Besedica o Krasu
[s kratkim opisom Komenske fare.
Nekteri pisatelji, kterim je zboljšanje Kraške zemlje pri sercn, tako pišejo, da bi človek, ki Krasa ne pozna, misliti utegnil, da se na Krasa zares druzega ne vidi kot zgol kamnita strašna pašava. Tode Kras ima tudi zale, lepe dobro obdelane doline in rodovitne kraje.
S tem pa nočem reči, da niso nekteri kraji Krasa res žalostni, pusti in skaloviti, ali da bi pogojzdenje go-ljav velika dobrota ne bila. Tudi se ne bom pričkal o tem: al je Kras, kakor nekteri terdijo, ob času nekdanjih Rimljanov res velik hrastov gojzd bil ali ne, in ali se je v njem res toliko prešičev redilo, da sta Oglej in Rim iz današnjega Krasa dovolj slanine in svinskega mesa in — klobas dobivala. O tem naj vsak misli, kar se mu ljubo in drago zdi. Jez se te nekdanje obilnosti Kraških prešičev ne morem nikakor prepričati, marveč menim, da so jih Oglejčani in Rimljani ravno od tam dobivali, od kodar jih še dandanašnji dobivamo, namreč iz nekdanje Panonie, ali iz sedanjega Horvaškega, Slavonskega, Ogerskega itd.
Redovno pogojzdevanje Krasa bi bilo brez vgovora sila dobro in koristno delo; al Kras pogojzditi, je treba denarjev. Naša fara in celi Kras, kakor sim rekel, ni prazna pušava, ampak je poln veličin in majhnih vasi, Naj se zasade kraji, ki niso še obdelani, z drevjem ka-koršnim koli — kod bomo pa Krašovci pasli? Paše pa nam je treba, ker piče zadosti ne pridelujemo, da bi ži-
vino celo leto v hlevu redili. Naj se oam prepovejo drevesa, ki že rastejo in ki se še nasaditi mislijo, sekati — s čem bomo kurili, ker nam derv primanjkuje? Al ne veste, da tudi mi Krašovci tenko izhajamo, in da marsikteri komaj čaka, da mu kij derv priraste, da jih proda in svojim dolžnostim in potrebam zadosti. Ako hočete tedaj Kras pogojzditi, morate nam Krašovcem saj nekoliko let pičo za živino in derva za domačo kurjavo podeliti, da ne bomo pasli in mladih dreves sekali. Za pičo in derva pa je denarjev treba — kdo  jih  bo dal?
Podam Vam o ti priliki opis naše Komenske fare: V sredi cele fare, kakor kioča pri svojih piščetih se razprostira Komen, h kteri se štejejo manjši okrajne Mali dol, Tomačovica, Vočjigrad, kjer je več prav umetnih kamnarjev; eno četert ure od Komna je Suta. Cerkev tukajšna sv. Tilna je prav umetno zidana, pravijo, da je malo tacih v našem cesarstvu, ker tudi popotni jo radi obiskujejo. Eno dobro uro od Komna je Pliskovica, ktera obseže majhno vas Kosovela; tu se prideluje prav dobro černo vino. Ne delječ od tod je Veliki dol, in pol ure od Komna je lepa vas Go-reanska, kjer so tudi dobre Kraške vina doma, in ki ima okrajne Berje in Klane. Pol dobre ure od tod je na griču Vojšica. Tri četert ure od tod je Lipa vas, in pol majhne ure odtod je Š ker bi na z okrajno liubija. Tu sem pridejo večkrat laški kamnarji, kjer je prav lep čeru kamen, skerlo, doma. — Po tu-kajšnih hribih je mnogo jam, kjer se najde kapnik (Tropfstein), kakor v Lipevneku, Šunki itd. Nar strašnejši je na Komenski gmajni, imenovana „jama na Komenščeki". Eno uro od tukaj je Gabrovica, pol ure od Gabrovice pa je vas Kobilja glava z okrajno Tu palce.                                       Franc Bunc.
Dostavek vred niš t v a. Pričujoči dopis je prejela kmetijska družba v Ljubljani, ki ga je izročila Novicam v natis s sledečim dostavkom: „V občnih napravah je treba posluževati vse mnenja in misli, ker le tako se razjasnijo vse dotične zadeve. Gosp. pisatelj želi od ene strani in za dobro in potrebno spozna, da se Kras zasadi z drevjem,— od druge strani pa misli , da se to ne bo dalo doveršiti brez zgube živinske piče in derv. Verjetno je, da je gosp. pisatelj oglasnik mnozih svojih rojakov, ki so ž njim edinih misel. Treba je tedaj, da v prid tisti važni napravi, ki se bo pečala z obdelovanjem Primorskega in Krajnskega Krasa, se pervič pove: da ptuji, ki Krasa ne poznajo, ne bojo imeli ž njim opraviti, ampak sami domači in taki, ki na Krasu žive in ga na vse strani dobro poznajo; drugič: da pod pogojzdevanjem Krasa se ne za-popade to, da ima celi Kras gojzd postati in mahoma brez vsega reda, razločka in prevdarka. Kaj ta-cega bi noben pameten ne poterdil. Zato pa, da se krivim mislim v okom pride, je bolje prihodnje početje obdelovanje Krasa (Karstcultivirung), kakor edino le pogoj zdevanje Krasa (Karstbewaldung) imenovati, kakor je tudi poslednji zbor v Postojni to modro sklenil. Da se na Krasu da veliko zboljšati in veliko znovegavstvariti, bo vsak ondašnjih prebivav-cev poterdil, — da se pa da tako obširno delo s podporo deržave in domačega združtva izpeljati Je menda tudi jasno kot beli dan; se ve pa, da je na pridnem vdeležtvu samih domačih posestnikov nar več ležeče, da bo vsak po svoji moči pomagal doveršiti sebi samemu koristno početje."
„Dragi Krašovci! poglejte na Ljubljansko mo-čirje, 32.000 oralov veliko — kakošno je bilo še leta 1826 in kakošno je sedaj! Kolikšna rodovitnost je sedaj tam, kjer je pred malo leti čisto mah bil! In kdo je tu nov svet vstvaril ? Družba iskrenih mož, cesarska   pri po moč   in   podpora   dotičnih   so-
sesk. Kratkovidni ljudje so zasmehovali iz začetka perve dela in se norca delali iz rajnega Hradecki-ga, — ali malo let je preteklo in spoznali so hvaležno, kaj ne vtrudljiva pridnost premore! Naj vam bo Ljubljansko močirje, 3 nemške milje obširno, izgled in spodbadek •*
—   126   —