plače vi je. Najvišjo so izplačali v ■ Gimnaziji Celje (779 tisoch čez 700 tisočakov so izV}a čali še v Poslovno komercia ni šoli, Šolskem centru Ce lje in Glasbeni šoli Celje, manj pa v glasbenih šolah N zarje (574 tisoč) in ŠentJu (595 tisoč).
V kulturi se, na spl0^’ ne morejo pohvaliti s prav e stremno visokimi naj višje i plačanimi plačami, saj v jV benem od zavodov naj vi izplačana plača ni doseg 800 tisočakov. Še naj vi 1 plačo, 785 tisoč tolarjev izplačali v SLG Celje, v Osre nji knjižnici Celje 752, v ob muzejih le nekaj nad 700 sočakov, v zgodovinskem hivu 685 tisoč tolarjev. Še kaj podatkov o najvišjih P čah v knjižnicah po regiji- n . več so izplačali v Šentjur (685 tisoč), najmanj v Za (545 tisoč). V Muzeju les*L tva v Nazarjah je bilo naj ^ je izplačilo 300 tisočake> -Zavodu Rogaška dedise 375, v Kozjanskem parku tisočakov.	^
BRANKO STAMEJU Foto: ALEKS STE*
www.novrtednik.com
m
Varnost in zaščita na prvem mestu
Tudi v Sloveniji smo 1. j?arca praznovali svetovni au civilne zaščite. Praznote naj bi pomagalo okre-zavest javnosti o ogromnosti pred naravnimi in rugimi nesrečami in pou-srilo vlogo enot civilne zaš-lte Pri reševanju in odjavljanju posledic teh nesreč.
Na osrednji državni prire-Pvi v Ljubljani in na osred-l1 °brnočni proslavi v Veleju so podelili tudi prizna-)a in nagrade pripadnikom m°t civilne zaščite in posa-. eznikom. Z našega območ-a s?a plaketo civilne zaščite Prejeli prostovoljni gasilski ^ruštvi Dobrna in Kozje, zlati Uak civilne zaščite so pre-6 ^ Predsednik celjskega biološkega društva Mirko Fric rainc, PGD Podčetrtek, Ra-10 klub Laško, Janez Bruno uran in poveljnik šentjur-,.e eivilne zaščite Jože Šti-l5"- Pripadniki enot civilne a s celjskega območja lt ?re^eb še šest srebrnih in bronastih znakov civilne iščite.
Na velenjski prireditvi so priznanje podelili tudi Vrtcu Laško.
Na osrednji območni pri- priznanj. Številne ure in pro- vesnost sta s svojim koncer-reditvi je zbranim govoril stovoljno delo, ki ga pripad- tom zaokrožila Orkester poveljnik civilne zaščite za niki civilne zaščite vlagajo Slovenske vojske in Otroš-Zahodno Štajersko Ivan Er- v svoje usposabljanje in de- ki pevski zbor osnovne šo-žen, ki se je posebej zahva- lo, so prepogosto prezrte, le Antona Aškerca iz Vele-lil vsem pripadnikom enot zato letna srečanja in dru- nja.
civilne zaščite, ne le razme- ženja še tem bolj pomem-	_ BRST
roma redkim dobitnikom bna, je poudaril Eržen. Slo-	Foto: JOŽE MIKLAVC
Celjski nagrajenci
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenova-,a’ Priznanja in nagrade Mestne občine Celje je za sejo ustnega sveta, ki bo v četrtek, pripravila predloge za ošnja celjska občinska priznanja.
, Kot vsako leto, bodo tudi letos priznanja podelili ob aprilom111 občinskem prazniku, svetniki pa bodo bržkone skrb-pQ Pretehtane predloge za priznanja v četrtek tudi potrdili.
Predlogu komisije naj bi naziv častne meščanke Celje 0®)ela akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. stotem komisija še predlaga, da bi ji mestna občina name-umetniškega darila trajne vrednosti, ki sodi k podelitvi ZlVa častni meščan, sofinancirala izdajo monografije o uem življenju in ustvarjanju.
Zlata celjska grba naj bi letos prejela legendarni celjski športni delavec in novinar Jože Kuzma in Dom ob Savinji. Srebrni grb naj bi prejel predsednik uprave CMC Marjan Vengust. Komisija predlaga podelitev štirih bronastih grbov, ki naj bi jih prejeli pedagoginja Plesnega vala Celje Cvetka Špiljar, Celjski oktet, Fotografsko društvo Celje in Komorni moški zbor Emanuel.
Trem izjemnim študentkam naj bi podelili tudi kristalne grbe, ki naj bi jih po predlogu komisije prejeli študentki prava Metka Ahtik, in Katja Plauštajner ter študentka mednarodnih odnosov Janja Rebič.
BRST
Prvič zlati volani
voznikov avtobusov prejelo priznanja za varno vožnjo
Štor* S'0Vesn°sti v Hotelu 80 v torek pred-
skeobm lZletnika in celi"
Valni močne enote Zavaro-Uikoirf ^r'g*av Podelili voz-Za v avtobusov priznanja Prvin rn° v°žnjo. Letos so nje >i Pp^elili tudi prizna-
iel0 sedpV°lan’ki ga je Pre"
set let em Voznikov za de-kršne V/*rae vožnje brez ka-srečo Povzročene ne-ue ah ^je škode.
nika cu,e 194 voznikov Izlet-1ijonatU,Paj Prevozilo 8,5 mi-če ali v onietrov brez nesre-to Sn ecie gmotne škode, za-Priznar! Teselili zasluženih kl0n k K1 so nekakšen po-javnepaP°St0vaniu vrednot Rot edinP°tmškega Prometa. Slo ven ii-1	Prevozniki v
s°delZPh Podeljujejo, v prav v celku S Triglavom, ima l4 nrkem 'zletmku, ki d s to ten delež v slo-
venskem javnem linijskem prometu. Akcijo so kot posebno obliko stimulacije in tudi preventive, z zavestjo, da je varnost prevozov potnikov osrednja skrb prevoznikov, začeli pred desetimi leti. Zdaj se veselijo vse večjega števila voznikov, ki več let zapovrstjo vozijo brezhibno. Od 220 voznikov v tej družbi jih ima namreč že kar 109 priznanje srebrni volan, ki ga podeljujejo za pet zaporednih let varne in brezhibne vožnje. Prvič pa so letos podelili tudi zlate volane za deset let varne vožnje. Prejelo jih je sedem voznikov avtobusov - Štefan Domadenik, Miran Marinšek, Hugo Ocvirk, Anton Vračun, Branko Slemenšek, Ivan Vračun in Pavel Železnik, ki so ob priznanjih dobili tudi skromne denarne nagrade.
riii mi«
Zlate volane je za 10-letno varno vožnjo prejelo sedem Izletnikovih avtobusnih voznikov. Na sliki (z leve): Pavel Železnik, Anton Vračun in Branko Slemenšek
Voznikom so se za varno prometnih nesreč, v katerih vožnjo zahvalili tudi pred- so bili udeleženi tudi avto-stavniki prometnega inšpek- busi in da so 19 od teh ne-torata in policije, pri čemer sreč, vse so bile le z gmotno ni odveč povedati, da je bilo škodo, povzročili vozniki av-lani na celjskem območju 50 tobusov.	BRST
3
KJE SO NAŠI POSLANCI?
Ples za
puškomitraljez
Osebna načela ljudi so definirana že s samim imenom - so, kakršna so, če se ne strinjamo z njimi, se s takšnim človekom pač ne družimo. Zasebno si lahko vsakdo misli, kar hoče, ko pa začne svoja prepričanja glasno oznanjati svoji okolici, ga ne omejujejo samo pravila lepega vedenja in moralni kodeksi, temveč tudi zakonodaja.
Tudi v Sloveniji je prepovedano izzivanje ali razpihovanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, širjenje ideje o večvrednosti ene rase nad drugo, dajanje kakršnekoli pomoč pri rasistični dejavnosti ter zanikanje, zmanjševanje pomena, odobravanje ali zagovarjanje genocida (300. člen kazenskega zakonika) .
Zmago Jelinčič in njegova četica tega očitno ne vedo. Oziroma so se prepozno spomnili, ko so prejšnji teden na vrata poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke v državnem zboru obesili znamenito plesno vabilo: »-Vsi izbrisani povabljeni na ples, igral vam bo Jelinčič na puškomitraljez.« Novinarjem je iz usta Saša Pečeta uspelo izvabiti priznanje, da so avtorji napisa, naslednji dan pa je seveda izjavil, da ga niso dobro razumeli, oziroma, da je bila njegova izjava - sarkastična. Pečetovi »sarkazmi« so stalna praksa, v lanskem skh-cu seje med razpravami o izbrisanih proslavil z izjavo, da so izbrisani izmečki in da »i-mamo v SNS za te osebke seveda drugačno rešitev«. Pa razen opozorila predsednika državnega zbora ni utrpel hujših sankcij. Po izbruhu afere plakat je politično prebrisani Zmago Jelinčič mirno izjavil, da so napis na vrata obesili kar »simpatizerji izbrisanih«. Kljub temu so si v SNS nakopali na glavo vsaj kriminalistično preiskavo.
Hujšo skrb kot deviantni izpad iz vrst SNS so povzročili prvi odzivi parlamentarcev, predvsem iz vrst vladajoče koalicije, ki jih pooseblja prav predsednik državnega zbora France Cukjati (SDS). Ob izo-bešenju je mirno izjavil, da plakata »ni videl, zanj mu ni nihče povedal, zato tudi nima mnenja o njem«. Pa čeprav so mu novinarji sporočili njegovo vsebino. Naslednji dan je genocidni izpad označil za sicer neokusno in žaljivo, ne pa ravno strahotno šalo. Pri tem pa spregledal dejstvo, da je plakat visel sredi državnega zbora, torej središčne točke slovenske demokracije, ne pa na stranišču kakšne vaške beznice. Kar seveda niti ni presenetljivo, saj je bil Cukjati v prejšnjem sklicu državnega zbora med petimi najbolj gostobesednimi I govorci, ki so nasprotovali
odločitvi ustavnega sodišča, da je treba izbrisanim za nazaj izdati odločbe o stalnem bivališču.
Rudolf Petan
Za najbolj skrajno izjavo v vrstah SDS je poskrbel konjiški poslanec Rudolf Petan, ko je predlani menil, da so nekateri izbrisani po bojiščih nekdanje države izvajali etnično čiščenje. Tudi tokrat greha ni videl v spornem plakatu, temveč v varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku, ker je ta zahteval, naj poslanci Pečeta odstavijo s položaja podpredsednika državnega zbora. »Zanima me, kdaj se bo gospod Hanžek opravičil Slovenkam in Slovencem, ko je slovensko državo primerjal z nacistično Nemčijo,« je Petan rahlo po svoje prikrojil izjavo ombudsmana iz časov lanske in predlanske razprave o izbrisanih.
Tako je še enkrat več ubesedil nejevoljo sedanje vladajoče garniture do Hanžka, ker jo je ta zaradi nestrpnega odnosa do izbrisanih obravnaval v svojih poročilih. Zaradi dvoma v nosilca funkcije so se pojavile celo težnje, da je institucija varuha človekovih pravic »predraga«. To je na drugem političnem polu zbudilo mnenje, da nekateri politiki še vedno ne razumejo vsebine idej svobode, enakosti in pravne države. Sociolog Vlado Miheljak, ki v koaliciji sicer velja za apologeta levice, je celo zapisal, da j.e težko uveljavljati standarde združene Evrope v deželi, »kjer so nestrpneži, polni šovinističnih, rasističnih in fa-šistoidnih izjav ter stereotipov, na oblasti«.
Ob vsem tem je na dan -seveda hote - prišla nerodna podrobnost, da je nekdanji notranji minister Rado Bohinc v skladu z določbo ustavnega sodišča izdajal odločbe o stalnem bivališču izbrisanih samo do 31. julija lani, nato pa niti ene več, čeprav je imel še štiri mesece časa. Očitno so bile volitve preveč blizu, odločbe pa prevroče. Kar samo dokazuje, da so besede o pokončnosti, pravni državi, strpnosti ... hibo pokvarljivo blago tudi na levi strani političnega teatra.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
m
TUALNO
MM EDNIK
»Lahko le blažim stisko«
Dekanijsko karitas Petrovče (vključenih je sedem župnij: Petrovče, Žalec, Griže, Polzela, Gotovlje, Galicija in Šempeter v Savinjski dolini) je od ustanovitve po poplavi leta 1990 pa do konca lanskega leta vodila Pavla Jager. Zaradi bolezni se je potem umaknila, nadomestila pa jo je mlada, energična in ambiciozna Elvira Selič iz Žalca.
»Ukvarjamo se s problemom uboštva, ki pri nas dejansko obstaja in ga je - žal -čedalje več. Mnogi prosilci, ki prihajajo k nam, pravijo, da j e težko prestopiti prag, ko se resnično zaveš, da si potreben tuje pomoči. Vendar mi sprejmemo vse pomoči potrebne z odprtimi rokami in smo jim vedno pripravljeni prisluhniti, saj sta spoznanje osamljenosti in občutek ne-zaželenosti najhujše uboštvo. Žal ne moremo narediti velikih stvari, ampak to, kar storimo, je z veliko ljubeznijo,« je o osnovnem namenu dekanijske karitas pripovedovala Elvira v dneh, ko je imela največ dela s pripravo na vsakoletni dobrodelni koncert Z roko v roki, ki bo v ponedeljek, 7. marca, ob 19.30 v telovadnici osnovne šole Žalec. »To bo že deveti koncert. Vsi dosedanji so bili v
dvorani kulturnega doma Žalec, ki pa je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli poslušati dobrodelni koncert in tako prispevati svoj delež za pomoč ljudem, ki so je potrebni.«
Dekanijska karitas Petrovče zbira denar in oblačila na različne načine in z mnogimi akcijami. Veseli so tudi donatorstva in sponzorstva, kjer je na prvem mestu s širokim razumevanjem Občina Žalec. Lani so pomagali 127 družinam oziroma 345 družinskim članom, med katere so razdelili 1.092 prehrambenih paketov. Za razliko od Centra za socialno delo, ki obravnava posameznika, karitas obravnava celotno družinsko skupnost. Za Miklavža so obdarili 350 otrok, pomagali so tudi družini Antlej z Dobja, ki jo je prizadel požar. »Za nesrečno družino smo izvedeli iz poročil v Novem tedniku in Radiu Celje ter se odločili za pomoč s pohištvom, hrano in oblačili,« je akcijo pojasnila Elvira Selič, ki ji je vodenje dekanijske karitas ve-
■ v
idiocelje
na štirih frekvencah
Elvira Selič
lik mladostni izziv. »Po končani srednji šoli sem se zaposlila in potem ostala brez službe. Vesela sem, da sem od lani preko javnih del zaposlena pri karitas in da lahko pomagam ljudem v stiski. Sama sem imela veliko težav in tega ne privoščim ljudem, kajti želim jim pomagati in jih rešiti stiske. Službe jim res ne morem zagotoviti, lahko pa jim s sodelavkami in sodelavci ter našo pomočjo omilim stisko. Država bi morala ljudem omogočiti delo, da bi si lahko sami zagotovili denar za osnovno preživetje.«
Elvira Selič je v želji, da bi bila pri svojem humanem delu čimbolj učinkovita, lani izredno vpisala študij teologije, pedagoška smer v Mariboru. »Po končanem študiju - upam, da mi bo uspelo - bi rada učila verouk in vodila skupine za odvisnost od droge, za mladoporočence in njihovo življenje in podobno. Veliko je izzivov, ki sem jih pripravljena sprejeti, zato se tudi usposabljam, da jim bom lažje in bolje kos.«
Z odzivom dobrih ljudi za letošnji koncert je zadovoljna, prav tako upa, da bo v ponedeljek zvečer polna telovadnica. Nekaj denarja bodo zbrali tudi z dvema srečelovoma 15. avgusta in 8. septembra. Veseli so tudi pomoči redovnih sester dominikanskega reda v Italiji ter prostovoljnih darov posameznikov v cerkvi.
Elvira Selič je komunikativna in zna delati, spoštuje pa tudi delo drugih. In njen delovni moto? »Kar imamo radi, podarimo še drugim. Preizkusimo svoje srce, če lahko odpre vrata neskončnemu utripu miru in ljubezni. Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.«
TONE VRABL
Moc je v dobrem argumentu!
Ina Živanovič in Luka Vlaovič med najboljšimi debaterji na svetu - Naj večji
uspeh Slovencev doslej
Mlada Celjanka in Šentjur-čan sta se skupaj s še tremi Slovenci udeležila svetovnega debaterskega prvenstva, ki je bilo med 9. in 19. februarjem v kanadskem Calgaryju. Tekmovali so v konkurenci 31 držav z vseh celin. Skupaj so dosegli izjemen uspeh in se uvrstili v osmino finala, dosegli pa so prvo mesto v kategoriji, kjer je angleščina tuji jezik.
Koliko znanja in veščin mladi debaterji za udeležbo na tekmovanjih ob tako močni konkurenci potrebujejo, je težko razložiti. Še posebej, ker smo ljudje nagnjeni k temu, da nam jezik pogosto dela hitreje kot pa možgani. Pri Luki in Ini mora biti vse usklajeno in delovati z osupljivo naglico. Njuni tekoči, povezani in zgoščeni govorici je bilo težko slediti. »Profesionalna deformacija, kaj?« sem se pošalila, potem pa smo šli lepo po vrsti, saj ju tokrat ni omejeval čas.
»No, saj je v bistvu čisto preprosto,« mi pravi simpatični sedemnajstletnik, ko se poskušava prebiti skozi železna pravila debatnih klubov, ki so njemu že samoumevna, meni pa malce manj. »Poglej, imamo več enot debate, temi, ki nam jo določijo, se reče resolucija. Ko pa enkrat poznava temo, poiščeva največ najboljših možnih argumentov, ki podpirajo ali negirajo to temo. Vidiš, kako preprosto!« se smeje Luka. Luka sodeluje v debatnem krožku, ki ga vodi Tatjana Rozman že vse tri letnike, odkar obiskuje I. Gimnazijo v Celju. Ina, zgovorna sedemnajstletnica, nadaljuje z razlago pravil: »Za štiri teme smo zvedeli dva meseca pred svetovnim tekmovanjem, vnaprej se tudi ve, ali jo boš zagovarjal ali zavračal. Za ostale teme smo izvedeli eno uro pred samo debato, takrat smo se pripravljali brez
Luka Vlaovič iz Šentjurja: »Calgaryje nepozabno doživetje!«
Ina Živanovič iz Celja: »Debate so potekale na visokem nivoju!«
mentorjev, na voljo smo imeli le angleško-angleški slovar in almanah Britannica.« Ina obiskuje tretji letnik Gimnazije Celje-Center in že ves čas sodeluje pri debatnem klubu pod mentorstvom Mateje Glušič in Mihe Gartnerja.
Veliko priprav
Mlada debaterja sta v pogovoru sproščena, samozavestna, vendar pa glede svojih dosežkov ostajata skromna. Dobro pa se že zavedata, kakšno moč ima beseda in kako hitro spremeni pomen vsega prej povedanega, če je napačno zastavljena. Za kaj takega je potrebno veliko vaje v matičnem debatnem klubu, ogromno pa je tudi individualnega dela. Na katera področja se mora mladi debater najbolje spoznati, ju sprašujem in izvem, da je potrebno biti široko razgledan. Zastavljene tematike se namreč gibajo skozi različna področja; od dnevne politike, zgodovine, športa do splošnih družbenih vprašanj. Primer teme iz tekmovanja: »Uporaba pozitiv-
Šolski center Šentjur
Srednja poklicna in strokovna šola ■ Višja strokovna šola
f 1. ŠTIRILETNI PROGRAMI)
-	Živilski tehnik in
-	Kmetijski tehnik
( 2. TRILETNI PROGRAMI )
-	Kmetovalka gospodinja
-	Kmetovalec
-	Slaščičar-konditor - dualni sistem
-	Pek - dualni sistem
^(dvo in pol letni PROGRAMI j
-	Pomočnik peka in slaščičarja
f KMETIJSTVO j
- inženir kmetijstva (redni in izredni študij)
4. PROGRAM 3+2 'i
- Kmetijsko podjetniški tehnik (3+2)
Prijave oddajte do 10. marca. Informacije: 03 746 29 00.
( žimsfvo )
- inženir živilstva (redni in izredni študij)
NOVO - vpisni pogoji. Vpiše se lahko vsak, ki je opravil splošno oziroma poklicno maturo (ali zaključni izpit oz. diplomo pred uvedbo poklicne mature) ter drugi, ne glede na smer srednješolske izobrazbe.	r-'i	Cfi jP^
Prijave oddajte do 8. rparca. .,
Informacije: 03 746 29 0?A¥|E)mh
ne diskriminacije za popravo zgodovinskih krivic je upravičena,« pove Ina. Luka doda še eno: »Izobraževalna politika bi morala biti v pristojnosti lokalnih oblasti.« Če ste se ob tem pravkar globoko zamislili, poskusite razmišljati še v angleščini. Naši debaterji so se namreč morali pripravljati in debatirati v tujem jeziku. »Pri tem imajo določeno prednost tisti, ki jo imajo za prvi jezik,« pravi Luka. Ina ga dopolni, da najboljši debaterji že tradicionalno prihajajo iz Avstralije, ZDA, Velike Britanije, Kanade in tudi iz Južnoafriške republike. Slovenci pa smo jim bili tokrat tik za petami. »Zdaj so se nas tudi sodniki že navadili, včasih pa so še vedno bolj naklonjeni favoritom,« mimogrede pripomni Ina z rahlim prizvokom zdrave tekmovalnosti v glasu.
Ina in Luka treme pred nastopom skorajda nimata več. »V tistih osmih minutah, kolikor jih ima vsak udeleženec za zagovor svoje teme, daš od sebe pač največ, kolikor je mogoče,« se strinjata. »Tudi trema je konstruktivna, prisili te, da zbereš svoje misli in si potem bolj pazljiv,« pravi Ina. Število debaterjev je odvisno od vnaprej določenega formata tekmovanja. Tokrat je šlo za svetovni debatni format, zato so se med seboj »spopadali« po trije udeleženci iz posamezne države. »Prvi pove nekakšen uvod v temo, drugi poda nove dokaze, s katerimi zavrača nasprotnika, tretji izčrpa zalogo argumentov, sledi pa še kratek povzetek,« mi potrpežljivo razlagata. Pet slovenskih udeležencev je kombiniralo tričlanske ekipe glede na to, komu gre katera tema bolje, vsi pa so sodelovali pri pripravi vseh tem. Izbrani so bili s strani Zavoda za kulturo dialoga
(ZIP - Za in proti) ter ment° rice Bojane S krt glede na sv° jo delavnost, aktivnost v kltj bih in splošno razgledano5 ■
Vtisi iz Kanad«
»Ali bomo sploh prišli d° vajinih vtisov iz Kanade?« &e je začelo skrbeti. »CalgaD J čudovit, čeprav ni bilo kaj d° s ti časa za izlete. Izjemna iz kušnja je bilo bivanje pri k3 nadskih družinah, kamor5 nas organizatorji namestili c začetka tekmovanja. Urnik5 nam kar pošteno natrpali, na) bolj zanimiv je bil obisk ^ le v rezervatu,« je bila p°l _ vtisov Ina, ki me je takoj Pjj pravila, da niso srečali In jancev, saj se jim politi^ ^ korektno reče »first nation Mladi debaterji so se sp3" nali z njihovo problematik j govorili o diskriminaciji, P skusili tradicionalno hrnf1 in celo zaplesali. »Vsaka bata je potekala na drugi s li, vsepovsod so nas prič3 li s slovensko zastavo in m no. Torej je šlo tudi za Pr ,■ močijo Slovenije. V Kan3 je debaterstvo zelo P°PUV,-no, vsi so vedeli za tekm° nje,« je nadaljeval Luka- ’ šestletniki so želeli avtog me,« se je zasmejala m3 pripomnila, da se priljnn > nost povečuje tudi pri n debaterstvo se širi na osli ne šole, pa tudi študentje1 jo svojo ligo.	nj.
Mlada dijaka, ki se še sta odločila, kje bosta n3 -ljevala študij, navdušeno P poročata debatne kroZ^ »Pridobiš ogromno znan)^. vseh področij, naučiš se likovati svoje misli v 3r” mente in javnega nastop3 ^ vadiš se v angleščini- P3^, potuješ in spoznavaš ra/ ( na okolja, kulture in ^lužai, Meni pa je bilo kar malce ^ da znam debatirati le kda kakšni kavi.	K, a k
POLONA MASTNA;, Foto: V
m
NOVI TEDNIK
EMA TEDNA
5
Ko preti podjetniška suknja
Kaj svobodnim, samostojnim in samozaposlenim ustva-tialcem prinaša nov zakon o dohodnini? - Molk v davčnem
uradu
Minja Bajagič ima status samozaposlenega v kultu-*'D° leta 1991 je bil redno zaposlen, potem pa se je aločil za samostojno pot. Status samostojnega us-. arjalca si je pridobil predvsem z namenom, »da bi Oiel mir pred računovodstvom«. Z novim dohodnin-vKlrn zakonom pa se mu je življenje postavilo na gla-?• »Zaradi vodenja knjig se mi je popolnoma spreme-lla filozofija življenja. To pa se zelo pozna pri kreativ-°sti. Namesto da bi razmišljal o svojem ustvarjanju, ze dva meseca posvečam le knjigovodstvu,« pripove-uje Bajagič in doda, da bi raje plačal večje davke, »sa-, 0 Pri miru naj me pustijo!« Pri tem se sprašuje, kak-e koristi ima od novega zakona država. In nenazad-ie> kaj je kulturno ministrstvo naredilo za samostoj-e umetnike in samozaposlene. »Samo ta odgovor bi aj* dobil od pristojnih!« o odgovora smo hoteli tudi mi, vendar nanj jg e bi želel odgovoriti. Po-8 tega nas je zanimalo, ali *> da naj bi nov zakon sijal o Dnomijo celo spodbudi k- ne zatiral, čemur naj d namenjen). Da gre za Vp,valežna vprašanja, so po-n au v generalnem davč-jJV uradu, kjer sicer pou-r)ajo, da je njihova nalo-nadz°lj 'zvajat* zakon in ga
Odprto pismo ■n stavka
rednik Sekcije samo-na ,nih in svobodnih novi-)ev pri Sindikatu novi-kul^V Avenije Igor Dra-ve 1 največji problem no-(j j |a Zakona o dohodnini vi-.tr^jfanju normiranih
Igor Drakulič
^djejot”Se s tem zmani" nih
z -^c-
j .isto delo ali celo za več
tudi honorarji svo-samostojnih us-v- »Honorar bo zdaj dela U C’ ’
DruoZa_^? odstotkov nižji.
lednih in arjalce'
Problem pa je vode-s0 P°sl°vnih knjig, s čimer pQj.as izenačili z nekim se iem. kar pomeni, da Porii °.rarn° začeti obnašati djetniško. A ne le to! Vo-
denje knjig predstavlja tudi dodaten strošek, saj tega marsikdo ne zna sam in bo moral zato najeti računovodsko službo,« je zaskrbljen Drakulič.
Ker se svobodni in samostojni ustvarjalci ter samozaposleni s področja medijev in kulture z novim zakonom ne strinjajo, so se nanj odzvali z odprtim pismom, ki ga nameravajo poslati predsednikoma vlade in državnega zbora ter ministroma za finance in kulturo. Med spremembami zakona o dohodnini, kijih zahtevajo svobodni ustvarjalci, zahtevajo pove-
čanje normiranih stroškov na 56 odstotkov in s tem izenačitev z zaposlenimi. Druga zahteva je, vztraja Drakulič, da se avtorsko ustvarjanje ne šteje kot dejavnost, »ker nismo enaki kot obrtniki. Prepričani smo, da ima delo na področju medijev in kulture poseben družbeni pomen«. Tretja zahteva pa je ukinitev meje 3,9 milijona tolarjev, saj naj bi bila le-ta prenizka. »Po zakonu o DDV postane zavezanec za plačilo vsakdo, ki z določeno dejavnostjo ustvari v enem letu prihodek v višini najmanj petih milijonov tolarjev bruto. Menimo, da je ta znesek prenizek, saj se ni spremenil že od uveljavitve zakona o DDV leta 1999. Revalorizirana vrednost zneska pet milijonov znaša letos že 7.290.000 tolarjev, zato zahtevamo, da se vodenje davčnih evidenc začne šele pri sedmih milijonih tolarjev bruto prihodka na leto,« pojasni Drakulič, ki si želi, da bi z odprtim pismom pri oblasti prišli do najugodnejše rešitve. Če s pismom ne bodo dosegli, kar želijo, niso izključene niti »bolj radikalne poteze z naše strani, kot je denimo stavka ali protesti. Upam seveda, da do tega ne bo prišlo, a nas bodo morali oblastniki kar dobro prepričati, če bodo hoteli, da zakon podpremo«.
Idejo o stavki so očitno opustili športniki, ki pa bodo od oblasti vsekakor zahtevali spremembe zakona, saj je slednji - takšen kot je -zanje popolnoma nesprejemljiv, pravi predsednik Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanovič. Tudi zato ne, ker bo novi zakon po mnenju Stefanoviča za seboj potegnil tudi druge posledice. »Novi zakon bo povzročil, da se bodo športniki preselili v tujino, kar pomeni, da v Sloveniji ne bo več profesionalcev. To pomeni manj vzornikov v športu, manj mladine v športnih panogah, več mladih na ulici, pri čemer vemo, kakšno promocijo šport prinaša Sloveniji.«
Od Policija do Pilata
Glasbenik Vojko Sfiligoj
je bil na spremembe dohodninske zakonodaje opozorjen že sredi leta 2003. »Poznal sem predloge zakona in na osnovi tega sem lani zavestno delal manj in tako prišel pod mejo 3,9 milijona tolar-
Vojko Sfiligoj
jev letnega zaslužka ter s tem dosegel dvoje. Zdaj sem izstopil iz sistema DDV in hkrati dobil pravico do'posebne olajšave, ki omogoča ob 25-odstotnih normiranih stroških še 15-odstotno posebno olajšavo.« Pravi tudi, da od odgovornih ni dobil nikakršnega odgovora ali nasveta o tem, kaj se svobodnim in samostojnim ustvarjalcem ter samozaposlenim najbolj splača. »Skakal sem od Pon-cija do Pilata, da bi dobil navodila in nasvete glede novega zakona o dohodnini. Ker tudi v davčnih uradih niso imeli nobenih informacij o tem, smo januarja vsi svobodni in samostojni ustvarjalci ostali brez honorarja...« se pritožuje Sfiligoj, ki je prepričan, da do večjih protestov glede novega zakona kljub vsemu ne bo prišlo.
Med svobodnimi in samostojnimi ustvarjalci, ki jih je novi zakon o dohodnini najbolj prizadel, pa so tudi taki, ki se z dohodninskimi novostmi ne obremenjujejo, kot denimo vodja celjskega Studia za ples Igen Igor Jelen: »Za vse moje prihodke skrbi računovodski servis in če povem po pravici, ne vem še, kaj nas je točno doletelo. Prijatelji in kolegi mi nenehno razlagajo o novem zakonu. Zaenkrat z njim še nisem po-
Igor Jelen
drobneje seznanjen in kljub vsemu upam, da bo na prvem mestu še vedno produkt našega ustvarjanja in ne denar.«
V limit zaradi akontacije
Novi zakon je naložil delo tudi dijakom in študentom, ki delajo preko študentskih servisov. Vsi ti bodo namreč morali oddati napoved za dohodnino, ob vsakem izplačilu študentskega servisa pa se bo odvedla akontacija dohodnine. Davčna stopnja do višine 74 tisoč tolarjev zaslužka bo 12,5-odstotna, pri višjih zneskih pa 25-odstotna. Kljub temu, da bo večina dijakov in študentov dobila v naslednjem letu nazaj vse
Dohodninski zakon, ki je prizadel prav vse državljane, saj je, na primer, v njem olajšava za posebne namene znižana s treh odstotkov na dva. Najbolj pa je zakon zarezal v honorarje svobodnih in samostojnih ustvarjalcev ter samozaposlenih, ki se bodo morali ob prekoračitvi meje 3,9 milijona tolarjev bruto letnega dohodka spremeniti v podjetnike z vodenjem knjig.
akontacije dohodnine, bodo dijaki in študenti dobivali nižja izplačila.
Tako so nekateri že ugotovili, da se jim ne splača delati, tisti, ki so prisiljeni, pa bodo plačevali. Tem, ki si nedela ne morejo privoščiti, so v Študentskem servisu Maribor omogočili povečanje limita, s čimer si lahko pokrijejo odtegljaj akontacije. »A jim to odsvetujemo, saj nadomeščanje akontacije dohodnine preko kredita v bistvu ne predstavlja boljše možnosti. Članom sicer omogočamo, da ob izplačilu prejemajo stoodstotni zaslužek, vendar se morajo zavedati, da se za to obračunavajo 8-odstotne obresti, ki predstavljajo dodaten strošek, ki ga je treba v prihodnosti zopet vrniti. Pri tem j e tudi pomembno, da dijaki in študenti ne prekoračijo splošnega limita letnega zaslužka, to je 1,6
Urška Grobelšek
milijona tolarjev, saj država v tem primeru obdrži akontacijo,« pravi Urška Grobelšek iz Študentskega servisa Maribor, ki obenem zanika namigovanja, da naj bi študentom omogočali neplačevanje akontacije: »To ne obstaja, tega ne more ponujati nihče.«
BA, ŠO, SB, DŠ Foto: GK, AŠ
Priložnost
za zdravo naložbo
Iz široke palete varževalno-naložbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na košarico farmacevtskih in biotehnoloških delnic.
NLB Naložba Vita 7
•	Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem tečaju NLB za fizične osebe na dan vplačila.
•	Naložbeno obdobje: do 30. aprila 2015
•	Vpis: od 28. februarja do 1. aprila 2005 z možnim predčasnim zaključkom.
Naložbeni cilj sklada, na katerega se veže NLB Naložba Vita 7, je na dan izteka zavarovanja povrniti vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 110% udeležbo v donosu košarice delnic.
Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke.
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje:
NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana
Zavarovanje trži:
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik.
NLB Naložba Vita 7 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 7 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana, jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja.
www.nlb.si
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Zaposlite svoj denar
rotc
6
OSPODARSTVO

cetis
Odpravnine pod lupo pravnikov
Pivovarna Laško se je vendarle odzvala na afero z velikimi odpravninami v Unionu, kjer so si trije nekdanji člani uprave ob odhodu razdelili kar 320 milijonov tolarjev.
Kot so sporočili iz Laškega, so se šele ob objavi rezultatov poslovanja Pivovarne Union za leto 2004 seznanili z višino stroškov, ki so nastali s plačilom odpravnin prejšnjim članom uprave. Zadeve trenutno ne morejo komentirati, ker niso seznanjeni z vsemi podrobnostmi. Naročili so pravno strokovno
mnenje in ko ga bodo pridobili, bo uprava družbe o tem seznanila svoj nadzorni svet in obvestila javnost.
Prav tako so iz Pivovarne Laško sporočili, da imajo vsi posamezniki v njihovi skupini, ki imajo individualne pogodbe, omejeno odpravnino na največ šestkratnik bruto plače za razrešitev iz nekrivdnih razlogov, sicer pa je odpravnina nižja. Izjema je le Union, v katerem so postali večinski lastniki šele pred približno mesecem dni.
JI
Novi hotel Olimia, ki bo umeščen med aparthotel in hotel Brezo, bo razdeljen v več manjših delov, da bi se meja med naravo in zgradbami čim bolj zabrisala.
Štiri zvezdice že čez eno leto
Direktor Term Olimia Zdravko Počival-šek je v začetku tedna z Gradbenim podjetjem Grosuplje podpisal pogodbo za gradnjo novega hotela. Pogodbena vrednost del, ki se bodo začela 7. marca in zaključila v enem letu, znaša nekaj več kot 2,2 milijarde tolarjev in pomeni 85 odstotkov celotne naložbe.
Novi hotel, ki ga bodo umestili med aparthotel Roso in hotel Brezo, bo imel 25 enoposteljnih, 123 dvoposteljnih in dve tropo-steljni sobi ter 10 apartmajev, njegova vse-
bina pa bo naravnana v wellness in kongresni turizem. Poleg treh manjših in ene večje kongresne dvorane bo imel na 380 kvadratnih metrih še tako imenovane vvellness vsebine, ponudbo pa bodo obogatili še z restavracijami, vinoteko, vrtcem in številnimi manjšimi lokali.
Kot je povedal Zdravko Počivalšek, bodo z novim hotelom, ki bo imel kategorijo štirih zvezdic, lahko privabili v zdravilišče tudi zahtevnejše domače in tuje goste.
JI
Varčevanje na Ljubezniv Osebni Način
ZANIMIVO - DONOSNO - VARNO NAJBOLJŠI VARČEVALNI POGOJI NA CELJSKEM
VARČEVANJE	ZLATI LON	HRANILNICA
MILIONAR		
Sklenite posebno depozitno pogodbo in ob vstopu v Evropsko monetarno unijo postanete MILIONAR. Preizkusite našo široko paleto varčevanj z najboljšimi obrestnimi merami (VARČEVANJE MILIONAR, ZLATI LON, VARČEVANJE PLUS, ZLATA REZERVA, RENTNO VARČEVANJE).	Vezava najmanj 1 mio SIT, dodatni bonus k obrestni meri, zlatnik zaupanja, možnost dodatnih pologov in dvigov.	k 00 ION d.d,, Kranj, PE Celje Glavni trg 11, 3000 Celje Tel. 03/49-26-077 www.lon.si
Steklarna prepričala
Kitajce
Steklarni Rogaška je uspelo skleniti pomemben posel s kitajskim kupcem. S podjetjem Bejing Faaite so podpisali pogodbo, po kateri bodo letos na Kitajsko prodali za milijon dolarjev izdelkov iz kristala in kristalina, pogodba pa omogoča tudi dolgoročno sodelovanje.
Gre za prodajo izdelkov iz najvišjega kakovostnega in cenovnega razreda blagovne znamke Rogaška Crystal. Kitajsko podjetje se je z ekskluzivno enoletno pogodbo tudi zavezalo, da bo na Kitajskem registriralo to
blagovno znamko in postalo njen zastopnik’ poleg tega pa bodo tudi investirali v jeklene modele za izdelke Steklarne Rogaška. Kot je povedal komercialni direktor Tugomer Kladnik, bo Steklarna Rogaška eno prvin podjetij, ki bo na Kitajskem ponudilo lastne blagovne znamke. V Steklarni nameravajo v kratkem registrirati novo blagovno znamk0 vrhunskih izdelkov za še eno kitajsko p°0' jetje, ki je prav tako pripravljeno sofinanci' rati modele za nove izdelke.
NLB bo imela polovico Banke Celje
Banka Celje je lani obseg bilančnega poslovanja povečala za 11 odstotkov na 361,3 milijarde tolarjev, kar jo v slovenskem bančnem prostoru še naprej uvršča na peto mesto.
Čisti dobiček banke je znašal 2,7 milijarde tolarjev in je bil od predlanskega višji za okrog 100 milijonov tolarjev. V Banki Celje napovedujejo, da bodo v naslednjih treh letih bilančno vsoto vsako leto povečali za desetino, širili pa se bodo teritorialno in tudi z novimi storitvami.
Kot so povedali v banki, namerava Nova Ljubljanska banka, ki je največja lastnica Banke Celje, letos svoj lastniški delež povečati na skoraj 50 odstotkov. Nova Ljubljanska banka je konec januarja imela v Banki Celje 33-odstotni lastniški in 41-odstotni upravljavski delež.	JI
NA KRATKO
■nfond ima še več pivovarne
Infond Holding, ki je bil že doslej največji posamični lastnik Pivovarne Laško, je svoj delež v pivovarni še povečal. Kot so sporočili iz Laškega, je Infond Holding kupil 262.500 njihovih delnic, tako da znaša zdaj njegov lastniški delež nekaj več kot 15 odstotkov, oziroma za tri odstotne točke več kot doslej.
Dobiček Etola višji za desetino
V celjskem Etolu so s prodajo in tudi dobičkom v preteklem letu zelo zadovoljni. V primerjavi z letom 2003 so lani prihodke iz prodaje povečali za skoraj 4 odstotke, čisti dobiček, ki znaša 865 milijonov tolarjev, pa je od predlanskega višji za dobrih 10 odstotkov. Etol je bil lani zlasti uspešen na tujih trgih, kjer je prodal celo več izdelkov kot je načrtoval. Letos v podjetju predvidevajo nekaj več kot 13-odstotno realno rast prodaje.
Evroposlanci v Celju
Celjski klub podjetnikov Zlatorog, je na današnje (petek) srečanje, na katerem bodo govorili o priložnostih Slovenije v Evropski uniji, povabil tudi pet slovenskih poslancev v evropskem parlamentu. Pogovarjali se bodo predvsem o tem, kakšne so možnosti, da gospodarstveniki aktivneje sodelujejo na sprejem zakonodaje, ki vpliva na poslovanje podjetij.
Management tudi redno
Fakulteta za management iz Kopra bo v študijskem letu 2005/2006 v Celju izvajala dva nova študijska programa, in sicer visokošolski strokovni študijski program Management in univerzitetni študijski program Management. Programa sta triletna in pripravljena v skladu s priporočili bolonjske deklaracije. Če bo prijav zadosti, bosta študija obeh programov redna.
IVI Club dobil
naslednika
Predvidoma prihodnji teden bo v prostorih velenjskega M Ciuha, ki je v postopku likvidacije, za' čelo delati novo podjetje-Njegov solastnik je italijanska družba, ki bo tudi kupec izdelkov.
Kot je povedal nekdanji direktor in sedanji likvidacijski upravitelj M Ciuha Marjan Gaberšek, so vsi delavci, ki so bili v podjetju zaposleni ob začetku likvidacijskega postopka, že dobili odločbe 0 prenehanju delovnega razmerja, s petdesetimi pa so že podpisali nove pogodbe o zaposlitvi. Polovic? bo delala v obratu M Ciuha na Goričkem, polovica pa v Velenju. Gaberšek je vsem delavcem obljubil odpravnine, kdaj ju1 bodo lahko izplačali, Pa še ne ve. Pri podpisu novih pogodb o zaposlitvi)0 sodeloval tudi velenjski zavod za zaposlovanje’
preko katerega bo država prispevala svoj delež ohranitvi delovnih mest novem podjetju.
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
dodatne informacije na
Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
Smučarski klub Gozdnik Žalec in ZKST Žalec vabita ljubitelje teka n
5. marca
idi priiavili'
smučeh na demonstracijo te smučarske veščine, ki bo v soboto, ob 10. uri v Športnem parku v Žalcu. Tam se boste lahko tudi p--,	^
tečaj teka na smučeh. Sicer pa prijave za tečaj sprejemajo tudi v Pr0S g SK Gozdnik Žalec, to je za osnovno šolo, vsak dan od 17. do 19. ure en urnega tečaja za odrasle je 5.000 Sit, za otroke 3.000 Sit. Vabljeni!
m
Sola duši ustvarjalnost
Problem Slovenije je v tem, da ima premalo podjetne ljudi, meni direktor Emo
Orodjarne mag. Stanko Stepišnik
K° se je Stanko Stepišnik odločil, da postane orodjar, So se temu čudili vsi po vrsti. Pričakovali so, da si bo kot pdličnjak izbral kakšen bolj »nobel« poklic. Pa je vztraja Pri svojem (»v vasi smo imeli dva orodjarja, ki sta da zelo ugledna«), a je kmalu potem, ko je končal po-Kdcno šolo in se zaposlil, ugotovil, da je to vendarle pre-n|al°' Začel je študirati in pri dvaindvajsetih postal di-jdomirani inženir. Njegove ambicije pa se pri tem še niso pnčale. V naslednjih petih letih je za svojo mlado dru-'n° sezidal hišo in se zavihtel na mesto direktorja v •novi Orodjarni. Danes se ponaša z magistrskim nazi-Vam, orodjarna, ki jo še vedno vodi, pa je eno od najbolj °betavnih in zdravih podjetij v Celju. Do leta 2010 name-rava dodano vrednost na zaposlenega s sedanjih 35.000 Povečati kar na 80.000 evrov.
Orodjarna je danes edina magala zlasti pri zagonu, je tudi fPešna naslednica nekda-)oga velikega Ema. Kako ani je v relativno kratkem
uspelo od posode pre-
mlati na upoštevanje vred-§a Partnerja evropske av-°ui°hiiske industrije?
°tem ko se je Emo sesul, Z110 Se nekaj časa mučili z is-mjem tržišča in svojega po-Preobrat se je zgodil a 1996, ko smo se zaposle-t ,ln vodstvo odločili, da od dn Z!ne Slovenske razvojne D . zbe kupimo dejavnost sku-|s prostori. Začetki so bili ® ° težki, saj je bila hala po-to ®0Ina uničena. Vendar nam Knru Vzel° volje in poguma.
^ za korakom smo začeli jt^^eevati našo vizijo, da po-avtnem° pomemben partner °niobilski industriji. Izha-Zel Sl?° ^ PreProste misli - če bo>° o°bro obvladujemo glo-o Preoblikovanje pločevi-p Za Posodo, bomo lahko us-Čel ^ tud* Pb avtomobilih. Za-z n?Se ie Prenova podjetja in na imrast’ Iri je na leto znašala ne ani 20 odstotkov. Do daveč l010 Prihodke povečah za stotk 0t seclemkrat, kar 95 od-Števii°V Proizvodnje izvozimo, ° ^Poslenih pa se je s
Povečalo na 160.
orna- je bil° tisto, kar je
naPreprn° tako P°tisnil°
slenfh^a m°tiviranost zapo-Prea, ’ Vehko entuziazma, se naxS,ena Pa sreča, da smo lo doh Skupai !iudje. ki ze-k0 v obvladujemo stro-dra cmClna vodstvenega ka-ta Sv 0 orodjarji, ki pa smo
grajevaK°klic nenehno narasli sk nZ n0Vlmi znanirin lo Srnn Upal s podjetjem. Ze-evron ^orrosni, ker danes ni terem e§a avtomobila, v ka-
^evinaJ!!^1 bdo nekaj plo-jeni 7 lk delov, ki so nare-Jenn,aŠimi orodji, kar vamikakovosti še kaj, konk,, dajePredn°stpred "Kurenco?
danavL^redvsem visoka dolnjem,, n nost V izdelke vgradenj i° °£omno znanja, izku-k°nkurp ^akrosti. Zato smo skemkmCni tak0 na ovrop-^ašanr anasvetovnemtrgu.
Sa Prednost, ki nam je po-
to, da je v Sloveniji znanje nekoliko cenejše kot v tujini. V zadnjih sedmih letih smo zato ogromno vlagali v razvojno tehnologijo in v znanje zaposlenih. Danes imamo 27 odstotkov višje in visoko usposobljenih inženirjev in diplomiranih inženirjev. Zelo dobro se zavedamo, da bomo na trgu pogoreli, če vsako leto v naše izdelke ne bomo vložili več dodane vrednosti.
Odstotek visoko izobraženih v vašem podjetju se torej približuje številkam, ki jih imajo razvite ekonomije.
Se trudimo, ja. Po nekaterih merilih naj bi bile tehnološko zelo razvite izdelke sposobne izdelati le države, ki imajo v gospodarstvu vsaj 33 odstotkov visokošolsko usposobljenih. V Sloveniji smo še daleč od tega, saj je ta delež le 11-odstoten, v celjski regiji pa je še nižji. Čaka nas še veliko dela. Problem namreč ni samo v tem, da ne znamo delati visokotehnološ-kih izdelkov. Tudi uporabljati jih ne znamo. Ne v vsakdanjem življenju, ne v proizvodnji. Edini izhod je izobraževanje, izobraževanje in še enkrat izobraževanje.
Pa vas ni strah, da bi vas ljudje potem, ko so si pri vas nabrali zadosti znanja, zapustili?
Dokler v okolju ni podjetja, ki bi imelo takšno opremo kot mi, ni bojazni.
Kaj pa širši, evropski prostor?
Tudi tega nas ni strah. Bi nas pa bilo, če bi upočasnili tempo investiranja in posodabljanja. Če na tri, štiri leta delavcu zamenjaš stroj in se mora dodatno usposabljati, je zaradi tega motiviran in čuti močno pripadnost do podjetja.
Vas v orodjarni poleg avtomobilske industrije ne mika kakšna, še bolj razvita industrija?
Saj smo že delali za letalsko industrijo, za airbus 320 smo naredili kar nekaj orodij, vendar so po 11. septembru naložbe upadle. Upamo,
da se bo to kmalu spremenilo in da bomo zopet dobili priložnost. Sicer pa smo kakovost svojega dela dokazali že s tem, da smo delali tudi za evropski komunikacijski satelit.
Emo Orodjarna je v zadnjih sedmih letih, še zlasti pa po letu 2002, dosegla izjemno rast. V čem je skrivnost uspeha?
Kot sem že dejal, v izdelkih z visoko dodano vrednostjo. Z novimi tehnologijami izdelujemo orodja za zelo zahtevne izdelke. Naši inženirji imajo bogato računalniško opremo, vehko že delamo tudi v virtualnem okolju in s tem zmanjšujemo stroške. Našim kupcem, skratka, ponujamo vedno več.
Nekdanja gospodarska ministrica je nekoč izjavila, da je orodjarstvo prihodnost celjske regije in tudi Slovenije. Še to drži?
Mislim, da še. Vendar bi se orodjarska dejavnost lahko razvijala veliko hitreje, če razvoj ne bi slonel na samo enem ali dveh podjetjih in če bi imela primerne pogoje. Mislim predvsem na prijaznejšo davčno politiko in na ustreznejšo šolsko politiko. To velja tudi za druge dejavnosti, ne samo za orodjarstvo. Naše države namreč ne bodo rešili ljudje z osnovnošolsko izobrazbo, ki samo premetavajo material. Če hočemo biti konkurenčni, moramo pospeševati razvoj tistih proizvodenj, ki imajo že danes visoko dodano vrednost. Samo tako bo lahko država postala razvita in bogata tudi na drugih področjih, kot sta sociala in zdravstvo.
Torej orodjarstvo vendarle še nima zadosti pogojev za hitrejši razvoj.
Saj se razvija, vendar bi se lahko še hitreje in še bolj množično, če ne bi bilo toliko neumnosti. Namesto, da bi nas država spodbujala, če hranimo dobiček za nove naložbe, nam nalaga nove davke. Vsakemu, ki želi vlagati v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo, bi morala država še nekaj dati, ne pa vzeti. Takšno stanje gotovo ni spodbudno za hitrejši razvoj.
Kako komentirate trditve Jožeta Mencingerja, da večji izdatki za raziskave in razvoj ne zagotavljajo tudi večje gospodarske rasti?
Vlaganje v raziskave samo zato, da bi se obogatila svetovna zakladnica znanja, je res metanje denarja stran. Če pa gre denar v takšne raziskave, kjer inštituti in univerze razvijajo metode, postopke in iz-
delke, ki so potem na trgu vnovčljivi, je to dobro in nujno. Slovenija je doslej preveč vlagala v osnovne raziskave. Marsikaj bo treba spremeniti pri profesorjih na univerzi, da se za njihovo napredovanje ne bodo štele samo objave v tujih časopisih in strokovni literaturi, ampak bodo odločali projekti, ki so jih naredili za gospodarstvo.
Se vam ne zdi to malce utopično?
Ni. V tujini se to dogaja. Pri nas pa se troši denar, rezultatov pa ni. Ves javni denar bi moral biti zato transparenten in vsak projekt, ki ga delajo v podjetju, inštituciji ali na univerzi, bi moral biti predstavljen kritiki. Brez tega, brez razvoja z visoko dodano vrednostjo, se bomo še naprej soočali s struktur-
no brezposelnostjo, armada brezposelnih se bo vsako širila z novimi ljudmi iz panog, ki niso tehnološko napredovale.
Mislite na tekstilno industrijo, ki se potaplja z vse večjo hitrostjo?
Pa ji ne bi bilo treba. Če bi se preoblikovala in začela uporabljati sodobne računalniške in laserske metode, ji ne bi bilo treba propasti. Zakaj ne bi naša tekstilna industrija z vso tehniko in tehnologijo, ki je na voljo, začela izdelovati obleke po meri. Kdo pa si še želi konfekcije, to je že zastarelo. Lepo bi vas poskenirali, podatki bi šli, na primer v Muro, tam pa bi naredili oblačilo samo za vas. Sodobnim, računalniško opremljenim strojem je danes čisto vseeno, ali naredijo tisoč enakih ah tisoč različnih kosov. Samo v pripravo dela bi bilo treba vložiti veliko tehnološkega znanja. Enako velja tudi za čevlje. Prav tako bi nas lahko poskenirali in nam naredili čevlje po meri leve in desne noge, s kurjim očesom vred.
Zdaj ste pa zašli že skoraj v znanstveno fantastiko.
Nisem, saj takšne stvari že obstajajo v svetu. Problem Slovenije je v tem, da ima premalo podjetnih ljudi. Krive so šole, ki morijo mlade z učenjem na pamet in s teorijami, ki v praksi niso upo-
rabne, namesto da bi vzpodbujale njihovo ustvarjalnost in jih pripravljale na reševanje življenjskih problemov. Posledice pa najbolj čutimo
v	gospodarstvu. Želimo hitro zaposljive ljudi, dobimo pa takšne, ki nimajo pojma o tehnologiji in moramo potem sami veliko vlagati v njih. Skratka, šolski sistem prepočasi sledi tehnološkemu razvoju gospodarstva.
Imata lokalno in tudi širše okolje zadosti razumevanja za vaše delo, razumeta razvoj, ki si ga želite
vi	in ki se dogaja v vašem podjetju?
Žal nam ne sledijo. Ko smo 51 delavcev usposobili za operaterje na računalniško vodenem stroju, ki je nov poklic, tega sploh niso opazili. Saj se ne pritožujemo in skrbimo sami za svoj ugled, a nam ni vseeno. Konec koncev ima ta skupnost od nas tudi veliko koristi. Moti me tudi, ker lokalna oblast, s katero sicer dobro sodelujemo, ne skrbi za uravnotežen razvoj in daje prevelik poudarek trgovini, športu in kulturi, namesto da bi ustvarjala dobre pogoje za razvoj gospodarstva. Če ne bo podjetij, ki bodo podpirala šport in kulturo ter ljudi, ki bodo zapravljali v trgovinah, se tudi te dejavnosti ne bodo mogle razvijati.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
m
8
AKTUALNO
Smrt na športnih igriščih
Proti nenadnim srčnim smrtim s preventivo, znanjem in defibrilatorji - Tudi vi lahko rešite življenje sočloveka
Nenadna smrt nas vedno pretrese. Še zlasti, če umre mlad človek, ki bi ga sicer postavili za zgled zdravja. Zato smrti na športnih igriščih toliko bolj vznemirijo javnost in postavljajo pred nas vprašanja. Na eni strani o odgovornosti vseh tistih, ki so dolžni skrbeti za zdravje športnikov, torej trenerjev, zdravnikov, klubskih ali šolskih funkcionarjev, športnikov samih in pri mladoletnikih tudi njihovih staršev; na drugi strani pa o tem, kaj je mogoče narediti, da bi bilo nenadnih smrti čim manj.
Nedavna smrt 28-letnega vratarja nogometnega moštva v Ljubljani in pred nekaj leti 14-letnega fanta, prav tako na nogometnem igrišču, sta bili takšni opozorili. Podatki, da večina aktivnih športnikov nima opravljenih ustreznih preventivnih zdravstvenih pregledov, so zastrašujoči. V Sloveniji je več kot 70 tisoč športnikov, le 2800 jih je kategoriziranih in zanje stroške za te preglede plača država. Za ostale bi morali klubi ali društva, ki pa to vse preradi vzamejo kot nepotreben strošek.
»Zakonodaja jasno določa pravila o obveznih zdravstvenih pregledih za športnike, trenerje, sodnike in rekreativce. Za kategorizirane športnike preventivne preglede plača država, ostali nastopajo na lastno odgovornost. Vrhunski klubi in športniki imajo to urejeno na nivoju, marsikje pa so zadeve neurejene. Športne zveze in klubi radi preložijo odgovornost na samega športnika, česar se tudi njihovi starši, predvsem če gre za mlajše športnike, premalo zavedajo,« ugotavlja priznani zdravnik športne medicine Rudi Ča-javec, ki vodi medicino dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu.
Prva varovalka tako odpade. A to še ne pomeni, da ne moramo narediti ničesar. Lahko se pripravimo na najhujše; z znanjem in z ustreznimi pripomočki.
Naučimo se oživljanja
»Tudi vi lahko rešite življenje sočloveka« je slogan, ki ga uporablja Društvo za zdravje srca in ožilja Slove-
Prof. dr. Josip Turk
nije - Za srce pri vabilih na tečaje temeljnih postopkov oživljanja. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal direktor društva Vlado Žlajpah, je društvo izvedbo teh tečajev ponudilo tudi Olimpijskemu komiteju Slovenije.
Ko pride do zastoja srca, so namreč prve minute ključne. Zato je pomembno, da so na športnih igriščih ljudje, ki bi v teh prvih trenutkih znali ustrezno ukrepati. Časa za učinkovito pomoč ni več kot 4 minute (če so možgani dlje brez krvi, odmrejo). Osnovno znanje je mogoče pridobiti že z nekajurnim tečajem, ki ne stane več kot 3 tisoč tolarjev (2 tisoč za člane društva). S tečaji želijo doseči tudi športne trenerje, še zlasti trenerje otrok, kar je eden izmed ciljev, ki si jih je zastavil tudi Olimpijski komite. Dr. Stanislav Pinter s Fakultete za šport ocenjuje opravljene tečaje oživljanja tudi kot jamstvo staršem, da bodo, če bo potrebno, njihovim otrokom znali pomagati.
V Sloveniji letno nenadno umre od 3.500 do 4 tisoč ljudi. Polovica od teh ni vedela, da so bolni. Vzrok za nenadne smrti je skoraj vedno zastoj srca, bistveno manj pogosti vzroki so možganska kap, pljučna embolija ter razpok in raztrganje aorte. Zastoj srca je posledica tako hude motnje srčnega ritma, da srce kot črpalka nenadoma odpove, (prof. dr. Josip Turk)
Društvo za srce je OKS ponudilo tudi izvajanje meritev dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja
(krvni tlak, holesterol, sladkor v krvi), saj bi tako lahko odkrili marsikoga, pri katerem bi izmerjene vrednosti presegale normalne in bi lahko pravočasno poiskal pomoč pri zdravniku.
Avtomatski
defibrilatorji
S poznavanjem temeljnih postopkov oživljanja, kot so masaža srca in dihanje usta na usta, pridobimo čas, ki je potreben, da pride ustrezno opremljena pomoč (povprečno pol ure). Da bi lahko pomagali sami, takoj in učinkovito, potrebujemo poleg znanja še avtomatski defibrilator. »To je edina pomoč, ki rešuje življenje v primeru nenadnega srčnega zastoja,« poudarja ustanovni član in častni predsednik društva Za srce prof. dr. Josip Turk. Zato se tudi zavzema, da bi bil na razpola-, go na vseh množičnih prireditvah: na športnih, v gledališčih, kinu... in tudi v prostorih, kjer je veliko ljudi. »Do tragičnih dogodkov z odpovedjo srca prihaja povsod. Povzroči ga lahko udar strele ob neurju, utopitev, poškodba z električnim tokom, dušenje...« opozarja dr. Turk. Po njegovih besedah defibrilator stane od 300 do 500 tisoč tolarjev. Že če bi z njim rešili eno samo življenje, bi se nakup bogato obrestoval.
Nered (tudi) na Celjskem
»Če je že skrb ljudi za lastno zdravje na izredno nizki ravni, o čemer pričajo tako podatki o razširjenosti kajenja kot o debelosti in premajhni telesni aktivnosti, kako lahko pričakujemo osveščenost na drugih področjih?« se sprašuje predsednik celjske podružnice društva Za srce, kardiolog prim. Janez Tasič.
Na tečaje oživljanja, ki jih pripravljajo v zdravstvenem domu, prihajajo bolj kot ne posamezniki, v celotnem Celju pa je po njegovih podatkih le 5 defibrilatorjev izven zdravstvenih ustanov. Imajo ga na primer v domu upokojencev, v kratkem bi ga naj dobili v Planetu Tuš, v Centru Interspar pa ga (še) ni. »Pa tudi če bi jih bilo bistveno
Sodobni avtomatski defibrilator je velik kot malo debelejša knjiga. S pritiskom elektrod na kožo avtomatsko ugotovi, če gre pri nezavestnemu za ventrikularno fibrilacijo (migetanje srčnih prekatov). Če to ugotovi, se sproži glas z navodilom, naj prisotna oseba pritisne gumb in sproži elektro šok, s katerim jo prekine. Zmoti se ni mogoče, ker se tok takrat, ko ne gre za ventrikularno fibrilacijo, ne sproži.
več, se bojim, da ne bi bilo dosti bolje kot sedaj. Saj veste. Človeka, ki se nenadoma zgrudi, si večina še pogledati ne upa, kaj šele, da bi mu pomagala,« je pesimističen prim. Tasič, ki ob tem opozori še na nered, ki vlada pri zagotavljanju prve pomoči na množičnih prireditvah. »Celjski sejem bi po logiki moral imeti najnujnejšo medicinsko opremo, pa se še ob vsakoletnem mednarodnem obrtnem sejmu, ki ga obišče izredno veliko ljudi, vedno znova pregovarjamo, kaj naj bo na sejmišču: ali samo defibrilator ali reševalni avtomobil ali... Vprašanje, kdo bo kaj plačal, namreč ni rešeno.«
Daje v praksi marsikaj nedorečenega, opozarja tudi Rudi Čajavec. »Povsod v Sloveniji imamo izjemno usposobljene ekipe za nudenje prve medicinske pomoči s hitrim reakcijskim časom. Če gre za večje, rizične prireditve z veliko udeleženci, mo-' ra na kraju samem biti pripravljen rešilni avtomobil in osebje, za manjše velja, da mora biti odprta intervencijska pot in prostor za neposredni dostop medicinske ekipe. Tudi defibrilatorji na kraju samem nič ne pomagajo, če ni prisotne strokovno usposobljene osebe, ki bi z njim znala ravnati. Torej: pravila igre so jasno definirana, v praksi pa ostaja mnogo nedorečenega.«
REKLI SO
Ambrož Krajnc, tehnični vodja nogometne šole NK CMČ Publikum: »Na vseh tekmah in treningih reprezentance ali kluba je zdravnik z vso opremo. Pri večini športnih dogodkov je prisotno tudi reševalno vozilo. Žal pri mladinskih treningih zdravstvena oskrba ni tako vrhunska. Vsi naši trenerji izhajajo iz fakultete za šport in imajo tudi temu primerno znanje prve pomoči. Res pa previdnost ni nikoli odveč in v klubu podpiramo vse, kar lahko pripomore k večji varnosti otrok in mladostnikov. Tudi nakup defibrilatorja.«
Aleš Antauer, sekretar KK Pivovarna Laško, upravnik Treh lilij: »Na vseh športnih prireditvah v dvorani Tri lilije imamo prisotnega zdravnika z vso potrebno opremo. Imamo tudi zdravniško ambulanto, a ne vem, če je v njej tudi defibrilator. Pri treningih naši trenerji za njegovo uporabo vsekakor niso primerno usposobljeni. Vsi imamo sicer tečaje prve pomoči, ki pa ne pomenijo veliko, saj si človek v primeru nesreče ne upa nič narediti. Pri mladinskih treningih smo tako odvisni od telefona in urgentne pomoči bližnjega zdravstvenega doma.«
Darko Ratajc, direktor Zavoda za šport Slovenske Konjice. ki unravlia tudi s Šoort-
no dvorano: »V športni dvO" rani so v dopoldanskem ča' su vedno prisotni učitelji, v popoldanskem pa trenerji, K1 bi naj bili usposobljeni za pr' vo pomoč. Rekreacija je v športni dvorani na lastno odgovornost. Za večje prireditve imamo sklenjeno pogodbo s konjiškim zdravstveni!11 domom, ki poskrbi za var nost. Sami potrebne oprem6 za reševanje nimamo, naš za vod pa bo v kratkem posla na tečaj za oživljanje delav ca, ki je največ časa prisoten v dvorani.«	.,
Igor Majerle, ravnate j Gimnazije Celje-Center: » kompleks naše šole spada so dobna telovadnica. Kadar J oddajamo za različne špor ne prireditve, nosijo odgovo nost glede nujne medicinsK pomoči njeni organizator) • Pri športni vzgoji naših diJa^ kov so vedno prisotni šp°r ni pedagogi, ki so povsem u posobljeni za posredovan) ■ Kadar organiziramo medr gijske, regijske, občinske \ podobne šolske tekme, J vedno prisotna tudi ustr ^ na medicinska ekipa - Pre , piši so jasni. Opremljen®, dvorane z medicinskimi P pomočki pa je strokov ^ vprašanje, povezano s ce ’ stroški vzdrževanja in Pre^ vsem strokovnim osebjem, bi z njimi znalo ravnati^ p
Hitra pomoč je na športnih igriščih zelo pomembna.
m

n
Celje na osi
Postaja tretja razvojna os, ki bo Koroško preko Celja povezala z Belo krajino
in Hrvaško, realnost?
Tako imenovana tretja slovenska razvojna os, ki 0 ob sodobni prometnici po-Vezala Koroško preko Celja * Dolenjsko in Belo krajino er se navezala na promet-n'ce pri hrvaškem Karlov-j:u> je pred tednom dni dobi-a nacionalno prioriteto.
S tem je eden od projek-0v> ki bo iz Celja pomagal narediti vsaj tretje najpomembnejše slovensko prometno vozlišče, postal že bolj mipljiv od idejnih zasnov, ki s°. jih ustvarili v celjski rejski razvojni agenciji. Še ^eč. koordinator projekta Mi-an Zager pravi, da je sicer ?e Prezgodaj za veselje, da pa e rmajo prve informacije o em, da projekt dobiva zele-v° fnč tudi v Evropi, na prednju v Dresdenu. »Čeprav 3 uradne informacije in po-j itev še čakamo, kaže, da e Projekt prestal presojo in
vrednotenje v ustreznih organih EU,« je povedal Zager. »Projekt povezuje pet evropskih regij in tri države - Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, kar je še posebej v duhu evropskih kohezijskih prizadevanj. Če bo dokončno potrjen, bo projekt Interekt 3c, kot se imenuje, s 75 odstotki potrebnega denarja za izdelavo vseh projektov, sofinancirala Evropa. Preostanek potrebnega denarja bodo morale zbrati sodelujoče države in 10 odstotkov tudi lokalne skupnosti, ki jih bo sodobna infrastruktura med seboj povezala,« je povedal Zager.
Za Celje je projekt vsaj tako pomemben kot za Koroško in tako imenovano regijo SA-ŠA. Medtem ko se v slednji predvsem zavzemajo za navezavo na slovenski avtocestni križ, je projekt Inte-
rekt 3c z mednarodno oznako CESTA bistveno bolj ambiciozen. S sodobno povezavo severa in juga Slovenije, od Avstrije do Hrvaške, dejansko postavlja novo razvojno os, ki bo posebej pomembna za Celje. Celje bo namreč na sečišču dveh izjemno pomembnih prometnic, kar je izreden pospeševalec razvoja že sam po sebi, če pa k temu prištejemo še, da je sedež fakultete za logistiko, katere kadri se bodo strokovno ukvarjali prav z vprašanji pretoka blaga in storitev, so prednosti zares izredne. V fizičnem smislu pa bi Celje z uresničitvijo tega projekta pridobilo dolgo sanjano hitro povezavo med severom in jugom občine. Ta se bo na Lopati odcepila z avtoceste, vodila do Medloga, prečkala Savinjo preko mostu v bližini današnjega Ingrad Gra-
Zeblo nas (še) ne bo
Ekstremno nizke tempe-ure, ki so zaznamovale ui prvi teden marca, vsaj kjUukrat celjski Energeti-r ne povzročajo preti-Uih težav. Oskrba s toplot-0 energijo je normalna in ds k'er§etiki zagotavljajo, n -0 ^ko tudi, če se bo mraz ] a uljeval v sicer predpom-anskem mesecu, pi- Ge°plinom, dobaviteljem □ na’ ki je med glavnimi ener-v £1 2a proizvodnjo toplote Snrih U’ imai° sklenjeno po-od\ ° 0 mesečnih količinah Zertla- V primeru, da jih
prekoračijo, morajo plačevati penale. In bržkone se bo to, čeprav porabo ugotavljajo mesečno, znova zgodilo. Vreme je pač nepredvidljivo in nanj nimamo vpliva. Se pa ob tem, seveda, odpira vprašanje, ali bodo morali porabniki, torej stanovalci, priključeni na daljinski sistem ogrevanja v Celju, zaradi tega plačevati več. »Zaenkrat nikakor ne,« je odločen direktor Energetike Aleksander Mirt. »Četudi je poraba te dni blizu maksimuma, prav tako tudi odjem, ki ga imamo pogodbeno dogo-
vorjenega z Geoplinom, položaj še dobro obvladujemo. Tudi v primeru, da bomo morali plačati tako imenovane penale, ki so ob večjem odjemu od dogovorjenega opredeljeni v pogodbi, to potrošnikov toplotne energije ne bo prizadelo,« je povedal Mirt. Res pa je, da bodo računi višji zaradi višje porabe same.
Za potrošnike je v tem mrazu bržkone najpomembnejše to, da sistem deluje dobro in da težav pri dobavi toplote ni.
BRST
POZOR, HUD PES
mata in šla skozi predor pod Anskim vrhom na Košnico ter naprej proti Laškem.
Za vso Slovenijo, zlasti pa za Celje pomembno novico je na predavanju članom celjskega društva ekonomistov sporočil mag. Miran Gajšek, ki v Mestni občini Celje skrbi za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve. V svojem predavanju je Gajšek sicer povezoval evropska prizadevanja po socialni, ekonomski in prostorski koheziji s slovenskimi in celjskimi načrti in predvsem poudarjal prostorske prednosti, ki jih Celju daje njegova izjemna prometna lega. Za nadaljnji razvoj občine pa je prostorsko še posebej pomembno območje stare cinkarne, kjer bo v prihodnjih letih zraslo pravo mesto v mestu, pa tudi priprava prostorskih zasnov, ki vsebujejo dodatno skrb za zeleni sistem mesta in vode, ki ga obkrožajo. Skupaj s projektom revitalizacije starega mestnega jedra, ki naj bi z zanimivimi vsebinami povezal mestni in Stari grad, so to danosti, ki pred prostorske načrtovalce postavljajo nove izzive.
BRANKO STAMEJČIČ
Popravek
V članku o obisku rotarij-cev v Domu ob Savinji je prišlo do neljube napake. Po pomoti smo izpustili nastopajočo vokalno skupino Prijatelji iz Škofje vasi, ki je zapela osem pesmi in izvedla tudi recital. Za napako se iskreno opravičujemo.
Čredo
V redu, nič več ne rečem, sprijaznil sem se s potrošništvom. Lepo je nakupovati. Verjamem, da so calvo boljše od rio mare, da so rio mare boljše od calva, verjamem, da se brez tunine ne da živeti, verjamem, daje hrana lahko zdravilo, da je hrana strup, da brez makrobiotike umreš prej, še posebej, če ne ješ rdečega mesa. Verjamem, da imajo stulena kmečka jabolka zdravilen učinek, tista gojena pa so strupena, verjamem, da mora biti paradajs nagnit, nepravilnih oblik, ki včasih spominjajo na moški ali ženski spolni organ, če naj verjamem, da je zdrav; verjamem, da se lahko obvarujemo grip in prehladov z me-dikamenti vseh sort, mislim, da Martin Strel brez tistega madroca ne bi preplaval kilometre vseh tistih ostudno umazanih rek, nemogoče je živeti brez zvočne ribe, Pampers plenic, avtomobilov, ki očarajo, brez tega, da je zvok in slika, kot se šika. Mislim, da se ne da živeti brez televizorja, ki ima 100 Hz, brez divx-sov, mp3-jev ... Prepričali so me! Imam nov TV, na osem čekov. Nič več ne bo potrebno najprej prižigati glavno stikalo TV-ja, zatem iti na kanal 36, pa prižgati video, čakati pet minut, da se TV segreje, ker potem nima več zelenkaste slike, pač pa takšno, kot mora biti in nadaljevati z daljincem za video, ker za TV ne dela.
Šel sem v tri trgovine, trgovci so bili prijazni, povedali so mi, da je Šony zakon, da imajo vsi trgovci doma
Radosti na Celjski koči
Celjski koči, kjer so te dni idealne smučarske razmere, se veselijo uspešne sezo-slal rat* Pa tudi vse številnejših dogajanj. Po tekmi smučarskih akrobatov in vele-r-Ulo^U Za P°kal Celjske koče so minuli konec tedna tam izvedli še prireditev Zimske
! javilo jo je Društvo za popestritev dogajanja v Celju, ki je podobno prireditev izvedle oL an*' Eoleg obiskovalcev in Celjanov, ki so nedeljo preživeli na Celjski koči, bilo jih oko,.oli 300, se je priložnostnega tekmovanja udeležilo 35 tekmovalcev iz Celja in bak 1S,e- Maribora, Snow board kluba Slovenske Konjice in tudi Dalmatinec Davor Bum-so n le^movalci so se pomerili v ski in boarder crossu, več pozornosti kot tekmovanju pa tHun SVet-^ druženju in res pravim zimskim radostim. Organizatorji za prihodnje leto vedujejo še bolj pester spored in še več udeležencev.	BS
Kegljači - upokojenci
Društva upokojencev so obeležila letošnje praznovanje v spomin na Kajuha. V Mestni četrti Kajuh so razpisali tekmovanje v kegljanju, na katerem se je pomerilo pet ekip. Zmagala je ekipa Škofje vasi (na sliki) pred Ostrožnim in Kajuhom. Sicer pa upokojenci vsako sredo merijo moči na kegljišču Golovca.	FK
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmail.com
Sony, v drugi trgovini so mi zatrdili, da je Philips zakon, da imajo pri njih vsi trgovci doma Philips, v tretji je trgovec dejal, da je razlika med Sonyjem, Philipsom in Pa-nasonicom zanemarljiva, tudi Gorenje je OK, Samsung počasi lovi konkurenco, izvedel sem za čudežne funkcije, ki jih imajo ti TV-ji (samo, da jih ni treba futrat, sem pomislil), nek model je celo takšen, da ima sliko v sliki, če imaš priklopljeno kajvem-kaj. Terra mistica zame. Toda kaj sem hotel, preprosto sem moral verjeti in nehote sem postal religiozen, verjemite mi Sony, samo Sony (za moj transakcijski račun se naj prosim distributer Sonyja za Slovenijo obrne na uredništvo).
Tehnika ima svoj kult in neštete privržence. Nekoč mi je nekdo pripovedoval o nekem tipu (podobnih poznam kar nekaj tudi sam), ki je bil obseden z avdio tehniko. Bil je tako opaljen, da je vsakič, ko si je kaj kupil, naštudiral navodila za uporabo do skrajnosti in potem prilagajal temperaturo, vlažnost in podobno, predpisano v navodilih, kot to počnejo v umetnostnih galerijah, da bi njegovi ljubljenčki ne korodirali, se prehladili, zboleli. Nekoč je kupil nov ojačevalec, in ko ga je prijatelj, ki mi je pripovedoval zgodbo, poklical, je rekel, da pride čez pol ure, ne glede na to, da sta bila dogovorjena ob tisti uri. Ko sta se srečala, ga je vprašal, zakaj zamuja pol ure, odgovor je bil, ker v navodilih piše, da je potrebno imeti ojačevalec prižgan najmanj pol ure po vklopu in ga je po pomoti prižgal ravno minuto pred zmenkom. Zgodba se nadaljuje; nekoč je teh-nomanu prijatelj prinesel nek roman, ki opisuje tipa, prav tako obsedenega s tehniko, domneval je, da ga bo morda s tem, ko bo uzrl svojo odvisniško diagnozo, svoj primer, ironično opisan, ozdravil. Čez čas ga je vprašal, kako mu je bil všeč roman, tip mu je odgovoril, da ta, ki ga je pisal, nima pojma, da model MK5, ki ga je opisoval, sploh nima serijske ročke za brisanje prahu z LP plošče. Torej? Pri nas doma je svet popoln, verjamemo v naš Sony TV!
m
Tabor izstopil iz Savinje
Svetniki v občini Tabor so na ponedeljkovi seji potrdili Razvojni program podeželja in se ob tem odločili za izstop iz Razvojne agencije Savinja Žalec.
Razvojni program podeželja je skupen program vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Cilj programa je pripraviti skupen razvojni dokument, ki bi predstavljal predvsem podlago za kandidiranje občin na evropskih razpisih. Glede na to, da bodo prvi razpisi že ta mesec, se s potrjevanjem razvojnega programa mudi, do zdaj pa sta poleg Tabora program potrdili le občini Žalec in Vransko. Izdelava programa je sta-
la skupno pet milijonov tolarjev, od tega je polovico plačalo ministrstvo za kmetijstvo, samo izvedbo programov pa bi morale občine plačati same.
V programu je pripravlja-lec ZOP Management iz Ljubljane predlagal, da bi občine imele skupno inštitucijo, ki bi koordinirala vse projekte, koordinatorja pa so videli v Razvojni agenciji (RA) Savinja Žalec. S tem se taborski svetniki niso strinjali in so se na ponedeljkovi seji tudi odločili, da občina Tabor iz RA Savinja izstopi. Po njihovem mnenju omenjena agencija v vsem času za občino Tabor in za njene prebivalce
ni naredila praktično nič, zato ne vidijo smisla, da bi v njej vztrajali. V okviru razvojnega programa Spodnje Savinjske doline se bodo tako odločili za nekaj projektov, ki jih bodo nato sami izpeljali oziroma sami poiskali partnerje.
Direktorica RA Savinja Danica Jezovšek Korent v sredo še ni komentirala izstopa občine Tabor, saj o njem sploh ni bila uradno obveščena, kaj šele povabljena k sodelovanju. »Glede izstopa nisem dobila uradne informacije niti bila povabljena na občinski svet niti o tem nismo razpravljali,« je poudarila.
ŠO, US
Med nastopom folklorne skupine Ponikva pri Žalcu, ki jo vodi Majda Kričej.
IMa poskok
Žalska, laška in mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti tet Kulturno umetniško društvo Grifon iz Šempetra so bili organizatorji odmevne območ' ne revije odraslih folklornih skupin pod naslovom Na poskok.
Kot je omenila vodja žalske izpostave sklada Jožica Ocvirk, so revijo ponovno obudili oziroma pripravili po več letih, z njo pa poskušajo predvsem ohraniti to zvrst kulture. V Hmeljarskem domu v Šempetru so se predstavili člani folklornih skupin s Ponikve prl Žalcu, iz Rečice pri Laškem, z Rečice ob Savinji, iz Marija Gradca pri Laškem in gostitelji' ca, folklorna skupina KUD Grifon Šempeter. Njihove nastope si je ogledala priznana strokovnjakinja s tega področja, Nežka Lubej.	TT
Z OBČINSKIH SVETOV
Bodo imeli javni zavod?
TABOR - Na zadnji seji so svetniki prvič obravnavali ustanovitev javnega zavoda, ki naj bi se ukvarjal predvsem s pospeševanjem turizma in organiziral prireditve v občini. Zavod bi bil v stoodstotni lasti občine in bi bil sprva brez zaposlenih, saj bi imel le pogodbene delavce, sodelovala pa bi tudi društva, ki delujejo v občini. Kdaj naj bi javni zavod začel delovati, če sploh, pa bodo razpravljali še na naslednjih sejah občinskega sveta kot tudi na sejah odborov za negospodarstvo in gospodarstvo.
Manjša podražitev vrtca
TABOR - Svetniki so zavrnili predlog vodstva Vrtca Tabor za 10-odstotno zvišanje ekonomske cene vrtca. Odločili so namreč, da se bo ekonomska cena zvišala za 2,8 odstotka, kolikor znaša tudi predvidena inflacija. Dejali so, da bodo letos v vrtec tako ali tako veliko vložili, saj ga bodo popolnoma prenovili hkrati z izgradnjo prizidka k osnovni šoli, poleg tega pa bodo prenovljen vrtec tudi na novo opremili.	ŠO
NA KRATKO
Info točka v hiši mladih
ŠMARTNO OB PAKI - V Hiši mladih oziroma Javnem zavodu Mladinski center je vsem iskalcem zaposlitve od ponedeljka na voljo info točko republiškega zavoda za zaposlovanje. V projektu, ki ga poleg zavoda izvajata velenjska območna služba in občina Šmartno ob Paki, predstavljajo delo in možnosti, ki so najbližje mladim. V Hiši mladih oziroma na info točki so na voljo vse informacije o poklicih, šolah in trgu delovne sil ter tudi pripomočki in programi za učinkovitejše iskanje zaposlitve in samostojno načrtovanje poklicne poti. Poleg tega omogočajo skupinsko obliko informiranja in individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne in izobraževalne poti.
US
Delovni in najlepši
ŠEMPETER - Člani turističnega društva so na rednem občnem zboru za predsednico potrdili Metko Vočko, pregledali lansko delo in najbolj urejenim podelili priznanja. Za letos v TD načrtujejo več gledaliških, literarnih in glasbenih prireditev v Antičnem parku ter ureditev okolice jame Pekel. V akciji Najlepša hiša, kmetija, zaselek je ocenjevalna komisija priznanja v kategoriji hiš namenila Ivici in Robiju Sredenšku iz Šolske ulice v Šempetru, Zdenki in Ivu Teržanu iz Podloga in Jožici in Borisu Vohu s Savinjske ceste. Med kmetijami so priznanja prejele kmetije Zdenke in Januša Jana iz Sp. Grušovelj, Minke in Oskarja Kolenca iz Podloga in Marte in Alojza Rojnika iz Sp. Grušovelj. Za najlepšo vas ah zaselek pa je, tudi po zaslugi obeh dobitnikov iz te vasi, priznanje prejela vas Spodnje Grušovlje.
DN
Udeleženke ustvarjalne delavnice z Monico Balažič (sedi tretja z desne)
Delavnice v gasilskih rokah
V Preboldu poleg treh kulturnih društev kulturno življenje krajanov bogatijo tudi v drugih društvih, med njimi tudi PGD Sv. Lovrenc in Kaplja vas. Minuli konec tedna so gasilci organizirali zanimivo ustvarjalno delavnico za izdelovanje rož iz papirja in hkrati tudi izdelovanje butar.
Doslej so pripravili več raznih likovnih delavnic za otroke, tokrat pa so na delavnico povabili najprej žene in dekleta, ki naj bi bile pozneje mentorice mladim. Vzpodbuda za organizacijo tokratne delavnice je bil lanski festival potic, ki ga v Preboldu pripravljajo tudi letos. Poleg domačink je udeleženke poučevala Ilonka Balažič iz Prekmurja, ki jo je v Prebold »zvabila« njena nekdanja učiteljica Anči Skok.	D N
Glasbeni recital mlade umetnice
Vesna Verbnjak s Polzele se je na glasbenem recitalu prejšnji petek v Savi-novi hiši v Žalcu uspešno predstavila ne samo kot pianistka in flavtistka, temveč tudi kot skladateljica.
Vesna Verbnjak končuje osnovno šolo na Polzeli, hkrati pa je učenka petega razreda flavte pri prof. Diani Pajk in sedmega, razreda klavirja pri prof. Ireni Kralj v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu. Kljub svoji mladosti ima za seboj že kar nekaj vidnih glasbenih uspehov, na petkovem glasbenem recitalu pa se je uspešno predstavila tudi kot skladateljica. Predstavila se je z dvema skladbama za klavir: Mrak in Kumolonimbulus. In
kot pravi sama, ima še kar nekaj skladb, ki jih je napisala, pri čemer je nekatere že dala »na svetlo«. Kar nekako osupljivo pa je bilo, ko je prijela v roke flavto in hkrati sedla za klavir ter zaigrala Poppovo Ba-gatelle for flute and piano (one player), kar je resnično težko doživeti.
Sicer je Vesno pri flavti na klavirju spremljala prof. Irena Kralj, ki ni skrivala navdušenja nad učenkino glasbeno nadarjenostjo in pridnostjo, hkrati pa je kar nekako žalostno ugotavljala, da se v tem trenutku njune poti razhajajo, saj Vesna odhaja v srednjo glasbeno šolo, od tam pa na glasbeno akademijo.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Vesna Verbnjak
Drugo leto brez športnih oddelkov?
Svetniki Prebolda so razpravljali o letnem programu športa v občini in o predlogu za razdelitev sredstev za šport. Pri programu športa v občini se je vnela razprava predvsem o športnih oddelkih v osnovni šoli Prebold, ki jih prav tako financira občina.
Svetniki so odločili, da bodo program športnega oddelka financirali le še do konca letošnjega šolskega leta. »Želimo si več aktivnosti tudi na drugih področjih izobraževanja v šoli. Ze tri leta se borimo, da bi v šoli enakovredno obravnavali učenje dveh tujih jez1' kov. Učenci bi se lahk° nemško in angleško uč1 brezplačno, mi pa bi za 10 v proračunu zagotavlja*1 denar. Trenutno pa zagotav ljamo denar za športni raz red, medtem ko morajo tu je jezike starši financira sami,« pravi župan Vink Debelak. Kljub temu so s na seji odločili, da bodo pred začetkom novega šo ^ skega leta zahtevali p°r° čilo o uspešnosti oinenj nih športnih oddelkov 1 potrebi zanje. V kolikor b do ugotovili, da so špor oddelki potrebni, bodo s nanciranjem nadaljevan-^
" *
ceUe

m
ŠENTJUR
NOVI TEDNI
11

Sprti upokojenci na policiji?
Očitki z ene in druge strani - Bo k reševanju zdrah med šentjurskimi Upokojenci pripomogel za nocoj sklicani, čeprav nelegalni in nelegitimni
občni zbor?
Sredi februarja je imelo Pruštvo upokojencev (DU) ^ntjur svoj redni občni z°°r. Preko sto prisotnih čla-n°v naj bi izvolilo novo v°dstvo in si začrtalo nove smernice. Po treh urah raz-Pmv, ko so na dan izbruhaj6 tihe zamere in najraz-mnejši notranji interesi, so zbrani upokojenci prodno razšli. Sejo so na tej očki prekinili. Za danes 8klican »opozicijski« obč-n' zbor pa je kot vse kaže ne*egitimen in nelegalen.
dosedanjemu vodstvu s Predsednikom Stanetom Šu-Orejem na čelu so nekateri Portali slabo vodenje društva m marsikatero nepravilnost, "led drugim naj bi članstvo adnja leta konstantno upa-, a!°- Upokojenci se odcep-Uj° od matičnega društva, dl v° ustanovili samostojna va na Blagovni, v Gori-
društ-
j2* Pri Slivnici in Dobju. Prob-eUiatično naj bi bilo nesorazmerno financiranje dru-ev- Dogaja se namreč, da tista manj člani dobijo iz občin-1 ga proračuna več denar-a- Vodstvu so očitali tudi ne-°0sPodarnost z društvenim remoženjem, saj njihovi estori, prej v najemu od-. e nika, že leto dni niso v P°rabi. Finančna slika ni rabrujoča, saj že nekaj let c°s. ujejo z negativno bilan-v ln načenjajo stare rezer-
ni a em v zveži naj bi uprav-odbor tudi na finančni na-
zadnja štiri leta čakal zaman.
čil^ ifen zaP*et Pa Je povzro-j kandidatna lista za novo
°. saj je bilo na njej
v°dstv,
Dr^i3 dosedanjega pod-bj^dsednika Bogomira Ul-karvr' ^er zahtevi po protiso • atu naj ne bi ugodili, stj|.Prisotni protestno zapu-kim^zorišče, zbor pa so prestav^0 Plat zgodbe sta pred-Sta 1 a.d°sedanji predsednik vin 6 Sumei ln njegov pred-(jjl.01 naslednik Bogomir bii ‘Ilg' Sumej, ki je DU vo-njU iSem let, pravi, da so na-grinin na njuno delo začeli t0 ,nic° zlivati izključno za-tvenier nokaterim diši vods-ta i„t Pmlnžaj, sicer pa je vsa onr,J!. Pušlono in korektno )al svojo vlogo. »Gle-
lovitednik

Stane Sumej
de praznih prostorov je dejstvo, da nas je prejšnji najemnik izigral. Zdaj so že lep čas v ponudbi, a ni primernih najemnikov. Spremembe namembnosti pa se društvu zaradi velikih stroškov enostavno ne splača delati. Upadanje članstva na drugi strani nikakor ni posledica slabega vodenja. Če imajo v Dobju svojo občino, kaj za božjo voljo pa naj njihovi upokojenci delajo v Šentjurju,« družno povesta Šumej in Ul-bing.
Glavni pobudnik notranjega razkola naj bi bil Stane Zupanc, ki naj bi si tudi najbolj želel na predsedniški stolček. Imel pa naj bi tudi osebne poslovne interese, za katere naj bi izkoriščal okvir društva, a vse posle vodil mimo društvenih organov in blagajne. Ulbingu se prav tako zdi sporno, da Zupanc zanika plačilo, ki ga dobi za vodenje izletov: »Denar je sicer zaslužen, a ne more reči, da ničesar ne dobi, ko pa vsi vemo, kako je to urejeno.« Poleg tega naj bi Zupančeva žena v šentjurskem domu upokojencev vodila telovadbo v okviru društva. Tudi prostore dobi društvo v uporabo zastonj. Vse je urejeno preko društva, le mesečni prispevek udeležencev ne. Sporno naj bi bilo tudi zbiranje prijav za izlete in potovanja preko turi-
Bogomir Ulbing
pod Zupanc se je oglasil na občini v imenu iniciativnega odbora in prosil za pomoč pri izvedbi občnega zbora. Ker običajno takim prošnjam ugodimo in ker podpiramo polno in zadovoljivo življenje naših starejših občanov, smo jim pomagali s stroški za papir in poštnino. Nikakor pa se nismo spuščali v njihove notranje spore ali pravno ustreznost njihovih dejanj. Mi je pa žal, da se kar koli od tega dogaja.«
In zakaj niso upokojenci vsega tega preprečili in Zupanca enostavno že na začetku dali na kandidatno listo? Baje ni želel. Morda bomo drugo plat medalje slišali že danes.
SAŠKA TERŽAN
www.novitednik.com
stične agencije Zum. Zupanc naj bi te povsem komercialne zasebne posle izvajal preko dobrega imena DU.
Odcepljena veja »spunta-nih« upokojencev je za danes sklicala iniciativni občni zbor. Do takrat pa Stane Zupanc ni želel komentirati ničesar v zvezi s prej povedanim.
Pravna praznina ali kaznivo dejanje?
Nesoglasja, združitve in ločitve, pozicija in opozicija, vse to je neločljiv del življenja, ki ga doživljamo eni bolj, drugi manj na očeh javnosti. V tem primeru pa je glavni problem pravne narave in očitno lahko preraste meje zdrave pameti.
Vabila na izredni občni zbor je poslal iniciativni odbor. Š tem ni nič narobe do trenutka, ko so vabilo podpisali z DU Šentjur in nanj pritisnili društveno štampiljko. Da bi bili do tega upravičeni, bi po statutu morali imeti podporo tretjine članov, kar pomeni blizu 400 podpisov. Brez tega pa je zbor nelegitimen in nelegalen.
Vodstvo v odhajanju bo zadevo verjetno prijavilo policiji, saj gre za poneverbo. Menjali bodo tudi ključavnico v društvenih prostorih.
Za piko na i se je na kuvertah s spornimi vabili znašla še štampiljka Občine Šentjur. Po resnem tonu, ki so ga upokojenci ubrali, bi lahko pikolovsko rekli, da gre za vmešavanje politike v civilno sfero. Podžupan Jože Artnak je presenečen:
»Kakšna politika neki. Gos-
Nova iskrica za Filipa
Sedemletnemu Filipu Jagodiču iz Laškega, o katerem smo v našem časopisu že pisali, je včeraj posijala nova iskrica v temi, saj mu je Lions klub Celje podaril dva pisalna stroja z Braillovo pisavo, ki mu bosta doma in v šoli služila za spoznavanje črk in prvo opismenjevanje.
Filip, ki ga je prezgodnje rojstvo zaznamovalo za vse življenje, saj ne vidi in ne hodi, obiskuje 1. razred devetletke v podružnični'šoli Debro. Da se je novih pisalnih strojev, ki sta stala okoli 2.600 evrov, iskreno razveselil, ni treba posebej poudarjati, pri tem pa ga je ob prvem stiku najbolj zanimal zvok, ki so ga oddajale tipke. Filipu največ veselja in zanimanja vzbujajo ravno različni toni in melodije, zato ni naključje, da fantič izvrstno igra klavir. Mama Andreja pravi, da ga zanima veliko stvari, zato tudi ni bilo težav, ko je jeseni prvič prestopil šolski prag. Čeprav se v šoli zelo trudijo, da bi se Filip čim bolje integriral v skupnost, še ni povsem razjasnjeno, na kakšen način preverjati njegovo znanje, katero snov lahko »preskoči« .... Andreji bodo v kratkem na celjskem društvu slepih in slabovidnih, kjer se ukvarjajo tudi s to problematiko, pojasnili, ka-
90,6 95,	,1
1:1:1' W	H
95,9 100	,3
ko in kdaj ocenjevati otroke s posebnimi potrebami. »Filip zelo veliko ve in zna, česar pa ne pokaže vedno ob pravem trenutku, zato se lahko zgodi, da ne doseže dovolj visokih standardov,« je nekoliko zaskrbljena Andreja, pri čemer poudari, da je »zakon o integraciji obljubljeni raj, ki pa se niti slučajno ne izvaja«.
Sošolci so Filipa izjemno lepo sprejeli. »Želim si, da bi bila vsak dan ob Filipu in da bi lahko na avtobusu, ko bomo šli na izlet, sedela ob njem,« pove sošolka, ostali pa dodajo, da se z njim radi igrajo, pri čemer Filip najbolj uživa, ko ga žgečkajo. Najvažnejše pa je, da ga imajo za enakovrednega sebi, kar dokazuje tudi dogodek, ki se je pred kratkim zgodil v razredu, pripoveduje Andreja: »Otroci so poslušali zgodbico o poškodovani veverici. Ko je učiteljica otroke vprašala, ali tudi oni poznajo koga, ki je podoben tej veverici, se pravi, da je drugačen, niti eden ni omenil Filipa, kar pomeni, da vsi predsodki izhajajo iz glav odraslih, kar je zelo žalostno.« Filip in njegova družina so veseli, da so sošolci zelo sočutni, pripravljeni pomagati, da se vsakega njegovega napredka izjemno razveselijo, da ga spodbujajo, pri čemer pa so se od njega, nenazadnje, tudi ogromno naučili.
Čeprav so bile napovedi zdravnikov ob Filipovem rojstvu zelo črnoglede, je drobcen svetlolas fantič že neštetokrat dokazal, kakšen borec je. Starša ga na rehabilitacijo že šest let vozita na zasebno kliniko v Zagreb, kjer so ju pred kratkim razveselili z novim upanjem - Filip naj bi še letos naredil prve samostojne korake.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Darila Lions kluba so se s Filipom veselili tudi mamica Andreja, Marjan Petan, očka Ervin in predsednik Lions
kluba Celje Mirko Lešnik.
Brez Gaje ni prireditev
Društvo za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev Gaja iz Rogaške Slatine sodeluje skoraj na vseh slovesnejših prireditvah. Društvo, imenovano po boginji zemlje, praznuje letos peto obletnico ustanovitve.
Društvo so ustanovile žene, ki so bile pred tem vključene v medobčinsko društvo kmečkih žena Ajda Šmarje pri Jelšah in so želele z novostjo doseči večji poudarek-na območju Rogaške Slatine. Po ustanovitvi so se jim pridružile druge Slatinčan-ke in tudi članice iz najbližje okolice mesta. Danes so med tridesetimi člani gospodinje različnih poklicev, od kmečkih žena do profesoric. Med tremi moškimi člani je slatinski kulinarik Aleksander S. Jurkovič, trenutno najbolj znan kot televizijski Don Corleone iz oddaje Hribar.
Društvo je lani v Kulturnem. centru Rogaška Slatina pripravilo približno trideset pogostitev. Članice spečejo dobrote doma in jih nato skupaj postrežejo ali razstavijo. Svoje delovanje financirajo s prodajo na pogostitvah, pomaga jim tudi občina.
Društvena skrb za stare jedi, običaje in domačijo
Predsednica Gaje, društva za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev Občine Rogaška Slatina, Anica Colnarič. Na fotografiji pred Juneževo domačijo, kulturnim spomenikom, ki ga upravlja Gaja.
Med predstavitvami v javnosti so odmevne vsakoletne razstave predvsem pustnih in velikonočnih jedi ter za materinski dan. Člani se dodatno izobražujejo na tečajih - kuharskem, za izdelavo papirnih rož, izdelavo košaric iz testa ...
Med predstavitvami starih običajev je bilo jeseni prvo društveno »kožuhanje« (lič-
kanje koruze), pred nekaj dnevi so že drugo leto zapored pripravili društveni »fu-rež« (koline). Lanskega seje udeležila celo takratna kulturna ministrica Andreja Rihter. Letos poleti bodo prvič predstavili tudi žetev in mlačev, med načrti so prav tako delavnice za izdelovanj e različnih predmetov iz ob-soteljske preteklosti.
Največji projekt društva je upravljanje Juneževe domačije v Tržišču. Stara, s slamo krita kmečka domačija, kjer so pred dvema desetletjema še stanovali, se je ohranila na samem robu uličnega sistema Rogaške Slatine. Kulturni spomenik, ki je v Juneže-vi družinski lasti, so s pomočjo države in občine v preteklih letih povsem prenovili.
Društvo najbolj sodeluje s turistično agencijo Sonček, ki vsako soboto pošlje na domačijo po eno skupino iz različnih krajev Slovenije. Članice skupinam Juneževo domačijo predstavijo ter jih pogostijo z »jerpico« (značilnim tankim kruhom) in pijačo. Za promocijo sta lani izšli bogata zloženka in razglednica Juneževe domačije.
Društvo, ki ima redni pr°' štor v kulturnem centru, od začetka vodi Anica Col' narič iz Irja, ki je bila vklj0' čena že v šmarsko Ajdo. Up0' kojenka, ki je dolgo delala v gostinstvu in ima doma tud1 nekaj zemlje. Gaja je ob zad' njem občinskem prazniku z3 dosedanje delo prejela priz' nanje občine.
BRANE JERANK0
Skrb za Klaudijo in Martina
Lani konec oktobra sta petletna dvojčka Klaudija in Martin Bah iz Polja pri Bistrici ob Sotli nenadoma ostala brez mamice Marije, ki je po spletu čudnih okoliščin umrla. Otroka sta dobila varno zavetje pri stricu Dragu in teti Jožici Kramer, pomoč za blažitev težav pa so ponudili tudi drugi-
Trenutno na različne načine pomagajo s Krambergerjevim skladom, skladom Iskrica in občinskim skladom preko Rdečega križa. V četr-
tek, 3. marca dopoldne, pa je otroka v vrtcu v Bistrici ob Sotli obiskal veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji, dr. Valentin Inzko s sodelavci, ki se je vključil v akcijo pomoči z denarnim prispevkom in praktičnimi darili.
Po sprejemu pri županu občine Bistrica ob Sotli Jožetu Pregradu so se gostje odpravili v vrtec, kjer sta bratec in sestrica Martin in Klaudija uživala v otroški igri sovrstnikov in ob varstvu vzgojiteljic. Avstrijski
Šola v Pristavi bo
veleposlanik je obisk končal z ogledom osnovne šole, kjer ga je sprejel ravnatelj Jože Uršič. Župan Jože Pregrad je zagotovil, da bodo do jesenskega vpisa v 1. razred devetletke poskrbeli za ureditev vseh formalnosti za Martina in Klaudijo ter jima zagotovili prijetno mladost kljub temu, da sta ostala sama, vendar na srečo v prijetnem okolju družine Kramer in širši pomoči drugih.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Na prvi seji občinskega sveta po odstopu župana Marjana Drofenika so bili svetniki izredno delavni, saj so v enem zamahu obdelali dnevni red s kar dvaindvajsetimi točkami! Točko o brezplačnem prenosu nepremičnin v Sedlarjevem so umaknili z dnevnega reda, k sofinanciranju investicije v 3. Osnovno šolo v Rogaški Slatini pa niso dali soglasja, saj pet učencev, ki naj bi obiskovali šolo s prilagojenim programom, obiskuje šolo v Podčetrtku. Trenutno imajo iz občine v šoli v Rogaški Slatini samo enega učenca.
Najpomembnejša odločitev je bilo sprejetje sklepa o soglasju k investicijskemu programu za adaptacijo in dozidavo šole in vrtca pri Osnovni šoli Podčetrtek, Podružnica Pristava pri Mestinju. O tem so že obvestili ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo za šolo v Pristavi v letih 2006 do 2008 prispevalo 114 milijonov tolarjev. Občina Podčetrtek
bo do leta 2007 iz proračuna prispevala L1 milijonov, letošnji prvi obrok pa bo dobh11 30 milijonov tolarjev. S predvidenim Pr° jektom bosta šola in vrtec v Pristavi pridob1 la 525 kvadratnih metrov površin in 241 kV3 dratnih metrov adaptiranih površin v vre** nosti 253 milijonov tolarjev.
Občinska volilna komisija bo do 16. ca sprejemala kandidature za župana, ^ ga bodo občani volili na nadomestnih v’°, litvah 10. aprila. Doslej je kandidatur0 pomočjo SMS in DeSUS vložil samo P0^ Mišja, predsednik KS Podčetrtek in Imeno, ki je kandidiral že na volitvah pf£ dvema letoma.
ačet*?
ntl3'
Svetniki so tudi potrdili sklep o z. gradnje občinske stavbe s prostori za dinski center, kar se naj bi po ureditvi doj*, mentacije zgodilo še letos.
V znamenju Pegaza
Avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko na obisku v vrtcu pri Klaudiji in Martinu Bahu.
V Rogaški Slatini se pripravljajo na novo sezono Pegazovih glasbenih večerov, ki jih bodo začeli s koncertom flavtista Martina Beliča. Koncert študenta flavte v salzburškem Mozarteu-mu, ki je prejel na lanskem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije prvo nagrado, bo 9. marca.
Belič, ki prihaja iz Rogaške Slatine, se uveljavlja tudi v mednarodnem okviru. Njegov koncert bo v kulturnem
centru (ob 19.30), z njim pa bodo pianistka Lidija Male-tič ter cimbalist Adam Bic-skey, ki je za Beliča napisal posebno skladbo.
Prvemu Pegazovemu večeru bo konec marca sledil večer z ljubljanskim zdravniškim orkestrom Camerata medica, aprila koncert pianistke Tamare Goličnik z orkestrom Camerata mušica, maja koncert slatinskih kulturnikov in gostov v počastitev 60-letnice osvoboditve in julija
območno srečanje pihal11**1 godb.	re
Pegazove glasbene ve1- } pripravlja domači zavod kulturo, ki jih je poime^. val po krilatem konju iz .. činskega grba. Z njimi jf jj čel prejšnjo sezono, ko )e med petimi koncerti nal ^ mevnejši Dober dan, EvhTp, v počastitev vstopa v EvN sko unijo. Na njem je drugimi nastopila tudi tistka Eva Škrinjarič. vfl BRANE JERAN
m
ZREČE
13
SL. KONJICEj VOJMIK
Turistična taksa za vikendaše
Za vikend na Pohorju in drjugje v zreški občini od 17 do 44 tisoč tolarjev letno
Zreški občinski svetniki po skrajšanem postopku sprejeli spremembe od-°ka o turistični taksi. Po Novem so zavezanci za pla-^lo turistične takse tudi a$tniki počitniških hiš ozi-r°ma stanovanj, ki bodo
plačati do 31. marca za pre- možnost imajo, saj je bilo na teklo leto. Ker občina še ni- območju občine v preteklem ma popolne evidence lastni- letu opravljenih 230 tisoč no-kov, jih je pozvala, da ji po- čitev, kar je bistveno več od sredujejo potrebne podatke, zakonskega minimuma, ki je Kdor tega ne bo naredil, bo postavljen pri sto tisoč. Po-
kaznovan s plačilom globe v višini 50 tisoč tolarjev. Pri-
sumuvdllj, Ivi Dimu VlOllii uv uaoc	XX.
‘Norali plačevati letni pav- čakujejo, da bodo evidenco šalni znesek.	zaključili do konca tega le-
Letos je to za dve ležišči ta, do takrat pa bodo uporab-
^koraj 17.600 tolarjev, za 4 ležišča 35 ter za 5 ležišč 44 tisoč tolarjev. Letno pavšal-N° takso so lastniki počitniških hiš in stanovanj dolžni
ljali začasno evidenco.
Z novo pavšalno turistič no takso v občini uveljavlja jo določila zakona o spod-
leg tega je na območju uradno prijavljenih 1.800 ležišč, kar tudi presega mejo 1.500, počitniških hiš oziroma stanovanj pa je prav tako več kot 200. Po zadnjih uradnih podatkih jih je v občini 369. Občina Zreče se je z uvedbo pavšalne turistične takse, ki jo
bujanju razvoja turizma. To plačujejo lastniki počitniške
hiše ali stanovanja v turističnem območju zase in za vse druge osebe, izenačila s turističnimi občinami, kot so na primer Bled, Kranjska Gora in Radovljica.
Dodatno zbran denar s to takso bodo Zrečani porabili izključno za spodbujanje razvoja turizma. Sem pa sodi vzdrževanje komunalne infrastrukture, urejanje javnih površin, organizacija različnih prireditev ter vsega drugega, kar nudijo turistom.
MILENA B. POKLIČ

Še naprej Stane Frim
Konjiški občinski odbor Slovenske ljudske stranke je za svojega predsednika v naslednjih štirih letih ponovno izvolil Staneta Frima, sam odbor pa so pomladili štirje novi člani.
Na volilni občni zbor so povabili tudi ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja. Zbranim je spregovoril o ciljih ministrstva, med katerimi je v ospredju decentralizacija države in čimvečja finančna avtonomija občin. Poudaril je še zmanjševanje razvojnih razlik med slovenskimi regijami ter potrebno povezovanje občin pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. Takšno povezovanje bi bilo smiselno tudi pri uresničitvi projekta izgradnje čistilnih naprav za reko Dravinjo.	MBP
Za višjo strokovno šolo v Zrečah
Planinski dom pri sv. Tomažu
Srednja poklicna in strokovna šola Zreče, ki deluje kot enota Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče, nenehno išče nove programe, ki bi pritegnili mlade in ji zagotovili obstoj. Najnovejša so prizadevanja za uvedbo višje strokovne šole strojne usmeritve. Direktor ŠC Slovenske Ko-
lanju v kovinarski sferi še več dijakov, hkrati pa zgraditi k obstoječi šoli tudi prizidek. V kar najkrajšem času bi se zato naj sestal gradbeni odbor in pripravil vse potrebno.
Srednja poklicna in strokovna šola deluje v Zrečah že 27 let. Programe poklicnega izobraževanja za področje kovinskopredelovalne in strojne in-
Desetletnica Planinskega Nriištva Vojnik je članom Prinesla veselo novico o za-retku gradnje planinskega °nra pri sv. Tomažu nad v°jnikom.
S tem se bo končno ure
nik je v letošnjem proračunu za odkup zemljišča in pripravo dokumentacije zagotovila pet milijonov tolarjev, pri čemer je predsednik Mirko Blazinšek povedal, da bodo dom v glavnem gradili s
“ tem se do Končno ure- uu uum v glavnem giaum pičila njihova večletna že- prostovoljnim delom in poti4. da bi 236 članov društva močjo sponzorjev in dona-°bilo svoje prostore, ki bo- torjev. Če bo šlo vse po načr-Prijetna pohodniško-izlet- tih, naj bi bil dom pod strelka postojanka, in prostor ho do konca leta.
*a Pripravo različnih aktiv- Na jubilejnem občnem Posti - od tečaj ev do šol v na-	zboru so podelili tudi prizna-
ravi in letovanj. Občina Voj- nja tistim, s katerimi je druš-
tvo vse od ustanovitve najtesneje sodelovalo: Planinskemu društvu Galicija, Dramlje, Slovenske Konjice in Dobrna, Planinski sekciji PGD Nova Cerkev, družini Podgon šek, vrtcu Mavrica Vojnik, OŠ Vojnik in Občini Vojnik.
Pri svojem delu so najbolj ponosni na dva tradicionalna pohoda na Kungoto, kjer so pred leti doživeli rekordno udeležbo 1.600 planincev iz vse Slovenije. Ob letošnjem prazniku KS Vojnik bodo pr-
vič organizirali planinski po- činskega sveta višjo šolo nahod po novi poti iz Vojnika povedal v bližnji pnhodno-
njice-Zreče mag. Franc Šelih dustrije so pred tremi leti do-je na zadnji seji zreškega ob- polnili s programom poklic-
do sv. Uršule pri Dramljah, ki jo je možno prehoditi v štirih urah. Za prihodnje želijo še večjo pozornost nameniti ustanovitvi mladinskega odseka.
TONE VRABL
sti, saj da je zanjo »že prižgana zelena luč«. Ker zreška podjetja potrebujejo višješolske poklice v strojništvu, je zamisel deležna tudi podpore občine. To pomeni, da bodo morali vsi skupaj pritegniti k šo-
no tehniškega izobraževanja (strojni tehnik 3+2). Podobno so ravnali tudi pri gostinsko turističnih programih, s katerimi so začeli v šolskem letu 1996/97, vendar upadanja vpisa niso uspeli zaustaviti.
MBP
K osmim še en cilj
w Mladinski parlament ob-Ne Zreče se je predstavil r>,0i'm starejšim kolegom v finskem svetu.
k, re za projekt, ki poteka i ati v petih evropskih dr-VeVa.h, med njimi tudi v Slo-vi	kjer so vanj poleg Zreč
rin ^ene še občine Nova Go-f^]5, Ljutomer in Ormož. V dPla. skem parlamentu so-
let fi-0 mladi od 14- do 29-v ^ ki živijo ali pa se šolajo
Ni ri * 2‘rede- P° volitvah la-Se 0Ventbra se je parlament seri • na štirih sejah. S predlo Danielo Dujmovič so
si mladi za letos postavili 8 konkretnih ciljev.
Med drugim želijo, da bi bil Mladinski center interesnih dejavnosti odprt tudi med vikendi, kar so zadnja dva tedna v februarju že tudi uresničili. Doseči želijo cenejše avtobusne vozovnice za prevoz v šolo, cenejše karte za smučanje in za kopanje v Termah Zreče, pa tudi zreška telovadnica naj bi bila na voljo vsem. Sami nameravajo pripravljati različne ustvarjalne delavnice, dobrodelne akcije in koncerte. Pri tem
se njihovo delo tesno prepleta z dejavnostjo Zavoda za mladino, ki v Zrečah deluje kot javni zavod.
Občinski svetniki, ki so nedavno pohvalno ocenili delo zavoda, jemljejo Mladinski parlament kot še dodatno obogatitev dejavnosti mladih, pa tudi kot možnost, da neposredno spoznavajo njihove potrebe in želje. Obljubili so mu vso podporo ter predlagali, da med svoje cilje vključi še preprečevanje uživanja drog.
MBP
Člani zreškega mladinskega parlamenta.
Opel Corso, eden najbolj priljubljenih avtomobilov, vas bo osvojila z modernih dizajnom, varčnimi motorji in prostorno notranjostjo. Atraktivna Corsa Essentia Plus vam je na voljo z novimi bencinskimi motorji s tehnologijo Tvvinport in 16V ali dizelskimi motorji s tehnologijo common-rail CDTI ter bogato serijsko opremo:
elektronska klimatska naprava priprava za radio in zvočniki električni servo volan	tonirana stekla
zavorni sistem ABS	po višini nastavljiv
(za motorje CDTi)	voznikov sedež
PRIMORSKA:	GORENJSKA:	ŠTAJERSKA, KOROŠKA:
AVTO CENTER CELEIA Celje, 03/ 425 46 00 AVTOCENTER CELEIA PE JAKOPEC Velenje, 03/897 14 60 AVTOHIŠA HVALEC Kidričevo, 02/ 796 33 33 AVTOHIŠA KOLMANIČ & CO Maribor, 02/450 29 50
dve zračni blazini električni pomik prednjih stekel centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem
LJUBLJANA IN OKOLICA: AVTOTEHNA VIS Ljubljana, 01/ 581
AVTOTEHNA VIS in SEVI Vrhnika, 01/750 63 30
AVTOHIŠA MOSTE Ljubljana, 01/ 520 02 00
SERVIS TROBEC Ljubljana, 01/423 25 35
AVTO MLAKAR
pri Litiji, 01/897 48 88 Ljubljana, 01/ 280 50 50
kVTOTEHNA VIS in URBAS takek, 01/ 705 17 25
AVTOTEHNA VIS in KOSEC Domžale, 01/721 60 92 AVTOHIŠA ZALAR Velike Lašče, 01/788 19 99 AVTOTEHNA VIS in MAH KOVIC Sava pri Litiji, 01/897 48 8
c.vvai	AVTOTEHNA VIS PE
Nova Gorica, 05/ 330 63 33 Kranj, 04/ 281 71 77
SAWa.	AVTOTEHNA VIS in I
Postojna, 05/ 726 44 44 Škofja Loka, 04/ 502
ISTRA AVTO Koper, 05/ 668 23 00
AVTOCENTER TAVČ Sežana, 05/730 14 4
TOHIŠA KOLMANIČ 6 DOKL ISTRA AVTO in KALISTER AVTOCENTERRANN irska Sobota, 02/ 530 46 50 Jelšane, 05/ 788 60 09 Brežice, 07/ 499 23 13
DOLENJSKA:
V/TOHIŠA ADRIA lova Mesto, 07/ 393 44 75
POSAVJE:
S’
ndlje ob Dravi, 0 AVTOHIŠA ODAR Slovenj Gradec, 02/ 8
jggto, *Cena za 3-vratni model s 44 kW (60 KM). Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje 'š&j*! |% in se ne kombinira z nobeno drugo komercialno ponudbo. Za podrobnejše informacije se obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Opel.
/eti1# Povprečna poraba goriva: od 4,2 do 7,71/100 km, emisija COz: od 115 do 185 g/km.
www.opel-morketing.si
14
TURA
Hill
Celjska grofija na karti iz 18. stoletja
Potem ko so v Muzeju novejše zgodovine Celje v začetku februarja odprli razstavo starih zemljevidov Celja iz obdobja od 16. do 19. stoletja, so na torkovi okrogli mizi o kartografiji v muzejski kavarnici predstavili še faksimile zemljevida slovenskega ozemlja iz leta 1745, čigar original hranijo v Zgodovinskem arhivu Celje. Čeprav ima ta zemljevid tudi kakšno pomanjkljivost, lahko z njega razberemo, na kakšen način so se kartografi pred več kot 250 leti lotevali svojega dela.
Zemljevid, ki sta ga v Svojem atlasu objavila brata Ottens, prikazuje dežele Koroško, Štajersko in Kranjsko ter Celjsko grofijo, ki pa v času nastanka zemljevida ni več obstajala. Slednjo nerodnost lahko pojasnimo z razlago, da avtor zemljevida (to je bil najverjetneje Frederick de Witt) očitno ni imel na voljo naj novejših podatkov, zato ga je utemeljil izključno na starejših kartografskih predlogah, ki so slonele na podatkih iz 14. in 15. stoletja. »Taka zastarelost podatkov kaže na pomanjkanje originalnega terenskega kartiranja, zaradi česar so zemljevidi v tistem času v glavnem nastajali kot kompilacije starejših,« pojasni dr. Mirela Slukan Altič iz zagrebškega Inštituta društvenih znanosti. Tudi prikazovanje reliefa je v času nastanka tega zemljevida še vedno predstavljalo velik problem, tako zaradi težav z natančnim merjenjem višin kot tudi s prikazovanjem tridimenzionalne oblike reliefa. Pri prikazih naselij avtor razlikuje velika in mala mesta ter utrd-
Zemljevid slovenskih dežel iz leta 1745
be. Kot velika mesta na ozemlju današnje Slovenije izpostavlja Koper, Metliko, Novo mesto, Ljubljano in Celje. Merilo zemljevida je skladno s takratnimi običaji paralelno izraženo v več merskih enotah. Tako najdemo v zgornjem levem kotu grafično merilo, izraženo v germanskih, galskih in italijanskih miljah. Če jih preračunamo v metre, je bil zemljevid narejen v merilu 1:600.000.
Zemljevid posebej odlikuje tudi umetniška obdelava. Izdelan je namreč v najboljši maniri nizozemske kartografske šole, pohvali se lahko z vrhunsko kakovostjo in s prefinjenim umetniškim slogom. Zaradi preglednosti, pa tudi umetniškega vtisa, je zemljevid ročno obarvan z značilnimi živahnimi in s prosojnimi barvami, kar mu daje pečat edinstvenosti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Pleši, pleši
Celjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravlja nocoj ob 18. uri v dvorani Narodnega doma območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin. Srečanje otroških folklornih skupin so poimenovali Pleši, pleši, srečanje odraslih pa Venček Židanih.
Dosežke na področju folklore bodo predstavile po tri otroške in odrasle skupine. Najmlajši prihajajo iz vrtca Mavrica Vojnik in IV. OŠ Celje, predstavil pa se bo tudi podmladek Celjske folklorne skupine in OŠ Ljubečna, ki delujeta pod istim okriljem. Med odraslimi bo nastopila Celjska folklorna skupina, folkloristi iz Kompol nad Štorami in skupina iz Rogatca.
V celjski izpostavi sklada v zadnjem času ugotavljajo porast domačih otroških folklornih skupin. »V vrtcih in osnovnih šolah ponovno oživljajo folklorno dejavnost. Prepričana sem, da tudi s pomočjo našega rednega spodbujanja folklorne dejavnosti, ki pride najbolj do izraza na takšnih srečanjih. V preteklih letih smo pripravili tudi nekaj dobrih izobraževalnih vsebin, med drugim, kako otroke motivirati za včlanitev v folklorno skupino, vse do izbora plesov, ki so primerni za najmlajše,« pojasnjuje vodja celjske izpostave Marijana Kolenko.
Na današnjem srečanju bodo izbrali najboljše skupine, ki se bodo maja oziroma junija udeležile regijskega srečanja, pri čemer bo otroško na Koroškem in srečanje odraslih folklornih skupin v Slovenskih Konjicah.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Sapramiška na obisku
Celjski dom bo jutri obiskala Sapramiška in najmlajše seznanila s prvim obiskom pri zobozdravniku. Ob 11. in 17. uri jo bodo uprizorili člani Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Predstava Svetlane Makarovič, ki je primerna za otroke, starejše od treh let, je zgrajena na komunikaciji z gledalci, zato je posebej primerna za prvi obisk gledališča. Ljubljanski gledališčniki so Sapramiško v režiji Naceta Simončiča na oder postavili že več kot tisočkrat.	BA
■
NOVIČKE IZ PODZEMLJA
Na programu od 3.3.05!
HITCH; ZDRAVILO ZA SODOBNEGA MOŠKEGA
115 min., (Hitch), romantična komedija Režija: Andy Tennant Igrajo: Will Smith, Eva Mendes, Kevin James, Amber Valletta
ENGROTUŠ d.o.o.; Cesta v Trnovlje lOa; 3000 Celje
KUD Underground, 5. 3. ob 20.00: V Groundu se bo predstavila nova celjska impro-skupina, Čilski pokrivači po imenu. Sestavljajo jo Blaž Pečnik, Boštjan Gruber, Tilen Prevolnik in Luka Ostrožnik. Bodo prav oni glasniki preporoda celjskega impro-gledališča in nemara začetniki lokalne impro-lige? Kakorkoli, za začetek se vam bodo predstavili s poznavanjem impro-disciplin.
KLjUB, 5. 3. ob 21.00: Nastopili bodo lokalne rockerske legende The Young Ones, z Borijem, Leo in Mičom vkup. Pravijo, da stari rock še nikoli ni zvenel tako dobro ... Pa da vidimo!
ŠMOCL, 5. 3. ob 21.00: Tokrat lahko ujamete dve skupini. Nastopili bodo Mariborčani Siti Hlapci in Eerie Vibes iz Rogaške Šlatine, oboji pa preigravajo reagge. Vstopnine ni, zato raggamuffin, mon!
marginalija
marginalija, d.o.o.
rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60, fax: 03 703 10 70 e-mail: info@marginalija.si splet: www.marginalija.si
OCENJUJEMO
Katarza
zatajevanih čustev
Predzadnjo premiero v letošnji gledališki sezoni so v celjskem gledališču uprizorili na torkov večer. Prav primerno za tematiko, ki jo obravnava komorna igra Matjaža Zupančiča Igra s pari. Tematiko, ki obravnava varanje, ljubimkanje ali zakonoloms-tvo, če hočete. Ob vikendih je ponavadi skokov čez plot namreč mnogo manj. Torki -ja, torki pa so kar pravšnji.
A da se ne bi preveč oddaljil od prvenstvene smeri, naj se skromno vrnem k naši oziroma Zupančičevi tematiki. Poleg zakonoloms-tva in mesenega poželenja v Igri s pari obravnava še vse kaj drugega. Pravzaprav zajame celo paleto človeške nravi, vseh sort čustvovanj, zatajevanih in vzpodbujenih, ki so obarvane od karakterja Ho karakterja. Ne ločuje med moškim in žensko, ne ločuje med starim in mladim, med nenavadnim in običajnim - enostavno obravnava sedanjost, kot jo je izgradila preteklost, z vso svojo pravičnostjo in patologijo vred. Junake žrtvuje, da lahko okolje funkcionira naprej - vendar jih Zupančič v njihovem svetu najprej povzdigne, morebiti celo odveže krivde.
A gledalec tega ne more storiti. Obravnavana tematika nam je bližje, kot smo mnogi pripravljeni priznati. V iskanju potrditve lastnega ega smo pripravljeni iti celo tako daleč, da pozabimo na partnerstvo, na zaobljube, na družbene konvencije, na vsa pravila. Pravzaprav govorimo o Igri parov. Vodijo nas in premetavajo po odru pod odrom, ki so ga preuredili v skromno stanovanjce. »Reality show« se lahko začne; škoda, ker nam nihče ne pove, da je predsoba pravzaprav že del igre. Komorna igra je igra mimikrije, ki se zaradi »neumnega naključja«, tako vsaj trdi besedilo, sprevrže v kruto igro resnice, kjer odpade vsakršno licemerje. Ali bo spregovorila resnica ali pa nas ne bo. In tudi ni neumno naključje tisto, ki odpre oči zlaganim odnosom med štirimi odrskimi (anti)junaki, ampak je to čista »kantovska« volja po resnici, ki si jo zaradi bogve česa tako radi odrekamo. In res so antijunaki, če ne zmorejo leta in leta povedati, da skačejo drug drugemu v rjuhe. Morebiti je še najbolj tragična junakinja Olga, vendar je imela vsaj toliko moči in razuma, daje razčistila s svojim cagavim, neodločnim in nesamozavestnim
SE KU
d.o.o.
PODJETJE ZA PROIZVODNJO SERVISE IN PRODAJO d.o.o.
■ Ve
na štirih frekvencah
Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLVGT...
3000 CELJE j LAVA 7, e-mail: se-ku@siol.net tel.: 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 711
možem Bernardom. Tajepd vsej svoji nesamostojnosti še zmogel toliko nedostojnosti, da je spal z Olgino najboljšo prijateljico Vero. Vendar ji' ma to ni pomagalo - Vera si je našla mlajšega, na konca pa se izkaže, da jo je s pO' močjo Olge našel mlajši Ivan kar sam. Da bi se prek Olge seveda maščeval. Koliko jim je to maščevanje zares uspelo, boste izvedeli le, če se odpravite v teater: zgodba namreč vsakega zadene po svoja Mnogi imajo podobne zadrege in izkušnje. Tudi boste vsakega protagonista videli s svojimi očmi. Vsak se ima pravico poistovetiti s svojim junakom. In antijunakom-Matjaž Zupančič to ve, zato prek junakov ne obsoja, temveč zgolj obvešča.
Zgodba ima primeren dramaturški lok in tudi suspenza je dovolj, da nam ni dolgčas. Ker vse skupaj precej spominja na izhodišča filmske »Dogme 95«, mi je bilo kat žal, da niso pod odrom celjskega teatra brnele filmske kamere. Vsebina Igre s pari je primerna za »dogmatično(< filmsko platno, ki se ga Von Trier ali Vinterberg ne bi sramovala.
Poglejmo še v garderobo-Štirje protagonisti so se morali na moč vživeti v svoje vloge. Včasih nisem vedel, ah zares igrajo ali pa je to še ena mimikrija pod tisto osnovno, ki jo v igri počno drug dragim. Izvrstna je bila mojaja-nakinja Jagoda. Mogoče zato, ker je izpadla kot junaki' nja, drugi trije pa kot antijm naki. Ampak Igra s pari je narejena tako, da si lahk° VI izberete svojega junaka-Če ste običajen zakonski m°' žiček, ki živi v ženinem stanovanju in delate v podjetja svojega tasta, in ste torej od visni od svoje gospe, pri tempa ga nikoli ne znate obrZ dati v hlačah, potem se bo ste poistovetili z BernijerJl (Renato Jenček). Kar dobi. je pogoltnil to vlogo, ki je j1 enostavno še igrati. Za go pregrešne hinavke, ki n
koneupotegne kratko, so
kat
dobro zadeli. Lučka Počkaj ima neko obrazno mimik > ki je divje igralska, nerazla
Ijivo patološka in geniam^ skrivnostna ter Priv^aC^u hkrati. Mogoče so še najb°j skrili mladega ljubimca, ga bo Zupančič karakterado konca porabil v neki no
zgodbi. Zaenkrat je Dejan J
čevič zadoščal v vlogi prt ^ nega pritepenca, ki se je sm kal po vseh kotih odra, ^ koncu pa osvojil srce junakinje. A nikar ne mi te, da gre za kak
end«. V Zupančičevih zg bah ni srečnih koncev-tudi življenje ni srečen ^ nec. Je samo postaja od kaj v neznano.
Posnemite igro na fdm g trak, pojdite na festiva e svetu in razgalite nas-
TomaS
m
NOVI TEDNIK
15
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma Podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko Preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI
SMO
60 let od ■taoističnega zločina
Februarja je bila na Stra-nicah pri Frankolovem žal-ua slovesnost ob grobovih stotih talcev. Natančno pred 60 teti je nemški okupator na tem mestu storil hud zločin j^ad popolnoma nedolžnimi ljudmi, med katerimi,je bil tudi moj brat Franc Cvikl iz handeka 17 pri Novi Cerkvi. °ba z bratom sva se rodila P°d isto streho, vendar je on
moral umreti, ko je bil star komaj 17 let in 5 mesecev.
Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah spada med najhujše nacistične zločine na slovenskem ozemlju v letih 1941 - 1945 in je po obsegu ter načinu morije primerljiv z naj-brutalnejšimi zločini druge svetovne vojne. Okupator ga je storil slabe tri mesece pred njenim koncem, natančneje 12. februarja 1945, kot maščevanje in povračilo za partizansko zasedo v soteski Tesno, v kateri je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. V zameno za njegovo življenje so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali 100 talcev, med katerimi je bilo precejšnje število v nemški zimski ofenzivi ujetih, tudi ranjenih in bolnih partizanov.
Že dan pred eksekucijo so Nemci v celjskem Starem pi-skru zbrali vse talce, predvidene za usmrtitev ter jih naslednjega dne že pred osmo uro zjutraj (zvezane z žico po dva skupaj z rokami na hrbtu) s kamioni pripeljali na močno zastraženo prizorišče zločina. Za njegovo izvedbo je bil določen oddelek nemške pomožne policije pod nadzorom najvišjih gestapovskih častnikov. Dva pomožna policista sta se prostovoljno javila za rablja in na jablane ob cesti obešala
talce, pri čemer je bilo na posamezna drevesa obešenih tudi do pet ljudi. Krvavo početje je trajalo skoraj tri ure in bilo končano okoli poldneva. Talci so viseli do 14. ure, vse dokler jih niso za to določeni zaporniki sneli ter zagrebli v dva skupinska grobova.
Tragični 12. februar 1945, ko je na Stranicah življenje izgubilo sto zavednih Slovencev (obešenih je bilo 99 talcev, eden je bil ustreljen pri poskusu bega), sodi med naj-mračnejše dni slovenske zgodovine in odraža vso brutalnost nemškega okupacijskega režima na Slovenskem med drugo svetovno vojno.
MARIJA ŠKOFLEK, Vojnik
Izjava za javnost
Udeleženci redne letne skupščine Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije smo 27. februarja 2005 na Vranskem sprejeli resolucijo, s katero pozivamo širšo slovensko javnost, še posebno vse javne medije,Vlado RS, Državni zbor RS, Državni svet in vse državne ustanove, da zaščitijo živali in starejše ljudi pred vse večjim vandalizmom pri uporabi raznih pirotehničnih sredstev ob vsakoletnem decembrskem praznovanju!
Zavedati bi se morali, da imajo psi, mačke in razna divjad veliko bolj razvit sluh od
človeka, zato ob bučnem pokanju petard in eksplozijah drugih pirotehničnih sredstev strašansko trpijo, veliko živali pa zaradi tega utrpi celo trajne posledice!
Tako veliko psov in mačk po hrupnem praznovanju najdaljše noči v letu pobegne od doma in potem prestrašeni tavajo po okoliških gozdovih, kjer jih veliko tragično konča, drugi pa, če imajo srečo, pristanejo v zavetiščih za živali.
Pozivamo vse, ki jim je kaj do tega, da bi človek v Sloveniji živel v kulturnem sožitju z živalmi, da nam pomagajo odpraviti nehumano uporabo pirotehničnih sredstev ob vsakoletnem decembrskem slavju, še posebno v strjenih naseljih.
Primerno bi bilo, če bi zakonodajalec nekoliko pogledal, kako je ta problematika zakonsko urejena v drugih evropskih državah in takšno bi potem tudi uzakonil v našem prostoru, saj je tudi Slovenija članica EU. Poznano nam je, da je to vzorno urejeno v Španiji.
DRUŠTVO LJUBITELJEV IN VZREDITELJEV KRAŠKIH OVČARJEV SLOVENIJE
■
Nova svetloba
°U 21 . februarja do 19. marca 2005
-10%
.

i j] L*'l
J
°ve oblike, nove barve za novo, lepšo svetlobo. Tudi za as dom- Polepšajte ga! Velika izbira dekorativnih svetil na nem mestu - v Merkurju na oddelku s svetili.
del, zarT)ud'te! Pri nakupu notranjih in zunanjih _ 0rat'vn'h svetil iz zaloge vam priznamo 10 % 20ns$tn Al<ciia traja od 21. februarja do 19. marca dr,. " p°Pust ne velja za izdelke, ki so vključeni v u9e Merkurjeve akcije.
Možnost nakupa na 12 obrokov!
V vseh Merkurjevih trgovskih centrih s prodajnim programom MERKURDOM.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
CENE NA TRŽNICI V	
CELJU	
VRSTA BLAGA			CENA
bučke 			1.000
BUČNO OLJE		...590-1500
CVETAČA			500-650
ČEBULA 			 80-300
ČESEN 		...600-1400
FIŽOL V ZRNJU			350-900
HREN			1.000
KOLERABA			250-300
korenje			250-350
krompir			100-150
OHROVT 			400
brstični ohrovt			600-800
PAPRIKA			500-890
PARADIŽNIK	 PETERŠILJ		...600-1.200 ...600-1.000
PESA			300
POR 			400-500
REDKVICA šopek			20
REDKEV ČRNA			200
RADIČ		...600-1.000
MOTOVILEC		2.500-3.000
REGRAT			1.000
		800-900
ENDIVJA	 ŠPINAČA	 REPA			650 	800 	200
REPA KISLA			300-400
ZELJE PRESNO			 100-200
ZELJE KISLO			400
ZELENA 			300-500
ananas 			450-690
BANANE			 120-300
GROZDJE		....550-1.200
GRENIVKE			350-400
hruške			550-590
JABOLKA			 100-250
JAGODE 			1.200
KIVI	 limone			250-390 	250-350
MARELICE SUHE			1.000
MANDARINE			250-300
OREHI CELI 			500
OREHI LUŠČENI		1.000-2.000
POMARANČE			250-300
ROZINE			400-500
SLIVE SUHE			700-1.000
FIGE SUHE			 GOBE JURČKI suhi 10 dag ... MED			990-1.300 ... 1200-2.100 	800-1.280
maslo			1800
kajmak 			 3900
SMETANA			700-750
SKUTA 			650-800
JAJCA 			15-30
KOKOŠI ZAKLANE			850
PISALI.SMO
Pred 8. marcem -boj, ki še traja
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Dan žena, ki smo ga bili vsakega 8. marca vajeni na veliko praznovati, se v zadnjem času umika vse bolj priljubljenemu materinskemu dnevu. Pred petdesetimi leti slednjega še nismo poznali.
4. marec 1955: »Po vsem svetu praznujejo 8. marec kot praznik borbenih žena in materinski dan. Njegov pomen je velik in aktualen posebno še pri nas, ko so si revolucionarne jugoslovanske žene že v narodnoosvobodilnem boju priborile enakopravnost, kije v naši socialistični državi tudi uzakonjena. Vendar se naše žene, zlasti na kmetih, niso še popolnoma osvobodile zaostale miselnosti in občutka manjvrednosti. Temu niso krive samo žene, temveč tudi možje, ki večkrat podcenjevalno gledajo na žene. Dokler se ne bo vsa naša družba otresla ostankov stare miselnosti, ne moremo govoriti o enakopravnosti žena. Zadnji čas je, da se ženska enakopravnost uveljavi tudi v praksi.«
Patriarhat je trdoživa zadeva in enakopravnost ostaja zgolj načelo, ne pa tudi praksa moderne družbe. Ženskam zato tisti samcat dan v letu, ko jih njihovi kolegi, možje in sinovi zasujejo s cvetjem, pogosto predstavlja zgolj ščepec soli na rano. Poglejmo v čase, ko so celo mladoletniki v tovarnah delali tudi ponoči.
5. marec 1965: »Tekstilna tovarna Prebold je že lani iskala privolitev zveznega sekretariata za nočno delo mladine izpod 18 let starosti. Obrnili so se tudi na občinsko skupščino za začasno privolitev in odlok je bil sprejet. Eden najmočnejših zagovorov je socialnega značaja. Govori o tradicionalni povezanosti prebivalcev s »fabri-ko«, ker je tovamapoleg kmetijskega kombinata najbližji kruh preboldske mladine. Vendar pa razmere terjajo v večini obratov troizmenično
delo in ker je mladina pod 18 let starosti v glavnem nekvalificirana, je ni mogoče zaposliti na delovnem mestu z eno ali dvema izmenama. Ali je edini izhod res v nočnem delu mladih?«
Teh vprašanj si več ne postavljamo, odkar se tovarne zapirajo, mladi pa stojijo pred vrati zavoda za zaposlovanje. Mimogrede, če se še spomnite tovariša Mihe Marinka - pred tridesetimi leti je obiskal Celje.
6.	marec 1975: »V vsebinske priprave na proslavo obletnice zleta Svobod v Celje se intenzivno pripravljajo tudi celjski komunisti. Komite je v torek kot eno prvih akcij organiziral srečanje s predvojnim komunistom in revolucionarjem, Miho Marinkom. Ta se je povabilu rad odzval in v Celju skoraj tri ure predaval na prijeten in poljuden način, toda izredno dokumentirano o družbe-no-političnih okoliščinah in pomenu zleta Svobod.«
Kaj se že dandanes mora zgoditi, da nas v Celju obišče kakšen visok politik? Volitve, seveda! Vsaj kakšno slavnostno odprtje ali prireditev. Leta 1985 pa smo pisali o tem, kako je zaradi neplačanih računov v hudi zimi zeblo Žalčane.
7.	marec 1985: »Komunala Žalec je v ponedeljek uporabila tisti člen samoupravnega sporazuma med njimi, izvajalci in hišnimi sveti, ki dovoljuje prekinitev dobave toplotne energije vsem tistim, ki pravočasno ne poravnajo stroškov ogrevanja. Tako so že odklopili ogrevanje 105 stanovanj v Kidričevi ulici, ker so jim stanovalci dolgovali nekaj manj kot 500 tisoč dinarjev. Do včeraj so hišni sveti nakazali še sto tisoč dinarjev, vendar pri Komunali pravijo, da bodo vztrajali do konca in pričeli ogrevati, ko bodo dobili ves denar.«
Upamo, da ste v ledeni zimi, ki še ne nakazuje pomladi, zgornje vrstice brali na varnem in toplem.
POLONA MASTNAK
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje - Matica prireja po včerajšnjem prvem še dva planinska večera. Na večerih v sliki in besedi predstavljajo društvene izlete, ki so jih izpeljali lani. Preostala dva večera s to vsebino bosta še dva zaporedna četrtka, 10. in 17. marca, obakrat ob 19. uri v Spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju.
Planinsko društvo Laško vabi: 6. marca v počastitev dneva žena na 18. pohod na Hom. Zbor udeležencev je ob 12. uri na parkirišču Kulturnega centra Laško, prevoz z avtomobili. Start ob 13. uri iz Matk (Dom gasilcev), Zabukovice (Minerva) in Migojnic (dom Svobode). Informacije na tel. 573 19 21.
Darujte kri
Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije v marcu. V Kozjem bo 10. marca, Vitanju 17., na Dobrni 24., v Slovenskih Konjicah 24. in 25. ter Pivovarni Laško 31. marca. V Celju lahko darujete kri na transfuzijskem oddelku vsak ponedeljek, torek in sredo od 7.30 do 10.30.
NOVI TIBNIK
16
Z dobro voljo nad težave bolnikov
Medicinski tehnik Miro Dolinar verjame, da je vsak svoje sreče kovač in da
je smeh pol zdravja
Na bolniških hodnikih, v ambulantah, kaj šele v operacijskih sobah le redko srečamo vesel, nasmejan obraz. Človeka, ki ob napornem in zahtevnem delu, ki niti ni kaj prida plačano, za vsakogar najde prijazno besedo in mu šale letijo iz ust, kot da nima prav nikakršnih skrbi na tem svetu. Medicinski tehnik Miro Dolinar, ki v celjski bolnišnici opravlja delo inštrumentarja v operacijski sobi, je zato šetoliko bolj opazen.
Delo medicinskega tehnika opravlja že enajsto leto. Devet let je preživel na kirurški urgenci, zadnji dve leti je inštrumentar na oddelku za kirurgijo roke, opekline, plastično in rekonstruktivno kirurgijo. Torej na dveh področjih, kjer zaradi zahtev-
nosti dela po oceni slovenskega sindikata delavcev v zdravstveni negi najbolj primanjkuje medicinskih sester oziroma tehnikov. Plače pa so, tako kot sicer plače zaposlenih v zdravstveni negi, sramotno nizke. Miru Dolinarju pa kot da to ne seže do srca.
»Pomembna je dobra volja in te imam na pretek. Moje delo je zanimivo, vsak dan drugačno. Pridejo dnevi, ko bolnikov kar ne zmanjka, ko se vrstijo sami težki posegi. Takrat potegnemo tudi čez redni delovni čas. A če imaš rad svoje delo in če delaš v tako dobrem timu, kot je naš, ni nič težko.«
Podobno kot Miro verjetno razmišlja še marsikdo, a njemu je to videti na daleč. Bolnike sprejema z nasmehom, po možnosti s kakšno
šalo. »Večina, ki mora priti k nam, je resna, nerazpoložena, celo prestrašena. Slabo voljo je treba razbiti. Potem je vse lažje. Tudi boleči posegi bistveno manj bolijo, zapletov ni, zdravljenje je hitrejše ... Tudi naše delo je lažje,« opisuje. Čisto vsem seveda ni do smeha, a »tri četrtine so za hec«.
Del Mirove dobre volje je zagotovo odraz tega, da ima rad svoje delo. »Kot otrok sem si sicer želel postati zdravnik. Ta želja se mi ni uresničila, delam pa v zdravstvu. Nikoli mi ni bilo žal, da sem si izbral ta poklic. Če bi se odločal še enkrat, bi se odločil enako.« Na vprašanje, ali se mu ne zdi, da je njegov poklic premalo cenjen, odločno odgovarja: »Koliko je poklic cenjen, je odvisno od tega, kdo te ocenjuje. Ne verja-
mem, da pacienti našega dela ne bi cenili. To pa je najvažnejše, kajne?« Plača ga sicer ne navdušuje, vendar: »K sreči mi denar malo pomeni. Pomembno je, da imam za osnovno življenje.« Potrebe mladega fanta brez družine so pač drugačne od potreb pre-nekatere njegove poklicne kolegice, a nekaj bi jim lahko bilo skupnega: »Če se ti zdi, da tvoje delo ni zanimivo, si ga pa takega naredi! Vedno se da kaj spremeniti na boljše.«
Polnjenje
baterij
Naj ima človek še tako rad svoj poklic - težko delo pušča posledice. »Človek težko prenaša bremena, če nima ničesar, pri čemer bi se sprostil, razbremenil,« pravi tudi Miro Dolinar. Njegova
Miro Dolinar
strast je šport. Kot maser in fizioterapevt je najprej skrbel za Nogometni klub Dravinja v Slovenskih Konjicah, zdaj je maser pri večkratnem državnem prvaku v malem nogometu, klubu Svea Lesna Litija. A to mu ni dovolj.
Energijo sprošča in nabira tudi z igranjem malega nogometa v celjskem klubu Maček tisk: »Po treningu si tako utrujen, da misliš le še na počitek. Nobene neumnosti ti ne hodijo po glavi.« Ker ima
enkrat tedensko trening, v soboto in nedeljo pa običajno tekmi, zanesljivo zmanjka časa za tuhtanje. »Pomembno je, da se dogaja. Da si v dobri družbi, da se razgibaš, če bi se ljudje bolj ukvarjali s športom, bi bilo veliko manj bolezni, predvsem pa slabe volje in zamorjenosti.« Preprost recept, ki ga velikokrat slišimo, a ga žal preredko upoštevamo. Tako kot ostale Mirove.
MILENA B. POKLIC
Nagrajujemo ob 8. marcu
Ob 8. marcu - dnevu žena smo pripravili nagradno igro, ki bo razveselila tri zveste bralke Novega tednika in dve zvesti poslušalki Radia Celje.
Skrbno preberite prispevke Modnega šiviljstva Barbara, Frizerskega salona Fashion ter Sončnega in lepotnega studia Dotiki in odgovorite na zastavljena vprašanja.
Odgovore pošljite na dopisnicah do 8. marca na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom “za 8. marec”.
Na Radiu Celje si boste prav na dan žena v posebnih nagradnih igrah med drugim lahko prislužili nagrado Modnega šiviljstva Barbara (šivanje krila in bluze) ter nagrado Studia Dotiki (sončenje).
V programu Radia Celje bomo prav tako na ta dan izžrebali tri kupone bralk Novega tednika - nagrade zanje pa bodo prispevali: Modno šiviljstvo Barbara (šivanje krila in bluze), Frizerski studio Fashion (modno striženje, barvanje in fen pričeska) ter Sončni in lepotni studio Dotiki (ličenje).
"k;	| 't .» (
UV l Ir si
POSTANITE Sončni inlepotni studio
DOTIKI
Ljubljanska 36, Celje Tel.: 03 547 39 91 GSM: 041 275 751
Poletje je čas dopustov, lahkotnih oblačil in kopalk. Da boste za te vroče dni izgledali kar se da čudovito, je treba ukrepati že zdaj. Privoščite si nekaj minut sproščenega sončenja v solariju, kakšno anticelulitno terapijo ali vsaj masažo telesa, ki vas bo popeljala v svet prave sprostitve.
Lepo, zagorelo telo j e želja večine žensk, a le malo je takih, ki se z veseljem “pražijo” na soncu. Prav tako je tarča zavistnih pogledov tista, ki se že prvi dan na morju sprehaja z lepim, čokoladnim tenom. Tudi vi ste lahko med njimi, zato obiščite Sončni studio Dotiki in se prepričajte, kako enostavno ste lahko zagoreli brez sonca. Brez skrbi se lahko pripravite na morje tudi tisti, ki trpite za klavstrofobijo, saj imamo posebne solarije, kjer ostane obraz zunaj kabine. Prav prijetno in še posebej sproščujoče pa je sončenje v solariju z aromaterapijo, kjer boste deležni prijetnega pršenja, ki vaše telo osveži in navlaži. Pri nas se lahko prepustite tudi terapijam, ki zelo uspešno odpravljajo celulit in topijo maščobe. Poleg različnih anticelulitnih tretmajev in solarija imamo v ponudbi tudi nego obraza, ličenje, nego rok in nog, depilacije ter masaže.
Obiščite sončni in lepotni studi Dotiki in si privoščite umik v čudovito sproščenost in vedrino ter za nekaj trenutkov pozabite na divji ritem življenja.
Obiščete ali pokličete nas lahko od ponedeljka do sobote med 7. in 22. uro, ob nedelj ah pa med 8. in 21. uro.
Tel.: 03/547 39 91 ali GSM: 041/275 75
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
OPAZNEJŠI, BODITE IN
Katere preparate uporabljajo v Frizerskem studiu Fashion?
Posebnost solarijev v studiu Dotiki je:
Kakšna so letošnja krila po besedah Šiviljstva Barbara?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Modno šiviljstvo
BARBARA
Levec 62 a, Petrovče, tel.: 03/547 31 15, GSM: 041/584 618
ŠIVANJE PO ŽELJI STRANKE, S PRIDIHOM MODNIH SMERNIC
Tekstilno-konfekcijski modelarji izdelamo obleko tako rekoč od A do Ž.
Stranka običajno sama izbere blago in pride z željo: imela bi krilo, hlače...
Tistim, ki dovolijo, pomagam z nasvetom. Sledim modnim stilistom in svetu mode, ki se nenehno spreminja in dopolnjuje. Da sem seznanjena z novostmi, redno obiskujem sejme v tujini, predvsem v Parizu in Milanu. Seveda pa je vseeno, kaj narekuje moda, če stranki le-ta ne pristoji. Pri nasvetih skušam biti vedno realna. In nasprotno - drzna in hkrati realna pri osebah, ki so željne novosti in stilske preobrazbe, povrhu vsega pa jim to tudi pristoji.
Krila smo vam že opisali, zato se bomo tokrat dotaknili bluz.
Skoraj pri vseh oblačilih, še posebej pri bluzah, lahko zaznamo orientalski pridih - tako barvno kot pri dodatkih, ki so precej bogati. Imajo tisoče drobnih in velikih gub ter naborkov. Všiti so živi robovi, ki niso obdelani, tudi rokavi so nabrani.
Šiviljstvo Barbara lahko obiščete vsak torek in četrtek, ko imamo posebej rezerviran čas za stranke, in sicer med 7. in 18. uro.
Frizerski studio
(^a/^/uon-
Verdev Petra s.p., Ulica talcev 3, 3310 Žalec telefon: 031/305-081
NEGA IX MASAŽA LASIŠČA, PRIČESKE... VAS MIKA?
Zakaj se splača obiskati frizerski studio Fashion v Žalcu? Vsak, ki seje že oglasil pri nas, je odgovor na to vprašanje že dobil. Nudimo vse vrste frizerskih storitev in nekatere kozmetične storitve.
V glavnem uporabljamo preparate KEUNlF/ ki so zelo znani in kakovostni. Tisti, ki prisegate na kakovost, boste pri nas zagotovo našli vse, kar iščete in potrebujete. Barvanje iu prameni nastajajo prav s to kolekcijo, ki jo je možno tudi kupiti.
Z omenjeno negovalno kozmetiko preprečujemo tudi težave z lasiščem in lasmi (mastni, suhi, prhljaj). Striženj2 prilagajamo obliki obraza, barve izbiramo po modnih smernicah. Za toplejše pomladne dni že priporočamo hladnejše tone.
Tokrat smo uporabili čmo-rdeče tone. Pričeska je zelo mladostna, zaradi oblike glave kratko, rahlo asimetrično strižena. Barvno kombinacijo smo obarvali z raznimi geometrijskimi liki.
O naši ponudbi se lahko prepričate! Obiščite nas, svetovali vam bomo in skušali najti skupno rešitev za lep izgleo 1,1 dobro počutje.
m
REPORTAŽA
17
Ogenj je bilo mogoče obvladati šele potem, ko je najhujše že opravil. Foto: Matej Novak
Zogleneli zidovi nemo spominjajo na tragično januarsko nedeljo.
Življenje v senci pogorišča
V Dramljah ogenj v poldrugem letu pospravil milijone tolarjev
Pred dobrim mesecem je v Dramljah zagorelo. Čisto °bičajno nedeljsko popold-ne so gasilske sirene, strah, negotovost in vonj po zaženem spremenili v pravo akcijsko epizodo. V poldru-§em letu so jo Drameljčani doživeli že drugič. Zoglenele Diševine ljudje obnovijo, neprebavljiva kepa v želodcu °b misli na rdečo ujmo pa Pm ostane za vedno.
Na domačiji Jožeta Laubi-so od velikega gospodarnega poslopja ostali le počr-^e‘i zidovi, obsojeni na do-k°nčno rušenje. Težko si je Predstavljati, da so bili obnov-)eni prostori v stavbi še pred nedavnim središče mladin-j*. ga družabnega in rekrea-lvnega življenja. Sin Primož, ^ J6 tudi predsednik Šport-^®ga društva Šedina, jih je ure-d skupaj s prijatelji. »Opre-j 1 smo pisarno, v kateri smo jnieli računalnik in vso do-urnentacijo. Dobili smo se-ezno garnituro in kupili oma-e- Pred kratkim smo uredili
tudi sanitarije s tuši,« pripoveduje Primož Laubič. »Veliko časa smo preživeli tu, se družili, občasno skupaj pogledali kak film, sam pa sem tu skoraj živel. Veliko delam z računalnikom in tu sem imel mir. Sem so vedno prihajali ljudje; z idejami, prošnjami, na oddih, na družabne igre ali samo na obisk. To zdaj najbolj pogrešam.«
Iz pogleda lahko razbereš prijetne spomine, pomešane z grenkobo. »Vse skupaj je neuporabno in bomo na pomlad porušili. Na tej parceli, ki so mi jo starši namenili, bom verjetno postavil manjši objekt. To bo tudi moj dom.« V pritličju zgorelega poslopja je bila lopa z orodjem. Vrata se še svetijo od sveže barve. »Orodje smo na hitro zmetali v sosednjo staro hišo. A nimam volje niti da bi ga pogledal, kaj šele pospravil,« Primož ne more skriti razočaranja.
Trenutkov, ko so požar opazili in začeli ukrepati, se ne
spomni najbolje: »Težko rečem, kako sem se počutil, niti kaj sem mislil. Šok je bil prevelik. Verjetno pa tistega zvoka, prasketanja ognjenih zubljev, ki ti nad glavo požirajo streho, ne bom pozabil nikoli vživljenju.« Požar, ki je po neuradnih ocenah povzročil za pet milijonov tolarjev škode, je izbruhnil zaradi pregrevanja trama pri dimniku. »Zanimivo je, da sem bil vedno zelo previden in sem gojil pred ognjem skoraj strahospoštovanje. Ko smo prestavili peč, sem jo za vsak slučaj ob mavčnih ploščah še obzidal, da se ja ne bi kaj vžgalo. Takrat so se mi nekateri smejali, češ da pretiravam. Meni se ni zdelo. Izbruhnilo pa je na zunanji strani, kjer ni nihče pričakoval,« se spominja Primož.
Z roko v roki
Športno društvo Šedina ima okrog 70 članov in uradno deluje tri leta. Rekreacija, druženje in nenazadnje pomoč drug drugemu jih naj-
bolj povezujejo. Od denarja, ki ga sicer nimajo na pretek, vsako leto namenijo tudi dobrodelno dotacijo. Pred letom ali dvema - slučajno -gasilcem za novo cisterno. Takrat se jim še sanjalo ni, da jo bodo kmalu potrebovali. Tak prispevek, kljub nesreči ali pa ravno zaradi nje, načrtujejo tudi letos.
Še posebej pri ognjenih ujmah so ljudje zelo solidarni. Tudi v Dramljah so se izkazali. Kmetijska zadruga jim je zelo ugodno ponudila začasni prostor, občina in krajevna skupnost sta primaknili svoj delež, tudi krajevni odbor Rdečega križa je prispeval bon za gradbeni material. Primož pa se kljub vsemu zaveda temnih plati človeške narave: »Vsaka pomoč je iskreno dobrodošla, a ne bi rad preveč razglašal vsega skupaj. Ko se iz pogorišča komaj neha kaditi, se včasih že vnamejo govorice, češ saj jim ne bo hudega, zavarovalnica bo tako vse povrnila. Ali še hujše va-
riante, da si, na primer, sam zakuril. Na. srečo je bilo poslopje res zavarovano, a dejstvo je, da zavarovalnice na vse mogoče načine izplačilo oklestijo. Poleg tega ti vloženega dela in truda nihče ne povrne, da o psihičnem stresu sploh ne govorim. Še teden dni pred tragedijo sem celo belil stene in barval vrata.«
Trenutno ima Primož vso društveno dokumentacijo, računalnik in ostalo opremo pri sebi doma. Prenapolnjeno sobo bi z veseljem pokazal ljudem, ki se čudijo zakaj »mularija« svoj prostor sploh potrebuje. Kljub vsemu ostaja optimist. Od vsega pa še najbolj računa na pomoč svojih prijateljev iz društva, ki ga zagotovo ne bodo pustili na cedilu.
Ob vsaki sireni ti zastane srce
Kak kilometer stran je domačija Jesenekovih. Ob hiši se zdaj že dviga veliko novo gospodarsko poslopje. Sredi predlanskega poletja je na to mesto udarila strela. Požar, ki ga je zanetila, je uničil za deset milijonov tolarjev premoženja. Marija Jesenek še vedno skoraj prebledi, ko se spominja tragičnega dne: »Pripravljala seje nevihta. Strela je udarila in zanetila požar. Upali smo, da bo sledil vsaj dež. Pa ga ni bilo. Samo močan veter, ki je nevarnost še povečal.«
Rešili so živino, toda ostali brez strehe zanjo in vsega sena za zimo. »Takrat ži-
Primož Laubič, predsednik športnega društva Šedina
vine ne bi preživeli brez pomoči sosedov. Z zavarovalnino smo postavili nov hlev, ampak pozabiš pa nikoli ne. Vsakič ko zapustiš dom, ob vsaki nevihti in ob vsakem ognju pomisliš na to, da si lahko že tisti hip brez vsega.« Ko je sirena zavijala ob Laubičevem požaru, je Marija najprej mislila, da gre za vajo. Ko pa so jo domači opozorili na dim izza hriba, jo je stisnilo pri srcu. Spomini so spet oživeli in se z vso grozo in strahom vrnili. »V življenju te lahko marsikaj zadane, a tega ne privoščim nikomur.«
Preden zapustim Jeseneko-vo dvorišče, me prijazno ovoha velik nemški ovčar. Marija naju pogleda, skomigne z rameni in tiho doda: »Ob požaru je bil privezan k hlevu. Od takrat ga nismo nikoli več priklenili.«
SAŠKA TERŽAN
18
FORT
Preporod Lemga proti Hamburgu?
Celjski rokometaši za osmi (sedmi v ligi prvakov) polfinale - Privlačno bo tu-
Miro Požun, mag iz Zlatoroga, je poudaril, da se morajo njegovi fantje osredotočiti zgolj na igro in ne razmišljati o rezultatu na prvi tekmi četrtfinala lige prvakov v Lemgu: »Pokazalo se je, da tudi domača zmaga s 13 goli na prvi tekmi ni dovolj za napredovanje, in obenem, da je dovolj domači remi za kasnejši uspeh v gosteh!«
Mislil je seveda na Ademar in Szeged.
Vseeno
favoriti
Za Slavka Iveziča je razveseljivo že dejstvo, da je celjski klub prezimil v Evropi: »Nenadoma se je izoblikovalo mnenje, da ima Lemgo staro, počasno ekipo. Ob takšnem razmišljanju nam preti velika nevarnost. To bi lahko bilo pogubno za nas. Nasproti bodo stali vrhunski igralci, ki še vedno gojijo najvišje cilje!« Njegove besede so dvakratni nemški prvaki (1997, 2003) potrdili na tekmi s Hamburgom, ki so ga »stresli« z 31:25. Res imajo najstarejšo ekipo v Bundesli-gi, ki pa je prav na evropski generalki spet spomnila na najboljše čase. Daniel Step-han je odlično vodil moštvo (odsotnost poškodovanega Marcusa Baura se sploh ni
di v Rde<
opazila), Christian Schwar-zer s svojo silino ni nič nazadoval, krili Florian Kehr-mann in Michael Binder sta vrhunski, Joerg Zereike brani celo bolje od Christiana Ra-mote, novinec iz Islandije Logi Geirsson dopolnjuje zunanjo linijo, le morda še najbolj slovita Volker Zerbe in Marc Baumgartner dajeta vtis, da sta prepočasna. A pri »šahiranju« v napadu - če ne zdrvi Kehrmann, protinapadov domala'ni - sta še vedno spretna.
Po prikazanem proti Preventu in Gold clubu (v Hrpeljah so le zapravljeni protinapadi in sedemetrovke botrovali izenačenemu izidu ob odmoru) so Celjani vendarle favoriti. Na predrznih Rutenki in Zormanu bo viselo veliko breme. V dvorani Lipperland so lani pivovarji odigrali odlično; to sta jim z objektivnim sojenjem omogočila tudi Španca Breto in Huelin. Čeha Kohout in Dolej s bosta morebiti doživela kakšen žvižg iz tabora celjskih pristašev, ki se bodo na nemški sever pripeljali s tremi avtobusi.
Odločalo bo tudi zdravje
Gorenje bo jutri že drugič zapored nastopilo v četrtfinalu pokala pokalnih zmagovalcev, skupno je to že njegova četr-
ta uvrstitev med osem najboljših v enem izmed evropskih pokalov. Letos ima krasno priložnost, da se še tretjič uvrsti v polfinale. Vse preizkuse v spomladanskem delu sezone je opravilo z odliko. V državnem prvenstvu ima zaenkrat popoln izkupiček, premagalo je Rudar, Termo in Ormož, slednji je bil žrtev tudi v slovenskem pokalu. V sredo Velenjčani z Jeruzalemom niso imeli veliko dela. Mimogrede velja omeniti, da so se gostje ogrevali v majicah z napisom Mesarija in predelava, kar je bila parodija na pritožbe velenjske ekipe zaradi grobe igre na prejšnji tekmi. Velenjsko moštvo deluje precej bolj homogeno kot jeseni, vzdušje je izjemno, več težav trenerju Ivanu Vajdlu povzroča zdravstveno stanje igralcev: »Luka Dobelšek ima težave s komolcem zaradi vnetja narastišča, ki je posledica dolgega počitka zaradi težav z ramenom, medtem ko ima Vid Kavtičnik podobne težave, le da so vezi v nj egovem komolcu nategnjene. Upamo, da bosta do jutri oba igralca pripravljena na težak obračun, saj bomo potrebovali učinkovito udeležbo vseh akterjev.« Krožni napadalec, mladinski reprezentant Samo Rutar, ki je z Ormožem pokazal svoj razkošni talent in telesno moč,
bi lahko bil odkritje v taboru Gorenja. Toda velenjski strateg bo proti izjemno močni ekipi Izvidžača v prvi vrsti zaupal najbolj izkušenim: »Zelo razveseljuje dejstvo, da je Podpečan v odlični formi, podobno velja za Iliča in Zrniča. Zaradi poškodb organizatorja igre in desnega zunanjega nam igra v napadu na trenutke še nekoliko šepa, a verjamem, da bomo proti Ljubuš-kem prikazali svojo najboljšo letošnjo predstavo.« Izvi-džač, s katerim prihaja v Velenje tudi 100 navijačev, je vrhunska ekipa. Po rednem delu lige prvakov je bil v težki skupini (Ciudad Real, Kol-ding, Winterthur) tretji. Ima nekaj odličnih posameznikov, izstopata zunanja igralca, hrvaški reprezentant Denis Buntič, ki je Preventu zabil kar 17 golov, in Mirsad Terzič, ki je bil v LP po prvem delu s 50 goli celo na tretjem mestu. Zelo dobra sta tudi krožni napadalec Sušič in vratar Alilovič. Skupno imajo kar 8 reprezentantov. Klub bo namestil dodatne tribune, na voljo je še 200 sedišč in 300 stojišč. Pri Gorenju upajo, da bo dvorana polna in vzdušje takšno, da se bodo gostom tresla kolena.
MITJA GAVRILOSKI DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
Velika
pričakovanja
Danes se v Španiji pričenja evropsko dvoransko atletsko prvenstvo. Največ gre seveda pričakovati od Jolande Čeplak, ki bo branila naslov iz leta 2002, ko je zmagala s časom 1:55,82 in hkrati postavila še vedno veljaven svetovni rekord. Drevi jo boste prvič lahko videli teči ob 17.20, jutri v polfinalu ob 18. uri in v nedeljo v finalu deset minut pred 18. uro. Poleg Čeplakove bosta barve s Celjskega zastopala še atletinja celjskega Kladivarja Cetisa Marina Tomič (60 m ovire) in član AK Velenje Boštjan Buč (3000 m). (JŽ)
Zasedba, ki obeta
Nogometaši CMC Publikuma so se slabo odrezali na pripravljalnih tekmah, a izidi na slabih igriščih s spremenjenimi postavami so le redkokdaj pokazali pravo sliko.
Za nameček so sedaj prijateljske tekme bolj grobe kot prvenstvene - na kartone se seveda nihče ne ozira. Prvi tekmec v spomladanskem delu prve slovenske lige Mura je sicer uvrščen nizko na lestvici, obenem pa le za dve točki zaostaja za šestim mestom, zato bo seveda sila nevaren. Vsiljuje se občutek, da Ivan Matkovič ne bo želel z glavo skozi zid. Zaradi rdečega kartona ne bo mogel računati na Marijana Budimirja, vprašanje pa je, če ga bo sploh pogrešal. V Murski Soboti j e znal že posredovati osnovnošolsko. Publikum je pod Marijanom Pušnikom s skromno ali solidno zasedbo igral zelo privlačno, zdaj pa ima Matkovič odlično moštvo, vsaj po imenih. Škoda je si-
cer, da se je razpadel zanimiv in visok napadalni dvojec Ča-dikovski - Rusič. Slednji je poškodovan, prvi pa v Rusiji-Kaj je bilo nenadoma vodstvu celjskega kluba, daje skoraj že pretiravalo z nakupi -menda ja ni bila kriva šentjurska debata? Vendarle se je odreklo kot peresce lahkemu Kameruncu Gabrielu Zambe-ju, medtem ko še včeraj ni imelo certifikata za Samirja Dura. Pričakujejo ga danes, tudi če ga dobijo jutri ali v nedeljo, naj bi Duro imel pravico nastopa. Kako bo prihod Sebastjana Cimerotiča vplival na obisk celjskega štadiona? V nedeljo zagotovo dobro, potem pa... Publikum ima do konca rednega dela odličen razpored: v gosteh Bela krajina in Zagorje, doma pa Mura, Olimpija in za konec Gorica. V ligi za prvaka pa si bo celjski blagajnik mel roke -vstopnino bodo plačevali tudi mladi Publikumovi nogometaši.
DEAN ŠUSTER
V Zagreb po vozovnico za Beograd?
V vseh košarkarskih ligah bodo ta vikend odigrali prvenstvena srečanja.
Seveda bosta v ospredju zanimanja ljubiteljev košarke na Celjskem Jadranska liga in 1. A slovenska liga v obeh skupinah.
Obramba bo ponovno ključ
Laščani so po težki zmagi nad Heliosom ponovno pobegnili za korak nevarni Bosni, ki jim je najresnejši konkurent za igranje na zaključnem turnirju osmerice v Beogradu konec aprila in v začetku maja. Prav Bosna prihaja prihodnji teden v Tri lilije, ko bi se lahko marsikaj razjasnilo okrog tega tako želenega osmega mesta. Pred tem pa odhajajo pivovarji jutri na gostovanje v Zagreb, k dvanajstouvrščeni ekipi lige Zagrebu, ki so jo doma premagali za šest točk. Domačine vodi od Novega leta slovenski košarki še kako znani Ivo Sunara (prej Krka, Slovan), imajo pa nekaj odličnih posameznikov, ki znajo odlično zaigrati, vendar jim to ne uspeva vedno. Bolje rečeno - v tej sezoni jim je le
redkokdaj uspelo. Zanimivo je, da so v tem tednu v Zagrebu podpisali pogodbo z branilcem Triglava iz Kranja Miho Fonom, ki že ima pravico igranja proti Laščanom. Ti se zavedajo, da v hrvaški prestolnici lahko slavijo samo z dobro obrambo, ki mora ustaviti domači napad, v katerem so praktično vsi nevarni strelci, če imajo svoj dan. V ekipi Aleša Pipana ni težav s poškodbami in boleznimi, igralci pa se zavedajo, da morajo še vedno popravljati slab vtis iz finala pokala in pa sicer nekoliko boljši, a še vedno ne dober v zmagi nad Heliosom. Zato je Zagreb prav gotovo lepa priložnost, da se dokažejo!
Tretja zmaga
Elektra po porazu proti Slovanu potuje v Postojno, kjer si želi tretje zmage v skupini za napredovanje. Ta zmaga bi že na stežaj odprla vrata igranju tudi v tretji fazi prvenstva, ko se bosta prvi četverice iz sedanje lige priključila še Union Olimpija in Pivovarna Laško. Ekipa iz Šoštanja je ta teden marljivo vadila, pripravljala nekatere no-
Marka Antonijeviča je očitno spodbodlo podaljšanje pogodbe tekmeca Rasheema Simsa in je na zadnjih tekmah zaigral zelo požrtvovalno, o čemer priča tudi zanimiv posnetek našega fotoreporterja.
ve inačice, da bi odpotovala na Notranjsko kot favorit in da bi presenetila gostitelje. Trener Ante Perica stavi predvsem na obrambo in pa večji prispevek nekaterih posameznikov, ki proti Slovanu niso imeli svojega dne. Če bo temu tako, potem rezultat ne bo izostal.
Nemirno v Šentjurju
Po visoki zmagi v lokalnem derbiju potujejo Zrečani tokrat v Kranj povsem neobremenjeni, kajti obstanek so si že zagotovili, to pa je bil tudi prvi cilj sezone. V letošnji sezoni imajo Zrečam proti Triglavu 2:0 v zmagah, domačini pa morajo proti Rogli loviti zadnje upanje za obstanek. Prav tukaj bo priložnost ekipe Matjaža Čuješa, ki ima v zadnjem času odlično razpoložena Dejana Koblerja in prvega moža Boštjana Sivko. Če se jima priključijo s svojim deležem tudi ostali, potem bodo blizu uspeha.
Drugačna situacija pa je v sosednjem Šentjurju. V ekipi Alposa Kemoplasta nekaj tli in vprašanje je, kdaj bo
zagorelo in tudi kdo bo pogorel. Ekipa se namreč v tem letu nikakor ne more pošteno sestaviti, igre nihajo od povprečnih do katastrofalnih, odnos igralcev pa je obsojanja vreden. Zaradi tega je klima še kako razmajana. Proti Kopru imajo Šentjurčani v tej sezoni izid v zmagah 1:1, Koprčani pa so medtem ostali brez dveh prvih imen - Ma-
tije Češkoviča in Gregorja Beline, ki sta odšla v tujino. Proti takšni ekipi Kemoplast naj ne bi imel težav, a pri Šent-jurčanih se nikoli ne ve. Z zmago bi si domači priigrali obstanek v ligi. Ali pa bi ob tem vrnili tudi zaupanje tako v trenerja kot vase, pa bo pokazal šele čas.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
VIKEND POD KOSI
SOBOTA. 5. 3.	^ 1 2 3
1. A SKL za napredovanje, 5. krog: Postojnska Ja ma - Elektra (19).	,
1. A SKL za obstanek, > krog, Šentjur: Alpos Kem0 plast - Koper (19),
Kranj: Triglav - R°§ (20.15).
1.	B SKL, 20. krog, Slovenj
ske Konjice: Banex - Hop5 (19).	,
2.	SKL vzhod, 18. kr0°_
Nazarje-Ježica (19),ŽKKM ribor - Prebold (14.30),	'
Gradec: Superga - Celjski
3.	SKL vzhod, 17. krog: Le-
nart - Pivovarna Haler P° četrtek (18.30).	.
1. SKL, drugi del, žensKv-
2. krog, Ljubljana: Ježica Merkur.
m
NOVI TEDNIK
PORT
19
»Sam takšne priložnosti nisem imel«
Nekdanji trener CMC Publikuma Marijan Pušnik o iranskih dogodivščinah in možnostih celjskega moštva
Ko je Marijan Pušnik pred nekaj manj kot petimi leti Sedel na rumeno-modro tiop, je malokdo verjel, da b° na njej vzdržal vsa štiri leta, ki so bila predpisana °ziroma predvidena v pogodbi. Nejeverneži se niso zmotili. Kljub temu je v Predzadnji sezoni prišel na drugo mesto tako v pokal-nem tekmovanju kot v prvenstvu.
Navijači še vedno objokujejo zamujeno priložnost, nekoliko bolj na skrivaj verjet-n° tudi Korošec, ki se je po-slovil od žilavih rojakov in Se Preselil med nepredvidljive Perzijce, v iransko prestolne0 Teheran k tamkajšnjemu drugoligašu Pasargadu, ki )e pred koncem tamkajšnjega prvenstva tik pod vrhom.
Povprečnim poznaval-Cem najbrž ni kaj dosti znajta o iranskem nogome-u- Zanimiva bi bila morda Primerjava razmer v klubih, Urejenosti kolektivov, financ ...
Iran je ogromna država, 14. naivečja na svetu, nogomet-j1® reprezentanca pa je za prib-1Zn° 20 mest pred našo na SVet°vni lestvici. Primerjave a° seveda mogoče, a so zelo ezke, saj se tukaj klubi med t ,°j zelo razlikujejo. Neka-eri imajo sijajne pogoje, gromno število gledalcev, Podporo celotne javnosti, ne-
pa so v boju za preži-
Marijan Pušnik
ei)e z minimalnimi pogoji a delo. Vsekakor je nogo-et neverjetno priljubljen. oh'Su sem imeI priložnost in r tekmo med Iranom Nemčijo, ki si jo je v živo g edalo 125 tisoč ljudi, ena-število pa jih je ostalo pred a i. Ogledal sem si tudi der-rrnv FVenstva Esteglal-Perse-v v1®’ kjer je bilo prav tako sto tisoč ljudi. Na ličkih tekmah se zbere naj-mi 15 tisoč ljudi, dio' * šmarno svojega šta-na’ Pa imamo na doma-
dalcev^b °koli trist0 §le"
vin, • Fmančni proračuni ‘is »od 400 Mi	milijona evrov.
Prv, i”0 nek)e vmes. Klubi v Pari imajo veliko več delo k eprav 50 nekateri ze-A • o organizirani.
v° okolje? PriVadilinan0"
živwajaniem na okolje in rani Ta V °§romnem Tehe-sem ; rrigačno kulturo ni-vžii 61 Prevelikih težav,
Stem seThte lZredno hitr°-
valim hkokar malo poh-vožnin Sa) obvladam jezik, ne sp„ P° mestu in podobni nujne stvari, nika-
kor pa mi ne gre od rok njihovo nespoštovanje pravil, reda in discipline glede prihajanja na trening, kar je tukaj prava posebnost.
Vam je bilo kdaj žal, da ste med ponujenimi delovnimi mesti izbrali ravno pot v Teheran?
Moje zadovoljstvo bo odvisno predvsem od športnega rezultata, ki ga bo moja ekipa dosegla, in od rednega izplačila v pogodbi določenega denarja, ki pa trenutno zaostaja - tudi pri igralcih in strokovnem vodstvu, tako da je trenutno stanje v klubu kljub dobrim rezultatom slabo. Kar pa se tiče ostalih izkušenj, sem izredno zadovoljen, ker tega, kar se bom naučil in videl tukaj, vsekakor ni v nobeni knjigi, pri čemer mi bodo pridobljene izkušnje zagotovo prišle prav.
Kot trener z najdaljšim stažem pri Publikumu najbrž spremljate dogajanja v celjskem prvoligašu in nenazadnje tudi v slovenskem nogometu sploh. Ali so ru-meno-modri sposobni naskočiti vrh lestvice?
Vsekakor je poleg Gorice Publikum edini favorit za prvo mesto, organizacija kluba je na najvišji ravni, v klub so pripeljali več kot sedem izredno kakovostnih igralcev, pogoji za delo so izvrstni, imajo najlepši štadion v državi in ob dobrem strokovnem delu ter kančku sreče bodo zanesljivo prišli do lovorik v tej sezoni.
Novo strokovno vodstvo je večino igralcev, ki so prišli v klub po vašem priporočilu, odpisalo. Kako komentirate te poteze?
Razmišljanje ožjega klubskega vodstva, ki se je odločilo, da bo v tej sezoni storilo vse tudi na tekmovalnem področju, kar sem pogrešal v prejšnjih letih, se je spremenilo. To potrjuje nakup izkušenih igralcev, reprezentantov ... O tem smo lahko, žal, pred leti le sanjali.
V času vaše »vladavine« na Skalni kleti oziroma kasneje na novem objektu je bil vedno problem denar, ko je šlo za nakupe novih igralcev, zvenečih okrepitev. Ste
pričakovali tako široko odprto celjsko blagajno v zimskem prestopnem roku?
Če bi sam res »vladal« - bolj sem trdo delal - bi katera od zdajšnjih okrepitev že prej stopila na Skalno klet in v Areno Petrol. Iskreno rečeno: nisem pričakoval vseh teh nakupov, sem pa s tem izredno zadovoljen, ker Celju in vodstvu, igralcem in navijačem iz vsega srca privoščim naslov državnih in pokalnih prva-kov.-
Se vam zdi, da ste bili -sodeč po zadnjih dogodkih v mestu ob Savinji - zapostavljeni, da vam vodstvo kluba ni ponudilo prave priložnosti?
Ne, z vodstvom sem dobro sodeloval, politika je bila pač drugačna. Prednost so dobili organizacija, štadion, šolski nogometni center, zdaj pa so se končno odločili tudi za tekmovalni rezultat, kar se mi zdi popolnoma pravilno. Žal mi je le, da sam s svojimi sodelavci nisem imel priložnosti delati tudi s takšnimi izkušenimi igralci ob večjem proračunu. Za primer naj navedem samo sezono 2002/03, ko smo v zimskem prestopnem roku izgubili tri igralce, Berš-njaka, Sulejmanoviča in Vidoviča, okrepili pa se nismo z nobenim boljšim, izkušenejšim, kar je verjetno kasneje odločilo prvenstvo. To so pač izkušnje, ki so v športu potrebne, vodstvo se je tega zavedlo in zdaj v prestopnem roku zelo okrepilo moštvo, kar bo zelo pomagalo v boju za prvo mesto.
Do konca prvenstva ostajate v Iranu. Kaj potem? Vas mika vrnitev v domovino ali boste v primeru uvrstitve v prvo iransko ligo ostali v Perziji?
Zaenkrat je še prezgodaj, da bi govoril o tem, saj se v nogometu lahko zgodi, da bom že čez tri tedne doma. Že zdaj imam nekaj ponudb iz iranske premier lige, vsekakor pa bi ob uvrstitvi v elitno tekmovanje imeli prednost moji sedanji delodajalci iz SC Pasargad. Ne izključujem tudi vrnitve v domovino, saj bi ob kakovostni ponudbi resno razmislil o vrnitvi. Žena Darja, hči Neža in dom imajo prednost pred vsem ostalim v mojem življenju.
TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ
Svetovni podprvak razočaran
Po prireditvi Športnik leta 2004 v Celju nas je obiskal Dragan Milutinovič, ki je lani na svetovnem prvenstvu v ju-jitsu osvojil srebrno medaljo. Prepustili smo mu besedo brez vprašanj.
»Pričakoval sem, da se bom v boju za najboljšega športnika Celja uvrstil na takoi-menovane stopničke, torej med prve tri. Ko sem izvedel za izide, sem bil zelo razočaran. Moja želja po uveljavitvi je bila velika. Zato sem garal in garal ter uspel na velikem tekmovanju. Dodatno razočaranje me je prevevalo ob gledanju posnetkov, ki so bili stari in na katerih me sploh ni bilo. Že tedaj se mi je zdelo, da ne sodim v ožjo konkurenco. Počutim se nemočnega, saj sploh ne vem, na katero mesto sem uvrščen, koliko glasov sem dobil, kdo je vseeno glasoval zame in kdo me je povsem pozabil. Čeprav sem izjemno potrt, upam, da vse skupaj ne bo vplivalo na mojo nadaljnjo kariero. Vrhunec, ki sem ga doživel lani, bom skušal po-
Dragan Milutinovič
noviti. Morda bom tedaj deležen županovega sprejema... Zelo cenim vse, ki so bili uvrščeni pred mano in jim čestitam. Želel bi si le, da bi glasovanje bilo bolj razvidno, da bi vsi videli, kam so šli glasovi oziroma točke.«
Dragan je takoj po razglasitvi skupaj s svojim trenerjem zapustil dvorano Narodnega doma.
DŠ
BhHHI
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL - ženske
2. krog lige za 2. del: Merkur - Odeja 105:48 (34:9, 71:19, 96:32); Čonkova 26, Erkič 17, Laskova 15, Gavri-loska 13, Lesjak 11, Jurše 10, Jereb, Markovič 6, Mlakar 1; Ristič 16, Gabrovšek 8.
ROKOMET
1. SL - moški
14. krog: Gold club - Celje Pivovarna Laško 30:36 (17:17); Stojanovič 9, Furlan, Kos 5; Rutenka 9, Kokšarov 8, Natek, Zorman 6, Gajič 3, Kozomara, Brumen, Mlakar, Kozlina 1. Gorenje - Ormož 37:31 (18:11); Ilič, Zrnič 7, Rutar 5, Bedekovič 4, Sovič, Sirk, Lesar 3, Tamše, M. Oštir 2, J. Dobelšek; Ko-ražija 8, Belšak, Bezjak 6. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 28, Gorenje 21, Ormož 17, Trebnje 16, Gold club 15,
Termo, Prevent 14, Rudar 12, Koper 11, Krka 8, Sviš 2, Prule 0.
ODBOJKA
1. SL - moški
2. krog lige za prvaka: Šoštanj Topolšica - Kamnik 3:0 (21,-21,20, 16); Tot 24, Fujs 18, Čebron 9, Sovinek 6, Pavič, Pomer 5, Vinčič 2; Bez-drob 13, Turk 12. Vrstni red: Bled 51, Kamnik 41, Šoštanj Topolšica 39, Olimpija 38.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK, 4.3.
Liga Si.mobil Vodafone, 18. krog
Arena Petrol, nedelja, 6. 3., ob 17.00
CMC PUBLIKUM
MURA
Predprodaja vstopnic: blagajna rokometne dvorane Zlatorog:
Petek, 4. 3., od 15.00 - 18.00 Sobota, 5. 3„ od 10.00 -13.00 Nedelja, 6. 3., od 13.00 naprej
Vstopnice je mogoče kupiti tudi na Petrolovih bencinskih servisih ter v Turistično informativnem centru Celje, Trg celjskih knezov 10, Celje.
1. SL, ženske, 16. krog:
Polje - Celje celjske mesnine.
SOBOTA,TT
ROKOMET
Liga prvakov, četrtfinale, prva tekma: Lemgo - Celje Pivovarna Laško.
Pokal pokalnih zmagovalcev, četrtfinale, prva tekma: Velenje: Gorenje - Izvid-jač Ljubuški (19).
1. SL, ženske, 16. krog Ce-leia Žalec - Loka kava (18).
ODBOJKA 1 * *
1. SL, moški, 3. krog lige
za prvaka, Ljubljana: Olim-
pija - Šoštanj Topolšica.
"V
celje
na štirih frekvencah
m
20
FORT - INFORMACIJE
PREDSTAVLJAMO VAM
Na železniški postaji v Beogradu še v čakalnici drugega razreda, čez nekaj let se jim obeta veliko več. Z leve: Anja Bratec, Nastja Uspenska, Pina Umek, Daša Grm, Matic Hrovat, Tina Kalšek, Matic Gabriel in David
Kranjec
Vrhunski
podmladek
Drsalni klub Celje, ki je najdlje nastopal pod imenom Hokejsko drsalni klub Celje, bo čez dve leti obeležil šest desetletij delovanja. Ljudje so v Celju drsali že pred 2. svetovno vojno, klubsko življenje pa je zaživelo leta 1947. V klubu niso samo drsali in igrali hokeja, temveč so tudi kotalkali, zadnja štiri leta pa se ukvarjajo še s hitrostnim drsanjem.
»Ob drsanju je bilo ves čas prisotno tudi kotalkanje. Pred približno 15 leti smo prekinili s tem, saj si amaterskega dela pri drsanju nismo mogli privoščiti. V klubu otroci od 5. do 20. leta starosti trenirajo vsak dan in to celo leto. Potrebno je trdo delati in biti vedno v odlični fizični pripravljenosti. Včasih smo drsanje in kotalkanje še lahko združevali, nato pa ni več šlo. Sezona kotalkanja je trajala od maja do septembra, medtem ko pri drsanju traja celo leto. V Celju imamo zadnjih deset let led že od julija in to je pomenilo, da smo dali julija kotalke v kot in šli drsat. Tekmovanj, ki so se začela šele septembra, se nismo mogli udeležiti. Zato smo morali nekaj spremeniti, morda imeti dve sekciji. Odločitev je padla in nadaljevali smo samo z drsanjem,« je pojasnil predsednik kluba Ivan Pfeifer.
Edini v hitrostnem drsanju
Potem ko so se v klubu več kot deset let ukvarjali zgolj z umetnostnim drsanjem, so tekmovalcem, ki nimajo več tekmovalnih ambicij, ponudili še en drsalni šport - hitrostno drsanje (short track). »Umetnostno drsanje zahteva ogromno treningov, pri čemer j e malo možnosti za vse, da tekmujejo na največjih tekmovanjih sveta, zato smo uvedli short track,« je povedal Pfeifer. Tekmovalci so bili fizično dobro
pripravljeni in zato pri prehodu na hitrostno drsanje niso imeli večjih problemov. Celje je, kar se tiče short tracka, edini pravi tekmovalni klub v Sloveniji.
Največ
državnih
prvakov
Klub ima 23 tekmovalcev, od tega jih 12 tekmuje v umetnostnem drsanju in 11 v hitrostnem. V tej sezoni se je z državnega prvenstva in pokala Slovenije v umetnostnem drsanju v Celje vrnilo pet prvakov. V kategoriji mladink je bila najboljša Daša Grm, najboljša pionirka A je bila Nastja Uspenska, med pionirji A se je najbolje odrezal Matic Hrovat, med pionirji B David Kranjec, najboljši pri pionirjih C pa je bil Kristjan Grobelšek. Imajo tudi prvakinjo med pionirkami B, to je Pina Umek. Anja Bratec, edina članica, ki je zadnjih nekaj let v samem vrhu, se zadnjega DP zaradi študijskih obveznosti ni udeležila. Anja je tudi stalna članica državne reprezentance, tako da potuje na vsa največja tekmovanja. Hitrostni drsalci so na DP zmagali v vseh kategorijah. Članici Polona Peunik in Anja Kolar se udeležujeta vseh največjih tekmovanj, imajo pa tudi štiri odlične mladince, ki so bili med drugim na SP v Beogradu. To so: Urban Kalšek, Tjaša Kroflič, Patricija Sluga in Denis Grm. Na evropskih in svetovnih prvenstvih posegajo po mestih takoj v drugi polovici razpredelnic.
Na tekmovanja v tujino
Celjski klub je tudi organizator velikih tekmovanj, med drugim tudi največje mednarodne tekme, ki sodi v Evropski kriterij. Ta vsebuje pet tekem (Celje, Brno, Dunaj, Budimpešta, Pinzolo ali Bolza-
no). Lani so bili celjski drsalci 3. med 110 klubi. Na ekipnem tekmovanju, kjer štejejo rezultati vseh kategorij, se vrtijo v ospredju tega edinega evropskega tekmovanja. »V umetnostnem drsanju hodimo na vse tekme evropskega kriterija, na bližnja tekmovanja v Zagreb, udeležujemo se državnega in pokalnega prvenstva, mladinci pa potujejo preko zveze še na Junior Grand prix ter svetov/ia in evropska prvenstva. V short tracku obiskujemo vsa velika mednarodna tekmovanja in Maple Cup, v glavnem pa pri obeh športih potujemo izven Slovenije,« nadaljuje glavni mož celjskega drsanja, ki je predsednik že 19 let.
»Pridružite se nam!«
V klubu imajo dva profesionalna trenerja, zakonca Uspen-ski. Inna in Boris uspešno trenirata drsalce, umetnostnim drsalcem občasno pomaga Anja Bratec, hitrostnim pa Polona Peunik. Poleti, ko v Celju organizirajo kampe, pridejo tudi tuji strokovnjaki. Takrat vsi trenirajo skupaj, pozimi pa to ni več možno. Z vadbeno površino so zadovoljni, saj imajo led že od julija naprej. Prvo večj e tekmovanj e v hitrostnem drsanju Ape Adria, ki ga Celjani organizirajo z Zagrebčani, bo na celjskem drsališču 3. aprila. »Rad bi povabil ljudi, naj pridejo na naše drsališče, tako na treninge kot na tekmovanja. Drsanje je lep šport. Videli bodo, da se pri nas resnično dela. Premislite, kaj je bolje za vašega otroka - celodnevno posedanje pred računalnikom, posedanje po lokalih ali pa bi ga raje dali v dobre roke, kjer bi ga vzgajali kot lastnega otroka in ga pri tem tudi naučili discipline in reda ter predvsem veščin drsanja,« je za konec starše k vpisu pozval Ivan Pfeifer.
JASMINA ŽOHAR
Samo za žive
Bralka iz Celja pravi, da je njen pokojni oče naročal knjige pri Mladinski knjigi. Čeprav je že pet let mrtev, mu z Mladinske knjige še vedno pošiljajo promocijski material, pred kratkim pa je na njegov naslov prišla tudi nagradna igra. Domače zanima, kaj naj storijo, če bo pokojni izžreban. Ali se nagrada vtem primeru prenese na domače?
Pravnik pri Mladinski knjigi Riko Križnar pravi, da v nagradni igri ne morejo sodelovati mladoletni in pokojni, kar v materialu, ki so ga prejeli, tudi piše. Sicer pa je med žrebanjem ves čas prisoten notar, ki ugotovi, ali nagrajenec izpolnjuje pogoje sodelovanja. In če se izkaže, da izžrebanca ni več med živimi, ga izločijo iz igre in izžrebajo novega kandidata.
Dovoljeno
parkiranje
Bralka sprašuje, ali lahko policisti parkirajo na avtobusnem postajališču in preverjajo hitrost vožnje voznikov. Pravi, da se to pogosto dogaja na postaji pri tovarni Etol.
Tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran Gradišnik odgovarja: »Zakon o varnosti cestnega prometa v 53. členu obravnava tudi nekatere izjeme glede ustavitve ali parkiranja motornih vozil na prometnih površinah, kjer sicer velja prepoved ustavljanja in parkiranja. Poleg zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki lahko na sicer prepovedanih mestih ustavljajo ali parkirajo motorna vozila zaradi obiska pri bolniku, oskrbovancu ali invalidu, lahko na podoben način parkirajo ali ustavijo tudi vozila policije, če je to treba zaradi opravljanja njihovih nalog. Nadzor nad spoštovanjem omejitev hitrosti prav gotovo sodi med naloge policije.
Pri tem velja opozoriti, da nobeno od predhodno naštetih vozil zaradi takšne ustavitve ali parkiranja ne sme ogrožati ostalih udeležencev v prometu.«
BA
Daljinsko
upravljanje
Bralec iz Celja sprašuje, za koliko odstotkov gospodinjskih odjemalcev električne energije v Celju je Elektro Celje že uvedlo daljinsko upravljanje električnih števcev. Prav tako ga zanima konkreten podatek za Lavo. V primeru, če tega še ni, ga zanima, kdaj bo do tega prišlo.
Predsednik uprave Elektro Celje Peter Petrovič in izvršni direktor UDO mag. Boris Kupec: »Sistema za daljinsko krmiljenje (MTK) električnih števcev za merjenje porablje-
ne električne energije v gospodinjskem odjemu trenutno nimamo uvedenega. V skladu z zahtevami novele EZ (Ur. list RS, št. 51-2307/2004) intenzivno pripravljamo projekt MTK oziroma AMR (krmiljenje in zajemanje merilnih podatkov porabljene električne energije za gospodinjski odjem) , ki bo realiziran v naslednjih letih. To je odvisno od Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja, ki je v izključni pristojnosti Agencije za energijo Republike Slovenije.«
Oddaljenost
zabojnika
Bralka iz okolice Laškega živi kilometer daleč od skupnega zabojnika za smeti, ki ga uporablja več gospodinjstev. Pravi, da so si tamkajšnji položaj pred leti predstavniki komunale že ogledali ter obljubili, da njenemu gospodinjstvu položnic za odvoz odpadkov ne bo treba plačevati. Kljub temu so položnice, ki jih niso plačali, še naprej prejemali, pri čemer na njihovo pritožbo ni nobenega odgovora. Zanima jo, kako daleč mora biti po pravnih aktih gospodinjstvo od skupnega zabojnika, da je oproščeno plačevanja položnic.
Vodja službe gospodarjenja z odpadki vJP Komunala Laško Romana Deželak: »Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Laško so dolžni plačevati stroške ravnanja z odpadki vsi prebivalci - povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano to ravnanje. Podrobnejše določitve glede postavitve posod za odlaganje odpadkov in pogoje za način zbiranja odpadkov (individualno ali v skupinske zabojnike) opredeljuje Pravilnik o zbiranju, odvažanju in odlaganju komunalnih odpadkov, ki ga je sprejel župan Občine Laško marca 2001. Ta določa, da se na območjih razpršene poselitve (vaška naselja) organizira odlaganje odpadkov v individualne posode, če je na posamezen odsek ceste vezanih več kot 5 gospodinjstev in kjer je mogoč (zaradi terenskih razmer) racionalen dostop za komunalna vozila. Ocenjevanje navedenih razmer opravlja izvajalec gospodarske javne službe (JP Komunala Laško), ki določa tudi relacije, pogostost in način odvoza.
Informacije, ki jo vaša bralka navaja, da ji je bila obljubljena oprostitev plačila zadevne storitve, žal ne morem potrditi, saj naše podjetje nima takšnega pooblastila. Pravilnik posebej v 3. členu navaja, da je »odlaganje oziroma zbiranje odpadkov obveza za vse prebivalce območja Občine Laško«. Iz tega izhaja, da je tudi plačevanje storitev obveza za vse prebivalce, razen za tiste,
ki živijo na območjih, kjer še ni organiziranega odvoza.
Bralka naj me me pokliče ali kako drugače stopi v stik z mano. Prepričana sem, da bova skupaj našli rešitev njenih težav v obojestransko zadovoljstvo.«
Prazno
stanovanje
Bralec želi od Nepremičnin Celje izvedeti, zakaj je v bloku na Aškerčevi 1 v Celju že dobro leto prazno stanovanje, oddano neki družini, ki ga ne uporablja. Trdi, da je podjetju Nepremičnine Celje to dejstvo dobro znano. Moti ga, ker so druge družine brez stanovanja.
Andrej Urankar, koordinator za stanovanjska razmerja Nepremičnin Celje odgovarja: »Kot lastnik stanovanja na naslovu Aškerčeva 1, Celje, smo bili s strani stanovalcev bloka že dvakrat anonimno obveščeni o neuporabi omenjenega stanovanja. Na dopisa smo se kljub anonimnosti odzvali tako, da smo po naših zmožnostih začeli poizvedovati, ali najemnik stanovanje dejansko zaseda ah ne. To smo preverjali predvsem tako, da smo nadzorovali porabo električnega toka na števcu pred stanovanjem, prav tako smo opravili pogovor z najemnikom.
Za potrebe morebitnega sodnega postopka izpraznitve stanovanja smo dolžni razlog za tožbo na izpraznitev stanovanja po členu 103/10 ali 11 Stanovanjskega zakona nedvoumno dokazati. V ta namen bi potrebovali tudi izjave sosedov, ki najbolje vedo, koliko in v kakšen namen se stanovanje (ne) uporablja. Ce bi tisti sosedje, ki v svojih anonimnih prijavah tako glasno zagovarjajo pravice ljudi, ki ne morejo najeti našega stanovanja, na račun oseb, ki najemniška stanovanja zasedajo, nezakonito pomagali in bili po potrebi tudi na sodišču pripravljeni pričati (ali vsa) posredovati svoje pisne izjave s podpisom in navedbo svoje identitete), bi kot lastnik stanovanja takšne situacij6 lažje, hitreje in uspešneje re-ševali. V tem odgovoru tako pozivamo ljudi, ki so s situacijo seznanjeni (predvsem sta-novalce bloka), naj stopijo iz sence anonimnosti in nam P°' sredujejo pisne - podpisan6 izjave, saj bo tako postopek izpraznitve, ki smo ga sicer že začeli, hitreje stekel in b° tudi bolj verjetno ugodno re šen.	...
Na koncu bi radi poudari še to, da smo kot najemoda^ jalci vezani na zakone, ki ure jajo stanovanjsko področje-Najemno razmerje se pri na_
odno samo ob predlo^ dostnih in ustreznih d°
BRANE JERANKO
e in ne w mili, lahko ko našeg a 031/569'
2-25-190-

ONIKA
21
Pomaga tudi trkanje na vest
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je pohvalil delo Policijske uprave Celje ter predal Vinsko Goro Velenjčanom - Pomanjkanje kadrov in občutka
varnosti
Direktor PU Celje Stanislav Veniger, ki je ministra Mateja spremljal med celotnim obiskom, je javno pohvalil velenjske policiste, ki so v sodelovanju s Celjani pred kratkim raziskali več kot sto vlomilskih dejanj.
»Policijska uprava Celje opravlja svoje delo dobro in skrbi, da bi bili državljani čim bolj zadovoljni z njihovim delom,« je izjavil Dragutin Mate, minister za notranje zadeve, ki se je med svojim prvim delovnim obiskom v torek mudil na Celjskem. Minister Mate je obiskal Vinsko Goro in Velenje, nato pa se je ustavil v Celju, kjer se je z direktorjem Policijske uprave Stanislavom Venigerjem in njegovimi sodelavci pogovarjal o delu na tem območju.
Direktor PU Stanislav Veniger je opozoril na veliko obremenjenost v celjski upravi. zato bo delo okrepilo še dodatnih šest policistov, ministru pa bodo med drugim nakazali tudi določene prob-ieme pri delu in ga seznanili z delovanjem šengenske me-je- PU Celje bo pokrivala ve-hk del omenjene meje, zato bodo leta 2007 na meji potrebovali še okoli 90 delovnih mest, predvideni pa sta tudi dve mejni policijski po-staji, Rogatec in Bistrica. Za varovanje šengenske meje je Potrebnih 1.887 policistov, 7* se bodo ukvarjali samo z iužno šengensko mejo, in ^notranja stvar države je, kako 0 to število policistov dosegla, « je povedal minister ^date. Šlo bo za delno pre-fazporejanje ali zaposlovati »To številko moramo do-Seči> da stopimo v šengenski Pravni red. In dosegli jo bo-rn°><< je še dodal minister.
Bobra volja
Od torka dalje je v pristoj-°sti Policijske postaje Ve-'enje KS Vinska Gora s 1.600 Prebivalci, 60 kilometri cest, »ved njimi tudi z eno najbolj rnih« Arja vas-Velenje. Med
prvim obiskom na terenu je namreč minister Mate predsedniku sveta KS Vinska Gora Francu Severju izročil pravilnik o sedežih in območjih policijskih postaj, s čimer so pristojnost za to območje z žalske prenesli na velenjsko PP.
Samo z nekoliko dobre volje in v pičlih dveh mesecih, kakor se je izrazil minister Mate, so zaprli eno od poglavij prehajanja pristojnosti za KS Vinska Gora. Pred desetimi leti je namreč državni zbor Vinsko Goro odcepil od občine Žalec in jo priključil Mestni občini Velenje, ob tem pa vsa ta leta še vedno »urejajo pristojnosti«. Po tem, ko so v torek zaključili
policijski del, jih čaka še ureditev volilnih okrajev, saj morajo krajani Vinske Gore na lokalnih volitvah voliti v Velenju, na državnozborskih pa v Žalcu.
Sicer Vinska Gora z varnostnega vidika ni sporna, saj so lani v kraju obravnavali samo 25 zadev, problematična je le cesta Arja vas-Velenje, kjer pa so s poostrenim nadzorom zmanjšali število nesreč. PP Velenje bodo junija dodelili sedem novih policistov, nekdanjih carinikov, kar pa po mnenju članov Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velenje nikakor ne bo dovolj. V torek so namreč ministra Mateja večkrat opozorili, da se občani prepro-
sto ne počutijo varno. Ob tem je predsednik sosveta Bojan Kontič omenil premajhno prisotnost policistov med ljudmi, skupno pa so izrazili bojazen, da bo s prevzemom Vinske Gore oziroma povečanim obsegom dela le še slabše.
V iskanju občutka varnosti
Velenjčani so že predlagali, da bi občina v svojem proračunu kar sama zagotovila denar za plače nekaterim policistom, kar je župan MOV Srečko Meh ponovil tudi na torkovem srečanju, vendar je minister ponudbo odklonil, saj po naši zakonodaji plač policistov ne morejo financirati v občinah. Mogoč bi bil le dogovor za zagotavljanje nujne opreme, s pomočjo katere bi zagotovili učinkovitejše delo policistov, s čimer bi med ljudmi povečali občutek varnosti. Med obiskom so ponovno izpostavili problem zaradi nerešenega lastništva poslopja PP Velenje. Ta je v lasti občine, policija pa ne plačuje niti najemnine. Po besedah ministra Mateja bodo poskušali problem čimprej rešiti, o odkupu ali najemu stavbe pa se bodo še dogovorili.
Analize kažejo, da so znotraj PU najbolj obremenjeni policisti v Celju, sledijo pa jim Konjičani. V Celju bi, na primer, za enakomerno in znotraj uprave primerljivo obremenitev potrebovali vsaj 30 policistov.
Za ljudi pa je verjetno zanimivo mnenje ministra Mateja, ki je ob uresničevanju novega zakona o cestnem prometu menil, da včasih policistovo opozorilo zaleže več kot kazen - torej bi morali policisti večkrat delovati samo preventivno oziroma »s trkanjem na vest«. Seveda je drugače s hujšimi prekrški.
Minister Mate je torkov delovni obisk ocenil kot zelo dober, saj je prišel v stik z državljani, s policisti na terenu ter policijskimi inšpektorji in ne samo z visokimi policijskimi uradniki, ki svoja poročila ponavadi predstavljajo v pisarnah. Zanimale so ga tudi zdajšnje obremenitve policijskih postaj zaradi prekrš-kovnega organa. »Dobil sem celovit vpogled v delo ene policijske uprave, v naslednjem mesecu in pol pa bom obiskal še vse ostale in vsaj eno policijsko postajo, kjer se bom podrobno seznanil z vprašanji in s problemi.«
MJ, US, foto: GK
Nejasne okoliščine nesreče
, ^ sredo dopoldne se je na Mariborski cesti v Celju pripetila prometna nesreča, v ateri je bil udeležen voznik avtobusa. Ta je silovito zavrl, da bi preprečil trčenje vozil, P° tem ko je voznik osebnega avtomobila Renault 5 kovinsko temno sive barve vozilo ^Pravilno premaknil. Pri tem se je poškodovala potnica na avtobusu. Zaradi razjasni-® okoliščin prometne nesreče pozivamo voznika osebnega avtomobila oziroma mo-® dne priče prometne nesreče, da pokličejo na Policijsko postajo Celje oziroma tele-°nsko številko 113.	ŠO
Brez kaznivega dejanja
zan ^enVun§ertu 80 minuli teden policisti mrJlCatili stanovanjsko hišo 40-letnega ok ke§a, ki so ga s hudimi poškodbami ljan-e Pripeljali v bolnišnico Celje na oživ-obvp t o 6 omenjenega moškega je namreč na n ži Policijsko upravo Celje, da je si-vaneasel nezavestnega in hudo poškodo-
Policisti
so stanovanjsko hišo, v kateri ži-
st0rj °dovani, preiskali. Ker so bili pro-bi bji ° rvavljeni, je obstajala možnost, da veSa 1 P°škodbe moškega posledica kazni-e)anja. Poškodbe bi namreč lahko moš-
ki utrpel zaradi udarca s topim predmetom ali pa bi poškodbe lahko bile celo strelna rana. Kriminalisti so tako primer preiskovali s hipotezo, da gre za poskus umora in so zato stanovanje tudi zapečatili. Minuli ponedeljek pa so bili policisti obveščeni, da je moški izven življenjske nevarnosti, zato so z njim opravili pogovor. Na podlagi pogovora in temeljite preiskave hiše so ugotovili, da ni šlo za poskus umora, ampak zgolj za nesrečo. Moški je namreč padel pri opravljanju hišnih del in se poškodoval.
ŠO
Za varnost v prometu
Člani enega najbolj dejav-	^ -- -
nih društev v celjski obči-
ni, Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje, se bodo nocoj v Hotelu Štorman sestali na redni letni skupščini.
Kot ugotavlja predsednik društva Roman Krajnc, so lani dobro delali zlasti na tistih področjih, kisov ospredju delovanja. »To je predvsem preventiva in vzgoja v cestnem prometu. Najbolj smo ponosni na vse opravljeno v vrtcih in šolah, sodelovali pa smo tudi pri vseh drugih preventivnih akcijah v tem okolju,« pravi Krajnc. Zlasti dobro sodelujejo s Policijsko postajo Celje in s Svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.
Društvo ima trenutno okoli 300 članov, upravlja z avto-poligonom na Ljubečni, imajo tudi svoj vozni park, ob vozilih za avtošolo tudi avtobus. Ob strokovnem delu in akcijah jih druži tudi prijateljstvo. Lani so priredili piknik, prvič tudi izlet na Koroško. Ker imajo v svojem programu dela posebej izpostavljeno izobraževanje, sodi v to področje tudi avtošo-la, kjer izobražujejo kandidate za voznike. Ti so s storitvami pretežno zelo zadovoljni, saj je šola na visoki ravni.
Nocoj bodo sprejemali tudi nov program dela, v kate-
Roman Krajnc ostaja predsednik še vsaj do volilne skupščine, ki bo prihodnje leto.
rem ohranjajo vse aktivnosti, po katerih so v občini razpoznavni. Največ pozornosti bodo vnovič posvetili preventivnim akcijam. Prvo prirejajo že konec prihodnjega tedna, zlasti skrbno pa se bodo pripravili na prvi šolski dan, ko bodo s svojimi redarji na križiščih in prometnicah ob vseh šolah znova poskrbeli za varnost otrok. Sprejeli bodo tudi noveliran statut, novost v programu dela pa je to, da se bodo povezali s podjetji iz prometnih in avtoservisnih branž ter si jih več tudi ogledali.
Po današnji skupščini se bodo člani poveselili še na tradicionalnem šoferskem plesu.
BRST
HALO, 113
Vlamljali v kleti in hiše
Tudi v tem tednu so bili zelo dejavni vlomilci. Tako je storilec vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka v Ope-karniški ulici v Celju. Odnesel je rdeče 150 centimetrov dolge smuči z vezmi Tyrolia, snowboard znamke Goltes z vezmi, dva para 180 centimetrskih rumeno belih tekaških smuči znamke Fisher z vezmi Tyrolia, dva para tekaških palic, smučarske palice, nahrbtnik sive barve, v katerem je bila plezalna oprema in moško rumeno kolo znamke Ca-njon Dale. Lastnika je oškodoval za približno 400 tisoč tolarjev. V stanovanjsko hišo pa so vlomili na Cesti Talcev v Velenju. Lastnik so oškodovali za diktafon v vrednosti 40 tisoč tolarjev in glasbeni stolp z zvočnikoma.
Nevarnost v podjetjih
Za vlomilce in tatove so zanimivi tudi poslovni prostori. Celjski policisti so tako ta teden opravili tudi ogled kraja tatvine kompresorja, ki je bil vreden 1,5 milijona tolarjev. Kaznivo dejanje je bilo storjeno minuli vikend na delovišču ob Mariborski cesti v Celju. Iz omreženega prostora podjetja v Ipavčevi ulici v Celju pa je neznanec odnesel dve aluminijasti cevi za izdelavo valjev. Lastniku je povzročil za pol milijona tolarjev škode. Tatvino so policisti preiskovali tudi v Pečovniku. Storilec je vstopil v odklenjeno pisarno in iz odložene torbice odnesel 50 tisoč tolarjev gotovine.
Napad v podhodu
V ponedeljek je neznanec v podhodu magistrale zahod v Vrunčevi ulici v Celju z neznano snovjo popršil po obrazu 50-letno občanko. Nato ji je z rame strgal torbico in pobegnil proti Kosovelovi ulici. Napadeno je oškodoval za približno 50 tisoč tolarjev. Policisti za mlajšim moškim, ki je visok okoli 180 centimetrov, vitke postave, še zbirajo obvestila.	ŠO
ecLba
izv
detektivske storitve
tel.: (03) 491-71-31, GSM: 041/661-761 e-mail: info@ poizvedba-sp. si splet: www.poizvedba-sp.si
m
Igre na snegu
Konjeniško društvo Mustang z Gomilskega je na svojem hipodromu pripravilo četrte igre na snegu, ki so privabile približno 1.500 gledalcev.
V lepem zimske vremenu se je 32 konjenikov iz številni slovenskih konjeniških društev pomerilo v tekmovanju dvo- in enovpreg s sanmi in skijeringu, to je smučanju s konjem. V tekmi dvovpreg sta zmagala Tone in Peter Puncer iz KK Ganimed Žalec. Voznik Tone Puncer je slavil tudi v enovpregi, medtem ko sta v skijeringu slavila konjenik Dušan Ir-mančnik in smučar Rok Irmančnik iz Zadrečke doline. Pokale najboljšim je podelil braslovški župan Marko Balant, ki se je organizatorjem zahvalil za tako dobro izpeljane zimske konjeniške igre.
TT
Konjeniki »v akciji«
Velikost ni pomembna
Baltske države - Estonija, Litva in Latvija - ne slovijo po veličastnih naravnih lepotah. Najvišja gora na Baltiku je za Slovenca, vajenega dvatisočakov, tako le navaden hrib. A Estonci so vseeno ponosni na očak Suur Munamagi, ki se pne kar 318 metrov v nebo. Latvijci pa so spletli cel kup legend o svoji največji jami - Gutmani.
V eni od teh legend ima glavno vlogo služkinja Maija, ki je v 17. stoletju živela na latvijskem gradu Turaida. Devetnajstletnica je bila tako osupljivo lepa, da je dobila vzdevek turaiška vrtnica. Vanjo so se zaljubili skoraj vsi okoliški moški, ona pa se ni zmenila ne za plemiče ne za bogataše, temveč je srce (in verjetno še kaj drugega) podarila vrtnarju Viktorju iz sosednjega gradu Sigulda. Vsak večer sta se ljubimca skrivaj srečevala v jami Gutmani na robu gozda med Turaido in Siguldo.
Romantična zgodba ne bi bila nič posebnega brez osrednjega negativca - poljskega oficirja Jakubovvskega, ki mu je Maija seveda zmešala glavo. Ker turaiška vrtnica ni podlegla njegovim namigom in opazkam, seje zoprnež domislil podlega trika, kako jo bo dobil. Poslal ji je pismo, v katerem je napisal, da bi se rad z njo nekoliko bolj zgodaj kot ponavadi sestal v jami. Spodaj pa se ni podpisal s pravim imenom, temveč se je predstavil kot Viktor.
Maija je ob domenjeni uri prišla na randevu, tam pa jo je namesto vrtnarja čakal Jaku-bovvski. »Maija, poroči se z mano!« jo je zaprosil prevarant. Lepotica se seveda ni omečila. To je oficirja tako razsrdilo, da je potegnil meč in ji zagrozil, da ji bo storil silo, če se mu prostovoljno ne vda.
Da bi se izognila strašni usodi, morda celo hujši od smrti, se je Maija nečesa domislila. Iz žepa je potegnila svilen robec, ki ji ga je podaril Viktor. »To je čudežni robec,« je pojasnila in si ovila nežno tkanino okrog vratu, »in če ga zmoreš predreti z mečem, bom za vedno tvoja!« Malce omejeni Jakubovvski ni niti za trenutek okleval, temveč je potegnil meč iz nožnice in - sek! -odrobil Maiji glavo. Ko je spoznal, kakšno neumnost je zagrešil, je odtaval v bližnji gozd in se tam obesil.
Kaj pa Viktor? Ljudje o njem povedo le še to, da je našel mrtvo Maijo in jo pokopal v bližini jame. Na nagrobniku v la-tvijščini še danes piše: Turai-das Roze, 1601-1620. Konec zgodbe.
To pa ni edina legenda, ki so jo Latvijci spletli o Gutmani. Neka druga zgodba pojasni, zakaj je v tej jami izvir vode. Na kratko: neki vojščak je svojo lepo, a precej radoživo ženo zazidal v jamo, ker mu je prekipelo zaradi njenih neprestanih skokov čez plot. Njene solze se bojda še zdaj ste-
kajo v tolmun, ki žubori sredi jame. In še več je takšnih pripovedk.
Ta jama je potlej res od vraga, si reče Slovenec, ki se odpravi v Latvijo in sliši številne legende. Saj toliko zgodb ne opeva niti Postojnske jame!
Gremo torej pogledat, kakšna je največja jama na Baltiku. Najdemo jo zlahka, saj vsi smerokazi v narodnem parku Gauja kažejo proti Gutmani. Aha, vhod se že vidi! Hmm, nič posebnega ni ... Odprtina je še manjša kot pri šempetrski jami Pekel. Ampak notranjost, ta pa gotovo prekaša naše jame, če jo tako oglašujejo. Vstopimo
torej v votlino. Kaaaj?! Kje pa je nadaljevanje te jame? Kje so kilometri podzemnih rovov? Žal, to je vse, kar lahko pokažemo, pojasnijo domačini. Duplina v griču je globoka 19, široka 12 in visoka 10 metrov. V njej tudi ni stalagmitov, stalaktitov in drugih kraških pojavov; le brezštevilni ljubezenski napisi so vklesani v stene. In ta votlina je - brez šale! - največja jama na Baltiku.
Za konec še epilog: popotovanje po baltskih državah postane užitek šele, ko se sprijaznimo z dejstvom, da velikost res ni pomembna.
DAN PODJED
n
^Hzznzn*
A/SZN
Shider’t
Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com
/p®&S)W](i$3
Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, "" smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, 1 organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. |
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure |
^ A	neeaA
Tl ii W Sni	VktUft ZREČE
	
Doživite nepozabne užitke belih smučin na Rogli ... žuborenje termalnih vrelcev v Termah Zreče.
V soboto, 5. marca 2005,
Dobimo se na Mašin Žagi, ob 13. uri
NOVO, N< )VC,
..M
M

Ob ponedeljkih Dnevna smučarska vozovnica:
4.800 SIT/osebo (odrasli)
3.100 SIT/osebo (otroci)
L O /j Ti / , V (
r
-UJ Jč
Adrenalinsko zimsko letno sankališče vas pričakuje vsak dan od 12.-19.ure
... NOVO, NOVO, NOVO,... Program vrtinčenja zraka v Savna vasi,
vsak petek in soboto (do 26.03.2005), ob 16., 18. in 20. uri
Info: 03 757 62 68
Sola proti bolečini v hrbtenici,
z namenom preprečiti in zmanjšati bolečino v hrbtenici.
Zaradi oblikovanja skupin prosimo, da se prijavite na tel.št.: 03 757 62 73, 03 757 62 75 (od ponedeljka do petka; od 8. - 14. ure).
Naredite nekaj za hrbtenico
in celotno telo vam bo hvaležno.
03 757 71 00 (Rogla)... 03 757 6 000 (Terme Zreče)
POTEPUH
VI samo uživajte
[Mi vaše počitnice jemljemwesno|
POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA ■ 7% POPUST za plačila do 15.03"
SICILIJA letalo; 27.4 ■ 1.5.: 13/.000 Sil; RIM-POMPEJI-NEAPELJ-SORRENTO-CAPRI; 28.4.-2.5.: 61.500 Sf UMBRUA-zeleno sra Italije; 27.-29.4.: 42.900 Sil; SAN GIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,-29.4.:
44.500 Sit; LIGURIJA - rima cvetja; 30.4,25.; 45,900 Sit; JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKIOTOKI-MILANO!"
30.4,1.5.: 27.500 Sit; RAVENNA-MNI-SAN MARINO; 30.4,1.5.; 19.500 St BENETKE in BENEŠKE LAGUNE; 27.4.: 9.700 St AŽURNA OBALA; 29.4,2.5.: 45.900 Sit; AVSTRIJA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN: 27,29.4.; 42.500 Sit; GRADOVI JUŽNE ČEŠKE;
30.4.1.5.	: 22.500 Sit; DUNAJ-BRATISLAVA; 30.4,1.5.: 20.900 Sit; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5.: 23.900 Si; BEOGRAD;
1.2.5.	: 19.900 Sit; ROMUNIJA; 27.4,2.5.: 102.000 Sil; HALLSTATT-BAD GOISERN-BADISCHL-M0NDSEE; 30.4.: 8.200 S« PRVOMAJSKI ODDIH natnoriu, v planinah, zdraviliščih..,.
V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zaodniih rezervacp e-mail: Dotenuh@siol.net. www.mb-rioiinar.si plačilo na vec OBROlšffl
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; fax: 03/713 23 08
erme Topolšica
^ 1
Terme Topolšica Topolšica 77 3326 Topolšica E mail: info@t-topolsica.si www.t-topolsica.si
Vidimo se v Topolšici!
Rezervacije: (03) 896 31 02 Recepcija: (03) 896 31 00
. Preživite neka] prijetnih dni v naših termah, počnite vse tisto, kar vas razveseljuje in sprošča, predvsem pa živite drugače kot ponavadi
it ponujamo vam ugodne večdnevne programe bivanja s popusti za upokojence in otroke it vabimo vas na izlete s prijetnim kopanjem v naših atraktivnih termalnih bazenih, lahko v kombinaciji
H nudimo številne masaže in ostale zdraviliške storitve v modernih medicinskih prostorih
Sončkov klub v UMAGU
1*/3* Istra, bogata animacija, darilo: koncert G. Karana in K. Montane
22.4./3D/POL od 12.900
Sončkov klub v ROGAŠKI
4* Sava/Zagreb, izleti, kopanje, savna... brezplačno do 12 let
do 24.4./2D/POL od 13.980
TERME OLIMIA
3* app Lipa, 4* aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji
od 27.2./2D/POL od 17.980
BAVARSKI GRADOVI
2-dnevni avtobusni izlet, odlično slovensko vodenje
2.4./2D/POL	29.900
Radoživa TURŠKA RIVIERA
8-dnevno potovanje: Side-Manav-gat-Pamukkale-Perge-Aspendos
12.3./8D/POL	45.900
TUNIZIJA, Monastir
3* Eden Club, ali inclusive, odhodi z avstrijskih letališč
5.377D/AI	90.900
Staro za novo!
Še imate star katalog agencije Sonček?
Zdaj ga lahko zamenjate za brezplačno potovanje!
; O. *> v 9T k, <« **.&**<, dopurd.	P-i**** : ;; . j
SONČEK
X/ TUl potovalni cent«
Celje, Stanetova 20 * 03/425 46
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.soncheM^__/
m
wr f".......
' S* $
Na Finsko z alkoholnimi hlapi
Iz estonskega glavnega •fiesta Tallinna pluje vsak dan proti finskemu glav-fiemu mestu in še naprej Proti Švedski in Danski kar nekaj, za naše pojme, yelikih trajektnih ladij. Ob šestih popoldne po njiho-Vem lokalnem času se vkr-Cam na ladjo estonske družbe Eckero Line z ime-fi°m Nordlandia.
V zgodnjih devetdesetih •etih je bila to ladja, ki so !° zgradili Sovjeti. Vase sPrejme 450 osebnih avto-•fiobilov in 42 velikih tovornjakov ter kar 2.000 potnikov, ki uživajo v štirih urah vožnje čez Finski zaliv. Ce-ne za povratno plovbo čez krnski zaliv so seveda odvi-sfie od tega, katero kabino fle najeli - v podpalubju, kjer ni oken, da bi lahko iz opazovali temno mo-Qr°> zeleno in sivo barvo ®0rja ali pa v razkošnih v estem, sedmem in osem fiadstropju. V povprečju sta-fie povratna vozovnica na li-?'ji Tallinn-Helsinki-Tallinn
0	evrov, v kar je všteta tu-
1	vsa prehrana v razkošni adijski restavraciji. Ni je ^obrote, ki ne bi bila do-
ra tudi za največje gurma-ae- Nordlandia je sestavi)e-ga iz devetih nadstropij, ki 0 med sabo povezana tudi dvigali. Lahko se odpra-fie v eno izmed številnih siš(<aVraCij, diskotek in ple-, °> ki sprejmejo vsaj tisoč , udi, potnikom je na voljo o^renčna dvorana za 200 v e°> fitness center, pred-Sem pa velika brezcarinska •°dajalna, ki je pravi bal-njl Predvsem za finske pot-Zn 6 .^fi^fivoo je bilo opa-vati stare mame, očete, si-s Ve- hčere in vnuke, kako * nalivali z viskijem in
ter u°' Piiei° iz dvadecili-ja,Skik kozarcev in preden Se ,a Pristane v Helsinkih, PrrfHapodij° v brezcarinsko [ fifiajalno, nakupijo zabo-§anih pijač, piva, vina
in cigaret. Ker so sedaj tudi Estonci v Evropski uniji, ni treba Fincem pri njih doma za te stvari plačati nobenih carinskih dajatev.
Redko pijani za volan
Na sploh so severnjaki veliki ljubitelji alkohola. Gu-staf, eden izmed potnikov na ladji, mi je odkrito priznal, da ljubijo alkohol predvsem vsi tisti narodi, ki so bili v zgodovini tako ali drugače povezani z Rusi. Razlag za to bi lahko bilo seveda še več. Od pokrajine z mrzlim podnebjem, večkilometerskimi razdaljami od ene do druge kmetije, na katerih vsaj med tednom ljudje nimajo kakšnega posebnega razvedrila, nostalgično severnjaško zaprtostjo in neke vrste žalostjo, ki jo pogojuje pokrajina. Dušo razveže, ogreje in poživi alkohol. Večinoma ob koncu tedna, ko so ljudje prosti. Takrat si dajo duška, ampak večinoma le v okviru svojih lastnih domov. Le malo je tistih, ki bi si upali pijani za volan. Če je omejitev hitrosti na cesti 80 km na uro, potem nikomur niti na kraj pameti ne pade, da bi vozil z 81 kilometri. Če je na cesti zastoj, pa naj traja kar nekaj ur, se zaradi tega nihče ne bo razburjal in preklinjal. Če bo voznik s tujo registrsko tablico na cesti malce zmeden, ne bo za njim nihče trobil, pač pa mu bo hotel na svoj način pomagati in ga pravilno usmeriti.
Še Keber jim ne bi pomagal
Tudi finska država se zaveda problema alkohola. V državi veljajo stroge omejitve točenja in prodajanja alkoholnih pijač. Še največjo omejitev predstavljajo visoke cene. Pločevinka piva stane v trgovinah kakšnih 700 naših tolarjev. Tudi zato ni
Mailing @genel|a
CftiE-VEL
11- POTUJETA 2
Lilekova 5
R.P. 42,3000 Celje, Slovenija Tel.: 03 42 84 300, Fax: 03 42 84 322 e-mail: info@palma.si
S rfc V t«
CELE 03/42 84 300,03/42 84 302 VELENJE:	03/89 84 370
KOPER:	05/6633660
PORTOROŽ	05/67 10 680
BuSr’-1 dan'bus' 12-£ 19.3. Od 8.900 SIT
, 12.3., 19.3: Od 22.900 SIT
PORDENONE, 1 dan, bus, 12.3., 8.700 SIT, I al°NZENEVA, 1 dan, avlo, 9.3., 72.000 SIT
f**K,3dni,
VKno MEST0RiM84'' 79'9°° SIT'L0ND0N'5dni-avio' 253,79.900 SIT, — NCE’2*ibus, 19.3., 24.900SIT,DUNAJ,2dni,bus, 19,3., 18.900SIT
*SEL ,E KATALOG POTOVANJA 2005 - POKLIČITE
čudno, da so trajekti proti Estoniji vsak dan polni. V najožjem središču Tallinna, kjer je tudi največje pristanišče, stane pivo v gostilni komaj kakšnih sto naših tolarjev. Vsenaokrog je polno gostiln brez imen. Samo ALKOHOL piše na pročeljih lokalov. In vanje se zapodijo gostje, ki okrog poldneva priplujejo iz Helsinkov. Vsaj pet ur časa imajo za utapljanje žalosti in sproščanje veselja. Potem jih čaka ladja Nordlandia za pot nazaj v domovino. Urico časa pred izplutjem ladje je še ravno dovolj za praznjenje želodcev v pristanišču. Trezniti si pomagajo s pločevinkami komaj 50-odstotnega gina, pomešanega s tonikom in dodatkom kinina. To je pravi balzam za utrujene želodčke in živčke. Naj finska vlada sprejema še tako drastične ukrepe, je to zaenkrat še boj z mlini na veter. Niti deset naših Rugljev in še kakšen Keber povrhu ji ne morejo pomagati. Ob tem opažanju je treba biti tudi pošten. Bognedaj, da bi vse Fince metali v isti koš. Vsepovsod pač v oči bodejo ekstremni primeri. Ponekod jih je več, ponekod manj. Na plovbi čez Finski zaliv je prvih kar precej.
JANEZ VEDENIK
"55
I
I
0
1
co
Trajektne ladje, ki so pravzaprav plavajoči hoteli, krožijo po Baltskem morju in za sorazmerno poceni denar ponujajo svojevrstne užitke. Vse starostne generacije uživajo v pitju na plavajočih hotelih.
h ' r . *** S	* . * ' m- j .	^	ŽELITE POVRNITI VAŠI KOŽI SIJAJ? Center zdravja in lepote v Zdravilišču Laško ponuja nove storitve kozmetične linije $othys: Trenutek za lepoto Tretma obraza za napeto kožo Tretma za vračanje vlažnosti
Pokličite 03-7345-166 *	ali obiščite ZDiaskoI www.zdravlllsce-lasko.sl	Ob vsakem Sothys-ovem tretmaju vam podarimo 15 ml kremo in 20 % popust pri nakupu kozmetike >o. < .
Štičžihkd na snežinko
mM
ur
^L. Ob vsakem naročilu visoko kakovostnega kurilnega olja O.K. olje prejmete
\ *	$• SNEŽINKE z vsemi ugodnostmi.	^
7100710
Karlino olje z s okolje!

Velika pomladna akcija
trka na vrata
Slovenijalesovih pohištvenih salonov,
Naj potrka tudi na vaša!
Z izredno ugodnimi cenami kuhinj, spalnic, dnevnih sob, jedilnic,,..
Odi. do 19. marca 2005.

SLOVENIJALES TRGOVINA d.0.0.
LJUBLJANA, DUNAJSKA 2	2
MM
24
ASVETI
Džins ostaja zakon
Kolikokrat smo že premleli zgodbo o legendarnem nastanku kultnih kavbojk? Neštetokrat, ni dvoma.
Vse že vemo - da je mladi Newyorčan Levi Strauss v daljnem 19. stoletju po spletu srečnih naključij naletel na zlato jamo brez dna. Kot nemški emigrant je prišel v Ameriko in odprl trgovino z delovnimi oblačili. Redna stranka krojača, s katerim je poslovno sodeloval, je bil tudi nek neverjetno neroden možakar, ki je znova in znova trgal žepe na hlačah. Levi je tuhtal in tuhtal ... in tkanino za delovna oblačila z večplastno obdelavo na-
redil bolj trpežno, žepe pa pritrdil s kovinskimi obročki ... Da bo ja držalo! In je držalo ... Ker ni imel niti nekaj dolarjev, s katerim bi patentiral izum, mu je partnerstvo ponudil prav tako revni krojač. In oba sta se tako rekoč naslednje jutro zbudila bogata! Izum je namreč čez noč postal uspešnica, res najprej za delavce, nato so jo posvojili še teksaški kavboji in ostali moški.
In ženske? »Fuj,« so se dolgo zmrdovale nad džinsom, saj jih je vse preveč spominjal na prepotene in umazane delavce. Stereotipu je naredila ko-
nec Audrey Hepburn, ko j e po končanem snemanju Zajtrka pri Tiffanyju odvrgla punčka-sto svileno oblekico, oblekla kavbojke, vzela v roke kitaro in zapela Moon river. Postala je prava trendsetterica in v hipu prebudila žensko zavest, da je mogoče tudi z zunanjo podobo izraziti svojo odločnost, moč ...
Brez omejitev!
Džins kot največji modni fenomen, ki je bil obravnavan celo v znanstvenih publikacijah, preseneča s svojo inovativnostjo še naprej. Tudi v letošnji pom-ladno-poletni modi. Tokrat se
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
je kot dominantni ali stranski igralec povabil v domala vsa trendovska vzdušja. Od neohi-pijevskih, boemskih do casual klasike, prodrl je v poslovno modo, celo v večerno in visoko modo si je utrl pot.
Še vedno je izdatno polepljen s kristalčki, z bleščečimi vezeninami, tu in tam še malo razcefran, včasih zbledel skoraj do belega, drugič pa pravi, temno modri indigo. Letos se čez kavbojke lahko obleče et-no vzorčasta asimetrična tunika, plisirana patchvrork obleka, brezrokavna prosojna majčka ... Pas je bodisi dvignjen ah drastično spuščen na boke. Da bi izključili nevarnost »lezenja navzdol«, jim smele mladenke nadenejo nostalgične, moške naramnice.
Sicer pa - moda džinsa že dolgo ne postavlja strogih omejitev - niti starostnih niti »debelostnih«. Omejitev je zgolj ena - če se v njen ne počutimo dobro, ga prepustimo drugim!
OD KOD PRAZNIKI?
Večna in Srečna
7. suš ca po cerkvenem koledarju goduje ženski tandem, sv. Perpetua in Felici-ta. Od nekdaj me je zanimalo, kdo sta bili skrivnostni ženski s tema nenavadnima imenoma. Kolikor mi je še ostalo znanja latinščine, bi njuni imeni prevedla v Večna in Srečna. Joj, kako lepo se to sliši!
»Kdor svoje življenje daruje Gospodu in voljno umrje za Jezusa, ima gotovo veliko ljubezen do njega. Ako pa ženska, ki je ob enem hči, žena in mati, zavoljo Jezusa zapusti starše, moža, dojenčka na prsih ali celo ne še rojeno dete in gre v krvavo smrt, je to pač naj večji dar, ki ga more Zveličarju darovati. Taka je ljubila bolj kot človek - ljubila je kakor angel. In tako angelsko ljubezen sta pokazali Perpetua in Felicita. Zatorej je malo mučencev, kateri bi bili v katoliški cerkvi tako slavljeni, kakor te dve mučenki. Njiju imeni sta
privzeti tudi v mašne molitve (kanon).« Te pohvalne besede o svetima mučenkama je leta 1906 v Življenju svetnikov in svetnic božjih zapisal duhovnik J. Rogač.
Okoli leta 202 se je za vlade cesarja Septimija Severa vnelo hudo preganjanje kristjanov, ki je s svojo okrutnostjo seglo tudi v daljno Afriko. Ohranilo se je poročilo o silnem mučeništvu kate-humenov (tistih, ki so se uvajali v krščansko vero in se pripravljali na krst) v Kartagini, ki ga je, razen konca, spisala Perpetua sama. V mestu je takrat živelo pet ka-tehumenov, med njimi tudi Perpetua in Felicita. Perpetua je bila dvaindvajsetih let, imenitnega rodu in bogato omožena. Malo pred tem, ko je bila vržena v ječo, je povila dete. Njen oče je bil pogan, mati pa kakor se zdi, kristjanka. Perpetua je šele v ječi prejela krst. Oče jo je nagovarjal, naj zavoljo svo-
je družine in otroka daruje poganskim bogovom in si tako reši življenje. V dno srca jo je bolelo, ko je videla, kako njeni domači zaradi nje trpijo, a v svojem sklepu je ostala neomajna. Dosegla je, da so pustili otroka pri njej v ječi. Takrat je zapisala, da se ji je ječa odslej zdela kot palača, ki je ne bi zamenjala z nobenim drugim bivališčem. Kmalu zatem je v prikazni videla lestev, ki je segla od neba do tal in je bila tako ozka, da je le en sam človek hkrati mogel po njej lesti. V videnju se je Perpe-tui tudi razodelo, da kate-humene čaka mučeniška smrt. In res je bilo tako! Na javnem zaslišanju na mestnem trgu so vsi priznali, da so kristjani. Rimski upravitelj Hilarijan je izrekel sodbo, naj jih raztrgajo divje zverine.
Felicita je bila mlada sužnja, visoko noseča, ko so jo prijeli. Bila je žalostna, da ne bo mogla iti v mučeniš-ko smrt skupaj s prijatelji v veri, kajti po rimskih zakonih so nosečnice lahko umorili šele po porodu. Vsi skupaj so goreče molili, da bi ji Bog skazal milost, da bi rodila še pravi čas. Res, komaj nehajo moliti, že Felicito napadejo porodne težave in rodi deklico. Naposled napoči dan slavnostnih iger, ko
Piše: PAVLA KLINER
krščanske pričevalce pripeljejo v amfiteater. Brez strahu, z rajem v srcu in veselega obličja stopijo pred kričečo drhal. Postavijo jih pred divje živali in podivjana krava pohode Perpetuo in Felicito ter ju vrže na tla. Ena drugi pomagata vstati in odvedejo ju iz arene skozi vrata za zmagovalce. A ljudstvo zahteva, naj ju privedejo nazaj in ju z mečem pobijejo. Tako so tudi storili, a mučenke mirno sprejmeta smrtni udarec.
To slavno mučeništvo se je po starem rimskem mar-tirologiju dogodilo 7. dan sušca leta 202 v Kartagini, kjer naj bi še v 5. stoletju hranili njihova trupla. Žensk, ki bi se ponašale z imenoma teh dveh slovitih krščanskih mučenk, pri nas ni, zato bi bilo godovno voščilo kaj jalovo. Upam, pa da se bo kmalu našla kakšna pogumna mamica, ki se bo odločila, da svojo hčerkico poimenuje po eni od plemenitih mučenk, v primeru dvojčic pa kar po obeh - Perpetua in Felicita!
CMCelje
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.	|
Družba za nizke in visoke gradnje	™
Gradimo za vas
TEDENSK ASTROLOŠ NAPO V
Petek, 4. marec: Dopoldne bo v astrološkem smislu bistveno boljše kot večer, zato se potrudite in izkoristite dan poslovno in tudi na osebnem področju. Lahko se odpre kakšna dodatna možnost zaslužka. Pozitivni aspekti napovedujejo tudi napredovanje na finančnem področju.
Sobota, 5. marec: Zgodaj zjutraj bo Merkur prestopil v znamenje Ovna, zato bo noč nekoliko bolj nemirna. Merkur v Ovnu bo s svojo ognjeno energijo prinesel napredovanje in veliko mero odločnosti. Zadeve iz preteklosti bom0 urejali z veliko odločnostjo in pogumom.
Nedelja, 6. marec: Že zgodaj zjutraj bosta Mars in Uran v konjukciji. Zelo močan vpliv bo prinesel nekoliko več na; petosti, drznih podvigov in akcij, ki se jih v preteklosti ne bi upali lotevati. Soočali se bomo tudi z občutkom slabe vesti zaradi nekaterih dejanj iz preteklosti. Zvečer bo Luna Pre' stopila v znamenje Vodnarja.
Ponedeljek, 7. marec: Luna v Vodnarju nas bo navdih0' vala na vseh področjih. Ideje bodo kar deževale z neba. vpliv Merkurja v Ovnu pa jih bo pomagal tudi realizirati-Moč misli bo prodorna, nekoliko manj bomo uspešni °a ljubezenskem področju, saj čustev ne bomo znali izraža0 spontano, lahko bodo tudi zmeden ali nejasna.
Torek, 8. marec: Dan žena bo minil pod čudovitim vplivom Lune in Neptuna. Romantika in sentimentalna čustva bodo imeli ta dan pomembno vlogo. Želeli bomo razveš0' ljevati in tudi sami doživeti srečo. Na poslovnem in finam nem področju kljub prelepim vplivom previdnost ne b° odveč.
Sreda, 9. marec: Kmalu po poldnevu bo Luna prestopil3 v Ribo in se srečala z Uranom. Dan bo nenavadno obarva0’ poln preobratov, presenečenj, lahko tudi zmot ali celo Pre var. Moč misli ne bo v ospredju, pač pa idealizem, čeravn neosnovan, zato se pazite kakšne zmote ali prevare.
Četrtek, 10. marec: Ponoči bo čudovit aspekt z Venet0’ zato bo noč za marsikoga lahko zares osrečujoča. D°P°' ne bo nastopil mlaj ali prazna luna. Čustva bodo igrala 1 jemno pomembno vlogo, povečana bo želja po ljubezni romantiki.	,
Astrologinja GORDA1^
ASTROLOGINJA GORDANA	4l
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
m
VTOMOBILISTE

25
m

Organizira prireditev
PB®G5Bu™ EfiEO W ©HJDDc
Bogate nagrade, predavanja, ki jih enostavno ne smete zamuditi, celodnevno dogajanje, spretnostne vožnje.
Glavna nagrada: BREZPLAČNI IZPIT ZA B-kategorijo.
Vse podrobnosti na tel.št.: '
B pgfKPPP - %
2 54 660,041 674-338
Golf je evropski prvak
Volkswagen golf je bil dolgo časa najbolje prodajano vozilo na evropskih trgih, v zadnjih letih pa je ta vodilni pologi izgubil.
Lani se je znova povzpel na prvo mesto, pri čemer njegovo vodstvo ni bilo tako očitno kot prej. Lani so toko prodali 567 tisoč goltov (na sliki), na drugem me-stit pa je bil peugeot 20; prodali so 525 tisoč avtomobilov. Na tretjem mestu je občutno zaostajal peugeot 307 (463 tisoč vozil), sledil pa ie renault megane s prodajo 419 tisoč vozil. Med desetici najbolje prodajanimi avtomobili v letu 2004 so bili še lord focus, pa renault clio, °Pel astra in opel corsa, na devetem mestu je bil Fiatov Punto, na desetem pa ford fiesta.
Napovedi o prodaji avtomobilov so vedno dokaj negotove, še posebej za prve mesece. Tako je bilo tudi le-,?s> vendar je januar neko-iko presenetil.
Na slovenskem trgu so namreč v prvem letošnjem me-Secu prodali 5.689 novih mtiomobilov, kar je bilo za evet odstotkov več kot ja-^narja lani. Najboljši je bil enault, ki je prodal 1.695 ®vtomobilov in si zagotovil ar 30-odstotni tržni delež. °bro je šlo tudi Peugeotu
(530 vozil) in Citroenu (433). Zanimivo je, da je Opel prodal 422 vozil, vendar je ta rezultat za 63 odstotkov boljši od lanskega januarja. Slabo je šlo Volks-wagnu, ki je za svoje avtomobile našel 406 kupcev, to pa je bilo za 32 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Najbolje prodajano vozilo je bil renault clio (951), sledil je renault megane (318), na tretjem mestu pa je bil peugeot 206 (259).
Dobra prodaja januarja
Renault megane sodi med vozila, ki so se januarja najbolje prodajala v Sloveniji.
Ločitev GIVI in Fiata
Dolga saga o italijanskem Fiatu oziroma njegovem avtomobilskem delu Fiat Auto in General Motorsu je zdaj končana. Kot je morda znano, naj bi po pogodbi, ki sta jo pred leti podpisali tovarni, Američani v določenem času kupili Fiat Auto. Nato so si premislili, kajti italijanska avtomobilska tovarna je že nekaj dolgih let v velikih težavah, saj tržni deleži padajo, izgube pa je čedalje več.
Tako naj bi tovarna zgolj lani imela približno 800 milijonov evrov izgube, vsega dolga pa naj bi bilo za osem milijard evrov. Že precej časa je bilo torej jasno, da se Američani nočejo ‘poročiti’, zdaj pa sta partnerja dosegla dogovor, po katerem bo General Motors Italijanom oziroma Fiatu vrnil 1,55 milijarde evrov. Ta denar bo italijanski avtomobilski hiši
prišel zelo prav General Motors je v zadnjih letih Fiatu namenil skupaj 4,4 milijarde evrovpomoči, kar je veliko več, kot so imeli v petih letih izgube Opel, Saab in Vauxhall, ki so sestavni del GM. Tovarni ne bosta povsem prenehali sodelovati, saj na nekaterih področjih še vidita skupno prihodnost.
Ob tem se je Fiat Auto tudi nekoliko reorganiziral, hkrati pa so na čelu podjetja zamenjali Avstrijca Herberta Dem-la, ki je Fiat Auto vodil od leta 2003. Zakaj so ga zamenjali, še ni povsem jasno. Po novem organizacij skem načrtu bo Alfa Romeo v skupini z Maserati-jem, saj sta tovarni razvili dobro tehnično in komercialno sodelovanje. Delo Herberta Demla bo prevzel Sergio Marc-hionne, ki je hkrati tudi direktor celotnega Fiata.
Uspesna Dacia
Romunska Dacia na slovenskem trgu ni posebej znana, bolj bo verjetno v prihodnje.
Dacia je v lasti francoskega Renaulta in je bila lani dokaj uspešna, saj so prodali 95 tisoč ^onrobilov, kar je bilo za 38,6 odstotka več kot leto prej. Razumljivo je, da ima tovarna elik delež na domačem romunskem trgu, hkrati pa ji gre dobro tudi pri izvozu. Prihod-°st Dacie se zdi dokaj obetavna in to predvsem zaradi dobre prodaje dacie logan.
, fi°gan je na slovenskem trgu na prodaj od sredine februarja. Doslej je tovarna za to vozilo p°bila kar 40 tisoč naročil, v skupni prodaji Dacie pa je bil loganov delež 21-odstoten. V lestiju, kjer je tovarna, naredijo do 300 loganov na dan, kmalu pa bodo proizvodnjo P°večali na 500 vozil.
mm
Porsche cayenne
Nemci v Ameriki
Na ameriškem trgu se od evropskih avtomobilskih tovarn večinoma pojavljajo nemške.
ani je največ prodal Volksvvagen, in sicer 256.111 avtov, vendar je bilo to celo za 15 q stotkov manj kot leto prej. Mercedes Benz je prodal 221 tisoč vozil oziroma za dober tisstotek več, medtem ko je BMW svojo prodajo povečal za osem odstotkov na skupaj 260 vozil. Audi je Jenkijem prodal skoraj 78 tisoč avtov (za približno 10 odstotkov manj), let em k° )e Porsche za svoje avte našel 31 tisoč kupcev oziroma za 10,7 odstotka več kot

Wi

Skodina študija yeti
Pred leti je Škoda predstavila študijo enoprostor-ca z oznako roomster.
Zdaj so pri češki avtomobilski hiši pripravili novo študijo z imenom Veti. Kot pravijo, deluje yeti pozitivno in prijazno, saj so se oblikovalci izognili agresivnim linijam. Veti naj bi bil tako primeren za vožnjo po asfaltu in tudi terenu (zato yeti), kaj več pa ta hip o avtomobilu še ni mogoče zapisati.
Šestvaljnik za BMW serije 1
Po zadnjih podatkih je nemški BMW v minulem poslovnem letu zelo dobro posloval, in sicer tudi na račun dobre prodaje serije 1, najmanjšega avtomobila pri hiši.
Po bencinskih in dizelskih izvedenkah zdaj BMW predstavlja še 130i (na sliki), torej najmočnejšo varianto vozila. Za pogon so mu namenili 3,0-litrski bencinski šestvaljnik, ki ponuja 258 KM in ima 300 Nm navora. Po tovarniških podatkih bo 130i do 100 km/h zmogel v 6,2 sekunde, najvišja hitrost je po nemško omejena na 250 km/h. Prvič bo avto na ogled na ženevskem avtomobilskem salonu, ki se je začel včeraj, uradno pa naj bi se prodaja začela septembra.
VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat-flurescentnorumena) II 719,00
AVTODfll MGNIMIR	sredstvo proti zmr. vode za čiščenje
VETROBR. STIKU (koncentrat) II 501,00
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70
www.avtodeliregnemer.si
KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.800 naprej PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI NIŽJE CENE FILTROV
IZPUŠNI SISTEMI -20% 0019.3.2005
m
20 VROČIH RADIA CELJE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 5. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 6. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00-Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 7. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19,15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 8. marec
5.00	Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
10.00	Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 9. marec
5.00	Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
10.00	Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno,
17.00	Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako zadnjo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
ČETRTEK, 10. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 11. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih RC 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
SOBOTA, 5. MAREC, OB 15.10: ŠPORTNI PRENOS
EVROPSKI PRVAKI V LEMGU
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se v Szegedu skozi šivankino uho prebili v četrtino finala lige prvakov in si sedaj želijo ponovitve prejšnje sezone, ko so postali najboljši v Evropi. Naslednja njihova ovira bo nemški Lemgo, s katerim so se pomerili že lani. Prenos prve tekme četrtfinala LP boste lahko poslušali na valovih Radia Celje, reporter bo Dean Šuster. Iz Nemčije se bo oglasil že pred začetkom tekme in sporočal zadnje novice iz obeh taborov. To soboto na Radiu Celje izjemoma ne bomo prenašali oddaje Dogodki in odmevi.
NEDELJA, 6. MAREC, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
DIREKTOR FOTOGRAFIJE ALEŠ ŠEGA
V sredo je bila v Mariboru premiera dokumentarnega filma Bojana Laboviča Mariborska dvorišča, ki je nastal po istoimenski knjigi Jerneje Ferlež. Producent filma je bil Celjan Aleš Šega, ki ga bo pred mikrofon povabila Simona Brglez. Govorila bosta tudi o dokumentarcu o flosarjih, pa filmu Želim vse, ki smo si ga lahko ogledali prav na Silvestrovo, pa tudi o filmih ter dokumentarcih, ki si jih še želi posneti.
PONEDELJEK, 7. MAREC, 19.15: 597. VRIUAK POLK IN VACKOV
NA KONCERT ANSAMBLA MIKOLA
Ljubica Mikola bo v tokratnem Vrtiljaku polk in valčkov povabila na koncert ansambla Mikola, ki bo v petek, 11. marca, v Vojniku, Jernej Dobrotinšek pa na koncert Glasba ne pozna meja, ki bo v soboto, 12. marca, v Škofji vasi. Predstavili bomo tudi zanimiv ansambel družine Ferme iz vasi Limovce pri Trojanah, v katerem igrajo oče Gotard, sinova Kristjan in Anže ter hči Monika. Oddajo pripravlja Tone Vrabl, vodila pa jo bo Tonka Kovač.
8. IN 10. MAREC - ZA ZENSKE IN MUČENIKE
Na dan žena, prav tako pa na dan mučenikov pripravljamo na Radiu Celje nagradne igre tako za ženske kot tudi za moške. Nagrade za dame bodo predvsem povezane z razvajanjem, poskrbeli pa smo tudi za to, da boste lahko po prejemu nagrade nekoliko lepše za svoje izbrance. Mučenike pa bomo z nagradnimi vprašanji malce mučili, nagrade zanje pa bodo smešne, a hkrati tudi zelo uporabne.
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke
na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
	w
F 71TTET 7 Tl Piešemuva 19 LžlilLli. J innnGdp Ime in priimek:	NAROČILNICA
Kraj:	
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	-
za najmanj 6 mesecev	podpis:
TUJA LESTVICA
1.	C0MPLICATED DISASTER -
TINA TURNER	<4
2.	LIFTIVIE UP - M0BY	<3'
3.	D0S0METHING-
BRITNEVSPEARS	I3
4.	GETRIGHT-JENNIFERLOPEZ	0'
5.	AUVI0ST HERE - BRIAN McFADEN &
DELTAG000REM	I2'
6.	TAKE ME AWAY-STONEBRIDGE
FEAT.THERESE	(4
7.	UNE FEMME UKE U - K'MAR0	(6
8.	Y0U ARE ALL0FTHAT - DANZEL	(°l
9.	STANDMVGROUND-
VVITHINTEMPTATION	0
10.	WHY DO I DO - JAMES TYLER	(2>
DOMAČA LESTVICA
1.	TAKO LEPO Sl ZLOMILA Ml SRCE-
NUDE	<3
2.	SV. MARGARETA-MI2	I'
3.	VSE, KAR Sl ŽELIŠ-OMAR NABER	(=)
4.	POJDI Z MENOJ-
REBEKAOREMEU	(
5.	TRENUTEK IZ SANJ-Y0GURT	H
6.	ANIMA-JADRANKA JURAS	<zl
7.	LJUBLJANA-
BILLY'S PRIVATE PARKING	(j
8.	KIRON-ZEUS	(°
9.	POD TVOJO OBLEKO-AVTOMOBILI	(3)
10.	METULJ-SAŠA LENDER0	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
0RDINARY UFE - U0UID0 BREATHE-ERASURE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
EXXTRA-ALYA
KJESI-ANIKA
Nagrajenca:
Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Matej Krajnc, Klanjškova 8, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.	.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsa petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK lN VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	STARI ZVONAR-OKROGU MUZIKANTJE
2.	MAMICA, HVALAT-	.
VIKI AŠIC st. Z GOSTI	°
3.	DEDKOVA URA-POLKA PUNCE	V'
4.	STRELSKA KORAČNICA-	,
ŠENTJURSKI MUZIKANTJE	^
5.	KJE SO ZDAJ POTI-	„
ANS. FRANCUAZEMETA	U'
Predlog za lestvico:
PTICA SEUVKA-
ANS. BRANETA KLAVŽARJA
SLOVENSKIH 5 plus
1.	NA VRHU SEM PLANIN-	/fi,
ANS. TONETA RUSA	, 1
2.	GORENJSKI NAGELJ- GAŠPERJI.
SLOVENSKI OKTET	,
3.	POJMO, L'UB’M0-VITA	1
4.	MA HODI LES-	;1|
PRIMORSKI FANTJE	I
5.	BIRTOVA HČI-KORENINE	1
Predlog za lestvico:
S PESMIJO VSRCU - ANS. SICER
Nagrajenca:
Franc Prašnikar, Huda jama. Laško Lea Topole, Vegova 28, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje _ j< Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom.Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3UUU
m
INFORMACIJE
27
m@wntednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Ob-hva malega oglasa na spletam mestu izberi.si je ve-tena na predhodno plača-n° objavo malega oglasa v ”ovem tedniku. Male ogla-Se, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
TORNA VOZILA
8 odlično ohranjen, brezhiben, registriren, tip five (močnejši in varčnejši motor, Plastika ob strani...), prva lastnico, ko-v'nsko modre barve, avtoradio, nove Dume, vreden ogleda, prodam za
280.000	SIT. Telefon 041 616-559. b °SE6NI avto P106 kid, rdeče barve, 5 vrat, 6I- stekla, prodam, cena po dogovoru. Won 041 783-898.	ž/9
U RN, letnik 1994, rdeč, prevoženih HO.OOO km, zelo ugodno prodam. Tele-f°n 031 661-103.	1069
^ b tet, letnik 1995 in seattoledo, letnik ”93, prodom. Telefon 031 270-776.
PUNT0 12 SX, letnik 2000,50.000 km, kovinske barve, 5 vrat, servisna knjiga, I- lastnica, prodom, cena 1.050.000 SIT. Informacije po telefonu 041 663-
1126
N five, letnik 1994, reg. do novembra ^05,5 vrat, prevoženih 96.900 km, metalno sive barve, lepo ohranjen, pro-d°m, cena 205.000 SIT. Telefon 051 38'-260.	1128
''Pa, letnik 1993, reg. maj 2005, 2-300 km, metalno zelene barve, e ektro paket, prodom, cena 165.000 J>IT- Telefon 051 381-260.	1128
SAT Lf 2,0, odlično vzdrževan, reg. do 72005, prodam zo 330.000 SIT. Telefon 041642-224.	Ž84
tellT senic 2,0 RT, letnik 1997,160.000 ' metalno srebrne barve, vsa opre-? edlično ohranjen, prodam. Telefon GOtc	1132
TTTLD, letnik 1996,84.000 km, rdeče 1 ^e- Prodam, cena po dogovoru. Tele-0n (03) 573-0058,031 217-481.
K|*	,.	L214
31 ni!0' *eln^ ”99/2000, prevoženih n., tem, 1.lastnik, prodam.Telefon
5»
l TH laser (mitsubishi), športna obli-Ze|' P?8°n	200 KM, veliko opreme,
0 obro ohranjen, ugodno prodamo. „5, °i041 620-917.	nei
;^ik'9’0, dobro ohranjen, reg. do
Devom Tl°f°5,prodam'cenaPod°-j650ru- Telefon 041 974-108, 5772-
1179
.7.
CITROEN AX 1,1 first, letnik 1994, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 813-293.	1191
GOLF jxd, letnik 1989, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 763-846.
1196
R19, letnik 1995, reg. do 15.7., a, es, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 641-650.	L198
R 5 diesel, letnik 1994, 5 vrat, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 324-320.	Š166
»TROJI
PRODAM
SAMONAKLADALKO Sip 25, obračalnik pajek 330, vse malo rabljeno, popolnoma izpravno, ugodno prodam. Telefon 031 575-514.	1103
TRAKTOR Ursus 35, s kabino, nove gume, letnik 1973, malo rabljen, prodam, ceno 360.000 SIT. Telefon 051 381-260.
1128
SAMONAKLADALKO Sip 19/6, dvoredno sejalnico Olt in ličkalnik koruze ugodno prodam. Telefon 041 523-742. žss TRAKTOR TV 730, obračalnik pajek, 4 vretena, škropilnico AMP, 200 I, prodam. Telefon 041 983-800.	Š156
SUŠILNI stroj, zelo dobro ohranjen, šivalni stroj, starejši, še deluje, prodam. Telefon 041 710-167.	1148
HIDRAVLIČNI nakladalec za TV 420 ugodno prodam. Telefon 041 634-018.
L211
VARILNI aparat C02 Varstroj supermia, 142 A, malo rabljen, prodam. Telefon 041 641-650.	L198
PLANIRN0 traktorsko desko, zadaj, prodam. Telefon 031 314-820.	1176
TRAKTOR Ursus 35 km, letnik 74, kabina, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 812-961.	1194
POSEST
PRODAM
V BLIŽINI Zdravilišča Laško prodam polovico stanovanjske hiše. Cena po dogovoru. Telefon 041 738-467.	L166
nepremičnine
TEL. 03 5451-006 041 368-625
www.pgp-nepremicnine.com
ALOJZ KENDA s.p., Dobrova 23/a 3000 CELJE
^2ol!leS?,letnik 1993' reg. do 20. 7. 26(1 rlnn r° °tenjen, prodam za °-°00 SIT. Telefon 051 305-461.
NA mirnem, sončnem, malo odmaknjenem kraju v Razborju pri Dramljah prodam zazidalno gradbeno parcelo, 1460 m2. Voda, elektrika, cesta pri parceli. Telefon 051 321-925.	994
VINOGRAD z zidanico, 400 trsov, 700 m2, Kostrivnica pri Rogaški Slatini, prodam. Telefon 041 742-990.	921
CELJE, Ostrožno. Hišo, vrstno, končno, prodam ali zamenjam za stanovanje. Telefon 041 372-638.	993
VINOGRAD, približno 800 trsov, na Miklavškem hribu, prodam ali oddam v najem. Telefon 541-4204,041 914-824. 968 ŠE preostale 3 gradbene parcele na Lahovni, vse na lepi južni legi blizu izstopa z AC na Hudinji, prodam. Informacije po telefonu 031 326-010.	1081
STANOVANJSKO hišo v Preboldu, 3-elažno, skupne površine približno 220 m2, letnik 1973 in novejši gospodarski objekt, 2 etaži, približno 30 m2, mirna lokacija, parcela 1400 m2, s sadovnjakom, lokacija približno 2 km od AC, zazidljiva parcela, dovoz in parkirišče asfaltirano, vsi priključki (telefon, voda, elektrika), kombinirana centralna kurjava (olje, drva), hiša je opremljena in takoj vseljiva, prodam, cena 24.000.000 SIT. Telefon (03) 5724-880.	10841085
HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišfe 195 m2, dvorišče 262 m2, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 427-0130.
1119
HIŠO na Škafarjevem hribu pri Žalcu, 250 m2, ugodno prodam. Telefon 041 642-224.	žss
CEDE, Dobrova. Novo nedokončano hišo ugodno prodam. Telefon 041 389-238.
1147
GOSPODARSKO poslopje, novo in 80 a zemljišča, primerno za konjski ranč, prodam. Telefon 041 653-296.	š 167
POSLOVNE prostore, 57 m2, v središču Celja, atrij Prothazijevega dvorca, prodamo za 20 mio SIT ali oddamo v najem za
200.000	SIT. Telefon 041 620-917.
1161
V CENTRU Celja prodamo trisobno stanovanje v 5. nadstropju, velikost 71 m2, leto izgradnje stolpnice 1976, cena 15 mio SIT. Sirius nepremičnine, GGS Slavica Golob k. d., Kosovelova 16, Celje, telefon 031 765-351; e-mail: ricardo!4@vo-lja.net.	1162
NOVO stanovanjsko hišo v Malih Braslovčah prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234, informacije vsakpetekodl8.de 19. ure. n POSLOVNI prostor, 190 m2, v Žalcu, prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234.	n
STANOVANJSKO hišo, veliko približno 160 m2, letnik 1970, parcela 386 m2, v Gotovljah, prodamo za 19 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1184
PARCELO, velikost 973 m2, z možnostjo nadomestne gradnje, v Letušu, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002.	1184
HIŠO v 4. gradbeni fazi (12*10 m), na parceli 813 m2, v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-
2002.	1184
BIVALNI vikend, letnik 2000, velikost približno 100 m2, v okolici Kozjega, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1184 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. ns4 HIŠO, letnik 1960, velikost približno 150 m2, na parceli 700 m2, v Rimskih Toplicah, prodamo za 14 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1184
Stanovanjski objekt v Dečkovem naselju v Celju bo predvidoma končan v februarju 2005.
STANOVANJ v površinah od 55 do 91 m2 Cena : 1.200,00 EURJm2 = 286.800,00 SIT/m2
60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTOROV
\
v
Cene so brez DDV
inf or m ac ij e: WWW. MA KSIMILI J AN. SI
/f. v. / Ljubljanska c. 5; Celje; tel.:03/4915060; 051/305432
Z
OPREMLJENO ali neopremljeno hišo v Vojniku, v centru, prodam. Telefon 031 223-976.	1185
kupim"
CELJE ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000-2000 m2. Telefon 031 623-242. 1195
™ "oddam"** l * * * V
l HA in pol košnje, v bližnji okolici Dramelj, ob cesti, oddam. Telefon 5798-324.
940
LOKAL, 33 m2, na Hudinji, Podjavorškova ulica, poslovni center Chemo in lokal, 50 m2, v objektu Celeiapark, oddam. Telefon 041 725-103.	p
FRIZERSKI salon v Kulturnem domu Lesično oddamo. Prostor je že opremljen. Informacije g. franc Plahuta, telefon 041 733-253.	n
V	CEUU, na Ostrožnem oddam v najem
poslovni prostor, velikost 45 m2, namenjen za različne dejavnosti. Telefon (03) 492-1470.	1050
V	DOLGOTRAJNI najem oddam obdelovalno
zemljišče, 4 ha, na Ljubečni. Telefon 031 833-537.	1140
V	NAJEM oddam večji vinograd, možna
strojna obdelava (okolica Vojnika). Telefon 041 610-379.	1146
VRSTNO hišo z opremljeno kuhinjo, velikost približno 100 m2, na Jožefovem hribu, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1184
OPREMLJEN gostinski lokal v centru mesta (približno 35 m2) oddam v najem. Telefon 041 872-611.	1192
LOKAL, v okolici Celja, velik cca 100 m2, oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Objekt ima uporabno dovoljenje in je primeren za razno dejavnost. Telefon 040 841451.	Ž90
NAJAMEM
KMETIJO, lahko zapuščeno, najraje v okolici Celja, vzamem v najem. Telefon 041 824-988.	1103
NAJAMEM prostor v Celju, primeren za društvo (predavanja, filmi), sanatana@vo-lja.net, telefon 041 751-678.	1197
IVANJE
PRODAM
LAŠKO, Debro. Stanovanje, 56 m2, delno opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Telefon 041 269-880.	1190
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 75 m2, lokacija Nova vas, 1. nadstropje, prodam. Telefon 031 337-209.	751
DVOINPOLSOBNO obnovljeno stanovanje v Celju, dobra razporeditev prostorov, minutko od avtoceste, prodam. Telefon 031 633-880.	823
ENOSOBNO stanovanje v Celju, Nova vos, prodamo. Telefon 031 320426. 1171
NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodorno. Telefon 041 624-060. Viba d. 0.0., Novo Celje 9, Petrovče.	n
DVOSOBNO stanovanje v Žalcu, 45 m2, mirna lokacija, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 287-370.	1060
ŠTORE. Dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, v stolpnici, staro 16 let, dobro vzdrževano, dvigalo, prodam, cena 10.5 mio SIT. Telefon 040 742-132.	1107
NA Otoku prodamo enosobno klimatizirano stanovanje z lastnim parkiriščem. Telefon 041 202-083.	1135
V LAŠKEM prodam dvosobno stanovanje. Telefon 041 447-065.	L219
R0YALd,o,o. 01/300 73 70
mu
Stanovanjska zadruga ATRIJ z.0.0. Lova 7, p.p. 1045
3001 Celje	___________
03/42-63-122 in 031 342 118
PROMETZNEPREMIČN1NAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, GENOVE
CELJE - 2 S mans. stanovanje-opremljeno, 60 m2, lepo urejeno, bližina centra, cena najema 250 EUR, varščina 2x in provizija. LJUBEČNA - stan. hiša 10x8, v dveh etažah, 1.1967, parcela 6.900 m2, atraktivna lega, cena 30 mio sit.
CELJE - 2 S stanovanje, obnovljeno, 54 m2, cena najema 50.000 Sit, varščina 2x in provizija.
CELJE - 3 S stanovanje, 85 m2,1.1979, nads. 10/14, dvigalo, razporeditev prostorov S/J, kopalnica in WC obnovljena, vseljivo takoj, cena
16.500.000	sit.
LJUBEČNA - zazidljiva parcela, velikost cca. 750 m2 in 740 m2, v urbanem okolju, cena 40 eur/m2.
CELJE - 2 S stanovanje, 58 m2,1. 1969, 1. nadstropje, balkon, klet, cena 11.900.000 sit.
Za naše stranke iščemo stanovanja za v najem. Provizijo plača najemnik! Kupec ne plača provizije!
II www.royal-nepremicnine.com
STANOVANJE, 54 m2, na Otoku v Celju, prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234, informacije vsak petek od 18.dol9.ure. n GARSONJERO v Žalcu prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234.	n
NOVO enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah prodamo za 7,6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1184
ADAPTIRANO trisobno stanovanje, 86 m2, v Velenju, Kardeljev trg, 2. nadstropje, prodamo za 16 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1184
“ “ODDAM--------------------------
TRISOBNO stanovanje, 70 m2, Spodnja Hudinja, Milčinskega 6, odlična lokacija, 5. nadstropje, oddam. Najemnina 280 EUR + stroški, za dobo 2 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 618-845.	p

28
I OGLASI - INFORMACIJE
oc
I
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
Od 6 do 201
pogon preko elektromotorja ali traktorja
-	GOZDARSKI VITLI
-	daljinski upravljale!
-žičnevrvi Eg®
-	ostala gozdarska oprema
ti8SSF©®S8?d,,.
Dobriša vas 14,3301 PETROVČE tel.: 03 713 14 10 www.uniforest.si
APARTMA, Biliče pri Šibeniku (cena 10 EUR/dan), oddam. Informacije po telefonu 00385 1346-1923, Ankica.
1057
GARSONJERO, v hiši, oddam nekadilcu. Telefon 031 728-781.	1095
NA Zelenici oddam mansardno stanovanje, 60 m2, delno opremljeno. Telefon 041 743-728.	1112
OPREMLJENO sobo s souporabo kuhinje, cena 40.000 SIT, z vsemi stroški, soba je v neposredni bližini gasilskega doma, oddam. Kličite do 9.30 ure in od 17. ure naprej, telefon 5413-210.
1121
DVOSOBNO stanovanje oddam za manjšo pomoč pri urejanju vrta in okolice. Telefon 031 833-537.	1140
ENOSOBNO stanovanje s posebnim vhodom oddam moškemu, ženskemu ali mlademu paru brez otrok. Telefon 5453-193, 041 255-280.	H43
CENTER. Opremljeno, sončno enoinpolsobno stanovanje, CK, vsi priključki, 190 EUR, oddamo. Telefon 041 780-407.
1155
DELNO opremljeno enoinpolsobno stanovanje na Lavi oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002.	1184
OPREMLJENO enosobno, dvosobno in trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1184
GARSONJERO, v bloku v Celju, najamem.
Telefon 031516-917.	1032
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301.	1184
PRODAM
SEDEŽNO, skoraj novo, z ležiščem, 2*1,5 m, temno modro, s predalom za posteljnino, prodam. Telefon 040 542-110.
1137
MINI kuhinjo, 200 cm, štedilnik Gorenje, 2 plin, 2 elektrika, štiri garderobne bele omare, predsobno omaro z ogledalom, dve beli pisalni mizi, jogi, 190*180 (pol leta), prodam. Telefon popoldan, 031 738-762.	1154
DOBRO ohranjeno francosko posteljo, 140*200, zelo ugodno prodam. Telefon 571-8360.	Ž87
ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika in pečica, ugodno prodam. Telefon 5794-390.
1169
STARO opremo dnevne sobe poceni prodam. Telefon 041 804-189, Laško.
1177
DVOSED, modre barve, star leto dni, ugodno prodam. Telefon 041 530-424. uso HLADILNIK, BTV Gorenje, belo tehniko, prodam. Telefon 040 869-481.	1189
POMIVALNI stroj Whirlpool ADP 5966 WHM, nov, prodam ali menjam za vgradnega. Telefon 031 633-122. nas
PODARIM
KUHINJSKI kot, mizo in omaro, ki je primerna za čevlje, podarim. Telefon (03) 5484-549.	1145
LTERIAL
PRODAM
SMREKOV opaž, suh, rezan, tesan les in kamen pohorski lomljenec, dostava, prodam. Telefon 041 331-831,(03) 5762-986.	8057
ODDAM
MEŠAN star les, za kurjavo, oddam, zaračunam le prevoz na dom, le okolica Celja. Telefon 041 631-770,(03)714-0126.
1065
"TUSTIKA
PRODAM
120-basno koncertno klavirsko harmoniko Carmen III prodam. Telefon 041 602-475.	1168
tlVALI
PRODAM
JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927926 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677, (03) 734-4378.	L 28
BREJO telico limuzin in prašiča, 100 kg, prodamo. Telefon 5792-345. š 144 PRAŠIČE, od 130 do 150 kg in majhne, od 25 kg naprej, prodam. Telefon 041 708-978.	1023
TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon (03) 5823-404,040 647-223.
Š158
MLADIČA nemškega ovčarja, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 651-436, (03)492-8384.	1115
TELICO, težko 450 kg, prodam, cena 145.000 SIT. Telefon 031 756-022.
1114
JAGNJICE in jagnjeta, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681.
Š163
TELICO simentalko, brejo v 9 mesecu, prodam. Telefon 031 629-158.	Š165
BIKCA simentalca, 270 kg, prodam. Telefon 040548-123.	šies
KRAVO sivko, staro 6 let, za nadaljnjo rejo ali zakol ali polovico mesa, prodam. Telefon 572-8526.	11491150
DVA bikca simentalca, 120 in 165 kg terčb, 100 kg, prodam. Telefon 031 553-567.
Š168
TELIČKE, stare 10 dni, prodam. Telefon 031 692-582.	L 221
KRAVO simentalko ali črno belo in bikca simentalca, 140 kg, prodam. Telefon 5739-044.	L213
OVCE z mladiči ali brez in jagnjeta prodam ali menjam za prašiče ali govedo. Telefon 031 424-420 in zvečer 5797-089.
1157
TELIČKO simentalko, staro 14 tednov, prodam. Telefon 041 794-267.	1163
OVCE in jagenjčke prodam. Telefon 5741-746.	Š171
DVE telici simentalki, težki 125 in 135 kg, prodam. Telefon (03) 5798-100.
š 170
BIKCA po izbiri prodam. Telefon 5413-019, 041 357-024.	1181
TELICO simentalko, težko 500 kg, za zakol, prodam ali menjam. Telefon 041 833-366.	1182
PUJSKE, težke od 25 do 70 kg, prodam. Telefon (03) 5794-283.	Š172
BIKCE za pitanje, težke do 120 kg, kupim.
Telefon 040 295-179.	1123
BIKA simentalca, težkega od 250 do 500 kg, kupim. Telefon 041 522-720.L22O
IETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
KROMPIR, primeren za sajenje, prodom.
Telefon 041 742-334.	913
KROMPIR, jedilni in krmi, (večje količine dostavimo) prodam. Telefon 041 742-
KUPIM
334.
913
ULEŽAN hlevski gnoj, z možnostjo dostave, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 803-573.
942
BALE, okrogle, velike, suho seno, prodam. Telefon 031 480-884.
MENJAM
FALO
PRODAM
AVTOMOBILSKO prikolico, registrirano, kupim. Telefon 041 579-358. š 162 STARINE: Schulz krožnike, sabljo in oljne slike z okvirjem, približno 150* 100, kupim. Telefon 041 622-700.	1136
DOBRO ohranjen kozolec fopler kupimo. Telefon 5715-128.	žss
ZMENKI
RESNIČNO dober moški po značaju, 45, izobražen, želi prijateljico do 43 let. Telefon 041 248-647.	me
Ženitno posredovanje stikov
po celi Sloveniji za resno zvezo ali prijateljstvo. Za ženske in dekleta članarine ni.
01/729-3316,041406-639
Tatjana K. Markovič s.p„ Ljubljanska c. 83, Domžale_
PRIVATNIK, 55, premožen, želi spoznati žensko do 54 let, lahko tudi močnejše postave. Telefon 041 248-647. Agencija Alana, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje.	me
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji.
Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
1089
KORUZO v zrnju, suho seno v valjastih balah in silažne bale prodajamo na kmetiji Zorko na Babnem pri Celju. Telefon 041 741-028.	1098
VINO, kraški teran, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, prodam, dostavim tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p 200 kock suhega sena in 500 I rdečega vina, 150 SIT/liter, prodam. Telefon 5720-635.	Ž86
SENO, balirano v kocke, prodam. Telefon 031 736-539,041 872-241.	1133
BELO vino, rizling, šipon in rdečo žametno črnino prodam. Telefon (03) 5741-361.
Š164
SENO in slamo, v kockah, prodam. Telefon 041 663-137.	1139
KAKOVOSTNO seno, otavo, z dostavo ali brez, prodam. Telefon 041 794-267.
1163
KAKOVOSTNO belo mešano vino prodam.
Telefon (03) 5797-103.	1173
MEDENO žganje in slivovko prodam, možno tudi dostava. Telefon 5718-323. Ž89
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Posredovalnica SRČEK, Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli.
HLEVSKI gnoj menjam za seno, slamo, drva, deske, hlodovino... Telefon 040 803-573.	942
DEKLIŠKO oblačilo, primerno za birmo ali valeto, prodam. Telefon 031 708-516, 492-7853.	992
HIŠNO invalidsko dvigalo prodam za 400.000 SIT. Telefon 031 539-716.
1062
STARINSKI voz lojtrnik, za okras, ugodna prodam. Telefon 051 318-590. šieo TRANSPORTER za gnoj, malo rabljen in leseno barako za živali prodam. Telefon 031 646-377.	1125
SMREKOVE stebre za vinograd ali »poke«, dolžina 280 cm, prodam. Telefon 031 629-158.	šies
DOLGO dekliško obleko, št. 42, z bolerco, lahko je za birmo ali poroko, prodam. Telefon 041 602-475.	1168
NEVEZANE revije Lovec, od leta 1956 do 1992, prodam. Telefon 544-3473,041 803-103.	1170
ZLOŽLJIVO traktorsko brano in sladko seno prodam. Telefon 5792-021.	1172
CLI0 fidji, letnik 1997, rdeč, prvi lastnik in jagnjeta prodam. Telefon 041 500-394.	1175
FORD fiesto 1,3, letnik 1993 in diatonično harmoniko, letnik 1989, prodam. Telefon 041 707-748.	Š173
GO /ngd.o.o.
Opekarn iška 8b, Celje
Zaposlimo več
slikopleskarjev in keramičarja.
Pisne prijave pošljite na gornji naslov do 10. 3. 2005. Informacije: 041 33 77 89.
Prijateljsko posredujemo za
wr A THTTTOTT TQT -l^I .TTuul .EU. JL	S-I.
KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš X5 posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v
PE na Partizanski cesti 8, Slovenska Bistrica.
02 818 - 20 - 08 040 304 - 481
Kulturno umetniško društvo X5, Gestrinova 4, Ljubljana	_
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.0.0.
Slovenska c. 27, LJUBLJANA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: » POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK ^
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE l4(R=,.=inr.«H.rl
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILAJ
»OSLITEV
ZAPOSLIMO monterja klimatskih naprav. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Gastro točilne naprave d. 0.0., Popovičeva ulica 2, Celje.	n
NATAKARJA (natakarico) zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 041 752-111, (03) 838-1030. Šport center Prodnik, Edvard Jurjevec s. p., Juvanje 1, Ljubno ob Savinji.	n
PRILOŽNOST za natakarja in priučene natakarje z izkušnjami. 15 prostih delovnih mest v Celju za popoldanski in nočni termin. Pokličite 031 702-329, Mario. Manpower d. 0.0., podružnica Maribor, Gregorčičeva 27,2000 Maribor.	1101
TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu. Telefon 051 258-072. Lesodekor, Anton Plohl s. p., Ločica 56 i, Polzela. 1097 USPEŠEN prodajalec ve, da sreča ni zabava, ampak uspeh v zasebnem in poslovnem življenju. Zaveda se, da se mora nenehno truditi v svojem poklicu, saj bo le tako uspel. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.	n
MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
ODKUP DELNIC
CE, Mariborska 66
03 490 18 OO
Azur - Papotnik k.d., Prožinska vas 22d, Štore
ZAPOSLIM natakarico ali študentko za delo v baru Palma v Celju. Telefon 041 865-286. Darko Turnšek s. p., Ul. mesta Grewenbroich 13, Celje.	ti4t
ZAPOSLIMO vulkanizerja - avtomehanika. Avtovid Vojnik, Tomo Videnšek s. p., Ker-šova 8 a, Vojnik, telefon 041 678-087.
1156
DELO dobi parketar z izkušnjami. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon s. p., Gomilške 80 a, Gomilška.	nss
ZAPOSLIMO komunikativne in vztrajne sodelavke za delo v pisarni. Delo je za daljše obdobje, primerno tudi za mlajše upokojenke in študente. Telefon (03) 491-8510 (Pomela, Nina). Prešernova družba d. d., Opekorniška 4 a, 1000 Ljubljana.	n
V	RESTAVRACIJI Marca Polo v centru Celja
zaposlimo kuharico z izkušnjami in šoferja za razvoz pizz. Možnost stanovanja. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3,3000 Celje, neo KOMUNIKATIVNIM osebam s smislom za delo po telefonu ponujamo delo v telefonskem studiu. Ponujamo redno ali honorarno zaposlitev, prilagodljiv delovni čas in stimulativno plačilo. Za razgovor pokličite (03) 491-8510. Prešernova družba d. d., Podjavorškova l, Celje.	n
ZAPOSLIMO voznika na vlačilcu, po Sloveniji. Telefon 041 662-012. Aleksander Rogel s. p., Škofja vas 69, Škofja vas. 1153
V	Celju zaposlimo natakarico za delo v baru
in natakarico za strežbo v restavraciji. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar, s.p., Levstikova 3, Celje.	1193
HONORARNO delo v proizvodnji nudimo mlajši osebi. Telefon 031 301-702. Marko Ravnak s.p., Ardin 21 a, Škofja vas.
1144
ZAPOSLIMO voznika c, e kategorije za prevoze I, A, HR, SLO. Zaželene izkušnje v mednarodni špediciji. Vikendi prosti. Ribič Transport, Ribič Mihec s.p., Slatina 15 a, 3201 Šmartno v Rožni dolini, n
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski
plin, servis sesalnikov SPEEDV in LiV.
Rado STRNAD s.p.. Trenerje 6, Celje.
Tel.: 03/548 82 14, gsm: 041/558 370
BAGAT servis vseh vrst šivalnih strojev in likalnikov. Prodaja novih strojev Pfaff, Elna, Brother, ugodne cene in pogoji. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 710-3144.	Ž51
NUMERO UNO
Ugodni gotovinski ati avtomobilski krediti do 1 let za vse zaposlene ter upokojence, tudi 09.
Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov.
Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 4823
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribo^
Ljubljanska 14a, Celje_
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike'11 mehanike. Prof. Peter Košir s. p., Celi6/ telefon 031 616-970.	n
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. "•/ Miklošičeva 38,1000 Ljubljana.	n
Ne veste, kako naprej?Poiščiino^ odgovore skupaj!
ZALA 090 4282i
Plačilo preko položnice 03/810 11 4° (100 sit/min od 9.-21.ure)__
ZALA s.p., Pijovci 26, šmarjp pri Jelšah --*
SANACIJE kopalnic ter popravilo in vzdrži vanje vodovodnih naprav. Sončniz rek, Bojan Pesan s.p., Ulica skladateli®v Ipavcev 46,3230 Šentjur, telefon 0
266-822,051 206-503.
§16?
SLIKOPLESKARSKA dela stanovanj P° ugodni ceni - 5 %, na željo očisti1'’0: Telefon 5728-418,031 696-164. K"'6 Podpečan s. p., Velika Pirešica 27
HUJŠANJE
8 - 12 kg mesečno in oblikovanje postave
■ndHNeaflHffltiBAil**?!
^2523255,01/51935^
^^^^^^^^DrPirnatd^o^RHlagova29JAaribo^^^^^^^
CENITVE nepremičnin in premičnin zd ** namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Bras 0 če, telefon 041 649-234.
USTANAVLJAM Društvo zdravja sanatana@volja.net, telefon 0417 678.	11 š
rake, k«**1
KUPUJEM avtodom. Iščem popotnik bi želeli postati solastniki, stan man@kksonline.com.
ko#
1197
wniiOT.novHednik.cois!
m
IOVI TEDNIK
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JANEZA KOVAČIČA
iz Podvrha pri Braslovčah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in iskrenim prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraze sožalja. Zahvala podjetju Garant, dr. Martini Hrovat, sestri Ireni za nudeno pomoč, pogrebnemu kolektivu Ro-potar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji.
Bolezen te objela je, poslednjo moč ti vzela je. Odšla si tja,
kjer ni gornja in ne solza.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, orne in prababice
LJUDMILE FENDRE
z Rifnika 17 a pri Šentjurju (23.3.1923-23.2.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala tudi bivšim sodelavkam in sodelavcem To-la Šentjur, ZO Naša knjiga Celje, dr. Goranu Šiljegu iz ZD Šentjur za vso pomoč in lajšanje bolečin, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi in pevcem za odpete žalostinke.'
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Hčerki Emilija in Neža z možem Ernestom, vnuka Katja in Boštjan z Dijano ter pravnuka Anja in Luka.
L	1130
Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste užaloščeni in jaz vam bom dal počitek. Mt 11,28
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, tasta in brata
STANISLAVA VIDOVIČA
s Teharske ceste 74 v Celju (2.1.1937-23.2.2005)
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, bivšim ‘sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste atija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter sočustvovali z nama.
Hvala Cinkarni Celje, kjer se je naš ati upokojil, za darovano cvetje in sveče, sodelavkam in sodelavcem Pelkoma Slovenije, OE Celje, ki ste nama v težkih trenutkih izrekli tolažilne besede in darovali sveče. Posebej hvala osebju hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, višji medicinski sestri Dragici, dr. Gra-(°vi in dr. Senožiču za pomoč in podporo v času njego-Ve težke bolezni. Prav tako se za podporo iskreno zahvaljujeva družini Poznik in g. Šepatu.
H-župniku Planinšku se zahvaljujeva za čuteče opravljen obred in mašo zadušnico, pevcem cerkvenega pev-. e8a zbora z organistom za odpete pesmi, ge. Marini 12 KS Aljažev hrib za poslovilni govor ter pevcem in trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Ivanka in hčerka Majda z družino.
--	1131
29
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, tašče, prababice, sestre, tete in svakinje
FANIKE BERTOK
roj. Potočnik iz Bukovžlaka (1916-2005)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala gospodu dr. Ošepu, Jelki in Tadeju za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoča: hčerka Marija in sin Vili z družinama.
1183
ZAHVALA
V 82. letu nas je za vedno zapustila
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki so priskočili na pomoč in jo pospremili na zadnji poti. Hvala ge. Nežiki Žekar za dolgotrajno pomoč, zahvala duhovniku za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govorniku Martinu Luskarju in zdravniku dr. Šmidu.
Žalujoči mož Jože.
1129
V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
PAULA CMOK
iz Tratne pri Grobelnem
JOŽEFA
KUNST
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice
MARJETE
MARTINČEK JAGER
(21.10.1915 -17.2.2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za ustne in pisne izraze sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna hvala dr. Bohorju za dolgoletno zdravljenje in dr. Krivcu iz Splošne bolnišnice Celje, dr. Bogdani Gobec, medicinskima sestrama Zdenki in Benji ter patronažni sestri Bogdani iz Zdravstvenega doma Podčetrtek. Ob tem se spominjamo tudi pokojnega dr. Francija Grila iz Splošne bolnišnice Celje, ki je mami nudil dvajsetletno zdravstveno pomoč.
Še posebej se želimo zahvaliti Mariji Kampuš za stalno pomoč. Enako tudi vsem ostalim Kampuševim ter Marjani Kovačič.
Hvala tudi govornikoma za izrečene besede slovesa in pevcem za žalostinke.
Pogrešali jo bomo vsi njeni.
1198
Ne boš več bedela pri zvezdnatih nočeh,
ne boš več videla sonca podnevi, ne boš več nestrpno čakala pomladi, ne boš več rožic delala in gledala, le tam v črni jami spiš in nam boleče spomine pustiš.
ZAHVALA
Zapustila nas je
ANA SITAR
roj. Zagoričnik iz Andraža nad Polzelo (25.7.1908-23.2.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrazili sožalje. Hvala pogrebni službi Ropotar, dr. Cukjatiju, govorniku, pevcem, glasbeniku za odigrano žalostinko, g. Furmanu za lepo opravljen cerkveni obred, nosilcem praporov in pogrebcem.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ohranite jo v lepem spominu!
Žalujoči vsi njeni.
Ž82
Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi.
1200
V celjski porodnišnici so rodile:
16. 2.: Sabina ŽVEGLER iz Gorice pri Slivnici - deklico, Andrea PODVRŠNIK iz Šentjurja - dečka, Brigita GAJŠEK iz Slivnice - dečka in deklico, Irena LUGARIČ iz Pristave pri Mestinju - deklico, Simona OPRČKAL s Stranic - deklico, Simona VEHOVAR iz Rogaške Slatine - deklico, Dubravka KALIN iz Radeč - deklici, Mihaela BOBNIK iz Zreč - deklico, Špela RAMŠAK iz Velenja - dečka.
17.2.: Mateja MURŠIČ iz Celja - deklico, Alenka PLANINŠEK iz Laškega - deklico.
18 2.: Darja ŠIBANC iz Šmartna ob Paki - dečka, Urška POTOČNIK iz Celja - deč-
ka, Mojca VERHOVNIK iz Loč - dečka, Darja KORITNIK iz Radeč - dečka, Brina ŠVERKO iz Rogaške Slatine - deklico, Jožica BOKAL iz Grobelna -dečka, Miroslava TAVČAR iz Žirovnice - deklico.
19. 2.: Nina KOPITAR iz Velenja - dečka, Barbara ČREŠNIK iz Slovenskih Konjic - dečka.
»ROKE
Celje
Poročila sta se: Igor STOJANAC iz Celja in Sane-la KARAHASANOVIČ iz Miklavža na Dravskem polju.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija KRA-MERŠEK iz Vojnika, 83 let, Terezija EBNER iz Prebolda, 74 let, Neža KRIŽAN iz Ce-
lja, 92 let, Vincencij AU-BREHT iz Nove Cerkve, 93 let, Eelken OSTROŽNIK iz Žalca, 86 let, Anton KOVAČ iz Celja, 64 let, Eduard GRILEC iz Celja, 77 let, Miha PRELOŽNIK iz Vojnika, 17 let, Brigita PREZELJ iz Celja, 69 let, Frančiška BERTOK iz Teharij, 89 let, Štefanija BOHORČ iz Celja, 80 let, Vincenc HRIBERNIK iz Polzele, 68 let, Eduard KRAGOLNIK iz Celja, 70 let, Marija KRAM-ŽAR iz Celja, 78 let, Veronika KRUMPAK iz Pristave pri Mestinju, 87 let, Miroslava METEŽ iz Vojnika, 73 let, Marija SLEMENŠEK iz Slovenskih Konjic, 80 let, Alojzija ŠKOBERNE iz Laškega, 71 let, Ivan VIDEČNIK iz Zreč, 60 let, Marija ŽOLNIR iz Prebolda, 81 let, Peter ŠTRUKEL iz Celja,_ 74 let, Terezija CVERLE iz Žalca, 93 let, Anton POLJŠAK iz Laškega, 76 let, Vincenc OBLAK iz Vojnika, 72 let,
Stanislava SZABO iz Celja, 68 let, Anton ULAGA iz Štor, 52 let, Ljudmila FENDRE iz Šentjurja, 82 let, Konrad MULEJ iz Celja, 93 let, Terezija AHAC iz Prebolda, 85 let, Stanislav VIDOVIČ iz Celja, 68 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Stanko KRIŽNIK iz Vodic pri Kalobju, 69 let.
Velenje
Umrli so: Leopold KREV-ZEL iz Tolstega Vrha pri Ravnah na Koroškem, 64 let, Ciril ŠIBERL iz Zagaja pod Bočem, 79 let, Edvard LEBAR iz Zagorja ob Savi, 89 let, Terezija POŽIN iz Stenska, 78 let, Danica PINTER iz Škalc, 76 let, Antonija ROŠ iz Žalca, 88 let, Ana SITAR iz Andraža nad Polzelo, 97 let, Alojzij Aleš ZIDAR iz Celja, 79 let, Edvard KUHAR iz Ložnice, 76 let, Valentin ŠTRUKELJ iz Topolšice, 93 let, Angela Hedvika VIDEMŠEK iz Šoštanja, 81 let, Gabrijela NAPOTNIK iz Gavc, 76 let.
m
30
VODNIK
SLOVENSKE KONJICE
PETEK
19 00 Hiša letečih bodal SOBOTA
18.00	Pohvaljeni Božiček
20.00	Hiša letečih bodal NEDELJA
19.00	Pohvaljeni Božiček
ŽALEC
NEOEUA
16.00 Kravja farma
VRANSKO
	PETEK
19.00	Po sončnem zahodu VELENJE PETEK
18.00 in 23.15 Letalec	
23.15	Bližnp odnosi SOBOTA
17.00	Motoristov dnevnik
19.30	Letalec
22.45	Bližnji odnosi mala dvorana:
1600	Neverjetni NEOEUA
1700	Letalec
20.30	Bližnji odnosi mala dvorana:
16.00	Neverjetni
18.15	Motoristov dnevnik
20.30	Art kino: Obiskovalec PONEDELJEK
1800	Bližnji odnosi
20.00	Letalec mala dvorana:
19.00 Lajf po Liffe-u: Motoristov dnevnik TOREK	
1715	Letalec
20.30	Zaplešiva SREDA
18.00	Zaplešiva
20.15	Letalec ČETRTEK
1800	Lemony Snicket: Zaporedje nesrečnih dogodkov
20.00	Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega
PETEK. 4.3.
16.30	MNZ Celje
Igo-so zve/de doma
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega
12.00.	15.30.18.00.20.30.2700 Bližnji odnosi
vsak dan: 21.30 Njegovi tastari
11.00.	13.50.16.20.19.00.27.50 Zboristi
vsakdan: 16.00 Morje v meni
13.30.18.20.21.00.	27.40
12.30.16.00.	19.30.2250 Pet kratdva
21.40.23.30
Umony Snicket Zaporedje nesrečnih dogodkov
11.30.14.30.16.50.19.20 Aleksander
13.00.	1630.20.00 Elektra
12.50.17.00.	21.10.27.30 Zadeta modela
15.00.	19.10 Tu pa tam 13.40.18.40 Zelo dolga zaroka
15.40.20.40.27.20 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
|m* KOLOSEJ
Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega
13.50.16.20.18.50.21.20.22 50
Letalec
14.00.	17.20.20.40
Lemony Snicket Zaporedje nesrečnih dogodkov
1830,15.50,18.10,20.30,22.50
Aleksander
15.30.21.10 Elektra 13.10.19.00 Ruševine
13.40.16.10 Stranpota
18.30.21.00.	27.20 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so od četrtka do nedelje
iueir»|»ol
PETEK
21.00	Accordiontribe SOBOTA in NEOEUA
1900 Z glavo ob zid TOREK
19.00	DVD projekcija: Pojmo v dežju SREDA
19.00	Večno sonce brezmadežnega uma

22.00	Max-kljub Velenje
Demonstracija obrti
predstavlja se zlatar Miroslav Bahčič
18.00_Galerija likovnih del mladih 	Stari grad Celje__________
Barbara Jurkovšek - absolventka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani in OŠ ter vrtcev bolgarskega mesta Vranca
odprtje razstave
18.00	Narodni dom Celje__________
Pleši, pleši... in Venček Židanih
območnosrečanjeotroškihinodra-slih folklornih skupin
18.00	Galerija sodobne umetnosti
Peti evangelij s performansom Jožef
odprtje mednarodne razstave, gosta Estela Žudč in Gilles Duviver
19.00	Likovni salon Celje________
Peti evangelij s performansom nadaljevanje odprtja mednarodne razstave, gost Peter Brajnovič
20.00	Mestni kino Metropol______
Trio of Accordeon tribe
koncert
20.00	Dom II. slovenskega tabora
Žalec_____________________
Ko maske zaigrajo
koncert
20.00	Dvorana Tri lilije, Laško_
Parada zvezd v Laškem
koncert: Atomik harmonik, Fredy Miler, Mambo kings
Razstave
Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice: Znamenja - pomniki za včeraj, danes in jutri, dr. Borisa Skalina, do 28. 3.
Špitalska kapela Celje: mednarodna razstava Peti evangelij, do 2.4.
Marijina cerkev Celje: mednarodna razstava Peti evangelij, do 2.4.
Galerija Mik: razstava del akademskega slikarja Albina Lugariča, do 24.3.
Galerija Volk: Poletni motivi, avtorice Polone Kitak, do 31. 3.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 31.3.
Razstavišče KC Laško: razstava akademskih slikark: Ivane Andric Todič, Anke Hribar Košmerl, Vere Terstenjak, do 11. 3.
Osrednja knjižnica Celje: razstava fotografa Vinka Skaleta: Portret, do 31. 3.;
Savinov likovni salon: razstava likovnih del akademskega slikarja in letošnjega Prešernovega nagrajenca Bogdana Borčiča.
Galerija Vegrad Velenje: olja na platno in dela v mešani tehniki Aliče Jav-šnik, Marjane Rihter in Robija Podpečana.
Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005 MNZ Celje - občasni razstavni prostori: Celje na starih zemljevidih od 16. do srede 19. stoletja, iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje, do 6. 3.
KD Slovenske Konjice - velika in mala avla: Med Konjicami in Mariborom v risbi in sliki ob 40. obletnici prof. Zlatka Praha; velika avla: Deep & blue, slikarska razstava Zvonka Pušnika.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6.
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v objemu voda - Poplave v Celju v prejšnjem stoletju, do 31. 3.
The Stroj
koncert
SOBOTA, 5.3.
11.00	in 17.00 Celjski dom______
S. Makarovič: Sapramiška
lutkovna predstava
17.00	SLG Celje
18.00	KD Vransko
19.30	SLG Celje
22.00	KUD KLjUB
Bor & The Voung Ones
koncert
NEDELJA, 6.3.
15.00	OŠ Dramlje
MLADINSKI CENTER VELENJE
Petek ob 19.00
Tematski večer: Vloga mladinskega centra in mladinskega sveta v življenju organizacij za mlade
Petek ob 20.00 Klubski večer: reagge
Petek in sobota 22.00 - 24.00 Videopolje E - razstava štirih vi-deastov (v štirih vikendih se bodo predstavili štirje videasti). Gre za predstavitev videoprodukcije mladih umetnikov.
Sobota ob 20.00
Hip hop večer in koncert (Migro, Hiphop Slovenske Konjice) ter DJ-večer
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure.
MTERHET KRPRRHR SIRKE STRHETOVR 11R. CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol)
Razstava fotografij Narava v črno belem, avtor Janko Cahon. Info na www.filter-slovenia.org

Klub Smeh
Stalnice:
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljekod 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj).
Pozno v noč
s Tinetom Lesjakom
18.00	SLG Celje
V. in O. Presnjakov: Terorizem
abonma Sobota popoldan in izven
Gana in Togo
potopisno predavanje z diapozitivi Aleksandre Mrdavšič
19.00	KD Ponikva pri Grobelnem
M. Real in M. Femer: Trije vaški svetniki
gledališka komedija
19.00	Večnamenska dvorana KD -Terme Zreče Vinogradniški ples z ansamblom Vagabundi
T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak
izven abonmaja, dobrodelna predstava za žrtve cunamija v N Aziji
PONEDELJEK, 7.3.
18.00	Osrednja knjižnica Celje -Levstikova soba
Univerza za III. življenjsko obdobje
Irska - Smaragdni otok
potopisno predavanje Damjana Končnika
18.00	Kulturni center Laško_____
Saša Pavček: Al’ en al’ dva?
monokomedija
19.00	Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice
V sled človeka
predstavitev proznega triptiha Silve Železnik - Einfalt
19.30	SLG Celje
M. Zupančič: Igra s pari
Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven
19.30	I. OŠ Žalec
Z roko v roki
dobrodelni koncert
Moški in ženski pevski zbor Dramlje
skupni koncert
17.00	Športna dvorana Zreče_____
Sobota ob 22.00: Techno clubbing Petek 17.00 - 20.00, sobota 9.00 -14.00: Delavnica makro-fotografije, vodi fotograf Gašper Domjan Nedelja ob 18.00: Plesni tečaj: tango
Razstava ustvarjalca Rama Komana: Fantazije
Do 25.3. dobrodošli vsi predlogi za prenovo celostne grafične podobe MCC! Več o razpisu na www.mc-celje.si
hMiuiaiatviiV.TvMin.TriBM
Sobota ob 18.00 v P2
Ustvarjalna delavnica: darilo za mamico
Redno ŠKMŠ:
Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe-šnici: vadba joge
Sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malga-
ja: rekreacija__________________
fpmoa

Sobota ob 21.00
LAKov reagge večer:
Koncert: Siti hlapci in Irie Vibes
Mladinski center Patriot Slovenske Konjice
Petek ob 19.00: Prostočasna delavnica: slikanje na svilo
Petek ob 20.00: Tematski glasbeni večer: Slovenska glasbena scena
Sobota ob 21.00: Ladies night Redno:
Petek
19.30	- 21.00 košarka, namizni tenis
21.00 - 22.00 aerobika Sobota 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis
18.30	- 20.00 badbinton, namizni tenis, razno
M. Zupančič: Igra s pari
Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven
19.30	Dom kulture Velenje_______
M. Gavran: Hotel Babilon
gledališka predstava
19.30_Glasbena šola Velenje -	orgelska dvorana__________
Izidor Rokovnik in Klemen Leben
harmonikarski koncert
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 15.467 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.„ Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik:
Franjo Bogadi Računalniški prelom:
Igor Sarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
HTTBIfllTl
Odgovorna urednica:
Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, _ Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku H* Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in_ vod)3 Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk’ Viktor Klenovšek, Alenk3 Zapušek
Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511	^
Sprejem oglasov po elektron® pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLAD6 Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CElJ pomoč ljudem s težavam ^ duševnem zdravju; Krekov e Celje, tel.: 03 492 57 5U-CENTER ZA POMOČ NA
Telefon 03*427-95-26 ali O3 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje ^
JU_____Š. ^_______- °hfS
ciji oseb z duševnimi m°u ’
za duševno zdravje - P0® milita' socialni in psihološki reha. j ciji oseb z duševnimi rn°rl > Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOL odvisnim
Telefon 490 00 24, 031 288 827
m
NOVI TEDNIK
EDRILO
31
Nagradna križanka
PRIPRAVA ZA STISKANJE
PREIZKU-
ŠEVALEC
POKR.Z
BRKINCI
KRAJ V ZASAVJU
PAVLE
MERKU
MIRAN
ALIŠIČ
PREBIVALEC ONTARIA V KANADI
MANJ KOT ENA
STANKO
ARNOLD
DRŽAVA
NA
BLIŽNJEM
VZHODU
POLITIK
DEVALERA
D. PRITOK VISLE
VRSTA
VERNIKOV
TEŽKO
STANJE
FR. IZDEL. KLAVIRJEV
TONE
ČUFAR
UKV
ČETVORKI
KRAJ PRI FORMINU
Jokanje
LETOVIŠKI
DEL
M.LOŠINJA
MESTO V S.ARABIJI
FILOZOF.
NAZOR
NAPAD,
NASKOK
karlovac
KAR SE OČITA
ČAČKA
TURŠKI
VELIKAŠ
NAPRAVA, KI KAJ ODVZEMA
VITOMIR
(KRAJŠE)
STAR NEM.PLES
UM°.
SlOVJE
REKA V TURKEST.
RAZVOJ
BOLEZNI

JUŽNOAM.
KUKAVICA
MESTO V NIGERIJI
ČEŠKI
BALETNIK
(VACLAV)
ARSENIJE
KORUZNI
STORŽ
ROMULOV
BRAT
GRŠKA
HETERA
MESTO JUŽNO OD MOSKVE
MESEC
JUDOV.
KOLE-
DARJA
MODRO
OBAR-
VANO
STEKLO
FR. FILM. REŽISER (JEAN-J.)
UBRANO STANJE V NARAVI
DVIGNJENI
DEL
LADIJSKE
KRME
NOVI TEDNIK VTOREK IN PETEK
BANKOVEC ZA STO ENOT
DEL
RAČUNAL-
NIKA
BRIT.
FILMSKI
IGRALEC
(TERENCE)
HROŠČ
NA
VINSKI
TRTI
PRISTANIŠČE V UKRAJINI
IT. LUKA OB
JADRANU
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
VELIKO
FINSKO
JEZERO
ETNIČNA SKUPINA V VZHOD. AFRIKI
GLAVNO
MESTO
ČEŠKE
PAS PRI KIMONU
SKALNAT GREBEN V STENI
BOSANSKI
PESNIK
SARAJLIČ
LJUBLJ.
VELEBLA-
GOVNICA
1	Nagradni razpis
• Ograda: bon v vrednosti 6.000 tolarjev za trgovino Modetex Nagrada: karta za savno in triurno kopanje na Rogaški Rivieri •'5. nagrada: karta za triurno kopanje na Rogaški Rivieri
uj)1* žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bolje ?reieb Na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Ce-q° četrtka, 10. marca 2005.
izšlfl1]68 objavliarno izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je februarja. Prispelo je 1219 rešitev.
TITam '	-wxvi, VM.V1, JliVii, UAunm, im/-., lvnv u i nvrx, i iin, iutiiuvj
pETRp SINE’ barabica, ap, kir, ataka, ars, utaja, karneval
Gesl NZ’ AC0’ mAR’ TP» CALISTA, ARIJKA.
0: Praznik konca zime in začetka pomladi.

Izid žrebanja
°det ’ — darilni bon v vrednosti 6.000 tolarjev za trgov 2. nJx’ Prejme: Tit Kukovec, Milčinskega 1, 3000 Celje.
Nie- vi8rado ~ dve karti za 3-urno kopanje na Rogaški Rivieri, p 3".s ma velej, Bukovžlak 69, 3221 Teharje. čičarn na§rada - bon za 2.000 SIT za nakup izdelkov pekarne, s Parižlj! 3° trgovine Brglez z Vranskega, prejmejo: Cvetka Florja §tefan • j’ ^314 Braslovče, Terezija Matijaž, Brezje 7 a, 3264 S Vsemn rena_Nemeček, Kašova 1, 3212 Vojnik. NasraanaPaiencem čestitamo.
8 de b°do prejeli po pošti.
	1	2	3	4	5	
6	7	8	9	10	11	12 i i !
13	14	15	16	17	18	19
20	21	22	23	24	25	26
	27	28	29	30	31	
Ime in priimek: Naslov: _______
Davčna številka:
Ona: Nepričakovan obisk vas bo spravil iz ravnotežja, a boste kmalu, znova začutili trdna tla pod nogami. Uspeli boste prepričati partnerja, kar bo tudi prvi korak do dokončnega uspeha, ki bo vsekakor prišel.
On: Nenadne spremembe v poslovnem življenju bodo posledica vašega prevelikega razsipanja z denarjem. Poskusite se malo obrzdati in kaj kmalu vam bo postalo jasno, kako neumno ste ravnali v preteklosti.
Ona: Spoznali boste, da ni nujno, da vedno obvelja prav vaša beseda. To vas bo sicer v začetku malo razjezilo, toda kaj hitro boste spoznali, da je tudi druga varianta za vas karseda ugodna. Mogoče celo bolj ...
On: Odnos s partnerko prihaja v vse bolj kočljiv položaj in le stežka se boste izmazali brez negativnih posledic. Ne rinite z glavo skozi zid, saj bodo težave le še večje. Poskusite raje z odkritim pogovorom.
DVOJČEK jW
Ona: Upoštevali bodo vaše mnenje, zato pazite, kaj boste svetovali, še zlasti, ker bo zraven oseba, kije ne poznate. Uporabite diplomacijo, saj nima smisla, da bi si ustvarjali povsem nepotrebne težave.
On: Romantični pogledi, ki jih boste namenili svoji simpatiji, bodo končno obrodili sadove. Ta teden je resnično vaš, zato ga kar najbolje izkoristite. Saj poznate pregovor: železo se kuje, dokler je vroče.
Ona: Še vedno boste imeli precej dobre možnosti, da osvojite srce neznanca, ki je pred kratkim vstopil v vaše življenje. Treba bo le narediti odločilni korak in stvari se bodo odprle kar same od sebe.
On: Prijateljstvo se bo začelo znova ohlajati, zato boste morali resno premisliti o naslednjem koraku, če nočete izgubiti še zadnjih prijateljev. Tudi s partnerko bi lahko ravnali malo bolj razumevajoče ...
Ona: Nikar ne čakajte na tisto, kar ste že zdavnaj zapravili. Dobro bi bilo, če bi se končno sprijaznili z dejanskim stanjem in se posvetili reševanju nakopičenih težav. Čaka vas neljubo presenečenje!
On: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo niste delali nikakršnih težav? A dosežen cilj bo toliko slajši, kolikor težja bo pot do njega. Tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazili, saj se vam lahko kaj hitro maščuje.
Ona: Ponovno si boste pridobiti svojo samozavest na poslovnem področju in tako uspeli rešiti težave, ki so se zadnje čase kar nekako nabirale okoli vas. Uporabite ponujeno pomoč!
On: Poglejte malo okoli sebe in videli boste, da se stvari na ljubezenskem področju razvijajo natanko po vaših željah. Vse, kar bo potrebno, je le to, da izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila.
TEHTNICA
Ona: Zabave bo precej več, kot ste pričakovali, zato se na to poskusite vsaj deloma pripraviti. Toda nikar ne pretiravajte, ker nobena skrajnost ni dobra. Malce več umirjenosti vam bo samo koristilo!
On: Skrita želja se vam bo končno izpolnila, vendar tega raje ne Obešajte na veliki zvon in vso stvar obdržite zase. Lahko bi zašli v težave, kajti človeška zavist ne pozna meja. Zapomnite si to!
ŠKORPIJON
Ona: Dobro premislite, preden se boste dela tudi lotili. Lahko se zgodi, da boste začeli z nepravega konca, kar vam bo prineslo le težave. Bodite previdni - drugače se vam lahko vse skupaj še grdo maščuje!
On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi vi posvetite zlasti sebi in svojim interesom?Drugače boste na koncu presneto razočarani. Tega si v tem trenutku enostavno ne morete privoščiti, saj bi preseglo vsako mero.
Ona: Varčujte takrat, ko boste imeli kaj varčevati in ne, ko vam gre za nohte. Raje se poskusite vrniti v nekdanji položaj, ki je bil nekaj povsem drugega, kot pa trenutno tavanje v temi, iz katere ni in ni izhoda.
On: Uspeh bo sicer prišel, vendar ni še nič dokončnega. Za kaj več se bo treba še zelo potruditi, a naj vam to ne pobere poguma. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki ne bo prinesel nič dobrega.
KOZOROG
Ona: Skrajni čas je že, da odgovorite na pismo, ki že nekaj časa leži v predalu, saj nekdo to nestrpno pričakuje. Če se boste še dolgo obirali, se lahko zgodi, da boste na koncu prav vi potegnili krajši konec.
On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boste zagotovili podporo vseh, tudi tistih, ki vas sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, treba je le še vstopiti in storiti pravo stvar.
VODNAR W
Ona: Na poslovnem področju se boste zapletli v precej vihravo debato, vendar pa boste na koncu le dosegli svoj cilj in uspeli prepričati ostale v svoj prav. Kdor vztraja, tudi uspe!
On: Ne bi bilo odveč, če bi si enkrat priznali, dajetudizvami težko shajati. To se vam lahko hitro maščuje, zato rajši malce pohitite. Glede ljubezni se še vedno ne boste mogli odločiti za nameravan korak.
Ona: Ne boste zadovoljni s spremembo delovnega okolja. Počasi se boste morali navaditi, drugače se lahko pojavijo nepričakovane težave, ki jih ne bo enostavno rešiti. Premislite o tem, preden se odločite!
On: Nekdo vam bo obljubil neko priložnost, vi pa jo kar najhitreje izkoristite. Združili boste prijetno s koristnim, kar pa še ne pomeni, da je vaših skrbi konec. Popazite raje na sumljive poteze prijateljev!
m
MENA STRAN
041/651 056 in 03/490 0223
Evropske klubske rokometne prvake je razvnel Fredy Miler.
In oskarja dobi...
V Ameriki so zlate kipce podeljevali v nedeljo, mi pa smo se odločili, da jih bomo v petek. Na dan za zadetek, na dan, ko so nagrade dobili samo tisti, ki so si jih resnično zaslužili. V ožji izbor so se uvrstili samo tisti, ki smo jih v preteklem tednu ujeli na številnih družabnih prireditvah.
IZTOK GARTNER
Voditeljica Miljana Kolonič-Kaly, oskar za izredno moderen način lobiranja.
Z leve stojijo ponosni Urškin oče Ljubo Žolnir, trener treh olimpijk iz Aten Marjan Fabjan in Fikret Bedžeti - Fik, ljubitelj juda in kebapa.
Ime: Tadeja Priimek: Plesec Starost: 20 let Hobiji: ples, poljubljanje svojega fanta Hrana: lazanja Moški, ki ji zavrti glavo: igralec Lorenzo Lamas Dosežki: svetovalka kozmetične hiše Oriflame, plesni nastop na Miss Ljubljane, že našla moškega svojih sanj
Prvi poljub: sedmi razre novne šole	.	«.
Za koliko denarja bi »e kala gola: ne bi se, ker sed ^ ne zdi prav nič potrebno-pa se za izbrano osebo. .
Skrivnost, ki jo bo P1^1 e£e dala na glas: obožuje pe* kopeli in vse, kar se v njih dogaja	, .. seJn
Inteligenčni kvocient-splošno zelo razgledana, kv -jj ta pa mi zaenkrat še niso izm
Fredy Miler, zvezda podelitve za najboljšega celjskega športnika, absolutni zmagovalec in dobitnik oskarja za najboljši make up.
Kulturnica Marijana Kolenko, absolutna zmagovalka v kategoriji najbolj rdečih las vseh časov.
Gledališčnik Borut Alujevič, oskar za najbolj zadovoljen nasmeh-
Predsednik Športne zveze Celje Igor Topole je bil seveda navdušen nad dosežki v letu 2004. V družbi sestre Brigite, žene nekoč vrhunskega skakalca v višino H tvoja Fižuleta, in uspešnega plavalnega trenerja pri Neptunu Mija Zorka si je po prireditvi Športnik leta privoščil slasten grižljaj.
Še vedno očarljivi in šarmantni Davor Radolfi, dobitnik oskarja za najbolj počasno staranje.
Matej Polutnik morda: »Moje košarkarice si želijo skupnih priprav s tvojimi rokometaši...« Slavko Ivezič najbrž: »Vse se lahko dogovoriva, saj veš.,.«
DEAN ŠUSTER, foto: GREGOR KATIC
porA/naVa
1--X ' ' V r™ r..-i
PE CELJE, Ljubljanska cesta 20
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
08013 14
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
osT1^
® ODI ^
AHACU
■w
18.3.2005	12.3.2005
KULINARIČNI VEČER	Praznovanje ob
VaSljsU v svetili*	dltBVlI
toSnrtle, vtasfee	žena
M« in nežne glasče.
info- 03-764-6640
• www.omizje.com
Mitje Udovč, s.p., Šlandrov trg 32, Žalec
ADAMAS
Blesteča prireditev s TV-prenosom
KA TEDNA
•n
l

m