ISSN 1580-3554	Glasilo občine Markovci	Leto 20, številka 4, oktober 2020
Nagovor urednice
Spoštovane Markovčanke in Markovčani,
kljub takšnim in drugačnim ukrepom in bojazni, da tokratne številke ne bomo napolnili z vsebinami, vam ponovno ponujamo še eno številko občinskega glasila. Nikoli ne zmanjka sestavkov, saj imamo o čem pisati. To dokazuje, na marljivost naših občanov, na živost društev in organizacij ter posameznikov.
Kaj prinaša septembrska številka Lista iz Mar-kovcev? Poročamo o aktualnem dogajanju v naši občini in o poletnih utrinkih, ki ste jih ob besedilih ujeli tudi s fotoaparatom. Hvala vsem za sodelovanje! Pišemo tudi o avgustovskem neurju pa o uspehih naših mladih, poudarjamo pomembne informacije za vse občane, objavljamo pa tudi nagradno križanko. V novi rubriki Naše kmetije se predstavijo v ospredje postavljamo kmetijo Mez-narič iz Stojncev, med podjetniki pa se občanom predstavlja podjetje Elektromehanika. Ne, to ni vse in zagotovo sem še kaj pozabila. Vzemite časopis v roke in prijetno branje!
Zadnja letošnja številka občinskega glasila bo izšla v začetku prazničnega decembra. Rok za oddajo gradiva je 1. december 2020. Vedno več vas je, ki popestrite strani občinskega glasila.
Naj velja naša zahvala in vabilo še naprej!
Alenka Domanjko Rožanc, urednica
»Le kmet, ki zvesto seje spomladi, bo imel jeseni žetev.« B. C. Forbes
V šoli in v vrtcu Markovci v novem šolskem letu 533 otrok
Novo šolsko leto začenjamo s 533 otroki, in sicer s 364 učenci v šoli in 169 otroki v vrtcu. V šolo smo letos vpisali 42 prvošolcev, vrtec pa na novo obiskuje 38 otrok. Šolarji so razdeljeni v 18 oddelkov, ob tem pa še delujejo trije oddelki podaljšanega bivanja in dva oddelka jutranjega varstva. V vrtcu so otroci razdeljeni v 9 oddelkov. Veseli smo takšnega števila otrok, saj je to odlična popotnica za razvoj našega kraja. Vrtec in šola vzgajata in izobražujeta otroke, ki bodo kot odrasli ljudje pomemben člen razvoja in napredka Občine Markovci.
Začetek šolskega leta je vedno nekaj posebnega. Čas optimizma, novega začetka, pa hkrati čas dvomov in gore vprašanj, letos predvsem zaradi vseh ukrepov, ki jih moramo zaradi virusa Covid 19 v šoli izvajati. Vsi skupaj upamo, da bomo lahko šolsko leto do konca izpeljali v šoli.
Pričakovanja in predstave o dobri šoli in vrtcu se razlikujejo glede na vidike, ki jih posamezniki postavljamo v ospredje. Vse bolj pa postaja očitno, da je še kako pomembno, kako šolo in vrtec vidi in razume celotno okolje, v katerem delujeta.
Namen celostnega zagotavljanja kakovosti je stalna skrb za dobro šolo in vrtec. In prav to bo naša temeljna prednostna naloga v tem šolskem letu. Našim otrokom, učencem in učenkam želimo nuditi čim bolj kakovostno podlago, ki jim bo popotnica v nadaljnjem življenju.
Poleg znanja, za katerega verjamem, da je neprecenljiva vrednota, bo naša pozornost usmerjena tudi k vzgoji. Naše otroke bomo usmerjali v različne dejavnosti, ki jim bodo pomagale tudi pri čustvenem in socialnem zorenju.
Trudili se bomo, da bosta šola in vrtec prostor, kjer so spoštovane pravice otrok kakor tudi pravice vseh zaposlenih in kjer se eni in drugi zavedajo svojih dolžnosti. Skupaj s starši in otroci bomo gradili na spodbujanju spoštovanja in medsebojnega zaupanja. Šola, vrtec in njuna okolica naj bo prostor, kjer se počutimo varni, zaželeni in spoštovani. Skupaj nam bo to prav gotovo tudi uspelo.
Ravnatelj: mag. Ivan Štrafela
Letošnji prvošolci -1. a z učiteljico Brigito Horvat in 1. b z učiteljico Jasno Cvitanič. V obeh razredih je druga učiteljica Mateja Gabrovec.
V soboto, 17. oktobra, ko obeležujemo svetovni dan hrane, bo tudi po vaseh naše občine potekala vseslovenska dobrodelna akcija Drobtinice. Stojnice, na že znanih lokacijah ob vaških trgovinah, bodo tudi letos vabile s kruhom in pekovskimi izdelki in tudi z domačimi lokalnimi pridelki. Vabljeni, da se ustavite in prostovoljnim prispevkom pomagate otrokom iz socialno šibkejših družin.
Krvodajalska akcija za našo občino bo na Transfuzijskem oddelku SB Ptuj v torek, 13. oktobra, in v torek, 8. decembra 2020. Priporočajo predhodno telefonsko najavo na tel. št. 051 615 124 ali na 02 749 1437
OORK
UST ÍZ MARKO VCEV
Pogovor z županom
Gabrovcem
Po poletnem premoru smo k pogovoru povabili prvega moža naše občine, župana Milana Gab-rovca. Pogovarjali smo se o aktualnem dogajanju v naših vaseh, o investicijah in načrtih za prihodnje mesece.
Nedavno je bilo podpisano pismo o nameri v zvezi z izgradnjo doma upokojencev, in sicer z Domom upokojencev Ptuj. Kaj to pomeni? Ali namerava Občina Markovci postati investitor in upravljalec doma?
Milan Gabrovec: "Pismo o nameri je bilo podpisano že pred tremi leti, vendar smo ga takrat časovno omejili, tako, da smo ga sedaj praktično le obnovili in mu nismo določili časovnega okvira. Podpis pomeni, da bomo mi poskrbeli za izgradnjo potrebnega objekta, ptujski dom pa bo izvajal dejavnost. Glede investitorja in upravljalca še potekajo razgovori, se pa nagibamo k temu, da bi investitor in upravljalec bila Občina Markovci."
Kaj o gradnji meni delovna skupina - gradbeni odbor, ki je bil imenovan za ta namen?
Milan Gabrovec: "Imenovana je bila komisija, na kateri smo že govorili o tej tematiki in se še ni dokončno opredelila."
Odlok o proračunu Občine Markovci za leto 2020 - rebalans je bil na septembrski občinski seji zavrnjen. Kaj lahko poveste v zvezi s tem?
Milan Gabrovec: "Vse točke rebalansa so bile pred sejo občinskega sveta obravnavane na pristojnih odborih, katerih člani so tudi svetnici in svetniki naše občine. In ti isti svetniki (razen dveh, torej 2 svetnici in 7 svetnikov) so na sejah odborov rebalans podprli, na seji OS pa ga, popolnoma enakega, gladko zavrnili. To je nerazumljivo in še posebej neresno, rebalans pa je zelo resna stvar, česar bi se morali (5 svetnikov in svetnica) zavedati, saj s tem otežujejo delo in zavlačujejo postopke ter povzročajo neprijetne občutke."
V mansardnih prostorih občinske stavbe so v preteklih mesecih potekala obnovitvena dela. Koliko je občina vložila v obnovo in katera društva se lahko veselijo novih prostorov?
Milan Gabrovec: "Ureditev severnega dela mansardnih prostorov je stala 70.000,00 eur. Pridobili smo štiri prostore (tri pisarne in hodnik). Novih prostorov (pisarn) so se zagotovo razveselili članice in člani Folklornega društva, Turističnega društva in Kulturno umetniškega društva Kultura, v souporabi pa imajo tudi manjšo avlo."
Na OŠ Markovci je konec avgusta in pretekli mesec potekala sanacija strehe na povezovalnem hodniku OŠ. Kaj lahko poveste o tem?
Milan Gabrovec: "Na tem povezo-
valnem hodniku med osnovno šolo in večnamensko dvorano Občine Mar-kovci so se pojavile težave praktično kakšne tri ali štiri leta po izgradnji. Po temeljitem ogledu stanja smo ugotovili, da je bila izvedba pri gradnji dvorane popolnoma neustrezna in nestrokovna in popolnoma v nasprotju s prakso na tem področju, zato smo morali nemudoma pristopiti k sanaciji stanja in dela strokovno opravili. Preverili bomo tudi, če je bila izvedba te strehe med gradnjo izvedena v skladu s projekti ali je izvajalec opravil delo po svoje."
V vrtcu Markovci se pričakuje širitev za še en oddelek. Kdaj se lahko najmlajši veselijo novih prostorov?
Milan Gabrovec: "V našem vrtcu nameravamo v najkrajšem možnem času urediti začasen oddelek, da bodo vsi naši malčki dobili prostor. Predvidevamo, da bo to urejeno do konca tega leta ali pa najkasneje do konca januarja 2021. V naslednjem proračunu bomo predvideli sredstva in oddelek uredili po vseh standardih in normativih, ki veljajo v Sloveniji. Ob tem je treba povedati, da je bila odločitev za gradnjo vrtca zelo dobra, saj se je iz 7 zasedenih oddelkih ob otvoritvi zasedenost povečala na 9 oddelkov, v kratkem pa bomo odprli še desetega."
Kako se je v naši občini obnesla prostovoljska ponudba -Prostofer? Koliko starejših uporablja to obliko pomoči?
Milan Gabrovec: "Prostofer je zelo dobro zaživel. Od začetka pa do danes je to uslugo uporabilo že kar nekaj starejših naše občine. Povedati je potrebno tudi, da smo nagovorili in pridobili tudi osem šoferjev - prostovoljcev, ki zelo dobro ocenjujejo to storitev. Za njihovo pripravljenost, pomagati starejšim, se jim zahvaljujem in obenem vabim še koga, da se nam pridruži."
Kako se v naši občini kažejo posledice izrednih razmer?
Milan Gabrovec: "Posebnih posledic, ki bi bile vidne, na prvi pogled nismo zaznali, smo pa za omilitev posledic občankam in občanom odpisali 50 % nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in 100 % grobarin."
Občinska trgatev v Hrastovcu -kakšen je letošnji pridelek?
Milan Gabrovec: "Letošnji pridelek je izredno dober. Za to se moramo zahvaliti ugodnim vremenskim razmeram, še posebej pa našim pridnim delavcem in delavki režijskega obrata ter Francu Brodnjaku, saj so skrbeli za vinograd in klet tako dobro, da je med sosednjimi vinogradi očitna razlika."
Kakšni so načrti za jesen na področju investicij, ostalega dogajanja?
Milan Gabrovec: "V nadajevanju leta se predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja za Dom starejših občanov (približno mesec dni) in izdelava natančnejše finančne konstrukcije projekta in objava javnega razpisa za izde-
lavo podrobnih načrtov (IZP ...), izvedba manjše poti za pridobitev gradbenih parcel v Borovcih, dokončanje prostora na pokopališču za raztros pepela umrlih in nadstreška ob mrliški vežici, pridobitev dokumentacije za stanovanjsko naselje v Markovcih in dokumentacije za večstanovanjske objekte v Borovcih, Bukovcih ... Veliko naštetega je odvisno od sprejetja rebalansa, ki na zadnji seji ni bil sprejet. Načrtujemo tudi nekaj
družabnih dogodkov, vendar je vse odvisno od razmer zaradi zajezitve korona virusa.
Želim si, da bi naši načrti tekli čim bolj tekoče in brez nepotrebnih zapletov, saj je, oziroma bi moral biti, naš skupni cilj razvoj in napredek naše čudovite občine.
Ostanite zdravi."
ADR
Obvestilo
Obveščamo vas, da je v križišču ob občinski zgrabi in cerkvi spremenjen prometni režim. Glavna cesta ni več tista v smeri kanala (jezera), ampak cesta proti pokopališču (kot prikazujejo fotografije). Bodite skrajno previdni, saj smo bili dolgo navajeni na stari režim. Na spremenjeni prometni režim so na primerni razdalji pred križiščem postavljene table, ki opozarjajo na omenjeno spremembo.
Občinska uprava
Foto: OU
2 |
Št. 4, oktober 2020

AKTUALNE INVESTICIJE V NAŠI OBČINI
Zaključek del pločnika v Bukovcih ob glavni cesti R1-228
Izvajalec del Komunalno Podjetje Ptuj, d.d., te dni zaključuje obnovo vodovoda, javne razsvetljave in razširitev obstoječega pločnika. Gre za odsek ob glavni cesti R1-228 od h. št. Bukovci 1a do h. št. 36 v skupni dolžini 0,6 km. Vzdolž celotne dolžine je pločnik razširjen na 2,7 m, kar zraven pešcev omogoča promet tudi kolesarjem. Z izgradnjo tega odseka pločnika je sklenjena kolesarska steza ob omenjeni glavni cesti vse od začetka naselja Zabovci, skozi naselje Markovci, Bukovci do konca naselja Stojnci. Znotraj omenjene trase so sicer na posameznem odseku krajše zožitve pločnika, ki se jim zaradi različnih razlogov nismo mogli izogniti. Ti odseki kolesarske steze so posebej označeni. Nadaljevanje kolesarske steze oziroma hodnika za pešce in kolesarje je predvideno vse do meje z občino Gorišnica
(izven naselja Stojnci), do mostu čez Dravo na Borlu, natančneje do križišča za Muretince v Občini Gorišnica. Ker gre za odsek kolesarske steze, ki poteka skozi občini Markovci in Gorišnica, sta v sorazmernem deležu obe občini tudi nosilki stroška izdelave projektne dokumentacije. Projekti za ta odsek kolesarske steze so že narejeni in so v postopku revidiranja. Revizijo tovrstnih projektov zahteva upravljalec regionalnih cest (DRSI), ki ga bomo po uspešno izvedeni reviziji projektov tudi poskušali privabiti k sofinanciranju izgradnje kolesarske steze.
Vsem uporabnikom ceste, ki so morali čakati pred cestnimi zaporami, predvsem pa lastnikom stavbišč ob omenjenem gradbišču, se zahvaljujemo za strpnost v času gradnje.
Foto: OU
Izvedena je obnova kritine v predprostoru telovadnice Markovci
Izvajalec krovsko kleparskih del te dni zaključuje dela na objektu veznega hodnika med objektom Osnovne šole Markovci in objektom telovadnice. Gre za obnovo strehe, pokrite s folijo, ki je ob dežju že dlje časa prepuščala vse do notranjosti objekta. Gre cca. 450 m2
obnove ravne strehe objekta, vključno z menjavo celotne toplotne izolacije, ki je bila zaradi dolgotrajnega namakanja v celoti uničena. Kljub temu da po obsegu ne gre za velike površine, so bila dela dokaj zahtevna, saj je bilo pred sanacijo potrebno odstraniti dobršni
KORISTNE INFORMACIJE ZA OBČANE S SEJ OBČINSKEGA SVETA
S 1. oktobrom nova cena vrtca
Na predlog OŠ Markovci je Občinski svet na 9. seji dne 9. septembra 2020 zvišal ceno vrtca in sicer za 6,23 % za I. starostno skupino in za 7,71 % za drugo starostno skupino. Dosedanja cena namreč ni več pokrivala stroškov, ki nastajajo v vrtcu.
Povečana cena storitve
V • I	V • •	I
pomoči družini na domu
Na isti seji je bila na predlog Centra za socialno delo Ptuj povečana tudi cena storitve pomoči družini na domu za približno 7 %. Pri tem velja omeniti, da občina subvencionira (beri: dopla-čuje) ceno kar v višini 77,4 %.
MBK, občinska uprava
del prezračevalnega sistema, cevne instalacije ogrevalnega sistema, celoten strelovod ter vso elektro instalacijo. Glavnina del, kot je demontaža instalacij in sanacija kritine, je bila končana
še pred pričetkom šolskega leta. Trenutno potekajo manjša dela na obnovi strojnih in elektro instalacij, ki z vidika varnosti učencev ne predstavljajo nevarnosti.
Izgradnja kolesarske steze Ptuj-Markovci-Gorišnica
Občina Markovci je v partnerstvu z Mestno občino Ptuj, občinami Hajdi-na, Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Dornava in Gorišnica na Ministrstvo za infrastrukturo prijavila projekt Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije. Občina prijaviteljica in partnerske občine so soinvestitorke projekta. Projekt je sestavljen iz 4 odsekov, eden izmed njih je odsek 3, ki obsega odsek kolesarske steze ob glavni cesti G1-2, Ptuj-Markovci-Gorišnica, natančneje Ptuj-Spuhlja-Borov-ci-Prvenci-Strelci in nadalje v občino Gorišnica. Na tem odseku bo na novo vzpostavljenih 13,72 km kolesarskih povezav, od tega na območju občine Markovci 3,3 km. Projekt se bo izvajal v letih 2021 do 2023.
Skladno s projektom, ki ga je izdelalo podjetje Arping d.o.o. s partnerjem Proinfra d.o.o., je za izvedbo predvidene investicije potrebno odkupiti del zemljišča, ki poteka v varnostnem pasu
glavne ceste G1-2 in zajema zemljišča v k.o. Borovci in k.o. Prvenci. V ta namen je Občinska uprava Občine Markovci že pričela s pošiljanjem pogodb za odkup teh zemljišč. Skupno je v postopku zajetih 153 parcel. Vse lastnike teh zemljišč pozivamo in prosimo, da potrjene kupoprodajne pogodbe čim prej vrnejo, saj je pridobljeno zemljišče eden od osnovnih pogojev pridobitve sofinancerskih sredstev. Cene za m2 kmetijskega zemljišča so enotne, prav tako za stavbna zemljišča.
Običajno je investitor, Občina Markovci, pred izvedbo tovrstnih objektov organizirala širšo predstavitev projekta. Zaradi aktualnih zdravstvenih razmer širše predstavitve projekta ne bo. Lastniki zemljišč, ki tangirajo na to traso kolesarske steze, so ob prejemu kupoprodajne pogodbe dobili spremni dopis s krajšo obrazložitvijo projekta in kontakt osebe za odkup zemljišča in osebe, zadolžene za tehnični del projekta. Za vse preostale, ki si želijo ogledati traso kolesarske steze, je projekt objavljen na spletni strani Občine Markovci na: https://www.markovci.si/objave/46.
Občina Markovci uspešna pri dodeljevanju sredstev iz programa LAS
Občina Markovci se je v letu 2019 prijavila na izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja občin (LAS) za sofinanciranje operacij iz ESRR. Kandidirali smo s projektom »Vizualizacija prostora etnološke zbirke« in pri tem bili uspešni, saj nam je bilo dodeljenih skoraj 80 % upravičenih stroškov izvedbe operacije, kar predstavlja 42.163,94 EUR nepovratnih sredstev. Pogodba o sofinanciranju je z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo bila podpisana v mesecu juliju 2020.
S projektom želi Občina Markovci in Turistično društvo Občine Markovci, ki je partner v projektu, znotraj obstoječe stalne zbirke etnološke dediščine obiskovalcem dopolniti ponudbo, in sicer s klasičnim 2D prikazom pustnih likov oz. pustne povorke ter vizualizaci-jo likov (prikaz 3D pustnih likov). S tem želimo pritegniti tudi mlajše generacije obiskovalcev. Projekt bo zaključen v drugi polovici naslednjega leta.
V začetku letošnjega leta smo skupaj z Občino Hajdina, Komunalnim podjetjem Ptuj, Športnim društvom »Pure Sport« in Društvom Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih Goricah oddali vlogo za sofinanciranje operacije »Naša Drava«. Odločbo o dodelitvi
sredstev smo prejeli v kratkem času, in sicer že v mesecu juniju. Skupno nam je bilo dodeljenih skoraj 98.085,06 EUR, od tega Občini Markovci 33.405,85 EUR.
Projekt zajema dva sklopa: omogočiti plovbo po spodnjem toku reke Drave - nižje od jezu Markovci in omogočiti boljšo mobilnost obiskovalcem ob strugi reke Drave.
Prvi sklop zajema nakup treh rafting čolnov, vključno s potrebno opremo, kot je varnostna oprema (čelade, reševalni jopiči, vrvi) in prikolico za prevoz raftov. Oprema bo skladiščena v večnamenskem prostoru v Novi vasi pri Markovcih, kjer bo tudi vstopno oz. izstopno mesto v reko Dravo. Drugi skop zajema nakup petih elektro koles, vključno s polnilno postajo. Kolesa s polnilno postajo bodo stacionirana ob Športno-rekreacijskem centru Zabovci.
Projekt bo realiziran v prvi polovici naslednjega leta, zato pričakujemo in tudi vabimo vse zainteresirane, ki jih tovrstna rekreacija zanima, da se udeležujejo organiziranih plovb po reki Dravi in preizkusijo kolesarjenje z elektro kolesi ob strugi reke Drave.
B. Z.
Občinska uprava
Št. 4, oktober 2020
I 3
UST ÍZ MARKOVCEV
Prostofer v Občini
Občina Markovci je prva občina v Spodnjem Podravju, v kateri je zaživel projekt Prostofer.
Prostofer je projekt, pri katerem prostovoljci nudijo prevoz tistim, ki to potrebujejo. Največja potreba po tovrstni pomoči je izven mest, kjer starejši težko dostopajo do točk javnega prometa, taksija si ne morejo privoščiti, sorodniki in prijatelji pa niso vedno na voljo. Za te ljudi je ta projekt odlična izbira, saj je brezplačen in omogoča, da si sami izberejo oz. rezervirajo termin, ko potrebujejo prevoz, da lahko opravijo pregled pri zdravniku, specialistu, obiščejo banko, kakšen urad ali trgovino.
Kako se lahko naročite?
Naročanje poteka na brezplačni telefonski številki 080 10 10. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak
Vozilo, ki bo marsikomu v pomoč Foto: NT
Ker smeh ni greh: Drugi val?
OBČINA MARKOVCI Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu Markovci 43,2281 MARKOVCI tel: 788 88 80, fax: 788 88 81
Vozimo pametno!
Svet za preventiva in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije
delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve.
Za projekt Prostofer je s strani Občine Markovci zagotovljeno vozilo, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje voznika in sopotnikov. Celoten projekt je naravnan tudi ekološko, saj so vozila, namenjena za izvajanje projekta Prostofer, električna in so tako prijazna do okolja.
Vabljeni vsi občani z velikim srcem in nekaj prostega časa, da se pridružite projektu.
Neža Tement
Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Markovci je tudi letos organiziral preventivno akcijo »Začetek šolskega leta«, in sicer v sodelovanju z osnovno šolo, Policijo, občinskim redarstvom, AMD Markovci in Društvom upokojencev Markovci.
Zaradi različnih vsebin in aktivnosti, ki se nanašajo tako na preventivno delo in urejanje varnih šolskih poti, je nujno skladno delo in povezovanje vseh nosilcev posameznih strokovnih nalog, šole in staršev. Naloge ob začetku šolskega leta so vsako leto enako pomembne, saj vstopajo v šolski prostor ter na šolske poti vsako leto začetniki, ki potrebujejo posebno pozornost.
Aktivnosti, ki so bile izvedene tudi letos pred začetkom šolskega leta:
•	Pregled in urejanje varnih šolskih poti (nosilec: SPVCP in Policija);
•	Pregled in popravki načrtov varnih šolskih poti, pregledan varnostni načrt OŠ (nosilec: OŠ)
•	Odprava napak na in ob prometnih površinah - košnja, vegetacija, jaški itd... (nosilec: Režijski obrat občine);
•	Dopolnitev poškodovane in manjkajoče prometne signalizacije (nosilec: Koncesionar CP Ptuj);
•	Obnovitev in dopolnitev talne signalizacije (nosilec: Koncesionar CP Ptuj);
•	Dobava preventivnega gradiva (nosilec: SPVCP Markovci);
•	Poskrbeli smo za dodatno varovanje šolarjev na avtobusnih postajališčih z predstavniki društva upokojencev Markovci, policijo, občinskim redarstvom in člani AMD Markovci (nosilec: SPVCP Markovci)
Kljub težavam s prostovoljnim delom se bo tudi v letošnjem letu dodatno izvajalo celoletno varovanje otrok na šolskih poteh, predvsem na najbolj nevarnih mestih v občini (avtobusna postajališča ob regionalni in magistralni cesti ter križišče pri župnišču v Markovcih).
SPVCP občine Markovci pospešeno izvaja ukrepe na kritičnih točkah, ki so bile predhodno terensko pregledane s strani SPVCP in policije. Varno na vseh poteh!
SPVCP Občine Markovci
Varno na poti v šolo
Avto moto društvo Markovci se je letos prijavilo na razpis Avto moto zveze Slovenije - VARNO NA POTI V ŠOLO. Maskoti Marko in Anja sta nas obiskali 31. 8. 2020, ob 8 uri zjutraj.
Otroci iz vrtca z vzgojiteljicami, člani AMD Markovci in Sveta za preventivo, vodja policijskega okoliša in župan smo se sprehodili po prehodu za pešce pred občinsko stavbo in župniščem.
Udeležence prometa smo opozorili na previdnost ob začetku šolskega leta v okolici šole in vrtca.
Udeleženci v prometu so z veseljem sprejeli podana navodila oziroma opozorila. Vsem želimo varno pot v šolo in domov.
Vozniki in voznice, vzemite si za vožnjo čas, ne življenje.
Martin Zamuda, predsednik AMD Markovci
Avtor karikature: Marko Kunčnik
Foto: Branko Veselič
4 |
Št. 4, oktober 2020

ZGODBE Z NAŠIH PODSTREŠIJ
Jez Markovci, ki je bil zgrajen leta 1978 ob izgradnji hidroelektrarne Formin, je vstopna pregrada za hidroelektrarno. Zajezi reko Dravo in jo preusmeri v dovodni kanal, ki se od dravske struge odcepi na njenem levem bregu. Ko je jezero napolnjeno, je v njem 17 milijonov kubičnih metrov vode. V naše kraje je izgradnja prinesla kar nekaj sprememb, tako pozitivnih kot negativnih. V tistih časih je bila gradnja zelo zahtevna in je zahtevala več življenj.
Jez Markovci
Jože Vrabl (3. del)
Preko jezu poteka tudi ena ključnih prometnih povezav s Šturmovci na drugi strani reke Drave. Rance in brodi so izgubili svoj namen. Prebivalci pri spravilih sena in lesa niso več bili odvisni od 'velike vode' in drugih nevšečnosti. V naseljih Markovci in Zabovci ter delno Novi vasi so se rešili vsakoletnih poplav. Spremenila se je tudi lokalna mikroklima z izrazito meglo v bližini jezera v določenem letnem času. Jezero je na žalost izsušilo ali pa deloma zalilo tudi
zamočvirjen predel (Kafrnca), ki je imel tudi svojo privlačnost kot nekaj najbolj naravnega (mlake, grmičevje, vodne rastline, mrtvi rokavi Drave). Naplavine oziroma mulj je vse bolj pereča tema v jezeru. Podobna zgodba je z laguno v Šturmovcih. Nivo podtalnice in manjših pritokov se je zmanjšal.
Obenem je jezero ponudilo nove možnosti razvoja turizma na vodi (čolnarjenje, ribolov, jadranje), opazovanje večjih ptic, kot so divje race, kormorani, gosi, čigre, mali in večji rečni galebi, sive čaplje, štorklje, črne liske, ponirki ... Potek izgradnje jezu Markovci je odlično dokumentiral naš rojak Jože Vrabl. Njegova domačija je bila zaradi potreb izgradnje jezu porušena, morda ravno zato v njem vre navezanost na rojstno hišo.
Vse objavljene fotografije so last Zgodovinskega arhiva Ptuj in jih objavljamo z njihovo odobritvijo (vir:SI_ZAP/0289 Vrabl Jože 1924-1981).
DM
-S
Ob 75-letnici 2. svetovne
vojne
V letošnjem letu praznujemo 75-le-tnico konca morije 2. svetovne vojne. Veliko mož, fantov iz naše občine je hočeš nočeš kot nemških vojnih obveznikov sodelovalo v tej vojni. Posledično se jih veliko ni nikoli vrnilo nazaj k svojim družinam. Nemci so padlim borcem postavili spominsko obeležje v Markov-cih. Prevoz padlih iz raznih bojišč, front
je bil v tistih časih seveda neizvedljiv. Prav to spominsko obeležje je bilo po končani vojni v celoti porušeno. Ali so bila samo spominska obeležja oziroma ali so dejansko tudi koga tukaj pokopali, nam ni uspelo izvedeti. Članek (vir: https://issuu.com/s.kolibri/doc) objavljamo v celoti.
DM
Foto: https://issuu.eom/s.kolibri/doc
Št. 4, oktober 2020
I 5
UST ÍZ MARKOVCEV
Aleksander Kelenc iz Stojncev postal doktorant s področja matematike
Čas brez dotika
Aleksander Kelenc iz Stojncev je v preteklih dneh bil eden izmed kandidatov, ki so na promociji doktorjev Univerze v Mariboru prejeli naziv doktor. Naslov njegove doktorske naloge je Na razdaljah osnovane invariante in mere v grafih oz. Distance-Based Invariants and Measures in Graphs, saj je njegov somentor Španec in je bilo potrebno naslov nasloviti tudi v angleščini. Mladi doktor svojo karierno pot nadaljuje v akademskih vodah. Trenutno dela kot asistent za matematiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, kjer je poleg pedagoških obveznosti tudi raziskovalno aktiven na področju, iz katerega je doktoriral. Iskrene čestitke ob nazivu in uspešno pot še naprej!
ADR
Domačinka Maja Butolen Zorko iz Markovcev, ki ustvarja v Furstovi hiši na Ptuju, je v avgustu skupaj s še sedmimi umetnicami v umetnostni galeriji Cirkulacija v Ljubljani pripravila skupinsko enodnevno razstavo z naslovom ČAS BREZ DOTIKA v produkciji KUD Trivia. Njihova mentorica in mentorja so bili mag. Marija Mojca Pungerčar, Borut Savski in Marjan Kokot.
Predstavile so se ustvarjalke različnih področij, generacij in usmeritev, ki so sodelovale v projektu usposabljanja za delo v kulturi KUD-a Trivia. Svoja dela so umestile pod skupno, aktualno obarvano temo, ki se je nanašala na novo realnost družbe, v kateri je socialna distanca postala obveza, dotik pa
je pričel pridobivati celo grozečo noto. Za skupno izhodišče so izbrale aktualno korona stvarnost, ki je prinesla obvezno socialno distanco. Temo prepovedanega dotika so avtorice razširile in osvetlile iz različnih zornih kotov ter z različnimi pristopi, ki vključujejo več-medijsko inštalacijo, umetniški video, performans z žongliranjem, zvočno -poetičen performans, participativno likovno inštalacijo in serijo unikatnih majic.
Maja je ustvarila večmedijsko instalacijo z naslovom Oneiroi. Lotila se je rekonstrukcije svojih sanj. Slednje je ilustrirala in jih zvočno upodobila. V zvočno sliko je umestila avtorsko glasbo, nenavadne zvoke, dialoge in monologe, ki jih je predhodno zasnovala na podlagi zapisov sanj in jih nato interpretirala, posnela, obdelala in povezala (zvoke saksofona je odigral Sašo Feko-nja). Akvarelne slike je obesila s stropa in jih obdala z luknjastimi izrezki poslikanega papirja, skozi katere je prodirala svetloba. V prepletu senc in jasnine so iz gibljive gmote vznikale raznolike podobe. Postavitev instalacije je bila precej zahtevna, saj je, zaradi priprave svetlobnih učinkov, potekala med močnimi reflektorji. Postavljanje je trajalo je več kot šestnajst ur.
Iskrene čestitke!
ADR
Sanela Bezjak osvojila naziv zlate maturantke
Sanela Bezjak iz Nove vasi pri Mar-kovcih, maturantka III. gimnazije Maribor, program predšolska vzgoja, je na letošnji poklicni maturi bila zelo uspešna, saj je dosegla zavidljivih 22 točk in si s tem pridobila naziv zlate maturant-
ke. Ob njej je enakega uspeha bilo deležnih še 8 maturantov. Saneli iskreno čestitamo! Oktobra jo pot vodi na študij predšolske vzgoje na Univerzo v Maribor. Želimo ji uspešno izobraževanje!
ADR
Foto: Nada Žgank in osebni arhiv
6 |
Št. 4, oktober 2020

Mladi markovski taborniki smo tokrat peli o slovenskih lepotah
Kot že 11-krat poprej smo se tudi letos mladi Markovčani zbrali na mladinskem glasbenem taboru. Tokrat se nam je pridružila tudi Korošica. Pa ne kar tako, učili se in peli smo namreč o prelepi Sloveniji.
Od 18. do 23. avgusta smo polnili župnijske prostore. Bilo nas je 48 - 32 tabornikov in 16 animatorjev. Letos je bilo po vseh ločeno preživetih dneh še toliko slajše preživeti nekaj noči z najboljšimi prijatelji, zato smo jih v polnosti izkoristili. Seveda smo pazili na morebitne bolnike, ki bi lahko prenašali nepotreben virus, zato smo še posebej dobro umivali roke in se družili predvsem po skupinah, ki so bile oblikovane tako, da so otroci največ časa prebili s svojimi sorojenci in sosedi.
Otroške dni so polnile številne aktivnosti, skrbno pripravljene s strani nas, mladih animatorjev in nekaj drugih prostovoljcev. Tako smo se skozi igre bolje spoznali in ugotovili, kam bi najraje potovali in kakšen kos oblačila bi radi bili (ja, tudi kot spodnjice bi se radi znašli). :) Tekali smo po dvorani ZAF-centra, da se je kar treslo in si v temi povedali, kaj lepega bi radi na taboru doživeli. Pošteno smo se poškropili in ohladili na vodnih igrah, pa tudi filmski večer s kokicami in lučkami smo imeli. Vsak dan smo šli k maši in zapeli, kot se spodobi. Nika Rožanc nam je povedala veliko zanimivega o slovenskih narodnih nošah in nas naučila plesati zibenšrit. Hvala, Nika! Animatorji smo pripravili tudi večer ljudskih iger, izšte-vank in glasbe. Zdaj si vsi želimo nekaj ljudskih glasbil doma. Starši, pripravite se! ;)
Svoje znanje o čudoviti domovini smo preizkusili v kvizu Moja Slovenija, ki se lahko pohvali s kar v živo izvajano glasbo in pristnimi posnetki raznih slovenskih narečij.
Skoraj nič od tega ne bi mogli početi, če tabora ne bi bilo. Zato se lahko zahvalimo vsem simpatizerjem, ki nas
leto za letom podpirajo in za nas skrbijo s svojimi darovi. Letos so nam z do-natorstvom pomagali Perutnina Ptuj, Mizarstvo Sok iz Borovcev ter Civilna zaščita Ptuj.
Da se otroci vsako jutro pridno razgibajo, sta tu Tilen in Vid Forštnarič. Za birokracijo sta poskrbela Darko Me-znarič in Uroš Stolec. Tu je tudi ekipa fizikalcev z Draganom Mikšo na čelu. Srečo imamo, da sta za naša lačna usta poskrbela kuharja OŠ Markovci. Na pikniku sta pomagala tudi žar mojstra Damjan Jevšenak in Stanko Fideršek, palačinke pa sta kar dvakrat pekla Slavko Vrtačnik in Miran Kristovič. Nikakor pa ne gre pozabiti na taborsko kuharico Marto Prelog Rožanc, ki nam je namenila nekaj svoje odlične kuhe ter prijaznih pogledov in besed, ki so nas vedno razveselili. Iskrena hvala vsakemu posebej!
Na taboru se nismo samo igrali in jedli, temveč smo ogromno peli in vadili. Čemu? Da smo izvedli zaključni koncert, ki tabor lepo zaokroži čisto vsako leto. Letos smo ga izpeljali v drive-in obliki. Poslušalci, predvsem naši starši, bratci, sestrice in prijatelji, so nas tako lahko spremljali iz avtomobilov. Večinoma so sicer izbrali drugo različico in sedli na travo pred odrom, ki se je tokrat nahajal na velikem parkirišču za šolo. Za ozvočenje je skrbel Mitja Kostanje-vec in svoje delo odlično opravil. Prepevali smo vse od slovenskih popevk in cerkvenih skladb do narodne glasbe. Zbore tabornikov, animatorjev in vseh skupaj so vodile naše zborovodkinje: Pia Majerič, Rebeka Mikša, Eva Kokot in Anamarija Lajh. Za vse vrste spremljave je poskrbel Niko Kostanjevec, pridružili pa so se mu še Aldina Clarisa Ban, Ernest Kokot, Miha Kokot, Toni Sotošek, Vid Jelenc in Jan Zver. Tu sta tudi ansambla Sanjski muzikanti in Kunstosi. Hvala vsem, ki ste soustvarili končni produkt tabora in to ne zgolj z glasbo, ampak tudi z dobro voljo.
Letos smo koncert spretni Heleni Vogrinec pomagali voditi kar taborniki in animatorji z deklamacijami slovenskih pesmi, da so nas očarale tudi te.
Tudi letos gre iskrena hvala KUD-u Markovski zvon, župniji Sv. Marko niže Ptuja, OŠ Markovci ter ZAF centru Markovci. Ti že vse od prvega tabora skrbijo za dobrobit mladih Markovčanov in med nami gradijo dobre prijateljske vezi, nam ponujajo tople prostore, nas hranijo, nam podarjajo glasbo in številne nasmehe. Hvala vam!
Za otroke smo pridno skrbeli tudi animatorji. Tu smo Špela Vrtačnik (vodja animatorjev), Anamarija Lajh, Pia Majerič, Rebeka Mikša, Niko Kostanjevec, Lucija Janžekovič, Eva Kokot, Zala Stolec, Lea Krajnčič, Sara Kitak, Ana Čuš, Zala Kukovec, Blaž Bratuša, Lea Roškar, Eva Kostanjevec in Ajda Mikša.
Največja zahvala je prihranjena za konec. Naš »big boss« Gregor Zmazek, idejni in organizacijski vodja tabora, je tudi letos poskrbel, da je vse skupaj potekalo gladko in brez zapletov.
Prevzel je krmilo v trenutkih, ko je vse šlo kar malo navzdol. Ko bodo naslednjič otroci preveč pridni (čisto zares) in bomo animatorji izgubljali energijo, vemo, kam se je treba obrniti za nasvet in podporo. Pa tudi za vso opravljeno delo, za katerega večina ne ve - hvala, Gregor!
Ker je bila tema letošnjega tabora Slovenija, od kod lepote tvoje, bi človek mislil, da smo ta izvir lepote našli. Ampak ne, odgovora ne najdemo. Je to Koroška, Primorska, morda Prekmurje ali Štajerska? So to griči ali doline, morja ali vrhovi, velika mesta ali prostrani gozdovi? Verjetno kar vse od tega. Nekaj pa je gotovo: lepo je tam, kjer so veseli ljudje, kjer vladata pesem in sreča. In kjer je ljubezen. Tega je na mladinskem glasbenem taboru v Markovcih vsakič znova veliko. Tudi dvanajstič nam veselja ni zmanjkalo.
Res je ni lepše od Slovenije. No, razen te sreče v otroških očeh.
Lea Roškar
Lep koncertni ambient, v katerem smo ponosno pokazali naučeno.
V vročih poletnih dneh ni boljšega od vodnih iger.	Skupinska fotografija, preden smo se zadovoljni in utrujeni od veselih, malce neprespanih noči
odpravili domov spat. Tudi 18-urni rekordi so padli!
Št. 4, oktober 2020
I 7
UST ÍZ MARKOVCEV
O avgustovskem neurju v naši občini
Se lotevate polaganja
■	• V • I	I V V* M
keramičnih ploscic?
Tudi letos nam narava ni prizanesla. Z vso silo nas je zajela v nedeljo, 30. avgusta 2020. V naši občini je razdejala veliko stanovanjskih ter gospodarskih objektov. Število vseh intervencij se je končalo pri 54. Občani občine Mar-kovci so tudi tokrat lahko računali na pomoč neumornih in dejavnih prostovoljnih gasilcev. Tako so bila aktivirana naslednja društva: Sobetinci, Prvenci -Strelci, Stojnci, Markovci, Nova vas pri Markovcih ter Bukovci, ki so imeli največ dela. V pripravljenosti so bili tudi gasilci iz Zabovcev ter Borovcev.
Kot prostovoljni gasilec od prizadetega občana pričakuješ zahvalo za opravljeno delo, a vedno ni tako. Na to
se gasilci ne oziramo. Pomagamo prav vsakemu, ki potrebuje pomoč. Tako imamo vedno v hrambi folijo, žičnike, kladiva ter vse, kar spada k delu na višini ter na strehi. Tudi v štabu Civilne zaščite občine Markovci skrbimo, da imajo društva vedno na razpolago zaščitna sredstva ter vse potrebno za varno delo. Ob tem pozivamo vse občane, da sami pregledajo svoje strehe ter tako poskrbijo, da ne pride do neljubih dogodkov.
Na pomoč!
Janko Fišinger, poveljnik CZ Občine
Markovci
Foto: Arhiv PGD
Med notranja opravila v hiši nedvomno spada tudi polaganje keramičnih ploščic, ki lahko marsikomu povzroča preglavice. S pomočjo 10 enostavnih korakov za polaganje bo postopek veliko enostavnejši.
1.	Nosilna podlaga in hidroizolacija
Nosilna podlaga naj bo ravna. Najprej jo je treba zaščititi pred vdorom vode. To še posebej velja pri vlažnih prostorih in kopalnicah. Nosilno podlago premažemo z vodotesnim predna-mazom. Prednamaz nanesemo z valjčkom, čopičem ali z gladko lopatico.
2.	Označevanje
Dobre oznake nam bodo olajšale delo, končni rezultat pa bo bolj natančen in estetsko dovršen. Na tleh oziroma na steni si označimo vsaj rob prve vrste ploščic. Pri označevanju na ploščicah se držite pravila, da sprednjih strani ploščic ne označujte s svinčnikom ali markerjem, saj je te oznake kasneje težko odstraniti.
3.	Nanašanje lepila
Lepilo za keramiko naj bo dovolj kakovostno. Na podlago (tla ali steno) ga v tankem sloju nanesemo z gladko stranjo lopatice. Ker se lepilo hitro strjuje, ga pripravimo in nanesemo le toliko, kolikor bomo lahko položili ploščic v času, ko je lepilo še uporabno (upoštevajmo navodila proizvajalca).
4.	Razporeditev lepila
Z nazobčano gladilko, ki jo na podlago držimo pod kotom 70°, lepilo enakomerno razbrazdamo. Lepilo mora podlago pokriti v celoti in enakomerno, brez votlih mest. To dosežemo z obojestranskim nanašanjem lepila na podlago in na spodnjo ploskev ploščice. Pri pravilnem delu je poraba lepila 8 kg/m2 pri debelini nanosa 5 mm.
5.	Polaganje
Ploščico položimo na lepilo in jo narahlo pritisnemo ob podlago, da se lepilo pod njo razleze in oprime po vsej površini. Z rahlim potiskom v željeno smer jo dokončno poravnamo.
6.	Distančniki in križci
Pri nadaljevanju polaganja si pomagamo s križci, ki nam zagotavljajo enakomeren razmak med ploščicami.
Priporoča se tudi uporaba nivelirnih distančnikov (obvezno pri večjih formatih), s katerimi boste dosegli poravnavo robov na isto višino. Na embalaži keramike preverite priporočeno širino fuge. Polaganje na stik (brez fug) ni priporočljivo.
7.	Preverjanje kakovosti
Pri polaganju sproti preverjamo, ali je lepilo, ki smo ga nanesli na podlago, še uporabno. To enostavno preverimo tako, da s prstom podrsamo po površini lepila. Če se lepilo lepi na prste, lahko nadaljujemo s polaganjem, če pa se ne oprijema več, ni uporabno. V takem primeru ga odstranimo, pripravimo novo količino lepila in nadaljujemo s polaganjem.
8.	Rezanje ploščic
Za rezanje keramike se lahko uporabi ročni rezalnik za keramične ploščice, vodna žaga ali kotna brusilka. Rezanje je praviloma potrebno pri zadnjih vrstah, vogalih, pa tudi okoli vtičnic, odtokov in podobnih napeljav.
9.	Fugiranje
Ko se lepilo strdi in posuši, lahko pričnete s fugiranjem. Iz fug najprej očistite vso umazanijo. Pri mešanju fu-girne mase dosledno upoštevajte navodila proizvajalca, ki so napisana na embalaži. Fugirno maso nanašamo z gumijasto lopatico tako, da maso z diagonalnimi potegi lopatice vtisnemo v prazne fuge. Ostanke mase s keramične površine odstranimo z gumijasto lopatico. Istočasno zafugirajte le manjšo površino (4-5 m2) ter jo očistite. Tako bo čiščenje veliko enostavnejše.
10.	Čiščenje
Za čiščenje ostankov fugirne mase uporabimo mokro gobo. Madeže odstranjujemo z diagonalnimi potegi čez fuge. Gobo med delom večkrat splaknemo z vodo in ožamemo. Na koncu površino ploščic spoliramo še s suho bombažno krpo.
Pri vseh uporabljenih materialih
in orodjih upoštevajte navodila proizvajalca.
Primož Njegač, mag. posl. ved
8 |
Št. 4, oktober 2020
"Če je zadovoljna stranka, je zadovoljstvo obojestransko."
V tokratni jesenski številki predstavljamo podjetje Elektromehanika, Ljubo Jurič s. p. iz Borovcev. Njen nosilec je Ljubo Jurič, s katerim smo se pogovarjali o delu v podjetju in viziji v prihodnje.
Gospod Ljubo, kaj ste po poklicu? Katera dela ste opravljali, preden ste se odločili stopiti na samostojno pot?
Ljubo Jurič: "Leta 1988 sem končal srednjo elektro in računalniško šolo v Mariboru, smer elektrikar-ele-ktronik. Takoj po končani pripravniški dobi, ki sem jo opravljal pri takrat zelo znanem podjetju Tehnoservis Ptuj, sem moral na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi sem slabe tri leta iskal zaposlitev, ki me je veselila, vendar ni bilo priložnosti. »
Kako dolgo že zadovoljni klienti obiskujejo vaš servis?
Ljubo Jurič: "Leta 1993 sem iz zgoraj omenjenih razlogov stopil na samostojno pot in odprl servis RTV aparatov in elektronike. Po 10 letih sem začel še s servisiranjem gospodinjskih aparatov, pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, vsega, kar zajema belo tehniko, in to je še danes osnovna dejavnost podjetja zraven elektronike. Servis deluje na terenu pri klientih, tam se opravi večino mojega dela. Dejavnost med drugim zajema še popravila LCD TV aparatov, robotskih sesalnikov, računalnikov, peletnih gorilnikov, nabavo baterij za robotske sesalnike. Dejavnost se je razširila še na vzdrževanje sončnih elektrarn in popravila avto elektrike -elektronike."
Povejte/opišite nam, kako poteka vaš delovni dan v podjetju.
Ljubo Jurič: "Delovni dan v podjetju se začne ob 8. uri. Pregledajo
se naročila za ta dan, pokličemo kli-ente in se dogovorimo za uro obiska. Aparate na terenu pregledamo in napake tudi odpravimo, če so rezervni deli na zalogi. Ker vedno ni vsega na zalogi, popišemo potreben material. Po vrnitvi s terena v pisarno se pregledajo in naročijo rezervni deli. Včasih se mora kakšen aparat tudi odpeljat v delavnico, saj so napake zahtevnejše in jih je potrebno natančneje preučiti. Zaradi širokega spektra storitev je včasih dan prekratek."
Kaj je najpomembneje pri opravljanju vašega dela? Kaj bi izpostavili kot tisto, kar je ključnega pomena?
Ljubo Jurič: "V današnjem času trg zahteva hiter odziv, saj potrebe strank in pa konkurenca narekujeta hiter tempo tudi pri naših storitvah. Prednost servisa je storitev na domu, stranka pokliče, se dogovori za termin, vse ostalo je v rokah servisa. Pregled aparata, po potrebi odvoz in na koncu dostava ter priklop aparata. Moj odziv je v večini primerov še isti dan."
Konkurenca je vedno prisotna. Ali jo občutite oz. kako močno se je treba truditi, da ste ob poplavi ponudbe kljub vsemu uspešni?
Ljubo Jurič: "Konkurenca je v vseh panogah prisotna, vendar se je pomembno potruditi in po 27 letih delovanja se je ustvaril krog zadovoljnih strank."
Kakšni so načrti in želje za v bodoče? Kaj si želite?
Ljubo Jurič: "Kot samozaposlen nimam v načrtu širitve, razen če bi povpraševanje trga narekovalo drugače. Želim si čim več zadovoljnih strank. Če je zadovoljna stranka, je zadovoljstvo obojestransko."
ADR
Foto: osebni arhiv

Izlet zakonske skupine
Zakonska skupina, ki deluje v okviru naše Župnije sv. Marka niže Ptuja, je bila ustanovljena v septembru leta 2012. Sprva je štela 6 zakonskih parov, v letu 2017 pa se je skupina razširila na 13 parov, zaradi česar smo se razdelili v dve skupini. Skupaj s farnim župnikom nas je trenutno 27. Srečujemo se enkrat mesečno, seveda v letošnjem letu precej manj. Ker smo družabno zelo odprta skupina podobno mislečih ljudi, se je že kmalu po ustanovitvi porodila ideja, da bi kakšno druženje organizirali izven zidov markovskega župnišča, v bolj sproščenem okolju, skupaj z našimi otroki. Ob zaključku leta, na praznik svete družine, z našimi družinami preživimo skupni večer, že nekaj preteklih let pa smo v predpoči-tniškem času uspešno organizirali izlete po bližnjih haloških gričih, ki so tudi vedno vključevali obisk cerkva.
Čeprav zaradi specifične situacije veliko težje kot do sedaj in z nekajmesečno zamudo, smo se tudi letos organizirali in se v začetku septembra odpravili na izlet v idilično okolje na raztegnjeno pohorsko vasico Resnik, ki leži malo pod vrhom znanega slovenskega smučišča Rogla. Lokacija izleta ni bila izbrana naključno. Tukaj je svoje otroštvo preživela članica naše zakonske skupine, Metka Forštnarič, dokler je ni njen soprog Aleš pripeljal v marko-vsko občino, v Stojnce. Metkini starši in njen mlajši brat Janez z družino živijo na domačiji, kjer so aktivni v kmetijski in turistični dejavnosti.
Sedem zakonskih parov z otroki in z g. župnikom, Janezom Maučecem,
skupaj 33 udeležencev izleta, se nas je v zgodnjem nedeljskem popoldnevu zbralo na turistični kmetiji Kovše na Resniku. Po uvodnem okrepčilu smo se peš in pod vodstvom Metkinega očeta, gospoda Ivana Kovšeta, odpravili do 2 kilometra oddaljene cerkve sv. Jakoba, ki je ena najmanjših cerkva na Slovenskem in ki na tem mestu stoji že najverjetneje od 15. stoletja. Sicer dokazov o tem ni, vendar bi jo naj postavili celjski grofje kot lovsko kapelo. Nekje do leta 1890 je cerkev stala sredi macesnovega gozda, vendar o tem danes žal ni več sledu. V cerkvi, ki je bila nedavno prenovljena, smo udeleženci izleta najprej prisluhnili kratkemu in slikovitemu opisu zgodovine cerkve in obnovitvenih del, ki so jih izvajali pred kratkim. Nato smo prisluhnili še kratkemu in sproščenemu obredu našega župnika, ki ga je lepo zaokrožilo petje naših otrok ob ne preveč posrečeni spremljavi nas staršev. Po koncu obreda smo se odpravili nazaj na kmetijo Kovše, kjer so nas zelo gostoljubni gostitelji postregli še z njihovim značilnim pohorskim loncem in zelo okusno sladico. Po obveznem fotografiranju smo se že skoraj ob mraku odpravili proti domu.
Zahvaljujoč idejnim vodjem izleta, gospodu župniku Janezu Maučecu in našim gostiteljem na turistični kmetiji Kovše, smo v dobri družbi preživeli res prekrasen in poučen nedeljski popoldan in samo upamo lahko, da bomo v prihodnosti deležni še veliko podobnih.
Boštjan Kostanjevec
Folklorno društvo vas vabi
Markovčani (in okoličani, ki berete ta sestavek): Folklorno društvo 'Anton-Jože Štrafela'' Markovci v svoje vrste vabi vse, ki želite plesati, peti ali igrati. V našem društvu namreč deluje več sekcij - plesna skupina, starejše in mlajše ljudske pevke, ljudski godci ... in fküp nan je praf lGšnol
Vaje plesne skupine so ob petkih ob 20. uri v Markovcih. Pridi, predhodno znanje NI potrebno, prav tako ne soplesalka/soplesalec (je pa zaželeno - več nas bo, več nas bo).
Čeravno je pogled v prihajajoče mesece bolj nejasen, ne smemo obstati, kajti to bi bilo pogubno za vse. Zagotovo bi tudi vi kak večer radi preživeli v prijetni družbi in ob dobri glasbi. Zato naznanjamo, da v petek, 20. 11. 2020, pripravljamo večer ljudske glasbe in plesa, ki ga bomo priredili v gasilskem domu v Stojncih. Nastopili bodo naši pevci in pevke, plesalci, v goste pa smo povabili še dvoje ljudskih godcev. Več informacij boste lahko našli tudi v dogodku na naši Facebook strani.
Pridite, lepo bol
Nika Rožanc, predsednica društva
Turistično društvo Občine Markovci se je v jubilejnem letu preselilo v nove prostore
V poletnih mesecih smo se člani UO TD Občine Markovci odločili, da izvedemo pisarniško inventuro in selitev v nove prostore. Načrte za delo društva bomo odslej delali na novi lokaciji, in sicer v mansardi občinske stavbe v Markovcih. Eni smo se lotili čiščenja novega prostora in inventarja, drugi so pospravljali in nalagali v škatle, da smo lahko vse skupaj prepeljali na novo lokacijo. Gospod Mirko Čuš je bil glavni selitveni prevoznik. V vseh teh 20 letih delovanja društva se je nabralo ogromno gradiva, daril in plaket iz različnih gostovanj. V novem prostoru je sedaj vse na svojem mestu. Nekaj dekorativnih malenkosti bomo postorili sproti in delo v društvu se bo lahko nemoteno nadaljevalo.
Hvala vsem, ki so se udeležili akcije selitve in s svojim delom prispevali delček k bogatemu mozaiku delovanja društva.
Sonja Erlač
Št. 4, oktober 2020
I 9
LIST IZ MARROVCEV
NAŠE KMETIJE SE PREDSTAVIJO
Plaščova kmetija iz Stojncev
Vse skupaj se je začelo s poroko Janeza in Kristine Meznarič na Plaščo-vo kmetijo. Takrat so bili za kmeta izredno nenaklonjeni časi. Da bi lahko začel kmetovati, je oče šel za nekaj let delat v Nemčijo. S prisluženim denarjem se je zbutala stanovanjska hiša in skedenj. Temu je sledil nakup novega traktorja IMT 533 in štiriredne sejalni-ce za koruzo ter 300-litrska škropilnica. To so bili prvi temelji naše kmetije. Za tiste čase je tak nakup predstavljal velik napredek. Z omenjenimi stroji so se vršile tudi strojne usluge. Leta 1972 se je obnovil hlev za krave molznice za splakovanje (rešetke). Tudi to je bil korak naprej v načinu naprednega kmetovanja. Janez se je v Nemčiji usposobil za razna dela, ki so mu prišla prav pri obnovi lastnega gospodarskega poslopja. Pri tem sta že pomagala sin Milan in snaha Darinka. Po sinovi opravljeni kmetijski šoli je hitro spoznal, da za kmetovanje potrebujemo več zemlje. Kmetija je imela fokus na pridobivanju obdelovalnih površin. Pri tem je pomagala Kmetijska zemljiška skupnost, kasneje sklad kmetijskih zemljišč RS, 45 ha zemlje smo dokupili, nekaj pa imamo v najemu od drugih lastnikov. Za našo kmetijo je bilo pomembno, da smo 30 ha pridobili iz zaraščenih površin in jih očistili in usposobili za kmetovanje, vse ob sodelovanju kmetijske zgoraj ome-
njene stroke.
Danes je pri Plaščovih družinska evropsko primerljiva kmetija, ki jo vodijo Milan, Darinka in Milan mlajši s pomočjo ostalih družinskih članov. Sin Milan je naslednik na naši kmetiji, zato smo kandidirali na razpisu za naložbe v kmetijstvo. Bili smo uspešni in s pomočjo RS nakupili kombajn in sodobno kmetijsko mehanizacijo. Trenutno se izvajajo ukrepi skupne evropske politike, kar pomeni kolobarjenje, zmanjšanje vnosa zaščitnih snovi (škropiv), zmanjšanje mineralnih gnojih (umetnih gnojil), povečanje vnosa organskih gnojil (gnojevka iz bioelektrarne je visoko koncentrirano organsko gnojilo s certifikatom za uporabo na kmetijskih površinah), setev strniščnih dosevkov, ki so paša čebelam ter ozelenitev njivskih površin čez zimo za zmanjšanje izpiranja nitratov (zmanjšanje onesnaževanja podtalnice). Trenutno imamo v kolobarju žitarice, koruzo, krompir ter energetske rastline - sončnice in oljno ogrščico.
Z letošnjo letino smo zadovoljni količinsko in kakovostno, le prodaja zaradi nastopanja na skupnem evropskem -svetovnem trgu, tako majhni državi kot je Slovenija, ne ustreza. Prav zato se usmerjamo k lokalnim odjemalcem, v kolikor nam to uspeva. Verjeli ali ne, smo v zadnjih 3 letih za 80 % zmanjšali
O letošnji letini smo povprašali tudi v Mlin Korošec v Zabovce. Niko Korošec nam je zaupal: "Tako kot vsako leto smo odkupili največ pšenice (približno 7000 ton), nekaj pa tudi ječmena (približno 1500 ton) in rži (približno 600 ton). Naši občani največ sejejo koruze in pšenice. Letina pšenica je bila kakovostno slabša od prejšnjih let, predvsem v primerjavi z lanskim letom (največja razlika je bila pri vsebnosti beljakovin). Hektarski donosi so bili pri vseh žitaricah najvišji v zadnjih nekaj letih. Pričakuje se tudi dober pridelek koruze."
Foto: osebni arhiv
porabo mineralnih gnojih ter zaščitnih sredstev (škropiv), kar prispeva k ohranjanju zdravega in čistega okolja. V prihodnje je naš cilj, še naprej skrbeti za slovensko zemljo in zdravo prehrano našega naroda.
Občini Markovci se zahvaljujemo za izvedbo komasacije, kar nam je v veliko
meri olajšalo obdelavo. V bodoče si želimo še več takšnih akcij. Dobro bi bilo pristopiti k izvedbi namakalnega sistema, kar bi lahko omogočilo tudi več delovnih mest na kmetijah - povrtnine. Z dobro infrastrukturo se tudi lahko povečajo naše proizvodnje možnosti.
Milan Meznarič
Krepimo svojo odpornost z uživanjem čebeljih pridelkov
Poleti se spočijemo in naberemo novih moči. Ko se začnejo dnevi krajšati in jutra postajajo hladnejša, hitro ugotovimo, da bomo morali posegali po živilih, ki bodo okrepila delovanje našega imunskega sistema in nas varno pospremila v zimo in ohranjala v dobri kondiciji.
Prisluhnimo naravi in uporabimo čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, ki s skrbnostjo, bogatim znanjem in veliko pozornostjo pridelujejo kakovostne čebelje pridelke.
Cvetni prah - naravna zakladnica hranilnih snovi
Cvetnemu prahu pravijo tudi popolno živilo, saj vsebuje vse, kar naš organizem potrebuje za normalno delovanje. Energijska vrednost cvetnega prahu je nizka, zato se njegova uporaba priporoča tudi pri nizkoenergijski prehrani in v prehrani sladkornih bolnikov. Predstavlja dober vir prehranske vlaknine, ki ugodno vpliva na peristaltiko debelega črevesja. Pestra elemen-
TOfO: ČZS
»S čebeljimi pridelki do večje odpornosti in boljšega imunskega sistema«
tna sestava pripomore k zagotavljanju priporočenih dnevnih količin po elementih.
Študije kažejo, da uživanje cvetnega prahu ugodno deluje na imunski sistem in povečuje odpornost organizma.
Propolis - naravni antibiotik čebel
Propolis deluje proti številnim bakterijam, virusom in glivicam. Dodano
vrednost temu čebeljemu pridelku dajejo predvsem fenolne spojine. Največkrat se uporablja v obliki premazov za obolele dele kože pa tudi sluznic v ustni votlini in dlesnih ali v obliki tinktur.
Med - naravno sladilo in krepčilo
Med je zakladnica več tisoč snovi, ki jih vsebuje in potrebuje človeško telo. Med sestavinami medu poleg fruktoze in glukoze, encimov, mineralnih snovi, hormonov, vitaminov,..., najdemo tudi protibakterijske snovi. Med deluje uničevalno na nekatere bakterije in tudi viruse, ki so pogosto vzrok bolezni dihal in drugih bolezni (prehlad, gripa, ...).
Kupujmo kakovosten med!
Pri nakupu medu bodimo pozorni na poreklo in dodatne označbe kakovosti, kot sta zaščitena geografska označba, zaščitena označba porekla, ekološka pridelava, ki predstavljajo dodatno jamstvo, da se kakovost in način pridelave takšnega medu redno spremlja.
Kaj pridobimo z nakupom medu višje kakovosti?
•	kontrolirano kakovost
•	znano poreklo
•	zagotovljeno sledljivost
Prepoznamo ga po evropskih
zaščitnih oznakah na nalepki ali prelep-ki izdelka.
Ljudje smo vedno bolj ozaveščeni o pomenu kakovosti živil, ki jih uživamo. Pomembno je, da zaupamo v izdelek, ki ga kupimo.
Slovenski čebelarji zaupamo v čebelje pridelke, saj so njihovo naravno moč s pridom uporabljale že naše babice, prababice ..
Izkoristimo prednost bogatega znanja slovenskih čebelarjev in čebelje pridelke kupujmo direktno pri lokalnih čebelarjih.
Obiščite spletno stran Čebelarske zveze Slovenije: www.czs.si
Ponudnike slovenskih čebeljih pridelkov najdete: http://www.slovenskimed.si/Si/
10 |
Št. 4, oktober 2020

Na 31. Dobrotah slovenskih kmetij nagrajeni tudi naši pridelovalci
V soboto, 5. septembra 2020, je na dvorišču minoritskega samostana zopet zadišalo po različnih dobrotah slovenskih kmetij. Ta dan smo organizirali tržnico dobrot, na kateri je svoje izdelke ponujalo 28 različnih kmetij, ki so za nekatere svoje izdelke prejele priznanja. Tržnico je obiskalo veliko ljudi, kar dokazuje, da kupci iščejo kakovostne domače izdelke in pridelke. Tradicionalno prireditev Dobrote slovenskih kmetij smo morali letos zaradi virusa, ki nas spremlja že od pomladi, prestaviti in preoblikovati. Kljub epidemiji smo uspešno izvedli vsa ocenjevanja prijavljenih izdelkov in v septembru tudi podelili priznanja.
Letos je s svojimi izdelki na ocenjevanju sodelovalo nekaj Markovčanov, katerih izdelki so bili nagrajeni. Prejeli so zlata, srebrna in bronasta priznanja. Vabimo, da se vas v naslednjem letu odloči še več in da prinesete izdelke na ocenjevanje. Le tako boste vaše kakovostne izdelke še izboljšali. Vsak udeleženec dobi ocenjevalni zapisnik,
iz katerega so razvidne ocene in napisane opombe, kaj bi se dalo še izboljšati.
Posebej bi letos pohvalila Natašo Svenšek, ki seje opogumila in prinesla na ocenjevanje orehovo potico, za katero je prejela vse možne točke in s tem zlato priznanje, za kar ji iskreno čestitamo. Njena potica je med vsemi 19. poticami bila najboljše ocenjena. Lahko rečemo, da je bila to naj potica Dobrot slovenskih kmetij.
Letos smo podelili 520 zlatih, 208 srebrnih in 107 bronastih priznanj. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za uradno prodajo, so s svojimi dobrotami predstavljeni v digitalnem katalogu, ki ga najdete na spletni strani www. dobroteslovenskihkmetij.si. Sistematično so urejeni po teži priznanja, ki so ga prijeli, ter po lokalnem okolju, v katerega se umeščajo. Kot je razvidno iz kataloga smo skozi leto veliko delali na projektu Dobrot, saj smo izdelali novo celostno podobo in nov znak, s katerim
Ime in priimek	Naslov	Ime izdelka	Priznanje
Marija Pivko -EKO kmetija Pivko	Stojnci 22	BIO žganje iz aronije	zlato priznanje
		aronija BIO domači liker	zlato priznanje
		100% BIO sok aronija	srebrno priznanje
Slavica Vincek	Stojnci 28	krofi	zlato priznanje
		domač kruh	srebrno priznanje
Nataša Svenšek	Markovci 62	orehova potica	zlato priznanje
Dario Štumberger	Stojnci 20	bučno olje	zlato priznanje
Janez Horvat	Markovci 35a	renski rizling	srebrno priznanje
Miran Kristovič	Stojnci 21b	akacijev med	srebrno priznanje
Rok Cimerman	Stojnci 84	suha salama	bronasto priznanje
Sandi Kramberger	Stojnci 20a	akacijev med	bronasto priznanje
Andrej Pihler	Markovci 48	adov med	bronasto priznanje
kmetje označujejo nagrajene izdelke, da jih lažje prepoznate na stojnicah in prodajnih policah. Ker nismo mogli pripraviti razstave, smo se odločili, da izdelke fotografiramo in vam jih virtu-alno predstavimo.
V domače dobrote je vloženega veliko truda, znanja, izkušenj, ročnih spretnosti kmetov in gospodinj, predvsem pa ljubezni in entuziazma, ki te dobrote delajo unikatne. Na vas, dragi potrošniki, pa je, da jih s svojim nakupom še naprej spodbujate pridelavo in pripravo kakovostne hrane.
Organizacijski odbor 31. razstave Dobrote slovenskih kmetij
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja.
Uredniški odbor : Ivan Golob, Doroteja Kostanjevec, Marko Kunčnik, Dragan Mikša, Neža Tement .
Odgovorna urednica: Alenka Domanjko Rožanc.
Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.
Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov.
Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80.
Spletni naslov: www.markovci.si.
https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci
ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je TOREK, 1. DECEMBER 2020.
Servis gospodinjskih aparatov, elektronskih naprav in TV/LCD
■ Ljubo juričs.p. Borovci 56b 2281 Markovci . Tel.: 041-631-571
L
Št. 4, oktober 2020
| 11
UST ÍZ MARKOVCEV
"Klip-klap-klop" je veselo zapel vaški klopotec v Prvencih
Postavitev klopotca v Bukovcih
Smo v času, ko je druženje in delovanje v društvih iz znanih razlogov močno okrnjeno. V okviru danih priporočil za varovanje zdravja želimo v Prvencih izpeljati vsaj nekatere dogodke, ki smo jih načrtovali v naših društvih, vaškem odboru.
V avgustu smo se zbrali vaški kletarji sekcije Prosvetnega društva pod okriljem vaškega odbora ter postavili klopotec.
Letošnji kletar g. Marjan Meglič in njegov pomočnik g. Milan Golob sta sestavila klo-potec ter ga ponosno postavila visoko na drog. Poskrbela sta tudi, da ni na suho klo-potal.
Klopotec s svojim glasom-klopota-njem naznanja, da smo priča najlepšemu času v letu. Jesen je prišla, z njo pa nagrada za trud in delo na brajdah in v vinogradih.
Ivan Golob
V petek, 14. 8. 2020, smo v Športnem parku v Bukovcih postavili klopotec. Po izročilu se klopotec v Sloveniji postavlja od svetega Jakoba, 25. julija, pa do svetega Jerneja, 24. avgusta, ko grozdje prične dobivati barvo. Klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času ponovno množično obu-
jamo in ohranjamo. Ker smo v našem parku letos posadili nekaj sadik vinske trte, je primerno, da smo jo zavarovali s klopotcem. Dogodku je prisostvovalo kar nekaj domačih vinogradnikov, ki so nato sproščeno pokramljali in zapeli trenutku primerne pesmi.
Janez Janžekovič
Trgatev sekcije vaških kletarjev PD Prvenci-Strelci, foto: MB
Oglašujte v Listu iz Markovcev!
Spoštovani bralci in oglaševalci,
vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v občini Markovci. Naročila in informacije dobite na e-naslovu: markovski.list@gmail.com. V ceniku še vedno velja: 1 + 1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas plačate, drugega, ki je objavljen v naslednji zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ.
Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor
CENIK OGLASNEGA PROSTORA		Velikost (v mm)
- zadnja stran ovitka	250,00 EUR	267 x 386
- 1/1 notranja stran	180,00 EUR	270x378
- 2/3 notranje strani	110,00 EUR	170 x 378
- 1/2 notranje strani	80,00 EUR	133 x 378 (pokončno) ali ležeče 270 x 190
- 1/3 notranje strani	60,00 EUR	170 x 190 ali 95 x 378 ali 201,5 x 140
- 1/4 notranje strani	40,00 EUR	133 x 190 ali 270 x 90
- vizitka	20,00 EUR	87 x 50
12 |
Št. 4, oktober 2020

Ribiči ŠRD Markovci zmagali v Draženski jami
Ribiško ribolovni aktiv ribiškega društva ŽEJNE RIBICE iz Dražencev je v Draženski jami julija v ne preveč prijaznem vremenu (deževalo je namreč ves čas tekme) organiziralo že peto tradicionalno ribolovno tekmo za svoje ribiške somišljenike iz sedmih ribiških društev, in sicer: ŠRD KRAP iz Pobrežja (občina Videm), OBKANALSKI KRIVOLOVCI iz Slovenje vasi (občina Hajdina), RD ŠTERNTAL (občina Kidričevo), ŠRD MARKOVCI (občina Markovci), RD DORNAVA (občina Dornava), RD MAJŠPERK (občina Majšperk) in gostitelji, RD ŽEJNE RIBICE iz Dražencev (občina Hajdina).
Po žrebu štartnih številk in namestitvi na lovnih mestih se je začelo zares. Rezultati so ob koncu pokazali sledeče:
1.	mesto: ŠRD Markovci
2.	mesto: RD Žejne ribice Draženci, občina Hajdina
3.	mesto: ŠRD KRAP Pobrežje, občina Videm
Prvouvrščene ekipe so prejele lične pokale, enako tudi najuspešnejši ribič Jože Gajser iz ekipe Žejnih ribic. Vse nastopajoče ekipe so prejele pisno zahvalo za sodelovanje. Nagrade je podelil svetnik občine Hajdina, gospod Damjan Cebek.
Jože Gajser, najuspešnejši od vseh tekmovalcev: "Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, sicer pa so bili pogoji za vse ribiče enaki. Sam sem kar malo presenečen, da sem bil med vsemi nastopajočimi najboljši, pa tudi z uvrstitvijo naše ekipe sem zadovoljen."
Dušan Černenšek, predsednik Žejnih ribic: "Dosegli smo drugo mesto, kar ni slabo in bomo drugo leto lahko uspešnejši, kajti če bi bili prvi, drugo leto ne bi mogli biti boljši. Zahvalil bi se vsem vabljenim ekipam, da so se kljub slabemu vremenu odzvali povabilu."
Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM
Ignac Habjanič
Ribolov, primeren šport za starejšo populacijo
Nov ribiški car naše občine
Ribolov spremlja človeka vse od takrat, ko se je spustil z drevesa na tla. Morda je ribe lovil z rokami, nagnal ribe v plitvejši tolmun, kjer mu niso uspele pobegniti, morda s kakšno iz šibja pleteno zadevo.
Danes je ribolov pomembna gospodarska panoga, ki ga delimo v morskega-slanovodnega in sladkovodnega. Ljudje v tretjem življenjskem
Jože Erhatič, foto: Srdan Mohorič
obdobju - upokojenci se zelo uspešno ukvarjamo z omenjneno športno aktivnostjo. Na širšem ptujskem območju je obilica upokojenskih ekip, ki tekmujejo na različnih nivojih, vse do tekme za ekipnega prvaka države. Ob vodi v prijetnem okolju urejenih ribnikov imajo
ribiški navdušenci lepe ter prijetne prostore za druženje in prijateljevanje. Organizirajo ribiške tekme med seboj in drugimi ribolovno ribiškimi društvi in sekcijami v okolju. Na širšem območju Ptuja je kar nekaj ribičev starejših od 80 let, ki še aktivno ribarijo, kar dokazuje, da je ribolov za to populacijo primerna športno družabna aktivnost. Gospod Jože ERHATIČ, častni član RD Ptuj, pri svojih 87 letih še občasno lovi ribe. Tudi v ribiški sekciji pri ŠD Borovci še vedno aktivno ribarita Janko CIGULA in Ferdo ŠKVORC -NANTA, oba stara več kot 80 let. Slednji pravi: »Ljudje v mojih letih izgubimo na fizični moči, slabše slišimo in vidimo, pa tudi na dogajanja se odzivamo počasneje, vendar ob vodi na vse to pozabiš in ni niti moteče. V vodo namečeš hrano za ribe in čakaš, da same pridejo k tebi. To mi je v teh letih edina rekreacija ter sprostitev in upam, da se je bom lahko še dolgo posluževal«. V ribiški sekciji, ki je v sklopu ŠD Zabovci, se prav tako lahko pohvalijo, da imajo v svojem članstvu 80-le-tnika, Ignaca Tekmeca, ki šteje 84 let in še se vedno udeležuje ribiških tekem in skrbi, da na teh tekmah ni nikoli nikomur dolgčas.
Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič
Ribiči in njihovi privrženci pri ribiški sekciji v Zabovcih so bili priča izboru novega ribiškega carja. Izbrali so ga konec avgusta pri ribniku v Zabovcih in je bil že 15. po vrsti. V boj se je podalo 19 interesentov. Najuspešnejši je bil Boštjan Planjšek, ki je ujel 11,320 kg težko ribo in bo carjeval eno leto oziroma do izbora v naslednjem letu. Prvi spremljevalec (drugo mesto) je postal Ivan LESJAK z 8,560 kg težko ribo, drugi spremljevalec pa (tretje mesto) Jože TINKO s 6,150 kg.
Posebnost omenjene ribiške sekcije je, da izbirajo še enega carja, in sicer med tekmovalci tako imenovane OVINEK lige. Novi car, Boštjan Planjšek: "Seveda sem vesel naziva ribiškega carja in zmage na tekmi. V tekmah, kjer šteje le ena riba, je potrebno imeti ob sebi ribiško srečo in pri meni je bila prisotna, za kar ji hvala."
Uro kasneje so novega ribiškega carja ustoličili tudi v ŠRD Markovci, kjer se je za ribnikom v Prvencih za ta naziv v ribiški boj podalo 27 ribičev ter med njimi tudi ena članica. Naziv ribiškega carja za leto 2020 si je priribaril David Veršič s 7,800 kg težko ribo, prvi spremljevalec je bil Branko Vajda s 6,300 kg težko ribo in drugi spremljevalec Andrej ZALOŽNIK s 6,180 kg težko ribo. Iskrene čestitke dobitnikom pokalov in vsem ribičem, ki so vztrajali ob vodi v skoraj nekoliko prevročem vremenu.
Ribiška sekcija Borovci kot tretji ribolovno-ribiški aktiv v občini Markovci je tudi »izbiral« svojega novega ribiškega carja. Med 23 ribiči, med katerimi je bill tudi komaj 10-letni Bor PIŠEK in s tem pridobil eno ribiško izkušnjo več, je prvo mesto in naziv car dosegel Jože Tinko s krapom teže 9,650 kg, drugo mesto Polde Perger s krapom, težkim 6,400 kg, in tretje mesto Jan Štefanec,
katerega ulovljeni krap je tehtal 6,100 kg. Novemu carju in njegovim spremljevalcem iskrene čestitke.
Jože TINKO, novi car: "Ker mi ni uspelo na tekmi za carja v Zabovcih (bil sem namreč tretji oziroma drugi spremljevalec), sem moral srečo poskusiti v Borovcih in mi je uspelo."
Bor PIŠEK, najmlajši tekmovalec (10 let): "Zelo rad lovim ribe. Moj učitelj in mentor je moj dedek. To je zame prijetna izkušnja več in ni mi žal ne glede na rezultat."
V občini, kjer je aktivnih več ribolov-
nih aktivov, bi naj ti poskrbeli, da se izbere tudi »občinski car«. Vsi trije carji in njihovi spremljevalci naj bi na dodatni tekmi med seboj odločili, kdo je ribiški car občine Markovci.
Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič
Srečanje ribiških društev
Na eno izmed zadnjih poletnih nedelj so stari ribiški prijatelji iz ŠRD Markovci in RD Žejne ribice iz Dražencev prekrižali ribiške palice v Draženski jami. Te medsebojne tekme, pri katerih je v ospredju druženje, šele nato tekmovalni boj, se redno odvijajo vsako leto in se bližajo številki 20. Med seboj sta se v povratnem dvoboju pomerili zgoraj imenovani ekipi z 10-člansko ekipo tekmovalcev. Po štiriurnem učenju plavanja črvov je tehtnica pokazala uspešnost tekmovalcev: RD Žejne ribice Draženci 103,460 kg in ŠRD Markovci 96,740 kg ulovljenih rib.
V ekipi iz Dražencev je bil najuspe-
šnejši ribič Miran ROTVAJN, v ekipi iz Markovcev pa Viktor SLAMERŠAK.
Predsednik ŠRD Markovci, Viktor SLAMERŠAK: "Hvala lepa gostiteljem za gostoljubje, ki tudi dokazujejo, da je vsak ob svoji vodi gospodar in nepremagljiv. Tudi drugo mesto je uspeh, v kolikor se ne ve, da sta nastopali dve ekipi."
Predsednik Žejnih ribic, Dušan ČERNENŠEK: »Zadnji čas smo zelo uspešni in tako smo uspeli domov pripeljati pokal iz vitrine v Markovcih in tudi ribičem RD Majšperk smo ga uspeli izmakniti."
Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM Ignac Habjanič
Št. 4, oktober 2020
I 13
UST ÍZ MARKOVCEV
XIII. rimske igre na Ptuju
Rimske igre na Ptuju se razvijajo v mednarodno prepoznaven dogodek, ki se bo v prihodnjih letih s pomočjo mreže povezanih mest obogatil. Vrata v rimskem kampu Poetovia so se odprla s slovesno otvoritvijo XIII. rimskih iger, ki so potekale od 20. do 23. avgusta 2020. Na njih smo bili prisotni tudi člani TD Občine Markovci kot Corpus Vinorum Poetovio.
Na slovesni otvoritvi se je zbralo kar lepo število prijavljenih skupin, ki so upoštevali pravila zaradi danih ukrepov. Dogajanje Rimskih iger je postavljeno v leto 69, ko je bil v takratnem rimskem taboru zbor vojskovodij podonavskih legij. Zbor je vodil Markus Antonius Primus, ki je zbrano vojsko popeljal proti Rimu, ga osvojil in poveljstvo predal izvoljenemu cesarju Vespazijanu. Takratni Ptuj oziroma Poetovio je bil s 40.000 prebivalci, od tega je bilo do 10.000 legionarjev, največje mesto daleč naokrog. Na temeljih stare jantarjeve poti je bil tudi pomembno trgovsko središče.
Drugi dan XIII. rimskih iger smo preživeli v rimskem kampu ob druženju ostalih predstavnikov skupin in tekmovalcev. Zvečer smo bili del svečane večerje. V
soboto se je Ptuj spremenil v rimski Po-etovio, saj so ulice in trge zasedli senatorji, vestalke, barbari ter ostali Rimljani, ki sodelujejo v tem projektu XIII. rimskih iger. Zaradi nastale situacije in varnosti nastopajočih ni bilo povorke Rimljanov kot vsa leta do sedaj. Bil je samo prosti sprehod Rimljanov po ulicah in trgih starega mestnega jedra. Nastopajoči so predstavili življenje in običaje v starem Rimu. Popoldne smo se družili v kampu, kjer smo prevzeli piščance in jih pekli na pripravljenih kuriščih. Obirali smo tudi sivko in jabolka. Potekal je tudi otroški tabor z ustvarjalnimi delavnicami, tako da je bilo tudi poskrbljeno za podmladek.
Ob spektakularnem programu z rimsko večerjo so razglasili zmagovalca rimskih iger.
V nedeljo so se XIII. rimske igre nadaljevale z otroškim taborom, družinskim dnevom ter z zabavo z obiskovalci tabora.
Ob 17h je bil svečan zaključek s posvetitvijo glavnega stebra za XIV. Rimske igre.
AB IMO PECTORE!
AVE
Sonja Erlač
Foto: arhiv društva
14 |
Št. 4, oktober 2020
1ST [Z MARKOVCEV
Šolske strani
MOJE POLETNE POČITNICE
Moje poletne počitnice so bile zanimive. Pa začnimo z opisom mojih doživetij. Počitnice sem začel s praznovanjem prvega sv. obhajila. Imeli smo zabavo, na kateri smo se tudi kopali v malem bazenu.
Nekaj dni kasneje sem se šel kopat z družino v Avstrijo. Na poti smo imeli nesrečo, saj nam je počila guma na avtocesti. Motorikpark sem obiskal večkrat. Enkrat smo šli s sorodniki. Zraven smo si peljali tudi žar, na katerem smo spekli kosilo. Bilo je odlično.
Ker nesreča nikoli ne počiva, si je moja mami prerezala desni kazalec in tako je v počitnicah veliko časa preživela z menoj in mojo sestro. Pomagal sem ji povijati prst, ker ga je imela na opornici in ni smela z njim migati. S svojo družino radi raziskujemo Slovenijo. Letos smo si izbrali Dolenjsko. Bili smo na Kostanjevici na Krki. Kopal sem se v reki Krki. Tudi supal sem. Kraj, kjer smo spali, nam je ponujal razgled na pol Slovenije. Bilo je čudovito, še posebej, ko se je dvignila megla.
Zadnji dan smo se šli kopat v Terme Čatež in tudi tam se mi je zgodila nesreča. Z atijem sva se na blazini prevrnila. Poškodoval sem si prste leve roke. Kljub vsem razburljivim dnevom, izleti z družino, druženjem s sorodniki, so počitnice minile hitro.
LUKA KRISTOVIČ, 4.a
MOJE POČITNICE
Moje počitnice so bile zanimive. Pa začnimo z opisom mojih počitnic. Na začetku počitnic, ob koncu junija, smo imeli prvo obhajilo. Letos smo se z družino namesto na morje, večkrat odpravili v toplice. Tam sem zelo užival. V Termah 3000 mi je bil najbolj všeč spust po črnem toboganu. Potem smo šli za tri dni v Terme Čatež. Tam sem se najraje spuščal po oranžnem toboganu, poleg tega sem natreniral skakanje na glavo. Imeli so tudi zelo dober sladoled. Z mamico sva med počitnicami hodila v Pustolovski park Vurberk. Rad plezam, zato mi je tam zelo všeč, ker je zahtevno, pa je tudi izziv. V avgustu smo bili na Soboškem jezeru. Tam sem se prvič vozil s supom, veliko sem tudi plaval. Ob koncu počitnic sem spet začel obiskovati nogometne treninge. Letošnje počitnice so mi bile zelo všeč, še posebej zaradi tega, ker smo bili v Termah Čatež. Jaka Majar, 4.a
MOJE POLETNE POČITNICE
Ko so se začele počitnice, sem se najbolj veselila morja. Ko smo bili na morju, sem se vozila s supom, potapljala in plavala. Na plaži smo si večkrat privoščili sladoled, koruzo in miške. To leto so bile počitnice prav zanimive, ker sta bila z nami na morju sestrična in bratranec. Bili smo tudi v Kobaridu. Tam smo si ogledali slap Kozjak, grad, muzej o vojni in reko Nadižo, v kateri smo se kopali. Med počitnicami sem dobila tudi novo kolo, s katerim sem se večkrat peljala na sladoled v Markovce. Konec avgusta je sestra Alja praznovala rojstni dan. Imeli smo se lepo, še posebej Alja, ker je dobila rolko. Tudi sama se vadila rolkanje na dvorišču. Pa smo prišli do konca mojih počitnic, ki so mi bile zelo všeč.
Julija Kukovec, 4.a
MOJE POLETNE POČITNICE
Moje poletne počitnice so bile zelo zanimive. Pa začnimo z opisom mojih poletnih doživetjih.
Najprej smo se odpravili na Roglo, na pot med krošnjami. Z nami so šli tudi boter in botra, bratranec Anže in sestrični Sara in Klara. Tam smo si ogledali stolp, ki je zelo visok. Nato smo si malo ogledali Roglo, šli na kosilo. Nato smo se peljali z adrenalinskimi sankami in se počasi odpravili proti Jelenovemu grebenu pri Podčetrtku. Tam imajo veliko srnjadi, ki se dajo tudi pobožati. Malo smo si pogledali sam greben z različnimi živalmi.
Proti večeru smo se odpravili proti Termam Čatež, kjer smo ostali 3 dni. V Čatežu je bilo zelo fajn. Tam smo bili na velikih toboganih in v različnih bazenih. Najraje pa sva bila z Anejem v počasni reki in v olimpijskem bazenu. Imeli smo zelo lepo vreme.
Po vrnitvi iz Čateža smo se naslednji dan odpravili v jamo Pekel. Tam je bilo zelo zanimivo in strašljivo. Kljub omejitvam glede korona virusa smo se imeli zelo lepo. No, pa smo prišli do konca teh počitnic. Te počitnice so mi bile zelo všeč. Nuša Kozel 4.a
MOJE POLETNE POČITNICE
Moje poletne počitnice so bile zelo zanimive. Pa začnimo ... Počitnice so se začele 25. junija. Letošnje počitnice so bile zelo vroče in suhe. K nam je prišla prespat sestrična Lana. Veliko sva se kopali, kotalkali in rolali. Zvečer sva pekli palačinke. Zelo lepo mi je bilo, ko sva šle s sestrico Urško s kolesi na izlet na Ptuj. Zjutraj sva se odpravili na zajtrk k babici na Hajdino. Nato sva se odpeljali na Ptujski grad, sledil je sladoled. Šli sva v park, nato pa v Mc Donald's. Nato sva se odpravili na Ranco, kjer sva spili hladen sok, nato pa domov. Bila sem tudi na počitnicah pri babici Slavici. Pomagala sem ji pobirati fižol. Za nagrado me je peljala na pico in sladoled. Z družino letos nismo bili na morju. Bili smo v Termah 3000. Tam smo se kopali, uživali, sončili - skratka uživali. Tam sem spoznala prijateljico Mijo. Veliko sva se družili in zabavali. Odločili sva se, da bova ostali prijateljici. O počitnicah bi še lahko pisala in pisala. Odločila sem se, da tu končam, kajti vsak novi dan je bil izjemen. Nas je v družini veliko in se vedno nekaj dogaja.
To so bile moje poletne počitnice, ki so bile to leto malo drugačne, a kljub temu prekrasne in nepozabne. INES PFEIFER, 4.A
MOJE POČITNICE
Tako so se začele moje počitnice. Na začetku počitnic smo se preselili v kraj Spuhlja, ki se nahaja na Ptuju. V Spuhlji sem spoznal dva prijatelja Adelino in njenega bratca Jaka, s katerima sem postal zelo dober prijatelj. Doma smo postavili nov veliki bazen, trampolin in ostala igrala. Bilo je zelo zabavno. Skoraj vsak dan smo se kopali v našem novem bazenu. Enkrat med počitnicami smo šli tudi v Terme Ptuj. Šli smo tudi v Aqualuno, kjer je bilo zelo zabavno. Spuščali smo se po toboganih. Najljubši tobogan mi je bil drča, v bazenu sem delal tudi salte, se potapljal pod vodo in sodeloval pri raznih igrah z animatorji. V Aqualuni sta bila zraven še Niklas in Adam. Pri animatorjih smo se igrali tek po vodni blazini ter v vodi iskali umetne bisere. Bil sem tudi na počitnicah pri svoji babici v Preboldu. Z babico in dedijem sem šel na morje, bili smo v Piranu. Tam sem se potapljal in našel prijatelje Jana, Naja, Nikolaja in Kristjana. Šli smo tudi v Portorož k prijateljici Sari, ki je bila v hotelu. V hotelu so imeli bazene z morsko vodo, kjer smo se kopali in s Saro sva skakala v bazen. Med potapljanjem sem našel praznega leščurja .
Bilo je odlično. Z babico sem bil tudi na kopanju v Rimskih Toplicah. S stricem Damjanom in Simono sem bil v Aladin ranču v Novem mestu, kjer smo videli veliko živali, kenguruja v mamini vreči, kamelo, belega volka,r isa... Tako so se končale moje nepozabne počitnice, ki so minile več kot prehitro. Maj Hauer, 6.a
Št. 4, oktober 2020
I 15
IST [Z MARKO VCE V
MOJE POČITNICE
Ko počitnice so se začele, smo vse punce polno dela imele. Malo v toplice, malo na morje, samo da mi bomo dobre volje.
Mi smo šli na morje na Pag, tu res ni bilo napak. Veliko sem plavala in se še potapljala.
Nato sem šla na tabor v gorah, s planinci in s prijateljico Gajo. Vsi bili smo v dobrih rokah saj super šotore imajo.
Avgusta imela sem rojstni dan, dan, s soncem obsijan. Imele smo se odlično, bilo je disko kul in lično.
Potem smo šli na motorje, šest dni na izlet. Šli smo po mejah Slovenije. 1245 kilometrov, ah in oh! Res bili smo skoraj povsod.
En teden pred šolo bil je z notami obsijan. Glasba v Kloštru bila je super, vedno bil je carski dan.
Potem začela se je šola. Kar drugače je vse bilo. Maske, ono, drugo, tretjo, pokazale nam so zobe.
A zdaj postaja bolj prijetno, novi predmet, nov učitelj. Le da bi korona za vedno skrila se v špicelj.
To bile so moje počitnice. videla sem male mucice, in v šoli zdaj je super, res je super duper.
Rada hodim v šolo. Le odgnala bi korono. Da lahko bi zaživel normalni dan, v šoli tej.
Jana Strmšek, 6.a
MOJE POLETNE POČITNICE
Počitnice so se začele 25. 6. 2020 in končale 31. 8. 2020. Na začetku počitnic smo postavili bazen, kjer sva se s sestro Žanet kopali že prvi dan, ko je voda imela 180C. Žanet je bila na blazini, jaz pa v vodi. Čez nekaj časa sta k meni prišla prespat bratranec Domen in sestrična Taja. Veliko smo se kopali, ker je voda v bazenu bila že zelo topla. Čez nekaj časa sva s Tajo šli v trgovino po čokolado, ker je moja mami praznovala rojstni dan. Skupaj sva okrasili še voščilnico z barvami in veliko bleščicami, nato sem vzela še recept za torto in sva jo s Tajo spekli. Ni bila najlepša torta, ampak smo pojedli celo. Celo moj bratranec Rene, ki ne je rad tort, je pojedel dva kosa. Potem smo se vozili s kolesi in se je Taji nekako premaknila veriga na kolesu in je morala pol poti prehoditi peš.Toliko o rojstnem dnevu moje mami, preidimo na morje.
Na morje smo se peljali 6 ur, in končno smo prispeli v Malo Dubo. To je vasica v naselju Živogošče. Razpakirali smo se in šli v apartma. Čez nekaj časa smo šli na plažo in se kopali. Drug dan smo spoznali Slovence iz Celja. Z njimi sem igrala tudi šah. Punca Kaja je bila veliko starejša od mene in sem jo naučila tudi eno igro
BrainBox Svet. Njen brat se je šel potapljat v globine in prinesel morsko kumaro, morskega ježka(samca in samico), morsko zvezdo in majhnega ljubkega rakca. Z Žanet sva tudi zbirali majhne školjke.
Zvečer smo šli v tudi v mesto Blato na pijačo. Nekaj dni smo bili še na morju, potem pa smo šli domov.
Aaaa, saj res, preden smo šli na morje smo bili tudi na Rogli. Na začetku smo šli do Lovrenških jezer, ko smo se vračali smo šli na sanke, ki so dobre za adrenalin. Tukaj se moje počitnice zaključujejo. Bile so zelo lepe, ker smo tudi veliko potovali s sorodniki in prijatelji. Ela Belšak, 6. a
POLETNE POČITNICE
Res je veselo ko se šola konča, saj vsak učenec počitnice rad ima. Tudi jaz se počitnic zelo veselim in iz šole brez skrbi odhitim.
Moji možgančki so se malo ohladili,
ker se niso nič učili.
Toplo sonce nas je grelo
in v domačem bazenu bilo je veselo.
Tudi na morju smo malo bili, da ne bi pozabili plavati. Za spomin sem nekaj školjk nabrala, vožnja s supom bila je super zabava.
Tudi letos hitro so počitnice minile in nas v šolske klopi vrnile. Zvonec še vedno isto zvoni, možgančki pa spet morajo delati.
Emma Golob, 6.a
MOJE POLETNE POČITNICE!
Bližale so se počitnice in konec šole. Vse je bilo zelo čudno zaradi korona virusa. Zadnji dan šole smo bili vsi zelo živčni, saj smo vsi že zelo nestrpno čakali svoja spričevala oz. zaključne ocene. Moje spričevalo je bilo super in sem zelo ponosna nase. Mami, ati, babica in dedek, vsi so hoteli videti spričevalo. Po teh nekaj napornih mesecih so vse težave in skrbi izginile. In rekla sem si: juhu! Končno so tu. POČITNICE!
Verjamem, da nas večina obožuje počitnice zato, ker ni domačih nalog in pripravljanja torb ...
Moje počitnice so bile čisto običajne počitnice. In kljub korona virusu smo po slabem mesecu počitnic končno šli na morje. In sicer letos smo šli na otok Vir. Tam je zelo zelo lepo. Na tem otoku smo bili že večkrat na morju, saj imajo naši prijatelji iz Nemčije tam počitniško hiško. Vsak dan smo se šli kopat najmanj tri krat, saj smo morje imeli zelo blizu. V morju smo se zabavali z žogo, velikim napihljivim obročem, plavali in jaz sem se tudi potapljala in našla kar nekaj školjk (seveda za okras). Vsak dan oz. večer smo se šli zabavne družabne igre človek ne jezi se, kartanje ... Na morju smo se vsi imeli super. In ko smo prišli z morja sem bila kakšen teden doma, potem pa sem šla za teden dni prespat k babici v Haloze. Vsak dan sem ji pomagala pri kuhanju in pospravljanju ali čiščenju. Pomagala
sem ji tudi pri živalih. Z babi sva skupaj	za živali pripravili hrano za zjutraj
in zvečer. Ko sva končali s temi opravili, pa sva si šli pripravit hrano tudi za naju, da nisva ostali lačni. Za tri dni sem šla prespat tudi k botri. Tudi tam sem se imela super. S sestrično Melani sva po kosilu šli tudi na ranč, kjer sva božali konje. Igrali smo se, se vozili s kolesi in skiroji. Z njo in njeno prijateljico smo pekle tudi čokoladne kolačke, pizzo in hamburgerje. Moji dnevi počitnic so kar leteli. Šla pa
16 |
Št. 4, oktober 2020
1ST [Z MARKOVCEV
sem tudi na rojstni dan k sošolkama Jani in Tii. Tudi tam smo se zelo zabavale. Bilo je super. S tem so se moji dnevi počitnic počasi končevali. Z mami sva se skupaj pripravljali za šolo in nakupovali vse potrebno za novo šolsko leto. Zelo sem se veselila, da se bomo spet vsi videli. Še vedno pa ne morem čisto verjeti, da smo že šesti razred. Tako zdaj pa grem že proti koncu. NO, TAKŠNE SO BILE MOJE POLETNE POČITNICE 2020! Glorija Horvat 6.a
in ji rekla: ''Včasih izbiranje ni najlažji način. A vedno moramo iti naprej in izbrati pravo pot. Obljubim, da bom spremljala tebe in vse, ki te bodo v življenju imeli radi.'' Nato je vse začelo padati. Babica je izginila. Izginila je klop in za njo še oblaki. Vse se je stemnilo pred njenimi očmi in prebudila se je. Pred njo je sedela deklica, ki ji je obuvala škorenjčke. Opazila je, da je pokrita s krznenim plaščem. Pogledala je predse. Videla je sonce, ki se je vzpenjalo na nebo, da bi posvetilo vse ulice. In žarelo je ravno toliko, kot je žarelo njeno srce. Tia Vreš, 6.a
koronavirus
Ringa, ringa, raja, Virus nam nagaja. Če hoč'mo bit' junaki, sam' roke mor'mo prati.
Mami, tati, brati (sestre), Doma moramo ostati, Kašljamo v rokav, Saj to ni tak bav bav.
Ko mine ta norčija Bo zunaj spet naročija. Še babi Dedi bo prišla, ko virus gre pa-pa. Ožbej Roškar, 6.a
ŽABJA ZABAvA
Jaz sem žaba Rega, skačem levo desno gor in dol, da nalovim muh dovolj. Saj danes zabava bo prava, vsa žabja druščina se bo zbrala.
Skakale bodo hop,hop,hop, kot bi jih izstrelil top!
Veselo bodo pele in plesale, do polnoči, tam zabava konča se! Žabice zaspijo na 1,2,3. Nina Selič 5.a
5.A.
Bilo je leta 2010, ko je 5.A prišel na svet.
Vrtec kar hitro je minil, veselje pa še dolgo stoji.
In tako naenkrat 5.A smo mi, 25 učencev in samo ena učiteljica, a se kot policaj lahko jezi.
Ker z našim razredom nikoli ni skrbi, da smejali se bomo kar za leto dni. KARMEN JUG 5.A
deklica z vžigalicami (spremenjen konec)
Zmražena deklica je bila objeta s snegom, a je čutila nenavadno toplino - toplino srca. Iztegnila je roko proti nebu in začutila je zvezde. Nebo se še ni tako bleščalo. Deklica je poletela v zrak in se je znašla med belimi, puhastimi oblaki. Stala je in gledala okoli sebe. Bilo je čudovito. Tedaj jo je zagledala. Na klopi je sedela njena babica in opazovala zvezde, ki so se ji smehljale. Deklica se je usedla in objela svojo ljubljeno, lepo in staro babico. Babica je spregovorila: ''Vnukinja moja, si pametna in pogumna. Tudi če ne veš, v sebi skrivaš izjemno lepoto. Tudi krut svet, na katerem prebivaš skriva svojo lepoto. A tega še niso vsi odkrili. Zato želim, da se vrneš in jo poiščeš." Deklica ji je odvrnila: ''Ampak babica, jaz nočem iti nazaj. Hočem ostati s teboj. Raje te imam, kot ljudi tam na malem, krutem svetu! In, in..." Hotela je nadaljevati, a babica se ni menila za njo. Nežno jo je prijela za roko
moja počitniška doživetja
Bilo je 24. avgusta, ko sta me mami in ati peljala na prvo presenečenje za rojstni dan. Bilo me je tako strah, da prejšnjo noč sploh nisem mogla spati. Po eni strani sem se zelo veselila, po drugi pa me je bilo strah, kam me peljeta. Popoldan smo se vsedli v avto in odpeljali v neznano. Šli smo proti Mariboru. Razmišljala sem, kam bi me lahko peljala. Zavili smo proti Rušam. Sedaj sem šele bila zmedena. Le kam grem??
Prišli smo malo prehitro, zato smo šli še na sok. Sploh nisem bila pozorna, da sedimo v baru pri Ruškem bazenu. Do nas je pristopila gospa Barbara in me vprašala, če greva in da je že kupila karte. Kam grem? Plavat? In sem šla z njo. Šli sva na bazen.
Najprej me je vprašala, če vem, zakaj sem danes tukaj? Mislila sem, da bova plavali, saj sva na bazenu. Naenkrat je obrnila svojo veliko torbo, kjer je bila gor velika morska deklica. Tedaj mi je povedala, da bom danes morska deklica in da bom oblekla čisto pravi rep in z njim plavala. Joj, kako sem bila vesela, srečna. To je bila moja velika želja. Že en čas sanjam, da bi imela rep in bi z njim plavala. In danes se mi bo ta želja uresničila.
Ko sem si rep nadela, sem se najprej slikala. Nato pa se je začelo. Tako je bilo zabavno, da sem mislila, da sanjam. Z repom sem plavala dve uri. Učila sem se zadrževanja sape pod vodo, da ti voda ne gre v nos, prevalov pod vodo, pokazala mi je razne trike. Iz dna bazena sem pobirala školjke. Pod vodo sem plavala skozi obroč.
Zelo zanimivo je bilo, ko mi je med plavanjem Barbara povedala svojo zgodbo, kako je od majhnih nog gledala morske deklice in sanjala, da bi postala morska deklica.
Pred nekaj časa pa ji je to uspelo. Na Filipinih je akademija prav za morske deklice. Za tri tedne se je odpravila tja na izobraževanje. Tako je postala prva kvalificirana morska deklica pri nas v Sloveniji. Vesela sem, da sem jo spoznala in se z njo učila.
Upam, da bodo v kratkem tečaji tudi kje bližje v naših krajih, da jih bom lahko obiskovala in se naučila še veliko več. Lina Kostanjevec, 6. b
V tem spisu vam bom opisal svoje poletne počitnice. Nekega dne po zadnjem dnevu šole so se pričele poletne počitnice. Med počitnicami smo se igrali s prijatelji in s sorodniki ter s starši. Moj najboljši prijatelj me je povabil na svoj rojstni dan, kjer smo se zelo zabavali, kopali, špricali, igrali in še vse možno.
Čez nekaj dni smo se z družino odpravili na morje za deset dni. Vožnja je bila dolga, ampak zabavna. Tam smo si najeli čoln za nekaj dni in bilo je zelo zabavno in adrenalinsko. Enkrat, ko smo odšli na čoln, smo sredi vožnje videli tudi delfine in voda je na določenih mestih imela do 27 stopinj. Ko smo bili na plaži, smo se kopali, sončili, igrali in bili na vodnih igralih. Stanovali smo v apartmaju, ki ni bil daleč do morja. Čez nekaj dni sta še prišla moja babica in moj brat. Vsak zvečer smo se odpravili na sprehod ob plaži. Medtem ko smo hodili ob plaži, smo odšli še na sladoled ali na sok in podobno. Na morju je bilo zelo zabavno. Po desetih dneh smo se odpravili na pot proti domu. Ko smo prišli domov, smo raz-pakirali in se odpočili po naporni in dolgi vožnji. Potem sem šel k dediju in babici na počitnice za tri dni. Bilo je zelo zelo zabavno. Minilo je nekaj dni in odšel sem k svojemu mrzlemu bratrancu na počitnice za pet dni.
Tam smo brcali žogo, se igrali, lizali sladoled in še vse mogoče. Spet je minilo nekaj dni in začeli so se mi treningi v nogometnem klubu Aluminij. Komaj sem čakal, da se ti treningi začnejo, ker že dolgo nisem videl soigralcev. Treninge smo imeli štirikrat na teden plus tekmo. Imeli smo že veliko tekem in treningov, da smo se lahko pripravili na turnir v Kranjski Gori, ki bo trajal tri dni. Zadnji mesec pred začetkom šole pa smo po mojem vsi naročevali že šolske potrebščine in še druge stvari za šolo. Ta zadnji mesec smo verjetno vsi čakali, da lahko odpremo nove šolske zvezke, peresnice ... Dobil sem tudi nove stvari za šolo npr. oblačila,
Št. 4, oktober 2020
I 17
IST [Z MARROVCEV
čevlje ...ter novo žogo za nogomet. Komaj sem čakal, da se prične šola, da bom spet videl sošolce. To je bil moj spis o mojih poletnih počitnicah. Imel sem se zelo »fajn« in mi je bilo v veselje opisati moje poletne počitnice. Šan Kelc, 6. b
Kljub hudim časom, ki nam jih je povzročila pandemija Korona virusa, smo zadnje dneve preteklega šolskega leta lahko preživeli skupaj s sošolci. Še zadnje ure smo pridobivali ocene in izkoristili skupne trenutke, ki nam jih je vzela pandemija. In končno, počitnice so tu. Začeli so se brezskrbni dnevi in uživanje. Vsako jutro sem lahko dalje spal, pa tudi zvečer sem bil lahko dalj časa buden. Vplačano smo imeli bivanje na morju, na Hrvaški obali v kraju Njivice. Veselil sem se počitnikovanja na morju, a so nam žal lastniki apartmaja, kjer bi naj stanovali, vse odpovedali. Bil sem zelo žalosten, a kaj ko je ta pandemija marsikoga prikrajšala za uživanje in počitek. Ker je zaradi Korone vse obrnjeno na glavo, so bile tudi moje počitnice malo drugačne kot sicer. Veliko časa sem prebil na domačem dvorišču, igral računalniške igrice s prijatelji in tako nekako preživljal svoje počitnice. Med počitnicami smo tudi praznovali očetov 50. rojstni dan. Družili in veselili smo se s prijatelji in družino. Bilo je zelo lepo. Ker nismo mogli na morje, smo se odločili za malo drugačne počitnice. Odpeljali smo se raziskovat lepote naše dežele. Najprej smo se ustavili pri Bolnici Franji. Bilo je zelo lepo. Po gozdni poti smo se vzpenjali do bolnice in si ogledali, kako bolnico so imeli Partizani v času vojne. Bilo je zelo lepo. Mami mi je povsod, kjer smo bili, kupila tudi spominke. Nato smo se odpeljali v Most na Soči, kjer smo se z ladjico Lucijo peljali po Soči. Na ladjici je bil navihan kapitan, ki nam je povedal nekaj zanimivosti, pa tudi nasmejal nas je večkrat. Lahko pa smo se tudi slikali z njim ob krmilu. Ob vrnitvi z vožnje z ladjico smo se odpravili proti apartmaju. Ves čas vožnje sem opazoval mesta, skozi katera smo se vozili in ugotovil, da je naša dežela pravzaprav zelo lepa in da zelo malo vemo o njej. Ogledali smo si Tolminska korita, kjer smo hodili po ozkih kamnitih poteh, poslušali šumenje vode in občudovali prečudovito reko in slapove. Obiskali smo tudi skalo, ki se imenuje Medvedova glava in Dantejevo jamo. Da pa nismo samo hodili na oglede, smo se odpravili tudi v adrenalinski park. Ker je meni bilo slabo, se sam nisem spustil v pustolovščino, sem pa gledal brata, ki se je preizkusil v adrenalinskem plezanju. Ogledali smo si tudi slap Kozjak. Želeli smo si ogledati še živalski vrt, pa se nam je na poti žal pokvaril avto in smo se morali vrniti domov. Kljub slabi izkušnji s pokvarjenim avtomobilom sem preživel lepe počitnice. Kar je najpomembneje, je to, da smo vsi zdravi in da smo skupaj lahko preživeli del počitnic, ki mi bodo še dolgo ostale v lepem spominu. Nejc Firšt-Šeruga, 6. b
Moje počitnice so se začele zelo dobro. Sicer sem bil zelo žalosten, saj sem izgubil super učitelja in sem šel domov. Ko pa sem prišel domov, pa sem videl, da te počitnice niso tako zelo slabe in tako se je začelo.
Prvi dan počitnic je bil zelo zanimiv zabaven in pol presenečenj. Na primer: izvedel sem novico, da grem s kolesi od Ptuja do Maribora in nazaj. (seveda ne takoj nazaj, tam bom tudi prespal. To je bil zame velik izziv, saj ni tako lahko prekolesariti s kolesi tako dolgo razdaljo. Vozili smo se dve uri. Je pa res, da moraš imeti kondicijo in moč).
Tudi drugi dnevi so bili zanimivi. Na primer, ko smo šli na morje v Koper, bilo je zelo zabavno. Videli smo veliko kontejnerskih, tovornih ladij in ladje za avte. Šli smo v Bohinj, peljali smo se z ladjico, z gondolo smo se peljali na Vogel. Najbolj zanimiv dan je bil, ko smo jaz, moja sestra in moja botra šli v Dinolandijo oziroma v Dino park Bled. Morate ga iti enkrat pogledat. Potem smo šli v Ljubljano na grad. Izlet smo zaključili v piceriji na Ptuju, kjer so nas postregli s pica rolicami. Pred šolo nama je botra kupila planer. Na njem je bila slika gasilcev. Bila pa je tudi nagradna igra za ogled Gasilske Brigade Ljubljana oziroma GBL. In ne boste verjeli. Med vsemi sem jaz dobil glavno nagrado. Komaj čakam, da bom lahko preživel dan s pravimi gasilci.
Te počitnice so zelo zanimive in te počitnice, ta del leta si bom zelo dobro zapomnil.
Gašper Borovnik, 6.b
Letošnje počitnice so bile zelo pestre, zanimive, polne in prekratke. Sem zelo vesela, da sem jih doživela in da sem hodila na toliko aktivnosti.
Moje počitnice so se najprej začele s potovanjem v Nemčijo k moji sestrični. Tam sem ostala kar štirinajst dni. Mnogo smo se sprehajali po prečudovitih in urejenih parkih. Bila sem v mestu München. Veliko, lepo mesto. Tam sem prvič poskusila slavno restavracijo s hitro hrano. No, dovolj o Nemčiji. Pojdimo še malo v Slovenijo. Po dolgem obisku v Nemčiji sem potem bila cel teden doma. Nato sem se morala posloviti od staršev, saj sem šla na skavtski tabor v Doleni. To je bilo I doživetje! Bilo je mnogo zabave in pustolovščin. Spali smo v šotorih, ob večerih smo se zbrali ob tabornem ognju in peli v dolgo in temno noč. Ob enajstih zvečer pa smo nekateri šli spat. Dva naša skavta pa sta dve uri stražila naš tabor, še posebej pa naših šest zastav. Včasih pa so nam drugi skavti prišli krast naše zastave in šli obkljukat stvari, ki smo jih postavili v tabornem okolju. To pomeni, da so vzeli kljukice za perilo in so šli po taboru ter jih obesili na objekte, ki smo jih mi postavili. Če so obkljukali vse objekte, smo morali spakirati in oditi domov. A to se na srečo ni zgodilo. Na taboru je bila tudi "Pot preživetja" in dolg pohod, ki je bil dolg trideset kilometrov.
Zdaj pa pojdimo malo na Hrvaško. Bili smo na morju v Bibinjah. Tam smo bili sedem dni. Veliko smo se kopali, sončili, hodili na sprehode in najpomembnejše zelo smo se zabavali. A vsega je enkrat konec. Šli smo domov. Po enem tednu doma sem šla na dolgo pričakovani Mladinski glasbeni tabor. Tam smo veliko peli. Zaradi tega sem skoraj izgubila glas. Imeli smo tudi spektakularen nastop pred šolo. Bili smo tudi na radiu. Po koncertu pa sem šla na poroko. Poročila sta se mama in oče moje najboljše prijateljice. Zabava je seveda trajala dolgo v noč. Če strnem, počitnice so bile izpopolnjene, polne dogodivščin, novih prijateljstev. Lana Podrenek, 7.a
Poletje je moj najljubši letni čas. To pa zato, ker se takrat začnejo poletne počitnice. Zjutraj lahko več spim, zvečer sem več časa pokonci in zato imam tudi več časa za igro s prijatelji. Ker smo se preselili, sem med letošnjimi poletnimi počitnicami še bolje spoznala nove prijateljice. Te prijateljice pa so: Ana, Aneja, Tia in Larisa. V poletnem času se najbolj veselim morja in izletov. Moje počitnice so po navadi takšne, da gremo na morje in se vsak dan kopam, se potapljam in nabiram školjke. Včasih zidam velikanske peščene gradove, ki jih olepšam s školjkami. Z barko se vozimo na odprto morje, občudujemo poskočne delfine in lovimo ribe. Po kosilu počivam v senci na barki in pijem hladni ledeni čaj. Ker pa je letos žal čas korone Covid-19, sem bila manj krat na Hrvaškem, kot pretekla leta. Letos sem bila le dvanajst dni na morju in sicer na otoku Pag. Tam smo se čez dan kopali, zvečer pa smo se sprehajali ob obali ter igrali ročni nogomet, košarko in karte. Bili smo tudi v Avstriji, v kraju Celovec oziroma na Vrbskem jezeru. Prespali smo tri dni na dvorcu, kjer so imeli tudi veliki bazen. V bližini dvorca so imeli tudi šolo jahanja ter veliko konjev. Obiskali smo stolp, ki se imenuje »Pyramidenkogel - Austria«. Bilo je zelo visoko in videlo se je celotno mesto. Ogledali smo si tudi mesto v malem »Minimundus«, kjer je bilo zelo zanimivo, saj sem imela občutek, kot da sem v enem dnevu prišla okoli sveta. Zgradbe so iz celega sveta v miniaturni obliki. Počitnice doma sem preživela s prijateljicami, s katerimi smo se vozile s skiroji, rolerji ali rolkami. Ko je bil zelo vroč dan, smo se kopale v bazenu in uživale. Privoščile smo si kakšen sladoled, sladkarijo in pijačo. Ko pa je bilo slabo vreme, pa sem bila tudi na računalniku in v stiku s prijatelji iz prejšnje šole. Proti koncu počitnic sem se malo že veselila, da bom šla v novo šolo in spoznala nove sošolke, sošolce in nove učitelje. In tako so poletne počitnice minile, kot da bi pihnil. Začelo se je novo šolsko leto in to še celo na novi šoli. Takrat sem bila prav radovedna, kako bo. Lynn Petek, 7. a
18 |
Št. 4, oktober 2020

NAGRADNA KRIŽANKA
Spoštovani bralci,
veseli smo, da vas vse več rešuje nagradno križanko in gesla pošilja v uredništvo in tako sodeluje v nagradnem žrebanju. V julijski številki Lista iz Markovcev smo objavili nagradno križanko, katere rešitev je bilo geslo: SALON PLOŠČIC, TRGOVINA NJEGAČ.
Tri srečne izžrebanke, ki bodo prejeli simbolične nagrade podjetja Trgovina Njegač iz Bukovcev, so: Tatjana KOSEC, Nataša BEZJAK in Tadeja KUHAR. Iskrene čestitke! Nagrade prevzamete v Bukovcih, v trgovini Njegač.
Vabimo vas, da rešite tudi jesensko križanko. Simbolične nagrade prvim trem izžrebancem bo tokrat podarilo podjetje Elektromehanika, Ljubo Jurič s.p., iz Borovcev. Rešitve nagradne križanke pošljite na elektronski naslov markovski.list@gmail.com. Prve tri nagrajence bomo obvestili po elektronski pošti.
PRIPRAVA ZA OBEŠANJE OBLEKE
NAGRADNA KRIŽANKA
POSTOJNA
MAJHNA NAPAKA
PRVA ČRKA
LIST IZ MARKOVCEV
ROK, BLAZ, PETER IN FRANJO SO...
NAPETA PROŽNA PLAST
OPISOVANJA POTI
PESNIK
NASPROTJE DURA
VELIKA TROPSKA KAČA, UDAV
ŽELEZOV OKSID
6. ČRKA
1GGG KG
REČNI PESEK
PRAVI ANSAMBEL ZA ŽUR
PRVI VOKAL
POZITIVNO NABIT ION
RIMSKO 5
PISANA PAPIGA
RIMSKO 1
LIST IZ MARKOVCEV
NOČNI LOKAL
JUGOSL. VOJSKA
OBLIKA IMENA IGNAC
ČLOVEKOVE PRAVICE
DEL MOTORJA
PREBIVALEC IRAKA
KARLOVEC
DODATEK GLAVNI JEDI
avtor ALEŠ MILOŠIČ
OTOŠKA DRŽAVA V KARIBIH
PAKET, ZAVOJ
LADO BELŠAK
ENAKA VOKALA
LIST IZ MARKOVCEV
IZID PRI ŠAHU
OLIVER TWIST
IZUMITELJ REVOLVERJA
OZNAKA ZA KALIJ
OZNAKA ZA KISIK
SESTAVNI DEL VRVI
PAPIRNI DENAR
VIRUSNA BOLEZEN V AFRIKI
POLOVICA ZASTARELO
MEDMET ZA STRAŠENJE
MOŠKO IME
4
VROČ PLES, PESEM KAOME
LIST IZ MARKOVCEV
OZNAKA ZA POLJSKO
NAPADALNA RIBA
LIST IZ MARKOVCEV
NEBESNO
TELO (ZEMLJA)
IGRA S FIGURAMI
ANCONA
ODMEVV GORAH
OSVOBODILNA FRONTA
KONEC POLOTOKA
IGRALKA ZEMLJIČ
MESTO V INDIJI
GRAFIČNI PRIKAZ
TONA
DROG S KAVLJEM
NEGATIVNA ELEKTRODA
NAPRAVA KI TISKA
MOJZESOV BRAT
JAMSTVO POROŠTVO
TADEJ MAJCENOVIČ
SLADEK SADEŽ
SLAP SAVINJE
MANJŠE TROBILO
POSNEMANJE URE
TEREZIJA KOROŠEC
©
ZADNJICA, ZADNJA PLAT
GLAVNA ŽILA
16. ČRKA
OBDELAN KOS POLJA
ENAKI ČRKI
ŽIVČEVJE V LOBANJI
OZNAKA ZA KISIK
10. ČRKA
8. ČRKA
ODPRTINA V STENI
ITALIJANSKI ATLET
NEMŠKO ON
JOPIČ S KAPUCO
ANA ČEBULJ
DEL VOZA
NAJOŽJI SORODNIK
KAR IZVLEČEMO
CEVASTA TESTENINA
MORSKI GLAVONOŽEC
GL. MESTO EGIPTA
ZNAK ZA ENAKOST (=)
FORDOV MALČEK
VRSTA ŽITA
JANEZ ZVER
OZNAKA ZA DUŠIK
ŠPORTNA EKIPA
DRŽAVA V J. AMERIKI
RIMSKO 50
6. ČRKA
NAŠ MOBILNI PONUDNIK (HOFER)
ROMARSKI KRAJ
ŽABJA LIČINKA
HRBTNA STRAN NOŽA
POMLADNI MESEC
GRŠKI PESNIK
KRATICA ZA TO JE
VRSTA SLADKIH LIMON
OZNAKA ZA NIZOZEMSKO
10. ČRKA
ANGELA ČREŠNIK
OZNAKA ZA LITIJ
OKRAS NA TELESU
POPRAVLJA URE
DIŠEČA CVETLICA
ZADNJI VOKAL
POLMER
►
KOREJSKA ZNAMKA AVTA
MALI SLOVARČEK
EBOLA - VIRUSNA BOLEZEN V AFRIKI, COLT - IZUMITELJ REVOLVERJA (SAMUEL), PATNA ARON - MOJZESOV BRAT, ARAT - GRŠKI PESNIK, MEI - ITALIJANSKI ATLET (STEFANO).
MESTO V INDIJI, PIRANHA - NAPADALNA RIBA IZ JUŽNE AMERIKE
Št. 4, oktober 2020
I 19
JST [Z MARKOVCEV
NAJ
V julijski številki smo vas povabili k sodelovanju s fotografijami na temo poletja. V uredništvo Lista iz Markovcev je prispela lepa bera fotografij, ki so vsaka zase prava umetnina. Odločili smo se, da objavimo po dve fotografiji šestih avtorjev. Ti so Zdenka Vrtič, Jan Majer, Samo Kodrič, Matej Hrga, Lucija Meglič in Pavel Horvat. Iskrene čestitke za čudovito ujete trenutke.
Uredništvo
mmi
Matej Hrga
20 |
Št. 4, oktober 2020