Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 25

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
21. JUNIJA (JUNIO) 1956

V službi nasilja in zločinov

POLITIČNA MORALA IN KOMUNISTI

V Svobodni Sloveniji smo v zadnji
številki poročali o prevratu, ki so ga
pristaši prejšnjega režima poskušali iz¬
vršiti 9. t. m. v Argentini. Odločen nastop
vlade osvobodilne revolucije je to pre¬
prečil. Glavni organizatorji prevrata so
bili po predpisih obsednega stanja ob¬
sojeni na smrt. Smrtna obsodba nad
njimi je bila tudi izvršena. Po vsej re¬
publiki je bilo že v dopoldanskih urah
naslednjega dne vzpostavljeno normal¬
no stanje. Redno življenje se je povsod
razvijalo naprej. Tako se je na zunaj
zaključil ta dogodek. Kmalu bi šel v po¬
zabo, če oblasti ob tej priložnosti ne bi
bile dobile v roke načrtov, ki jih ima¬
jo pripravljene komunisti za Argentino,
pa tudi za ostale ameriške države.

V Svobodni Sloveniji smo svoj čas po¬
ročali kako veliko važnost so začeli po¬
klanjati nosilci svetovnega komunizma
Južni Ameriki. V Moskvi so že pred leti
določili visoko kom. osebnost, ki je ime¬
la samo nalogo organizirati in spopol-
njevati komunistične stranke v posa¬
meznih južnoameriških državah, da bi
jih tako čim bolj' usposobili za izvedbo
komunistične revolucije, kadar bi za to
napočil ugoden trenutek. Te svoje pra¬
ve načrte so sovjetski komunisti seve¬
da maskirali tudi z raznimi ponudbami
za podelitev gospodarske pomoči južno¬
ameriškim državam.

Novim sovjetskim komunističnim na¬
črtom v Južni Ameriki so prilagodili
svoje delovanje tudi argentinski komuni¬
sti. Da bi svojo nalogo lahko čim bolj
varno opravili, so storili tu isto, kar de¬
lajo tudi drugod. Pomešali so se med
peroniste. To so storili tem lažje, ker
so jim bili isti najbližji po svojem
delovanju zlasti v zadnjih letih. Saj
je bila pod prejšnjim režimom v Bs.
Airesu prva sovjetska industrijska in
gospodarska razstava na ameriških tleh.
Tako so komunisti dosegali razne vpliv¬
ne položaje, s katerih so utrjevali svojo
organizacijo. To delo so nadaljevali tu¬
di po zrušitvi prejšnjega režima. Se¬
daj so začeli seveda nastopati kot naj¬
večji poborniki svobode in demokracije.
Svoje politične nasprotnike so začeli
proglašati za “naciste in fašiste”. Ves
čas so pa delali samo na to, kako bi zru¬
šili tudi to vlado in se končno sami po¬
lastili oblasti.

Vse to je odkril zadnji ponesrečeni
poskus državnega prevrata v Argentini.
V delovni sobi predsednika republike so
si lahko domači in inozemski časnikar¬
ji na lastne oči ogledali zaplenjene na¬
črte za izvedbo revolucije. Iz njih je
razvidno, da je ves prevratni načrt v
tehnični izvedbi slonel čisto na komu¬
nistični osnovi: na terorizmu, nasilju,
požigih, množičnih pokoljih in ustra¬
hovanju prebivalstva. Za vsak del Bs.
Airesa, za vsako njegovo ulico so bili
določeni terenci s točno označenimi na¬
logami. Na določen znak bi morali s
posebnimi napadalnimi oddelki napasti
javna poslopja, cerkve, kat. kolegije in
privatne hiše svojih političnih nasprot¬
nikov ter jih zažgati. Istočasno bi ob¬
stale v mestu vse elektrarne, ustavil bi
se vodovod in ves promet. V tem tre¬
nutku bi nastopili oddelki morilcev ter
bi začeli opravljati svoj krvavi posel.
Obširne likvidacijske pole vsebujejo ime¬
na vseh ministrov, visokih državnih
funkcionarjev, častnikov, cerkvenih do¬
stojanstvenikov, prvakov demokratskih
političnih strank, ravnateljev kolegijev,
menihov in političnih nasprotnikov ko¬
munizma in peronizma. Vsi ti so bili do¬
ločeni za pokolj. Na seznamu za likvi¬
dacijo je bila tudi vsa družina pok. pred¬
sednika generala Lonardija. Za sorodni¬
ke pomorjenih žrtev je bilo določeno, da
jih morajo aretirati in spraviti na var¬
no, kjer jih bodo imeli za talce. Gotovo,
je, da bi bili tudi vse te pobili.

Vse to je razvidno iz zaplenjenih
“strateških načrtov”. Za nas, ki smo
preživeli komunistično revolucijo v Slo¬
veniji in poznamo delo terencev ter
oznovcev, nič novega. Komunisti de¬
lajo po vseh deželah tako. Za ameri¬
ško javnost pa, ki takih komunističnih
zločinov doslej še ni poznala, ker jih
ljudje še niso občutili na lastni koži, je
bilo to doslej težko verjetno. Sedaj je
tudi ta javnost pod silnim vtisom stra¬
hotnih komunističnih načrtov, ki so
predvidevali požig precejšnjega dela

Vprašanje, ki je ostalo nerešeno, pa
je svetovna publika nanj že povsem
pozabila, je problem severne in južne
Koreje. Po razburkanih mesecih voja¬
ških operacij, ki so pokazale praktično
vrednost Organizacije Združenih Naro¬
dov — vsaj takrat je svobodni del te or¬
ganizacije dokazal potrebo in koristnost
take organizacije — je zaradi Truma¬
na, ki je najprej pravilno presodil po¬
ložaj in izpeljal uspešen odpor, pozneje
pa zaradi strahu pred posledicami, ki
jih ni hotel predvidevati, ta odpor spra¬
vil na ničlo, prišlo do nečastnega pre¬
mirja za svobodni svet. Na stotisoče žr¬
tev svobodnih narodov je bilo potrebnih
samo za to, da je komunizem obdržal to,
kar je že imel in še pridobil, če že ne
na ozemlju pa na prestižu, ki ga je bil
nekaj tednov prej že povsem izgubil.

Sedanji položaj ameriških -oboroženih
sil, ki varujejo južno Korejo, predstav¬
lja tipično stanje, kakršnega komunisti
skušajo obdržati ali pa ustvariti širom
sveta' s svojo mirovno ofenzivo. Voja¬
ške oblasti na Koreji in v ameriškem
Pantagonu se sprašujejo, kako dolgo
bodo morale še mirno čakati z zastare¬
lim orožjem, medtem ko komunisti gra¬
dijo svoje sile neovirano in s tem ne¬
moteno kršijo določila premirja. Glavna
pritožba ameriških vojaških oblasti je
j ta, da komunisti nemoteno uvažajo naj¬
modernejše orožje v severno Korejo, v
glavnem reakcijska letala, medtem ko
ameriškim vojaškim oddelkom v južni
Koreji ni dovoljeno oboroževanje, ker
se pač v Washingtonu hočejo držati mi¬
rovnih določil.

Ob premirju pa sta se obe strani za¬
vezali k zmanjšanju vojaških sil kmalu
po prekinitvi sovražnosti.

USA imajo tri možnosti na izbiro: 1)
začeti vojno proti severni Koreji; 2)

ponovno oborožiti že obstoječe vojaške
oddelke v južni Koreji in s tem kršiti
premirje; 3) še naprej čakati in gledati.

V izvedbi prvih dveh postavk bi bi¬
le USA povsem osamljene, ker se jim
zavezniki ne bi pridružili. Na ponovno
sprožitev vojne sploh nihče ne misli.
Pač pa v Pentagonu preučujejo mož¬
nost ponovne oborožitve južne Koreje
z modernim napadalnim in obrambnim
orožjem. Če bodo generali napravili do¬
volj hrupa, bo ameriško javno mnenje
verjetno to zahtevalo.

Položaj na Koreji pa kljub temu ni
ravno kritičen, ker ga je mogoče spre¬
meniti v korist zapadu v najkrajšem
česu, če bi komunisti poskušali novo in¬
vazijo. Razlika je le v tem, da komuni¬
sti ne čutijo nobenih moralnih obvezno¬
sti, kakor to velja za svobodni svet. Ko¬
munisti morejo mirno sedeti in se roga¬
ti narodom, ki jim njihov moralni čut
ne dovoljuje popravljanja takih položa¬
jev, kakor je ta na Koreji.

Na širšem svetovnem pozorišču mo¬
rejo komunisti predlagati in sklepati po¬
godbe, katerih posledice bodo podobne
položaju na Koreji. Poskušali so to že
storiti na področju atomskega in. na¬
vadnega orožja. Poskušali so to že sto¬
riti tudi pri vprašanju evropske varno¬
sti. Kitajski komunisti so to že storili
z ženevsko pogodbo o vračanju ameri¬
ških vojnih ujetnikov. Nekaj so jih po¬
slali domov, ostale pa zadržali za na-
dalnje trgovanje za dosego višjih poli¬
tičnih pogajanj, iz katerih si hočejo
ustvariti nov material za svojo uničujo¬
čo propagando.

Komunisti so se okoristili z željo za-
padnega sveta po miru na Koreji in bo¬
do to znova storili vsak trenutek v
mrzli vojni, če dobijo priliko za to.

Popoln sporazum med Titom In Moskvo

Titov obisk v Moskvi se bliža h kon¬
cu. Objavili so, da je dosegel popoln spo¬
razum z Bulganinom, Hruščevim in dru¬
gimi sovjetskimi državniki glede poja-
čanja odnosov med komunističnima
strankama Jugoslavije in ZSSR.

Titov govornik je časnikarjem v Mo¬
skvi objavil, da bodo podrobnosti o no¬
vem sporazumu, s katerim so enkrat za
vselej odpravili trenja med obema ko¬
munističnima strankama, objavljene v
skupni jugoslovansko sovjetski izjavi v
najkrajšem času.

Govornik je tudi objavil, da je imel

Tito o tej zadevi dvfe in pol urni razgo¬
vor s Hruščevim in Bulganinom za de¬
belim zidovjem Kremja. Ni hotel dati
nobenih nadaljnih podrobnosti. Govor¬
nik sovj. zun. ministra Iljičev je samo
potrdil, da so Tito in Bulganin ter Hru-
ščev razpravljali o tesnem sodelovanju
med obema kom. strankama, že prej, to¬
da ne tako intenzivno, kakor v tem zad¬
njem razgovoru.

Objavljeno je tudi bilo, da bo Cen¬
tralni komite sovjetske komunistične
stranke priredil v Kremlju razkošen
banket na čast Titu, ki je bil za osem
let prikazovan zapadnemu svetu kot ko-

mesta Bs. Aires in pokolj na deset in
desettisoče nedolžnih ljudi samo zato,
ker so politični nasprotniki peronizma
in komunizma. Sedaj ve tudi ameriška
javnost, da komunisti nikdar ne nasto¬
pajo z odkritimi načrti, ampak vedno
zamaskirani z nacionalizmom. Tako so
bili tudi v Argentini določeni za napa¬
dalne oddelke člani biv. Alianze, mošt¬
vo so sestavljali nacionalisti in peroni-
sti, v ozadju pa je bil vedno komunist.
Ta je bil glava, ta je vodil vso akcijo.
Za sedaj so komunisti hoteli doseči, da
bi se Peron vrnil in da bi se obnovil nje¬
gov režim. Naslednja stopnja pa bi bi¬
la že njihova, t. j. prevzem in združitev
vse oblasti v komunističnih rokah.

Iz zaplenjenega gradiva pa je tudi
razvidno, da sledovi za priprave zadnje¬
ga upora v Argentini vodijo v inozem¬
stvo. 0'd tam ni prihajal v Argentino
samo denar za teroriste, ampak v ino¬
zemstvu je bil tudi izdelan načrt za dr¬
žavljansko revolucijo. To potrjuje zveza
istočasnih izgredov in stavk v nekaterih
južnoameriških državah s prevratnim
načrtom v Argentini. Kolikor so mogli
dosedaj ugotoviti, je vso akcijo vodila
od zunaj ena in ista oseba. Katere na¬
rodnosti je, še niso mogli dognati. Po¬
drobnosti v sestavi načrta potrjujejo,
da je to gotovo v Evropi izšolani komu¬
nistični terorist. Spričo vsega tega zad¬
nji prevratni poskus v Argentini po iz¬
javi predsednika Aramburuja izgublja
lokalni značaj in zadobiva obeležje do¬
bro pripravljenega načrta za miniranje
obstoječega stanja na precejšnjem po¬
dročju ameriške poloble.

Zadnji dogodki v Argentini pa so tu¬
di znova potrdili koliko je verjeti komu-

svetu oznanjajo, da* se je komunizem
odrekel terorističnih metod za dosego
oblasti in da prevzema demokratski na¬
čin za politično udejstvovanje in uve¬
ljavljanje, so komunisti v Argentini po¬
skušali izvesti revolucijo po starem ko¬
munističnem učbeniku in priročniku za
pripravljanje komunističnih vstaj z
vsemi starimi rekviziti komunističnih
prevratov: požigi, množičnimi pokolji
terorjem in nasiljem.

Kako daleč pa lahko gre komunizem
v svojem cinizmu, so pa tudi potrdili ko¬
munisti v Argentini. Isti komunisti, ki
so s peronisti in alianzisti pripravljali
nasilni prevrat in množični pokolj svojih
političnih nasprotnikov, požige javnih
poslopij, cerkva in katoliških kolegijev,
so prav tako kot demokratske politične
stranke obsodili poskus državnega pre¬
vrata. Objavili so, da je že skrajni čas,
da v republiki prenehajo državni udari in
da se vse javno življenje vrši na demo¬
kratski način.

Javnost je sedaj imela priliko spo¬
znali komunistično igro. Sedaj lahko
točno ve od katere strani grozi
največja nevarnost svobodi in demo¬
kraciji. In ne sami v Argentini, ampak
v vseh ostalih ameriških državah. Zato
je predsednik general Aramburu tudi po¬
polnoma pravilno naglasil, da sedanja
argentinska vlada z nastopanjem proti
teroristom v Argentini ne brani svobo¬
de in demokracije samo v Argentini,
ampak tudi v ostalih ameriških drža¬
vah. Komunistom kot največjim sovraž¬
nikom javnega reda in miru ter demo¬
kratskih svoboščin in nosilcem najstroš-
nejše diktature je zato tudi napovedal
boj vseh straneh, če bi kjerkoli v repu¬
bliki še poskušali z izvajanjem svojega

nistom. Med tem, ko iz Moskve vsemu terorističnega načrta.

Fue honrada la memoria de los caidos
el 16 de Junio de 1955

En todas las umdades del ejercito, la
marina de guerra y la aeronautica, fue
honrada el 16 de Junio la memoria de
los caidos de las fuerzas armadas en
los sucesos revolucionarka del 16 de Ju¬
nio de 1955.

La ceremonia principal del ejercito
consistio en una rnisa que se realizo a
las 11, en el comando de la primera di-
vision motorizada de Palermo, con asis-
tencia del titular de ese Departamento
de Estado, general Arturo Ossorio Ara-
na, y el comandante en jefe del ejerci¬
to, general Francisco Jose Zerda.

Asistieron al acto altos jefes y ofi-

ciales y delegaciones de la aeronautica
militar, la marina de guerra, asi como
tambien de las distintas unidades y re-
particiones del Gran Buenos Aires.

En el mismo dia se realizo tambien
un acto recordatorio en el Panteon Na¬
val de la Chacarita en memoria del vi-
cealmirante Benjamin Gargiullo, uno de
los jefes del recordado movimiento.

En los templos de Buenos Aires se
realizaron tambien cultos especiales en
desagravio y reparacion por el incendio
de las iglesias y de la Curia Arzobis-
copal.

Počastitev spomina padlih žrtev dne
16 «, junija 1955

V vseh enotah vojske, vojne mornari¬
ce in letalstva so bile dne 16. junija t. 1.
spominske slavnosti za padle žrtve ar¬
gentinskih oboroženih sil v revolucio¬
narnem podvigu dne 16. junija 1955.

Glavna spominska slavnost je bila v
Buenos Airesu na poveljstvu 1. motori¬
zirane divizije v Palermu. Ob enajsti uri
je bila za padle maša na prostem. Na¬
vzoč je bil minister za vojsko general
Artur Ossorio Arana s spremstvom ter
šef generalnega štaba general Francisco
Jose Zerda. Prav tako so, se udeležili
maše vsi člani častniškega zbora, odpo¬

slanstva vojne mornarice in vojnega le¬
talstva ter določeni oddelki posameznih
vojaških enot buenosaireške garnizije.

Na pokopališču Chacarita je bila iste¬
ga dne prav tako spominska slavnost
pred Mornariškim panteonom, kjer poči¬
vajo posmrtni ostanki enega od vodite¬
ljev lanske junijske revolucije, viceadmi-
ral Benjamin Gargiullo.

Po buenosaireških, cerkvah so bile te¬
ga dne tudi zadostilne pobožnosti ob
obletnici, odkar je podivjana druhal po
mestu požigala cerkve ter nadškofijsko
kurijo.

munistični odpadnik. Prvič v zgodovini
sovjetske kom. stranke se je zgodilo, da
bo njen Centralni komite priredil tuje¬
mu gostu tak banket. Tujim dopisnikom
pristop na banket ni dovoljen, ker pri¬

čakujejo vrsto dramatskih prizorov po¬
novnega prijateljstva in obljub najte¬
snejšega sodelovanja med jugoslovan¬
skimi in sovjetskimi komunističnimi pr¬
vaki.

IZ TEDNA V TEDEN

Titov obisk v Moskvi je zaradi red¬
kosti poročil iz ZSSR — ker tam ni svo¬
bode tiska, o obisku ni novic, kakor smo
jih bili vajeni iz Grčije, južne Azije
Abesinije, Egipta, Anglije in Francije
— stopil v svetovnem časopisju v oza¬
dje in pričakujejo le skupno uradno
izjavo državnikov obeh komunističnih
držav, ki pa vsekakor ne bo vsebovala
nobenih podrobnosti, iz katerih bi se
moglo povsem pravilno sklepati o posle¬
dicah, ki jih bo rodilo ponovno jugoslo¬
vansko - sovjetsko prijateljstvo. Zaradi
Titovih dosedanjih izjav, od katerih je
bila najbolj zgovorna tista, ki jo je iz¬
rekel v Soči ob Črnem morju: “V Sov¬
jetski zvezi .se počutim kakor doma, ker
smo pač člani ene in iste socialistične
družine”, je ameriško zunanje ministr¬
stvo povabilo Titovega poslanika v USA
Lea Mateša na 40 minutni razgovor, v
katerem je zahtevalo od njega jasno iz¬
javo, na kateri strani stoji sedaj Jugo¬
slavija: pri zaveznikih ali pri ZSSR.

Leo Mateš take jasne izjave ni mogel
dati, ker ni dobil iz Beograda potrebne¬
ga pojasnila. Mlajši sin ameriškega zu¬
nanjega ministra Dullesa Avery je po¬
stal jezuit. Avery Dulles je pred leti pre¬
stopil v katolicizem ter mu je prejšnjo
nedeljo newyorški nadškof kardinal
Spellman podelil mašniško posvečenje v
kapeli katoliškega vseučilišča Fordham.
Pri slavnosti je bil navzoč njegov oče,
ki je presbiterijanec.

Splošne parlamentarne volitve so ime¬
li prešnjo nedeljo v dveh južnoameriških
državah: V Peruju in Boliviji, kjer so
letos prvič glasovali tudi anafabeti.
Končni rezultati še niso znani.

Angleška vlada je še bolj zapletla
problem Cipra, ko je izgnala poglavarja
grške pravoslavne cerkve v Angliji ar-
himardrita Kalinikosa Maceriotisa, ki
je moral z letalom odpotovati v Atene.
Izgon je povzročil znova veliko neza¬
dovoljstvo v laburistični opoziciji v Lon¬
donu in pri grški vladi v Atenah. Grška
vlada je zaradi postopanja brit. okupa¬
cijskih oblasti na Cipru vložila v ZN
pritožbo proti Angliji, v kateri jo obto¬
žuje, da je napravila iz Cipra eno samo
veliko koncentracijsko taborišče in da
si hoče preko otoka zavarovati izključ¬
no svoje petrolejske koristi na Bližnjem
Vzhodu. Grška pritožba je povzročila v
ZN globoko vznemirjenost. Na Cipru
divja teror EOKA-e naprej. Po nesreči
je bil pred dnevi ubit ameriški vicekon¬
zul ter je grška vlada izrekla ameriški
vladi obžalovanje. V problem Cipra se je
verjetno vmešala sedaj tudi ZSSR, ki je
doslej previdno stala ob strani. Novi
sovj. zun. minister žlepilov je namreč

najavil svoj obisk v Atenah na povrat¬
ku iz Egipta in Bližnjega Vzhoda v
ZSSR.

Iz Egipta se je umaknil zadnji bri¬
tanski vojak 13. t. m. ob 6:25 zjutraj.
S tem trenutkom je prenehala 74 letna
britanska vojaška okupacija Egipta, za
katero so uporabljali do 85.000 vojakov.
Za upravo in oskrbo sueškega prekopa
ostane tam še do 1. 1968 ok. 4000 britan¬
skih civilnih strokovnjakov, ko bo Egipt
prevzel popolnoma v svoje roke to važ¬
no prometno žilo. Uradna proslava kon¬
ca brit. okupacije je bila v ponedeljek,
18. t. m., kateri je prisostvoval sovj.
minister Šepilov in so prvič javno poka¬
zali novo oborožitev egipčanske vojske
s komunističnim orožjem iz Češkoslo¬
vaške.

Zdravje se Eisenhowerju hitro vrača.
Čeprav je še vedno v bolnišnici, vendar
že opravlja svoje redne vsakdanje
posle. Odklonil je vabilo iz ZSSR, da bi
prišel na obisk v Moskvo ob priliki so¬
vjetskega dneva letalstva ves ameriški
vrhovni vojaški štab. USA bo tja posla¬
la samo vrh. poveljnika ameriškega le¬
talstva Twinninga, za katerega zahte¬
va, da mu pustijo prosto potovanje po
ZSSR. Iz Moskve na to zahtevo niso od¬
govorili. Eisenhower trdi, da od obiska
Twinnirrga zavise obiski drugih ameri¬
ških vojaških poveljnikov v ZSSR. Dul¬
les se je na tiskovni konferenci ponov¬
no ukvarjal s’ Hruščevim govorom proti
Stalinu in je ugotovil, da je Hruščev
dejansko kritiziral samo osebne lastno¬
sti bivšega diktatorja, ne pa njegove
zunanje politike. Adenauer je imel v
Washingtonu konferenco z Eisenhower-
jem ob njegovi bolniški postelji. Po raz¬
govorih sta oba državnika ugotovila, da
se v svojih pogledih na različna svetov¬
na vprašanja povsem strinjata in pozva¬
la ZSSR, da naj se tudi ona v bodoče
drži svojih mednarodnih obveznosti.
Francoski zun. minister Pineau je v
Washington prišel na razgovore s svo¬
jim ameriškim sovrstnikom predvsem
zaradi vprašanja severne Afrike in sov¬
jetskih posegov v ta ranljivi del zavez¬
niške obrambe južne Evrope.

Na poslanskih volitvah) na Nizozem¬
skem so z enim sedežem večine zmaga¬
li laboristi ter so tako drugo mesto ob¬
držali poslanci katoliške ljudske stran¬
ke. Komunisti so od štirih dosedanjih
sedežev v parlamentu izgubili dva.

Sestanek predsednikov vseh ameri¬
ških držav, ki ga je pripravljal panam¬
ski predsednik, je bil zaradi Eisenho-
werjeve bolezni odložen za nedoločen
čas'.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 21. VI. 1956

Birma v Mendozi

©It koncu gorniške sezone

V nedeljo, 3. junija, smo doživeli Slo¬
venci v Mendozi spet slovesen in pri¬
srčen praznik za vso našo tukajšnjo
skupino. Imeli smo birmo in prišel je v
ta namen med nas k skupni slov. maši
v kapeli pri sestrah frančiškankah tu¬
kajšnji škof monsignor Alfonz Marija
Buteler.

Ob 10 dopoldne so ga pred vhodom
v kapelo pričakale naše narodne noše.
Mali pa pogumni Bajdov Mihec mu je
spregovoril po špansko prisrčno dobro¬
došlico: “Srca vseh slovenskih otrok v
Mendozi so danes polna veselja, ker Va¬
ši Ekscelenci izrekamo najprisrčnejšo
dobrodošlico, ko prvikrat prihajate med
našo slovensko skupino v svojem viso¬
kem dostojanstvu pastirja sv. Cerkve in
nam v zakramentu sv. birme prinašate
milosti in darove sv. Duha. Čutimo se
visoko počaščene z Vašo navzočnostjo
in Vas prav prisrčno pozdravljamo. Iz
vsega srca se Vam zahvaljujemo za Va¬
šo izredno naklonjenost ih očetovsko
dobrohotnost.”

Po teh pozdravnih besedah je Prev-
zvišenemu izročila šopek nagljev Nema-
ničeva Majda, nakar se je v spremstvu
narodnih noš med slovesnim petjem po¬
dal v svetišče. Pristopil je takoj nato k
daritvi sv. maše, med katero mu je zbor
prepeval slovenske pesmi. Po konča¬
nem evangeliju je Prevzvišeni imel na
navzoče kratek nagovor, ki ga zavoljo
njegove pomembnosti prinašamo v po¬
drobnem izvlečku. Govoril nam je sle¬
deče misli:

“Dragi moji sinovi! Govoril Vam bom
prav počasi, da me boste mogli vsi ra¬
zumeti. Vaš sedanji primer je zelo sli¬
čen primeru izvoljenega ljudstva v sta¬
ri zavezi, ko so Izraelci 40 let živeli v
puščavi. Bog jih je spremljal in jim da¬
jal mane, da so se mogli preživljati, a
vendar je v njih živela želja po obljub¬
ljeni deželi. Tudi vi živite sedaj v deže¬
li, ki je bogata, a Vaše oči so obrnjene
v domovino. In je prav tako in mora
tako biti.

In kakor so v puščavi Izraelci imeli
mano, tako imate tudi vi, sinovi moji,
tu sedaj božjo hrano, ki pa je vse moč¬
nejša in bogatejša, kot pa je bila Izrael¬
cem mana. Imate Kristusa, ki je vaša
moč in tudi vaše upanje za vašo ljub¬
ljeno domovino. S to ljubeznijo do svo¬
je domovine pa dajete vsemu svetu tu¬
di prelep vzgled. Poučen vzgled ste
naroda, ki je zakoreninjen v svojih na¬
rodnih in verskih tradicijah. Dežela, v
kateri sedaj prebivate, je po svojih
tradicijah še mlada; zato ji še marsikaj
manjka, česar vi naravno pogrešate.

Neizmerno sem srečen, dragi moji si¬
novi, ko vas gledam zbrane okoli vaše¬
ga dušnega pastirja, ob katerem ohra¬
njate krščanske navade svojih dedov in
v njih vzgajate tudi svoje najmanjše.
In glejte, da tem tradicijam tudi osta¬
nete zvesti!

Kristus je v svojem zemeljskem živ¬
ljenju dvakrat jokal in nam dal prvi¬
krat ob mrtvem truplu Lazarjevem
vzgled prijateljske, drugikrat ob pogle¬
du z višine na svoje mesto Jeruzalem
po zgled domovinske ljubezni. Zatorej
tudi vi vedite, da so vaše solze svete,
kadar jokate zavoljo vaše domovine.
Prav je, da Vas ves svet vidi. Vso pra¬
vico imate, da jočete!

To sv. mašo bom daroval za vašo do¬
movino. S tem vam. pač dajem največ,
kar morem dati kristjanom, ki jočejo
za svojo domovino. Cerkev mi sicer na¬
laga veliko dolžnost, da bi danes mo¬
ral maševati za svoje tukajšnje škoflja-
ne; a mi tudi daje možnost odložiti to
dolžnost na jutrišnji dan. Zato bom da¬
nes daroval to sv. mašo za vašo domovi¬
no, ne za moje škofljane. Storil pa bom
to iz vsega srca rad, vi vsi pa se mi pri
sv. daritvi pridružite.

Ponavljam pa vam, sinovi moji: osta¬
nite svojim svetim tradicijam zvesti;
ne smete popustiti niti za las. Pa še to
vedite: Bogu se nič ne mudi. Zanj pri¬
de vse ob svojem času. Tako bo prav
gotovo tudi za Vas in za vašo domovino
ob pravem času prišla slava Kristusove¬
ga kraljestva! Amen”.

Ganjljive, globoko presunljive in po¬
membne so bile besede cerkvenega kne¬
za, ki so nam vlivale nove tolažbe in
vžigale novega ognja ljubezni do naših
najdražjih svetinj. S tem globljim doži¬
vetjem se je zato vsa slovenska čredica
v Mendozi zgrnila med sv. mašo ob ob¬
hajilni mizi in izročala usodo našega
naroda v roke Vsemogočnega.

Po končani daritvi je monsignor ta¬
koj opravil obrede zakramenta sv. bir¬
me, ki ga je podelil 29 slovenskim otro¬
kom. Med petjem mogočne hvalnice se
je končno Prevzvišeni v špalirju narod¬
nih noš in deleč blagoslov navzočim po¬
dal iz cerkve.

Bariloče, 5 junija.

Jesen je letos v Patagoniji izredno
lepa. Samo po grebenih gora je namet-
lo nekaj snega, do Tončkovega jezera
prideš tako rekoč po suhem in tudi zo-
perni 'jesenski dež se ni pojavil.

Ob toplem popoldnevu sestavljam to¬
rej to — le kratko gorniško kroniko.

Kot pravi suha in nepotrjena vest iz
Nepala, ki jo je razširil radio po repu¬
bliki, tudi druga argentinska ekspedi¬
cija na Dhaulagiri ni imela sreče. Po
pravici povedano, se je v argentinskih
gorniških krogih vedno dvomilo v Huer-
tov uspeh. Ko bodo rezultati podrobne¬
je znani, bom kaj več o tem napisal, saj
so čitatelji - planinci gotovo radovedni,
kako se je druga argentinska odprava
zaključila.

Ker so medtem Švicarji, ki so se v
dveh navezah povzpeli na Everest, in
tako ponovili pot Hillaryja in Tensinga,

“zavzeli” tudi ‘Lhotse (8.4) je zdaj prav
Dhaulagiri najvišji še nedoseženi vrh
na zemeljski krogli.

V Andih je letošnje poletje prineslo
več pomembnih dogodkov.

Govorice o novem ameriškem sedem-
tisočaku so vzbudile razumljivo pozor¬
nost in domnevni kandidat za to čast —

Ojos del Salado v severni Puni — je
doživel različne obiske, čilski vojaki —
planinci so prvi dosegli oddaljeno goro
in potrdili vest, da je Ojos del Sa¬
lado ne pa Aconcagua najvišja točka
Amerike. Ko se je ekspedicija vrnila, so
ji pripravili v Santiagu zmagoslaven
sprejem. Toda Club Andino de Chile je
smatral za potrebno priliti nekaj vode
v splošno navdušenje. “Revista Andina”
prinaša uradno objavo pomembne pla¬
ninske ustanove, ki podčrtuje že znano
nezanesljivost barometerskih višino-
metrov, povdarja, da so vsi udeleženci
ekspedicije odšli že iz Santiaga trdno
prepričani, da je Ojos del Salado višji
kot Aconcagua in zaključuje, da bo do
nadaljnjega in dokler trigonometrična
mreža ne ugotovi točne višine, Klub za¬
upal “resnosti in znanstveni pripravlje¬
nosti” Poljakov, ki so se I. 1937 prvi
povzpeli na problematično goro in ob¬
mejni čilsko-argentinski komisiji, ki da¬
je višino 6.870 m.

Poleg Čilencev je posetila Ojos del
Salado Rebitscheva družba, v kateri je
sodeloval Jorge Domicelj, sin znanega
buenosaireškega industrijalca g. Do-
miclja in o kateri je “Sv. Slovenija” že
poročala. Kot zadnji so prišli planinci
iz Catamarke in dosegli enega stran¬
skih špikov te zanimive gorske skupi-
nje.

V mendoških gorah so se mladi polj¬
ski plezalci iz buenosaireškega Centra | ff O slovanske
Andino udejstvovali v pogorju La Jau-
la, o katerem trdi Dinko, da očituje
prav dolomitske značilnosti. Kot slišim,
so poljski fantiči opravili v tehničnem
pogledu izredno temeljito delo.

Iz južnih And je zabeležiti troje po¬
membnih storitev.

Nejprej so Buenosaireščani ponovili
vzpon na San Lorenzo (3.610) najvišji
vrh argentinske Patagonije, kamor so
1. 1943 prvi pristopili salezijanec De
Agostini, pokojni H. Schmoll in švicar¬
ski vodnik Hemmi.

Dalje je znani himalajski gornik
H. W. Tilman po poročilih čilskega ti¬
ska obiskal s tremi drugimi Angleži
južne čilske fjorde na višini Lago Ar¬
gentino. Izgleda, da je Tilmanu uspelo
prekoračiti v vsej dolžini belo pustinjo
kontinentalnega ledu in se vrniti nazaj
do Tihega morja. Če so časopisne vesti

dek sezone pomeni ponovitev vzpona
na Slovenski zvonik. Ta plezalski čin
verjetno zaključuje približno petletno
razdobje, v katerem so slovenski skala-
ši skupaj s Sontagom in Lantschnerjem
ter nekaterimi starejšimi člani CAB-a
(Meiling, Neumeyer, Schmoll) predstav¬
ljali jedro bariloškoga gorništva. Nove
sile se dramijo in stopajo v ospredje.

V turističnem pogledu so bariloške
gore v zadnjem poletju doživele izredno
velik obisk. Club Andino dovršuje ob
Tončkovem jezeru “Zavetišče Frey”, ki
je zdaj pod streho in bo prihodnje po¬
letje verjetno že začelo obratovati, žal
pa so stene letos zahtevale tudi eno
smrtno žrtev. Na Catedralskem Glav¬
nem stolpu se je smrtno ponesrečil se-
minarist Clemenso.

Slovensko planinstvo dobiva vedno
jačji dotok iz prestolnice. V sodelovanju
z vodnikom Bertoncljem in z nekateri¬
mi drugimi Bariločani so opravili bue-
nosaireški slovenski andinisti nekaj
prav lepih vzponov. Tako sta bila Miha
Smersu in Marko Martelanc na Medna¬
rodnem vrhu Tronadorja (3475 m) ne¬
kateri drugi pa na Pico Argentino. Dr.
Truden si je privoščil južno steno Cerro
Bonete in daljše prečenje gorskih gre¬

benov na Lago Jacob. Večje šteyilo čla¬
nov SPD je obiskalo Catedral, Lopez in
Lago Jacob. Ne smem pozabiti naših
najmlajših andinistov, med katere šte-
j jeta Tomaž Kralj, ki se je temeljito
razgledal po vzhodnih tronadorjevih gre¬
benih in ledenikih, in Robert Petriček
ml. ki je opravil plezalno turo na Punta
Liihrs v Lopezu.

In nazadnje še o bariloških Sloven¬
cih! Dosti smo hodili, a žal je nekaj
najaktivnejših članov, ki so jih zagra¬
bile gospodarske in družinske skrbi,
prenehalo s planinskim udejstvovanjem.
Ta in oni je celo pokazal hrbet deželi
jezer in se odpravil v Capital, kjer pa¬
dajo baje pesosi kar z neba. O tistih,
ki smo ostali, ne bom dosti zapisal, ker
večinoma nimamo posebnega interesa,
da bi naše običajne izlete zabeležili. V
ospredju ostaja vsekakor Dinko Ber¬
toncelj in omenjam dve njegovi turi, ki
imata večji pomen. Smer čez južna po¬
bočja Lanina (prvenstvena, z Meilin-
gom) in prav tako prvenstveni enodnev¬
ni samotni podvig iz campinga na vrh
Tronadorja in nazaj. Upamo, da bo tu¬
di tu mladina počasi zrastla in nadalje¬
vala naše delo. Pot Slavka Bavdaža na
Punta Refugio naj bi nam v tem oziru
dala nekaj upravičenega upanja.

VA

BRALI SMO ...

POTREBA SREDJENE AKTIVNOSTI HRVATSKE EMIGRACIJE"

V Buenos Airesu izhaja hrvatski me- j
sečnik “Slobodna Riječ”. V številki z dne
1. junija t. 1. je objavil pod gornjim na¬
slovom članek, ki se v prevodu glasi ta¬
kole:

“Nedavno se je vršil v Rimu
kongres italijanskih svobodnih sin¬
dikatov  — Sindicati liberi dei lavo-
ratori italiani i Unione sindicale
italiana”. Ob tej priložnosti je bi¬
lo več konferenc, na katerih so go¬
vorili delegati posameznih od ko¬
munizma zasužnjenih držav. Tako
je v imenu Jugoslavije govoril dr.
Živko Topalovič, znani velikosrb¬
ski šovinist. Na kongres ga je po¬
slal Mednarodni center svobodnih
sindikalistov s sedežem v Parizu.”

V naslednjem odstavku “Slobodna Ri¬
ječ” ugotavlja, da je to tipičen Slučaj
kako hrvatska emigracija dopušča, da v
imenu Hrvatov govore Srbi, nato pa pi¬
sec članka nadaljuje takole:

“Nedavno sta prispela v Buenos
Aires dva predstavnika katoliških
organizacij, ki bodo imele septem¬
bra meseca v Rimu kongres, na
katerem bodo govorili o položaju
narodov v državah, ki so jih zasuž¬
njili komunisti. V tej organizaciji
prav tako ni Hrvatov, ampak “ju-
katolike predstavlja¬
jo Slovenci! Mnenja smo, da bi hr¬
vatski katoliki, zlasti pa hrvatska
katoliška inteligenca, morali pra¬
vočasno ukreniti, da bi oni zasto¬
pali svoj narod na rimskem kon¬
gresu. Ne smemo dovoliti, da bi
nas še nadalje zastopali Srbi in
Slovenci! To ni samo proti pravil¬
no pojmovanim hrVatskim kori¬
stim, ampak nas ponižuje tudi kot
narod. Danes niti sudanski črnci
ne dopuščajo, da bi drugi govorili
v njihovem imenu, pa da bi tisoč
let stari hrvatski narod ne mogel
sam nastopati in braniti svojih ko¬
risti? Treba je samo hoteti in se ne
dati zadržati od kakršnih koli ovir,
zlasti pa ne od neresnih očitkov, da
nimamo mandata za obrambo in
j 'širjenje hrvatških teženj in Jcori-
\ sti. Obratno, vsak Hrvat, zlasti pa

V Krščansko - demokratski zvezi za
Srednjo Evropo — CDUCE — so pa
včlanjene in združene izključno le kr¬
ščansko - demokratsko stranke Srednje
Evrope in sicer: Poljske, Čeho-slovaške,
Litve, Madžarske, Latvije in Slovenije,
katere vodilna politična stranka —
Slovenska ljudska stranka je bila pred
vojno v domovini edina krščansko de¬
mokratska stranka na ozemlju Jugosla¬
vije. Hrvatje v letih pred vojno niso ime¬
li politične stranke na osnovah krščan¬
sko demokratskih strank in je tudi da¬
nes nimajo, ker je Hrvatska Pučka
Stranka že mnogo let pred vojno sama
prenehala delovati in obstojati, njeni
člani so se pa pridružili večinski hrvat¬
ski stranki HSS. Zato po pravilih Kr¬
ščanske demokratske zveze za Srednjo
Evropo Hrvatje v njej niso zasto¬
pani. Pač pa so Hrvatje zastopani v dru¬
gi mednarodni politični zvezi, to je v
International Peasant Union, t. j. — v
Mednarodni kmečki zvezi. To pa zato,
ker so imeli pred vojno v domovini in
imajo še danes v izseljenstvu svojo vo¬
dilno stranko Hrvatsko seljačko stran¬
ko in so preko te stranke povezani v
mednarodno organizacijo kmečkih
strank. Hrvate zastopa v International
Peasant Union predsednik HSS g. dr.
Vladko Maček. Kot član njenega glav¬
nega odbora je podpredsednik IPU.

“Slobodna Riječ” omenja tudi “kon¬
gres v Rimu, na katerem bodo govorili
o položaju narodov v državah, ki so jih
zasužnjili komunisti”. Tudi ta stvar za¬
hteva pojasnila. V Rimu bo meseca sep¬
tembra res kongres, pa ne kongres “ka¬
toliških organizacij”, ampak Medna¬
rodni kongres krščansko-demokratskih
strank. Na tem kongresu se bodo zbrali
predstavniki Nouvelles Equipes Inter-
nationales, to je Zveze kršč.-demokrat¬
skih strank Zahodne Evrope. Prišli bo¬
do tudi predstavniki Krščansko demo¬
kratske zveze za Srednjo Evropo CDU¬
CE in tudi predstavniki Južnoameriške
krščansko - demokratske zveze, katere
sedež je trenutno v čilskem Santiagu.
Prisostvovali mu pa bodo tudi delegati

AMGENTINA

Obletnica smrti grala Belgrana je v
Argentini posvečena narodni zastavi.
Včeraj v sredo so bile po vsej Argenti¬
ni razne slavnosti, na katerih so se spo¬
minjali 136 obletnice smrti ustanovite¬
lja narodne zastave grala Belgrana.
Tega dne so vojaški novinci tudi polo¬
žili prisego narodni zastavi.

Predsednik general Aramburu je do¬
pisniku ameriške agencije. Copley News
Service Rusell-u Brines-u izjavil, da ima
V načrtu sestanke s predsedniki in pr¬
vaki demokratskih političnih strank, da
bi od njih zvedel mnenje glede določitve
dneva za bodoče volitve. Med tem so pr¬
vaki političnih strank sami med sabo
razpravljali o datumu za prihodnje par¬
lamentarne volitve v Argentini, pa se
niso mogli zediniti med seboj. General
Aramburu je začil s konzultacijami v to¬
rek popoldne.

Predsednik republike je sprejel večjo
delegacijo iz severnih provinc. Prosila
ga je za ustanovitev univerze za provin¬
ce Corrientes, Chaco, Misiones in For-

Podpredsednik republike kontraadmi¬
ral Isaak Rojas se je v nedeljo zvečer
moral podvreči v mornariški bolnišnici
operaciji za slepičem. Med operacijo in
nekaj časa po operaciji se je mudil v tej
bolnišnici tudi predsednik republike
gral Aramburu z ministrom za morna¬
rico kontraadmiralom Hartungom.

Vlada je izdala nov zakon o univer¬
zah. Po njem uživajo vseučilišča popol¬
no avtonomijo.

Biv. gral Raul Tančo, eden od vodi¬
teljev izjalovljenega prevratnega po¬
izkusa v Argentini, se je s šestimi upor¬
niki zatekel na privatno stanovanje ve¬
leposlanika republike Haiti v mestu Vi-
cente Lopez. Med tem, ko je bil velepo¬
slanik odsoten, je v njegovo stanovanje
prispela skupina oboroženih mož ter na¬
silno odvedla biv. grala Tanča in ostale
upornike. Na cesti je izpraznila kolek¬
tiv, ter je nato vse upornike z njim
prepeljala na vojaško poveljstvo. Ko je
veleposlanik republike Haiti zvedel za
ta dogodek, je v zun. ministrstvu vložil
protesno noto zaradi kršitve exterito-
rialnosti. V imenu vlade se mu je opra¬
vičil državni podtajnik v tem resoru.
Skupno z veleposlanikom republike Hai¬
ti se se je nato podal v vojašnico, v ka¬
tero so oboroženi civilisti prepeljali biv.
grala Tanča in ostale upornike, ter so
mu jih vse izročili, da jih je zopet lahko
odpeljal na svoje stanovanje.

Po časopisnih poročilih je policija na
podlagi zaplenjenega gradiva dosedaj a-
retirala že nad 700 ljudi, ki so bili za¬
pleteni v priprave za zadnji prevrat.
Med aretiranci so v glavnem komunisti
in peronisti.

Politična komisija vladnega posveto¬
valnega odbora ' še nadalje preučuje o-
snutek novega zakona o političnih stran¬
kah.

nekaterih krščansko - demokratskih
srank iz Bližnjega vzhoda, Vietnama
itd. Daši bo na tem kongresu tudi govo¬
ra o položaju katoliških narodov v de¬
želah za železno zaveso, bo to le pred¬
vsem kongres Mednarodne krščanske
demokracije.

Ker je Slovenska ljudska stranka kot
krščansko demokratska stranka Jugo¬
slavije včlanjena v Krščanski demokrat¬
ski zvezi za Srednjo Evropo, pa tudi v
Mednarodni zvezi krščansko demokrat¬
skih strank Zahodne Evrope, se bo kot
krščansko-demokratska stranka udeleži¬
la tudi Mednarodnega kongresa krščan¬
ske demokracije v Rimu.

izobraženec, je pred svojo vestjo in
(ki jih je treba vedno jemati z rezervo) | pred  zgodovino dolžan neumorno
točne , so Angleži dosegli jezerske vode j ddati v 0 k v i rn svo j i}l  možnosti in
na vzhodni strani Kordiljere in to bi po- j sposobnosti, da bo končno tudi Hr-

menilo prvo resnično športno prečenje
ledenega oklepa južnih And.

Tretji, nedvomno najpomebnejši do¬
godek: stari De Agostini je povedel
močno italijansko odpravo na Ognjeno
zemljo, kjer so italijanski plezalci reši¬
li enega izmed “problemov” južnih And,
ko so se povzpeli na ledeno goro Mon-
te Sarmiento, ki jo neprestano zakriva¬
jo oblaki in megle. Poleg Sarmienta so
Italijani odnesli tudi Monte Italia v
Kordiljer! Darwin.

V Bariločah samih je bilo gorniško
delovanje razmeroma skromno. Dogo-

Ena misel nam je bila po teh globo¬
kih besedah Prevzvišenega v veliko ute¬
ho in novo okrepitev naše verske ter
narodne zavesti: Najsi smo še tako da¬
leč v tujem svetu, naša Mati sv. Cerkev
čuti z nami; priznava in razume upra¬
vičenost naše domovinske boli in, če¬
prav tujci po rodu, imamo vendarle tu¬
di v tujini kot udje Kristusovega mi¬
stičnega telesa povsod brate v Kristusu.

vatski zasijalo sonce neodvisnosti
in svobode.”

Tako hrvatska “Slobodna Riječ”.

* ❖ *

Smatramo, da smo zaradi pravilne in¬
formiranosti bralcev in zaradi resnice
dolžni gornjemu članku dodati nasled¬
nja pojasnila odnosno ugotovitve:

“Slobodna Riječ” pravi, da sta nedav¬
no prispela v Buenos Aires “dva pred¬
stavnika katoliških organizacij”. Res je
to. Bila sta to gg. Konrad Sieniewicz in
J. Sleszynski, oba predstavnika Chri¬
stian Democratic Union of Central Eu-
rope — CDUCE, t. j. Krščansko demo¬
kratske zveze za Srednjo Evropo. G. Sie-
niewicz je glavni tajnik Krščanske de¬
mokratske zveze, g. Sleszynski pa od¬
govorni urednik v španščini tiskanega
biltena Informacion Democrata Cristia-
na. Oba sta bila na službenem poto¬
vanju po nekaterih državah Južne Ame¬
rike, z namenom, da vzpostavita stike
s posameznimi krščansko - demokratski¬
mi strankami V teh državah.

Novi podlisteh  Svobodne Slovenije

NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM!

Konec julija ali začetek avgusta bo
Svobodna Slovenija začela priobčevati
nov podlistek. Bo to roman, ki ga je na¬
pisal emigrant, begunec med drugo sve¬
tovno vojno, po vsem svetu znan pisatelj,
čigar dela so prevedena v vse svetovne
jezike.

Avstrijec Franc Werfel, po rodu Žid,
je moral potem, ko je Hitler prišel na
oblast, bežati iz domovine. Umaknil se
je v Francijo. Leta 1940 po so nemške
armade zasedle Francijo in junija je
Francija kapitulirala. Franc Werfel je
bežal v nezasedeno Francijo in skušal
priti v Španijo. Ni se mu posrečilo. Nem¬
ški agenti so lovili tudi po nezasedeni
Franciji svoje emigrante in Werfel ni
vedel, kam naj gre. Nekdo mu je sve¬
toval, naj se skrije v Lurdu. Res je našel
tam skrivališče in v času najhujše stiske
se je azobljubil, da bo napisal, če pride
živ iz Francije, zgodbo male Bernardke,
kakor jo je imel priložnost spoznati za
časa svojega bivanja v Lurdu.

Ko so nemške čete zasedale Jugosla¬
vijo v aprilu 1941, je 'Werfel že bil re¬
šen in živel v Kaliforniji v USA. Dokon-

čaval je že tudi svojo zaobljubo: Pesem
o Bernardki. Njegovo delo je vzbudilo
silno pozornost v svetu. Saj je o Lurdu
in lurških dogodkih po zgodovinskih po¬
datkih pisal svetovno znan pisatelj in
Žid.

Pesem o Bernardki ni samo umetnina.
Za nas vse je tudi pričevanje nekoga, ki
je na svoj način doživel skrivnost Lurda,
Vsem, ki jo bodo brali, pa naj bo uvod v
proslavo stoletnice prikazovanj v Lurdu
februarja 1858.

Svobodna Slovenija obžaluje, da ne
more obljubiti svojim bralcem ponatisa
tega prelepega romana. Dobila je dovo¬
ljenje le za ponatis slovenskega prevoda
v podlistku. Prevod je že priredil naš
znani pisatelj Karel Mauser, čigar ime
priča, da bo tudi slovenski prevod tega
dela jezikovno in stilistično dovršen.

Vsem bralcem svetujemo, da izrezuje¬
jo novi podlistek, saj bo ta roman vsak¬
do rad imel v svoji knjižnici. Bralce, ki
niso naročniki pa pozivamo, naj si pra¬
vočasno naroče “Svobodno Slovenijo”, da
bo tudi njim mogoče izrezovati ta čudo¬
viti roman.

Buenos Aires, 21. VI. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Strem 3.

Olotlce i&

Na nedavnem občnem zboru Društva
veterinarjev Slovenije je imel veteri¬
narski inšpektor dr. Albin Sedej daljši
referat o veterinarski službi v Slove¬
niji. V njem je navajal, da se je veteri¬
narska služba v Svloveniji po vojni u-
smerila predvsem na preprečevanje in
zatiranje živalskih kužnih vzrejnih in
parazitarskih bolezni, poleg tega pa je
nudila strokovno pomoč tudi nekužno
obolelim živalim. V ta namen so zgra¬
dili večje, kurativne veterinarske usta¬
nove, nekake veterinarske bolnišnice,
v Ljubljani, Celju, Ptuj.u in Murski So¬
boti, V gradnji pa so še v Novem me¬
stu, Novi Gorici in v Brežicah. Poleg
tega pa poslujejo še manjše kurativne
ustanove, nekake veterinarske ambu¬
lante, v Kočevju, Vipavi, Litiji, Maribo¬
ru, Kozjem in Lenartu. Vsi ti zavodi so
tudi središča za umetno osemenjevanje
živine.

Na pobudo slovenskih in hrvatskih
strokovnjakov za krompir je bila v Za¬
grebu konferenca Zveze kmetijskih
zbornic. Na njej so ugotovili, da so le¬
ta 1954 pridelali v Jugoslaviji na po¬
vršini 256.000 ha povprečno po 72 sto¬
tov krompirja na hektar. Letni pride¬
lek krompirja ne krije niti minimalnih
potreb. Strokovnjaki so ugotovili, da bi
v Jugoslaviji lahko zvišali pridelovanje
krompirja za 100%.

Umrli so. V Ljubljani: Valentina Ka¬
stelic, Edo Prinčič, Zdenka Klenka, Jo¬
sip Butkovič, upokojenec, Janez Novak,
trošarinski nadpaznik, Jaroslava Erzin,
roj. Chlumecky, profesorica klavirja,
Berta Babšek, roj. Likovič, uradnica v
p., Jožefa Sadar, roj. Vene, Miroslav
Ivanuša, komercialist pomorske trgovi¬
ne, Franc Kopač, invalid, Frane Šepic,
strojnik, Frančiška Jeglič, roj. Rozman,
Alojzij Adamič, uradnik v p. in Jožef
Zemlja, pos. in biv. gostilničar v Vrbi
na Gor., Franc Verbnik, poslovodja
Kmet. zadruge v Dovjem, Terezija Kaj-
žar, roj. Volč v Ratečah - Planici, Ana
Hermina Berlec, usmiljenka na Raki,
Pavla Rant, roj. Čopič v Polju, Marija
Strah, upok. v Šentvidu, Anton Erbež¬
nik v Polju, Pavel Kunstek, Julijana
Tramšek, roj. Šteli, pos. in trgovka na
Jesenicah, Bojan Hlebce v Kranju, Vla¬
dimir Kravos, upravnik Zavoda za soc.
zavarovanje v Postojni, Janez Dovenik,
žel. upok. v Dravljah, Zora Coklin, roj.
Černetič v Celju, Vašo Potočnik, strojni
tehnik v žireh, Ana Primc, roj. žitnik
v Žalcu in dr. Janko Hafner, specialist
za bolezni ušes, nosa in grla v Kranju.

V Sloveniji se je lani v elektrogospo¬
darstvu smrtno ponesrečil vsak tristoti
delavec. Do nesreč je prišlo delno zara¬
di še pomankljivih varnostnih naprav,
delno pa vsled neprevidnosti delavcev.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Spominska proslava Društva Sloven¬
cev v počastitev padlih domobrancev in
-vseh žrtev komunistične revolucije bo v
nedeljo 24, junija t. 1. ob pol štirih po¬
poldne v dvorani San Jose na ulici Az-
cuenaga 138 v Capitalu.

Društvo Slovencev vse slovenske ro¬
jake vljudno vabi, da se v obilnem šte-
-vilu udeleže proslave. Vstopnine ni. Ker
je zaradi višje sile proslava morala biti
jpreložena, so nastali dvojni stroški. Za¬
to se bodo prostovoljni darovi za kritje
stroškov hvaležno sprejeli.

Vse naročnike Svobodne Slovenije pro¬
simo, naj plačajo čimprej naročnino
Svobodne Slovenije za tekoče leto, če te¬
ga še niso storili. Tisti pa, ki nimajo
plačane naročnine še za lansko leto, ali
pa še celo za prejšnja leta ne, naj takoj
nakažejo zaostalo naročnino. Višina ne¬
plačane naročnine je razvidna iz zad¬
njih opominov.

Vse naročnike opozarjamo na dejstvo,
da je izdajanje lista združeno z vedno
večjimi finančnimi izdatki, Svobodna
‘Slovenija pa drugih dohodkov razen na¬
ročnine nima. Zato prosimo vse naročni¬
ke, da jo redno plačujejo in po možnosti
;prispevajo še v tiskovni sklad.

Bralni literarni večer Slov.

Kult. Akcije

Bil je to četrti zapovrstni večer se¬
zone. Obsegal je dela kakor so sledila:
gg. Jurčeca, gdč. Lavrenčičeve, Novaka,

Ali imaš denar in bi ga posodil na
hipoteko? Hipotekarna posojila po¬
sreduje PROMET S.R.L. — 25 de Mayo
533/3?, CAPITAL. T. E. 31 - 6435.

Papeža in Simčiča. Večer ni bil recita;
cijski, svoja dela so brali avtorji sami,
z izjemo Papeža, čigar tekst je jasno
podal g. B. Fink.

že doma je bila in tudi zdaj, prav ta¬
ko po svetu, navada, da se tu in tam av¬
torji prikažejo pred publiko in ji svoje
umotvore sami oblikujejo. Ta način ima
vrednost in privlačno silo- tam, kjer so
literarni ustvarjalci publiki po večini
neznani. Sicer je znano, da so avtorji
sami najsabši bralci lastnih del. Običaj¬
no so zato opravili le s kratkim, tek¬
stom, drugi del pa je bil naložen potem
recitatorjem. Tu so prebrali celoten
tekst avtorji sami. Zato ni čudno, če
kvaliteta večera delno ni bila taka, ka¬
kor bi sicer lahko bila. Dobro sta še bra¬
la Novak in Simčič.

Namesto tiskanega programa ga je
napovedoval g. Debeljak ml., kar je o-
pravil z enako površnostjo kakor zad¬
njič pri Cankarjevi Lepi Vidi.

O branih delih je težko dokončno so-

.. .“IŠČE TE SREČA, UM TI JE
DAN, našel jo boš, ak’ nisi zaspan!”...
nam je zapel pesnik pred 150 leti.

Danes, v Argentini, veljajo te besede
prav posebno za tiste rojake, ki bi ho¬
teli na najboljši način naložiti svoj de¬
nar.

Ali želiš, da so ti tvoji prihranki za
vsak slučaj vedno na razpolago in da ti
obenem donašajo lepe obresti? Potem se
obrni na brata F. in J. Krištof, 25 de
Mayo 533 — 3°, Bs. Aires, T. E.31-6435.

Predvsem pa vprašaj tiste, ki so to že
storili!

HIŠO NA VICTOR MORTINEZ BO TREBA IZPRAZNITI

Po požaru farne dvorane v župniji
sv. Julije pred leti je postalo za to žup¬
nijo aktualno vprašanje postavitev nove
dvorane. Temu problemu se je pridruži¬
la še potreba po zgraditvi nove farne
šole. Za postavitev obeh objektov pa
župnija potrebuje tudi svet, na katerem
stoji hiša, v kateri po naklonjenosti po¬
kojnih župnikov župnije sv. Julije Fi-
galla in Sattija ter kardinala dr. Co-
pella imajo svoje prostore Društvo Slo¬
vencev, uredništvo „in uprava Svobodne
Slovenije, Dušnopastirska pisarna, u-
redništvo in uprava Duhovnega življenja
in Oznanilo ter ostale slovenske kultur¬
ne in verske organizacije ter stanovska
društva.

Ko je farna dvorana pogorela, je se¬
danji župnik pri župniji sv. Julije g.
Gatti obvestil Slovence, naj začno misli¬
ti na lastne prostore drugje, ker bodo
sedanji svet, na katerem stoji hiša na
Victor Martinez 50, rabili za novo dvo¬
rano in farno šolo. V zadnjih dveh le¬
tih je posebni farni odbor že zbral pre¬
cej denarja. Sedaj se je odločil, da bo
začel zidati dvorano in šolo.

Preteklo sredo, dne 13. junija ; e žup¬
nik č. g. Cacti priše-i na Victor Marti-
nez 50 ter je obvestil č. g dirr.k: rja
Antona Oreharja in tajnika D-ruštva
Slovencev, g. Franca Perniška, da v i-
menu farnega odbora za postavitev dvo¬
rane in šole prosi ter želi, da SDvenei

izpraznijo vse prostore na Victor Maiti-
nez 50 v  preh tednih.

Takšen je položaj sedaj. Prostore v
hiši na Victor Martine:: 50, ki je bilo
doslej središče organizirane slovenske
protikomunistične skupnosti v Argenti¬
ni, bo treba' izprazniti. V novonastalem
položaju bo treba storiti vse, da bo to
središče obstojalo, delovalo in živelo še
naprej. Pri rešitvi tega vprašanja naj
sedaj sodeluje vsakdo, komur je še mar
slovenska skupnost. Postavitev lastnih
prostorov je sedaj aktualna tako kot še
nikdar doslej.

Odbor za postavitev Slovenske hiše
poziva vse rojake naj pokažejo isto ra¬
zumevanje za Slovensko hišo kot so ga
leta 1951 za slovensko semenišče, ko je
prišlo iz San Luisa in ni vedelo kam
naj se poda. Tedaj je sememški spiri-'
tual g. dr. Filip Žakelj naslovil s priž¬
nice na slovenske rojake prošnjo: “Slo¬
venci, pomagajte semenišču. Na cesti
smo!” Prošnja m bila zaman.. Slovenci
so v polni meri priskočili tedaj seme¬
nišču na pomoč in mu po.migad do hi¬
še v Ad:ogue-ju.

Če so rojaki tedaj tako velikodušno
podprli akcijo :.a semenišče, naj poka¬
žejo svojo narodno zavest s svojo po¬
močjo tudi sedaj, ko mcrajc vsa naša
društva izprazniti hišo na Victor Marti¬
nez in si poiskati novo streho.

diti, ker bi jih bilo treba tudi prebrati,
ne le slišati. Le to: Jurčecov odlomek
iz Triptiha je napeto pisan, idejna bar¬
va pa se bo videla šele v celoti. Lavren-
čičeva je brala troje mehkih, ženskih
pesmi — bolj zase kakor za publiko. No¬
vakova novela priča o širini in moči
prijema. Papež je s svojo novo obliko
in načinom revolucionar v dosedanjem
pesništvu, Simčičeva novela pa je nova
po vsebini, a nejasna po svoji ideji.

Neprijetno mi je oh zapisu, da je bil
ta večer v celoti od vseh dosedanjih li¬
terarnih večerov Slov. Kulturne Akcije
najmanj učinkovit. —jkc

RAMOS MEJIA

Proslava papeških socialnih okrožnic

Ob 65. letnici, odkar je bila izdana
znamenita socialna okrožnica papeža
Leona XIII “Rerum nbvarum” (15. ma¬
ja 1891) ter ob 25. obletnici, ko je bi¬
la ob 40. letnici Leonove socialne okrož¬
nice izdana druga velika socialna okrož¬
nica papeža Pija XI “Quadragesimo ari¬
no” (15. maja 1931) sta priredila Dru¬
žabna pravda in Krajevni odbor Društ¬

va Slovencev v Ramos Mejia spominsko
proslavo. Za to slavje je bil oder lepo
okrašen. Posebno pozornost so vzbuja¬
le velike slike socialnih papežev Leona
XIII, Pija XI in Pija XII.

Proslavo je začel predsednik Krajev¬
nega odbora DS v Ramos Mejia g. Alek¬
sander Majhen s krajšim pozdravnim
nagovorom. Za njim je nastopil Sloven¬
ski pevski zbor iz San Martina pod vod¬
stvom svojega dirigenta g. Vinka Kle¬
menčiča. Lepo in občuteno je zapel več
slovenskih pesmi. Med drugim “Na ne¬
bu zvezde”, “V triglavsko oziram se
skalnato stran” in za zaključek še him¬
no “Ti si, Peter, skala”.

Pevskim točkam je sledila zborna re¬
citacija fantov, nakar je povzel besedo
govornik g. Maks Jan. V lepem in zgo¬
ščenem govoru je prikazal velik pomen
obeh socialnih okrožnic papežev Leona
XIII, in Pija XI. in njihov vpliv za re¬
šitev socialnih vprašanj delovnega ljud¬
stva. Za svoja temeljita izvajanja je žel
splošno odobravanje.

Spominsko proslavo papeških social¬
nih okrožnic, kotere se je udeležilo nad

SPOMINSKA PROSLAVA

DRUŠTVA SLOVENCEV

v počastitev padlih domobrancev in vseh žrtev
komunistične revolucije

v nedeljo

24. JUNIJA 1356 OB 15.30 POPOLDNE

v dvorani San Jose na ulici Azcuenaga 138
Capital Federal

PO PROSLAVI SV. MAŠA  V ZAVODSKI KAPELI

Vabi

DRUŠTVO SLOVENCEV

Vsak teden ena

TIHA LUNA JASNO SIJE

Davorin Jenko

Tiha luna jasno sije,
duh moj misli na svoj dom.
Srce zanj ga strastno bije,

Bog ve, kdaj ga videl bom.
Vmes so hribi in doline,
vmes šumenje bistrih rek,
daleč, daleč so planine,
daleč Save je iztek.

Srečna zemlja mi domača,
drag mi zmir je tvoj spomin,,
k tebi srce se obrača
sred težavnih bolečin.

Sred radostnega veselja,
ko se luna mi blešči,
biti mi je srčna želja
v krilu tvojem slednje dni.

O premila domovina,
ljubi moj slovenski kraj,
kjer je zibelj moja tekla,
bod' gomila moja kdaj.

Zate ljubav v srcu klije,
te osrečiti želi,
srce zvesto tebi bije,
k teb' kipe izdihljaji.

Kje so znanci in tovarši,
tu ne vidi jih oko,
kje prijatiji so in starši,
ki ljubili me gorko?

Daleč iz dežele tuje
k vam v naročje hrepenim,
srce v meni ne miruje,
vas še videti želim.

200 rojakov, so vsi navzoči zaključili
stoje s petjem mogočne himne “Ti si,
Petar, skala”.

SAN JUSTO

Slovenci iz San Justa in okolice smo
imeli v nedeljo 17. t. m. za padle domo¬
brance in vse žrtve komunistične revo¬
lucije doma lepo spominsko proslavo;
Ob deveti uri dopoldne je imel za padle
mašo z “Reši me” g. Janko Mernik. Pri
maši je pel Slovenski kvartet. Ob petih
popoldne je pa bila v župni dvorani spo¬
minska proslava. Začel jo je Slovenski
kartet s pesmijo “Hura”. Sledila je re¬
citacija po Koroščevi noveli Noč na Kr¬
ki “Zakaj domobranci”?. Mešani zbor
je zatem občuteno zapel “Tam na vrtni
gredi”, sledila je kratka recitacija, na¬
kar je mešani zbor zapel pesem “Oj hi¬
šica očetova”. Spominski govor je imel
g. Adolf Škerjanec - Igor. V njem se je
toplo spominjal vseh padlih domobran¬
cev in ostalih številnih žrtev komuni¬
stične revolucije. Poveličeval je njihovo
žrtev, ki so jo doprinesli za svojo do¬
movino ter polagal vsem na srce, naj
ostane spomin nanje pri vseh vedno živ
in svež. “Dekle, zakaj s’ tak žalostno”
je bila naslednja točka. Nežno pesem je
imel na sporedu Slovenski kvartet.
Sledila je deklamacija pesmi “Dekleto¬
va odpoved”, Slovenski kvartet je pa
lepo zapel še pesem Tiha luna. “Naši
junaki,” so bila občuteno podana dekla¬
macija. S pesmijo “Oče mati”, ki so jo
peli vsi stoje, je bila lepo pripravljena
spominska proslava zaključena.

LOUIS DE WOHL (61)

Zemlja je ostala za nami

“Mi je popolnoma vseeno kje leži
krivda, gospod general,” je kričal, ne da
bi popolnoma skrušenega majorja pogle¬
dal. “Prosim vas, bodite tako ljubezni¬
vi in me peljite takoj — takoj k moji
hčeri. Ladja je moja. Jo bom dal že jaz
odpeljati. Vi pa prevzemite skrb in od¬
govornost, da se ne bo nihče — nihče
brez izjeme in to velja prav tako tudi
za vas, gospod general, pri tem kaj v
zadevo vmešaval. Nobenih fotografij,
nobenih risb, nobenih preiskav in pre¬
gledov, ali pa pri Bogu, gospod general,
vas bo strela iz Washingtona.”

General je zarenčal na nesrečnega ma¬
jorja. “Hitro nas povedite!”

Minuto kasneje pa je general videl,
kako je strašni stari mož razprostrl
roki in. kako je vitka jokajoča in smejo¬
ča se deklica skočila v očetov objem.
Čez Maksinino glavo je pogledal C. B.
generala.

“Še dosedaj niste dali potrebnih po¬
velj, gospod general,” je zarenčal.

“To se bo zgodilo takoj,” je hlastno
■zinil general in pozdravil. Pri tem je pa
zapazil, da je imel C. B. solze v očeh.

Hitro je zaprl vrata za seboj in siknil
majorju: “Izpustite ostala dva, ampak
hitro, človek božji!”

Odhitel je na letališče. Niti pol tu-

c ata ni bilo v USA, ki bi si lahko pri¬
voščili napraviti si C. B. ja za sovražni¬
ka. In general z dvema zvezdama vse¬
kakor ni bil tako neumren.

“Hvala Bogu, da ti je zopet bolje, oč¬
ka,” je zašepetala Maksina. “V tako ve¬
likih skrbeh sem bila, odkar sem vede¬
la, da so te morali prepeljati v klini¬
ko...”

“O ti, moj ubogi otrok! Kaj pa go¬
voriš? — Jaz pa v kliniki?”

“Da, Marmon mi je pripovedoval
in... ”

“Marmon?? Ali je ta tu?”

“Ne, ne, Marmon je na Fanu — ho¬
čem reči — na Marsu je.”

“Marmon—” Strašna misel je prešini¬
la starega moža. — “Maksina, pa se po¬
čutiš čisto dobro? —”

“Pa kaj ti je, oče, da si tako čuden?”

“Marmon naj bi bil na Marsu?” je
vprašal C. B. potrto. “Iztrezni se, Mak¬
sina! Saj Marmon vendar ni odletel?
Kako naj bi bil torej na Marsu? Le
dobro premisli, Maksina, in mirno ter
počasi premisli, še enkrat rečem.”

Živčno se je zasmejala. “Saj te razu¬
mem, oče. Samo tole mi še hitro povej:
ti sploh nisi bil v kliniki za živčno Sol¬
ne ?”

“Jaz že ne,” je odvrnil ves zmeden,

“ampak Marmon. In on je ušel iz klini¬
ke. Kako naj M torej prišel na
Mars. .. ? ”

“Divu so ga prišli iskat — o moj
Bog, očka, ne glej me tako, prosim te
lepo. čisto zagotovo, prav zagotovo ne
—- nisem znorela. Ne veš, kako sem sreč¬
na, da se je Marmon lagal. Je pa v re¬
snici na Marsu. Divu so ga pripeljali
tja. Fanudu — Marsovci, hočem reči. O
moj Bog, kako naj ti vendar vse to raz¬
ložim! In še to je le droben delec — kje
neki sta vendar Chris in Brandeis? Saj
razumem da meni sami ne moreš verje¬
ti. ..”

“O. K.”, je počasi dejal C. B. in se
s silnim naporom prisilil, da je ostal mi¬
ren. “Saj mi je jasno, da veš premnogo
stvari, o katerih nimam pojma. jStvari,
ki se mi morajo zdeti čisto nemogoče.
Glavno je, srečno si prišla nazaj in zdra¬
va si, kakor upam. Vsi ste prišli nazaj
in to je najvažnejše. Vse drugo pa lah¬
ko počaka.”

“Ne, ne, očka, prav nič ne more po¬
čakati. Takoj moraš govoriti s Chrisom
in Brandeisom. Zemlja — vsa naša zem¬
lja je v nevarnosti!”

* * *

že nekaj ur so sedeli v velikanski,
a skromno urejeni C. B. jevi delovni so¬
vi v Armitage tovarnah. Prav gotovo
ni bilo lahko dopovedati C. B. ju vse
doživljaje in 'skušnje te ekspedicije.
Brandeis je prevzel izrazito znanstveni
del, Chris pa vse drugo.

C. B. je sedel kakor vkopan v svoj
stol in r.emo poslušal. Le tu in tam je
prekinil pripovedovanje s kakim vpra¬
šanjem.

Zunaj pred vhodom v sobo je gorela
rdeča luč. Pa tudi sicer ne bi mogel nih¬
če vstopiti in motiti razgovora. V so¬
boto popoldne so bili delavci in nastav-
ljenci itak doma. Z: letališča je C. B. ta¬
koj odpeljal Maksino v Park Avenue
577B, medtem ko sta Cary in Brandeis
nadzirala prevoz ladje Argo nazaj v od¬
delek X v tovarnah Armitage. Torej na¬
zaj tja, odkoder je Argo odletela. Ne-
številni in izbrani inžernirji in delavci,
ki so pri tem pomagali ,so hoteli vede¬
ti vse mogoče, a odgovora niso dobili.
Medtem je služinčad v Park Avenue
sprejela Maksino, kakor običajno sprej¬
me narod priljubljenega poglavarja. Sa¬
mo Bella, njena osebna strežnica in pri¬
jateljica, se je upala vprašati, odkod
neki Miss Maksina prihaja.

“Naravnost iz nebes,” je smeje se od¬
govorila Maksina. Bella je bila ljubko
mlado dekle in je menila: “Tako uma¬
zano pa v nebesih res ne more biti.”

Končno največji užitek: spet se je
mogla v redu kopati, spet posvetiti se
svojemu običajnemu make — up, kon¬
čno zopet obleči sveže zlikano obleko.
Lasje in nohti so bili seveda še vedno
hudo zdelani — toda C. B. je že godrnjal
in hotel čim prej odbrzeti nazaj v tovar¬
no. In tam v očetovi pisarni je vide¬
la Maksina skozi velikansko okno kra¬

sen sončen zahod. Pri tem pa si je po¬
novno dopovedovala sama sebi: Zopet,
zopet sem na zemlji. In vedno, kadar si
je to živo predočila, vedno jo je znova
prevzemalo neugnano veselje.

“Tako je torej z zadevo,” je^ zaključe¬
val Chris. “Prav gotovo sem na deseti¬
ne stvari pozabil omeniti, morda stotine
— toda v glavnem veste sedaj, pri čem
smo.”

C. B. je globoko zavzihnil. Saj je
vedno čutil zaničevanje do vseh tistih
poprečnežev, ki so ali iz strahu pred
nečim novim ali pa zaradi pomanjkanja
fantazije skrili glavo v pesek, in se pri
tem še bahali, kako so modri — Vse v
resnici velike stvari so se skoraj vedno
začele na popolnoma neverjeten način.
In čim večje so bile, tem bolj neverjet¬
ne so se spočetka zdele. Tudi Marmona
ni nagnal, ko je prišel k njemu s cele-
stijem — poslušal ga je in pretehtal. Le
malo dogodkov ga je že kot dečka tako
razočaralo kakor dejstvo, da veliki Na¬
poleon ni doumel ogromnega pomena
parnega stroja, ko mu ga je predvajal
Robert Fulton. Toda sedaj je bil prav
sam na tem in še v težjem položaju:
prebaviti mora, kar mu tu pripovedu¬
jejo in skušajo razložiti: štiri metre vi¬
soka misleča bitja — dve različni vrsti
razumnih živih bitij na enem in istem
planetu, morda celo tri vrste — potem
visoki svet na Marsu — dobro, vse to
bi človek še prenesel. Končno bi bilo
pa v resnici mnogo bolj neverjetno, če

Strem 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 21. VI. 1956

SLOVENCI

USA

Slovenski radijski festival v Chicagu
je tudi letos odlično uspel. Obširen pro¬
gram je obsegal nastop treh pevskih zbo¬
rov, štirih orkestrov, plesalcev radijske¬
ga kluba ter solistov, recitacije in dekla¬
macije. Predsednik radijskega kluba dr.
Leskovar je izročil slovensko odlikova¬
nje za leto 1956 “ameriškemu kralju
polk” Slovencu Francu Jankoviču. V go¬
voru je poudarjal Jankovičeve zasluge
za Slovence v Severni Ameriki, zlasti
pa njegovo narodno zavednost. Bil je
namreč prvi, ki je na televiziji od oba¬
le do obale prepeval slovenske narodne
pesmi. To dela tudi sedaj v svojem last¬
nem televizijskem programu.

Po kulturnem programu je bila velika
družabna prireditev.

AVSTRALIJA

Šestmesečna velika kampanja za Mi¬
sli. Uredništvo in uprava Misli je začelo
z novim letom z veliko šestmesečno
kampanjo, ki ima namen doseči v tem
času vsaj tisoč plačujočih naročnikov.

Poročili so se: V Melbourne-u: Jože
Vičič in Kristina Miklavec, Silvo Mikla¬
vec in Justina Vadnjal, Albin Sarazin
in Anita Smajila, Slavko Košir in Vida
Černigoj, Franc Cuzzolin in Marija
Kruh, Ivan Burlovič in Bruna Jelenič.
V Geelongu: Jože Gorup in Daniela Vi-

Utrditev pesosa

Še preden je prišlo do nedavnega po¬
skusa državnega udara je bilo opaziti
stalno naraščanje vrednosti pesosa v
primeri z dolarjem in preko tega z dru¬
gimi valutami. Med bistvene razloga te
utrditve pesosa bi mogli našteti nasled¬
nje: z razvrednotenjem lani proti koncu
leta, ko se je uradno sorazmerje pesosa
spremenilo od 7:1 na 18:1, je bilo pola-
ja za izplačila obveznosti napram de¬
narja v obtoku, zraven pa so uradno do¬
voljena povišanja plač in dodatkov pri¬
silila delodajalce, da so si morali omi¬
sliti potrebne količine tekočega denar¬
ja za izplačila obeveznosti napram de¬
lavstvu. Kapitalisti so te potrebe krili s
prodajo shranjenih dolarjev. Istočasno
je tudi precej padlo zanimanje za nakup
avtomobilov in nadomestnih delov, kar
je spet prepustilo gotovo količino dolar¬
jev na notranjem trgu nedotaknjenih. Z
drugimi besedami povedano bi se reklo,
da je bilo več prodajalcev dolarja kot
pa kupcev.

V zadnjem času vlada tudi ni dala u-
voznih dovoljenj v večjih količinah, da
bi zaradi njih dosege uvozniki bili prisi¬
ljeni nakupiti dolarje.

Predvsem pa je k utrditvi pesosa po¬
magala ena najbolj razveseljivih novic,
da je namreč arg. predstavniku dr. Ver-
rieru uspelo doseči v Parizu načelen
pristanek desetih držav o medsebojnem
trgovanju z Argentino. Do tega pristan¬
ka je dr. Verrier prišel s silno spretno
in uspešno vodenimi poganjanji s pred¬
stavniki naslednjih dežel: Anglije,

Francije, Belgije, Nizozemske, Luk¬
semburga, Danske, Italije, Švice, Nor¬
veške in švedske. Medtem ko je ob dr.
Verrierjevem prihodu v Pariz pred dve¬
ma mesecema bilo govora samo o tem,
naj bi pripravil vse potrebno, da en-

bi na Marsu naleteli na Irce ali Itali¬
jane; tudi to, da ta živa bitja na Mar¬
su niso bila podobna 'strašnim žužel¬
kam z običajno mešanico visoke inteli¬
gence in satanske zlobe, kakor jih ved¬
no popisujejo pisatelji v raznih utopi-
stičnih romanih, to mu je bilo čisto ja¬
sno. Vse, kar je slišal, je jasno in lepo
uredil. Saj težki in komplicirani proble¬
mi zanj niso bili nič novega.

Razumel je tudi, da so Marsovci teh¬
nični razvoj zemlje s skrbmi opazovali
in spremljali. Saj je čisto mogoče, da
so našli zadosten razlog, misliti, da bo¬
do zemljani spravili v nevarnost ne sa¬
mo zemljo, ampak tudi druga nebesna
telesa, ki krožijo okrog sonca. Razum¬
ljivo mu je bilo, da bi v tem primeru
tudi najbolj miroljubni in dobrodušni
Marsovci morali začeti misliti na ne¬
kakšno preventivno vojno. Toda težko
bi bilo reči, če bi bila taka vojna plane¬
ta proti planetu moralno opravičena a-
li ne. On — C. B. sam v takem prime¬
ru res ne bi bil rad tisti, ki bi moral to
odločati.

Samo po sebi se mu je zdelo razumlji¬
vo, da so Marsovci verovali. Ateizem je
bil zanj neumnost, agnosticizem pa neke
vrste strahopetnost. Cary je v divujih
videl nepadla bitja, ki so živela na svoj
način “v raju”, pa je bil zato prepričan,
da njih skušnjava obstoja v strahu pred
bodočim razvojem dogodkov na zemlji, v

PO SVETU

čič; V Sydneyu: Vladimir Vidic in Al-
dona Bergrynas, Ludvik Kovačič in
Ivanka Pibrovec, Grzina Franci in Lu-
cy Billis, Jakob Kunčič in Jožefa Perko,
Stanko Grmek in Zalka Cole, Ignacij
Čau in Frančiška Basa, Franc Tomažič
in Justina Tomšič, Franc Pečar in Joži¬
ca Umer, Aleksander Jeglič in Marija
Simenčič ter Dušan Saksida in Marica
Bevc. V Brisbane: Ado Grilanc in Mari¬
ja Vidigoj, Miroslav Celin in Rozina
Iskra, Franc Breskvar in Emilija Smo-
ljan: V Adelaide: Franc Flajnik in Pav¬
la Škapin; V Burnleyu Ludvik Telban
in Angela Ludvik.

Slovenski klub so ustanovili v St. Al-
bans. Ustanovni občni zbor je vodil Flo-
rentini. Slovenski klub iz Melbourne-a
so pa zastopali Abram, Peršič, Česnik
in Potočnik. Za predsednika Slovenske¬
ga kluba je bil izvoljen Jože Vah, za
podpredsednika Ivan Gerbec, za blagaj¬
nika Ivan Erjavec in nadzornik Čibej.
Po končanem občnem zboru je nastopil
slovenski mladinski pevski zbor pod
vodstvom ge Vadnjalove. To je bil prvi
slovenski mladinski nastop v Avstraliji.

Pri Murchisonu je utonil v jezeru
Alojz Rolih. Pokopali so ga na pokopa¬
lišču v Shepartonu.

V Warrawongu je avto povozil Mari¬
ja Božič. Poškodbe so bile tako hude,
da jim je podlegla.

krat pride do takšnega dogovora, je bi¬
lo na strani desetih držav toliko dobre
volje in pripravljenosti trgovanja z Ar¬
gentino, da je namesto priprav dr. Ver¬
rier enostavno zaključil pogajanja v
prvem obdobju. Smisel teh pogajanj in
končni sporazum je v tem, da bo Ar¬
gentina odslej lahko trgovala s katero
koli izmed teh držav, da bo lahko pro¬
sto izbirala blago, kakršno bo hotela in
ga tudi plačala z dobroimetji v tistih
državah, v katerih ji bo najbolj kazalo
porabiti pridobljena dobroimetja. Po do¬
sedanji praksi dvostranskih pogodb je
bila Argentina namreč vedno prisiljena,
kupiti v dotični državi vse tiste pro¬
dukte, ki jih je sopodpisnica navedla v
listi medsebojnega trgovanja, pa čeprav
bi iste produkte Argentina dobila drugod
ceneje in verjetno tudi boljše. Poleg
vsega pa je pri takšnem dvostranskem
trgovanju bila vedno postavljena takšna
cena, ki je prinašala korist posamez¬
nim državnim ustanovam odn. njih pred¬
stavnikom.

V okvir tega dogovora z desetimi pa
spada tudi ureditev dosedanjih argen¬
tinskih dolgov v teh državah. Dr. Ver-
rierju je uspelo, da so vse države pri¬
stale na to, da se trenutno obstoječi dol¬
govi prično odplačevati s pričetkom po¬
novnega trgovanja, plačani pa morajo
biti v desetih letih. Poprečne obresti, ki
jih pri tem države upnice stavijo, so
nekako 3 1|2%, kar je silno ugodno.

Ta dogovor je psihološko vplival na
tukajšnji valutni trg in prvi odmev je
bil prav v krepkem padcu dolarja na¬
pram. pesosu. V trgovskih krogih je po¬
novno zrastlo upanje, da se bo Argenti¬
na slej ali prej spet uveljavila v svetu
kot resen trgovski partner. In zanimi¬
vo je pri tej utrditvi to, da niti prvi
dan po zadušenem poskusu drž. udara

katere je treba na vsak način poseči.

Vera je C. B. ju bila čisto enostav¬
no vera v Boga in sveto pismo, ne pa
tudi vedno v posamezne posebnosti, ki
so sveto pismo po svoje razlagale. Vpliv
vere na človeško življenje pa je bil v
tem, da se je bilo treba pač pokoriti za¬
povedim, kar v veleindustriji na primer
ni vedno lahko, pa je tudi moralo obve¬
ljati, sicer bi šlo vse narobe. Sedaj pa
je nenadoma stal pred problemom skuš¬
njave v raju, pred vprašanjem o nepoko-
korščini naših prastaršev, v čisto živi
resničnosti. Biti tako osebno navzoč ob
takem vprašanju, to je bilo zanj pa že
malo preveč in docela nedojemljivo. Saj
to je bilo nekako tako, kakor da bi oseb¬
no doživljal prve strani iz zgodb sv.
pisma, čeprav to pot v drugačni vlogi,
kakor so jo igrali naši prastarši: sedaj
so bili zemljani sadež na drevesu spo¬
znanja in Marsovci tisti, ki so po tem
sadežu že segali.

fn kaj je Marmon? Ta človek je zanj
vedno ostal nekakšna uganka — in kaj
takega se je C. B. v življenju le malo¬
kdaj zgodilo. Cary je po vsem videzu
domneval, da je Marmon ali sam satan
ali po vsaj od njega obseden. Pa je bil
morda ta nesrečnež le nor.

Tako se je zgodilo, da je C. B. po dol¬
gem premoru, ki je nastal, s prvim vpra¬
šanjem hotel zvedeti od Caryja: “Kaj
res mislite, Cary, da še dandanes med
ljudmi lahko najdete obsedence?”

niti kasnejše dni dolar ni zrastel, kar
bi bila sicer logična posledica dvodnev¬
nega pretresa v državi. Sklepati je to¬
rej, da je notranji trg postal toliko zrel,
zunanji pa goji tolikšno zaupanje v se¬
danje razmere, da niti takšni pretresi
niso mogli poslabšati vrednosti pesosa.

Če je mogoče kolikor toliko sklepati
v naprej, bi lahko zapisali, da bo peso
do nadaljnega ostal na dosedanji jako¬
sti, ki se bo spreminjala v njegovo ko¬
rist, v kolikor bo povečana produkcija
in izvoz, zmanjšan pa obenem uvoz ne-
nujno potrebnih stvari. Nekajdnevno va¬
lovanje v slabo pesosa pa je možno, ako
bi vlada izdala večje količine uvoznih
dovoljenj, kar pa ni pričakovati, kajti če
kdo, potem morajo resorni ministri skr¬
beti za to, da sami ne pomagajo spet do¬
larju na noge.

V “Svobodni Sloveniji” smo nedavno
objavili sporočilo, da je sedaj olajšano
pošiljanje paketov v domovino. Ker. smo
od več strani dobili prošnjo naj bi o tej
stvari objavili točnejša navodila, objav¬
ljamo sedaj tole pojasnilo:

Kar zadeva oddajanje paketov preko
pošte, je v veljavi sedaj tale predpis:
Medtem ko je doslej bilo treba prositi po¬
seben formular in ga overoviti v pisarni
v ulici Cangallo — kadar je šlo za po¬
šiljko dovoljenih stvari za izvoz, je sedaj
dovolj, predložiti odprt paket poštnemu
uradu, ki posluje v prostorih glavne ca¬
rinarnice v pristanišču Buenos Airesu,
kjer paket vpričo odpošiljatelja zapro,
potem ko je ta slovesno izjavil, da v pa¬
ketu ni stvari, ki jih veljajoči predpisi ne
dovoljujejo izvažati. Na ta način je od¬
pravljeno nepotrebno iskanje formularja
v ulici Cangallo.

Anglija bo izvozila v rdečo Kitajsko
samo tolikšne količine kavčuka, da se z
njimi ne bo mogla povečati vojaška moč
te dežele.

ZSSR je prvič kupila v Indiji kavo, in
sicer 500 ton.

Ogromno zanimanje je v svetu vzbu¬
dila novica iz Argentine, da namerava
kupiti 200 Diesel lokomotiv. Poleg An¬
gležev, ki se resno trudijo, da bi naredi¬
li kupčijo, so konkurečni ponudniki tu¬
di Japonci, Belgijci in USA.

Uradni predstavnik Daimler Benza je
odločno zanikal govorice, po katerih naj
bi Mercedes: Benz likvidiral svoja pod¬
jetja v Argentini.

ZAKONITA DOLOČILA ZA OSEBE,

KI SO ZAPOSLENE V ZASEBNEM
GOSPODINSTVU

Dne 24. maja t. 1. je izdala začasna
vlada dekret - zakon, ki dopolnjuje de¬
kret - zakon št. 326|56 o delu v zaseb¬
nem gospodinjstvu. Ob istem času je iz¬
šlo obvestilo, da se nahaja v študiju
vprašanje o socialnem zavarovanju in
o odpustu oseb, zaposlenih v zaseb. go¬
spodinjstvu.

Iz novega dekreta - zakona navaja¬
mo naslednja važna določila: Za usluž-.
bence v zasebnem gospodinjstvu se sma¬
trajo tiste osebe, ki v pretežni meri
vršijo opravila, zvezana z gospodinj¬
stvom. Ako pa vršijo v pretežni meri
druga opravila in samo mimogrede kaj
opravijo v gospodinjstvu tedaj ne spada¬
jo pod to določilo. — Osebe, zaposlene v
gospodinjstu, imajo pravico do nočne¬
ga počitka. Samo v zelo važnih prime¬

Peter Hunt

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

DRAGI ROJAK,

Naš narod že od nekdaj slovi kot
ljubitelj cvetlic. Kje niso naše prija¬
teljice cvetlice krasile oken slovenskih
domov? V Argentini ni mogoče goji¬
ti cvetlic v oknih. Drugačne razmere
so in drugačno je podnebje. Ali pa si
že opazil, da vsi domovi v Argentini
naravnost tekmujejo med seboj kdo
bo imel lepši vrt. Tudi ti ne pozabi na
svoj vrt. Ako ne veš kako in kaj bi
zasadil, da ti bo vrt res v okras hiše
in v korist se obrni na domače vrtnar-
sko-gradbeno podjetje

TRIGLAV
Tortuguitas FNG Belgrano
Prov. Bs. Aires

eno kvadro od postaje po ulici Moreno

SLOVENSKA PISARNA

išče pisarniško moč, moško ali žensko,
po možnosti z znanjem strojepisja le
za par ur dnevno.

Čas po dogovoru. Ponudbe s pogoji
pošljite na Upravo Svobodne Slove¬
nije, Victor Martinez 50, Buenos Ai¬
res, pod značko “Slovenska pisarna”.

rih (bolezen, potovanje in pod.) sme de¬
lodajalec prekiniti nočni počitek usluž¬
benca. — Med dopoldanskim in popol¬
danskim delom ima uslužbenec pravico
do triurnega počitka, v katerem se na¬
haja tudi čas kosila. — Uslužbenec, ki
je v službi že 30 dni, ima pravico do
30 dnevnega plačanega — bolovanja na
leto. Ko izčrpa teh 30 dni in še ni spo¬
soben za delo, delovna pogodba prene¬
ha brez pravice do odškodnine. —■ Vsak¬
do, ki je v službi, mora imeti delavsko
knjižico.

Od ostalih določil naj navedemo še
minimalne plače, ki jih določa novi de¬
kret - zakon. Obstoja pet kategorij. V
prvo kategoriji znaša plača $ 700.— na
mesec (poleg hrane in stanovanja). V
to kategorijo spadajo: vzgojiteljice, go-
vernante, osebe, ki vodijo gospodinj¬
stvo (amas de llaves), upravitelji,
spremljevalke in dojilje. — V drugo ka¬
tegorijo s plačo $ 500.— na mesec spa¬
dajo: specijal. kuharji in kuharice, spe-
cijal. sobarice, specijal. otroške negoval¬
ke, slugi in vratarji zasebnih hiš. — V
tretjo s plačo $ 350.— pa spadajo: ku¬
harice, služkinje, sobarice, gospodinjske
pomočnice in vrtnarji. — V četrto, s
plačo $ 250.— spadajo: vajenci in va¬
jenke v zaseb. gospodinjstvu od 14 do
17 leta. — V peto kategorijo pa spada¬
jo tkz. postrežnice, ki ne prebivajo pri
gospodarju. Imajo plačo po dogovoru.

KITAJCI SE BODO LATINIZIRALI

Poleg številnih sprememb, ki so ma¬
tično ozemlje Kitajske doletele v zad¬
njih letih, je ena izmed najvažnejših
prav gotovo najprej odprava analfabe¬
tizma in za njim sprememba dosedanje
kitajske pisave, obsegajoče nekako
47.000 različnih znakov. Kot si sedanje
oblasti zamišljajo, naj bi analfabetizem
odpravljali na tale način: ako hočejo

80% od 600 milijonov prebivalcev, ki so
še nepismeni, naučiti pisati in brati, po¬
tem morajo začeti po posameznih slojih.
Od 31. marca letos naprej bodo morali
vsi delavci po nekaj ur tedensko posveti¬
ti študiju 1500-2000 znakov, ki so naj¬
osnovnejši za branje stare kitajske pi¬
save. Vsi drž. uradniki in nameščenci
bodo morali znati brati in pisati v teku
prihodnjih treh let, vsi industrijski de¬
lavci v teku naslednjih pet let in vsi o-
stali prebivalci v prihodnjih desetih le¬
tih.

Ko bodo tako vsi znali brati in pisati
po starem načinu, se začne šele novo ob¬
dobje v kitajski pismenosti: izmed sto
in sto različnih dialektov, ki imajo vsi
svoje zpake za marsikatere besede, bo
treba izbrati samo enega, ki bo potem
obveljal kot uradni kitajski jezik. Tak
jezik naj bi bil dosedanji pekinški dia¬
lekt, imenovan tudi mandarin. In ko bo
po vsej deželi zavladal ta dialekt, pride
naslednja doba, ko bodo že itak omeje¬
no število pismenih znakov nadomestili
s 25 črkami latinske abecede ter še s pe¬
timi posebnimi znaki za kitajske poseb¬
nosti v jeziku, kot pravijo poročila, in si¬
cer za č, j, ng, š in ž. Najbolj zanimivo
pa je to, da je kljub silnemu ruskemu
pritisku, naj bi sedanja rdeča Kitajska
vpeljala cirilico in ne latinico, uradna
komisija, ki se je bavila s tem proble¬
mom navedla, da je že pred 350 leti ita¬
lijanski jezuitski pater Matteo Ricci z
velikim uspehom zapisal kitajske besede
z latinskimi črkami. In na očitke, češ
da je latinska pisava popolnoma tuja ki¬
tajskemu duhu, je ista komisija odgo¬
vorila, da je kitajski miselnosti bil tudi
tuj prvi parnik in prvi avion, prvi stro¬
ji in podobno, pa so jih kljub temu spre¬
jeli.

ESLOVEMA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,.
Argentina

OBVESTILA

V nedeljo dne 1. julija 1956 priredijo
Slovenci v Lanusu Anzengruberjevo ve¬
seloigro “Slabo vest” v farni dvorani pri
sv. Jožefu. Režija: Hladnik Nace, sceno¬
grafija: Reven Slavko. Vstopnice se dobe
pred pričetkom predstave po 2, 4 in 6
pesov. Vljudno vabljeni vsi Slovenci, po¬
sebno pa še iz Avellanede in Berazate-
gui. Pričetek ob pol štirih popoldne.

Slovenski akademiki bomo imeli svoj
redni sestanek v soboto, dne 23. junija
ob 19. uri na Victor Martinez 50. Preda¬
val bo g. prof. Geržinič o študijskih me¬
todah.

K telovadnim vajam, odbojki, ping-
pongu, vabi vsa dekleta, ki žele prežive¬
ti prijetno popoldne 23. junija ob 1/2 4,
uri pop. na Pristavo v Moronu

Odbor SDO

Ta teden je Gallusov teden! Ne po¬
zabimo, da bo čim večja udeležba Slo¬
vencev na Gallusovem koncertu (v ok¬
viru državne direkcije za kulturo) prav
tako pomagala k poznanju slovenskega
imena kakor nastop sam. Kdor le more,,
naj se koncerta udeleži (ta torek, dne 26.
t. m. ob 18.30 v Teatro Smart na Co~
rrientes 1283, Capital).

Vsak po svojih močeh priskočimo ta
teden Gallusu na pomoč. Zato ta teden
kupimo v prednaročilu nove Gallusove'
plošče (ena plošča za 30 pesov, dve za
55 in tri za 75 pesov). Po možnosti pod¬
primo tudi naravnost Gallusov sklad za
nabavo aparata za snemanje na trak.

Ta zmaga zahoda nad Rusijo, da ta¬
ko rečemo, v sedanji Kitajski, ima dale-
kosežnejše posledice, kot jih je opaziti
prvi trenutek. Bodoča kitajska inteligen¬
ca bo pri izbiri knjig pri svojem študiju
morala segati po knjigah, pisanih v la¬
tinskih črkah, ker ji bodo bližje, kot na
primer cirilica. V tej možnosti doseglji¬
vosti znanja v knjigah, izišlih na zaho¬
du, vidijo nekateri upanje, da bo v pri¬
hodnjih desetletjih morda le prevladal
na Kitajskem dokončno zahodni kultur¬
ni vpliv.

DARILNE PAKETE V DOMOVINO
POŠILJA PREKO TRSTA
Z GARANCIJO,

SOLIDNO, HITRO
IN S KVALITETNIM BLAGOM
PAKEKPRESS — MILAN SERTIČ
Charcas 476 - T, E. 32-0248
Buenos Aires

Uradne ure ob delavnikih od 8-19 ure
— neprekinjeno razen ob sobotah —

DRUŽABNA PRIREDITEV
”SI©veitske Besede”

bo v soboto 30. junija (in ne 23. juni¬
ja kot je bilo že objavljeno) v prosto¬
rih športnega kluba Excelsior, calle
Patricios 457, Santos Lugares.

Sodeluje — Harmony Jazz. Med
odmori igrata na kitaro in harmoni¬
ko g. Hočevar in gdč. Godčeva. Sre-
čolov z lepimi dobitki.

Dohod z železnico FCNG Urquiza
do postaje S. Lugares. Omnibusi: 123,
169. Kolektivi: 19, 6 in 143.

PRIDRUŽITE SE TUDI VI stalno naraščajočemu krogu zadovoljnih naroč¬
nikov pošiljk vsake vrste v domovino, ki jih po

ZNATNO ZNIŽANIH CENAH
najhitreje in najkonvenijentneje odpremlja iz Trsta slovenska tvrdka

tl/N IVIMSAL IMPEX

Pišite po novi cenik ter pošiljajte pismena naročila z nakazilom na naslov:
C. Cimperšek, Casilla de Correo 4359 Buenos Aires,
osebno pa lahko obiščete v ta namen OB VSAKEM ČASU v Capitalu
g. R. Bata, Juan B. Justo (ex 17 de oct.) 2372
(subte Dorrego ali žel. postaja Chacarita), tel. 55-0900.

" E U I '© P A K ”

CANGALLO .439, olicina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-

EUROPAK  - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

. NEKAJ m  GOSPODARSKEGA ^IVEJEMefA