-Posamezna številka stane 2 kroni. Mwočnlna listu : Celo leto 53 din., pol leta 19 din,, četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; prt večkratnem Jbeeriranju primeren popuši. Upravnistvo sprejema naročnino, toserete in reklamacije* Telefon interurban štev. 113. SB. fite v. NEODVISEN POLITIČEN UST Zfl SLOVENSKO UUDSTVO MaMbop, dne 4. Januarja 192 2, Poštnina v državi SHS pavšaiirana. „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnistvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. • Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. Nova vlada pred parlamentom. .•atra obsodba samovoljne, politike* Poslanec dr. Josip Hohnjec : Go- spodje narodni poslanci! Naša država) Je, kakor to določa par. 1 ustave, par. lamemarna država.. Načelo parlamen-rizmu zahtevaj da je državna oblast trajno in neoddatno v rokah ljudstva, ki jo izvršuje pa svojih zastopnikih, katerim je pri votevi dalo svoje zaupanje fen poverjenje. tTeži&če cele državno mašine je in mora biti v par lamenta. i ftrobokopom parlamentarizma. .'To veliko istino, ki je raison d’ aire vsakega modernega parlamenta, <90 tiste stranke, ki so naši državi prinesle ustavo navodne parlamentarne države, temeljito izigrale. Parlament pri nas ni več težišče državne mašine marveč je postal samo prosita glasovalna mašina za vlado. Vlada- odločuje o vseii, tudi največjih vprašanjih, parlament pride le toliko v poštev, v . kolikor ima nalogo, da izglasa to, kar j® vlada odločika. Ne vem, kako daleč moramo iti po svoju, da najdemo parlament, ki bi bil jednak našemu parlamentu. Odkar je bilia sprejeta ustava, je aaš pmrlament prišel popolnoma v. sužnost vladnih strank (Klici: tako je) Kako nevredno in vsakemu istinitemu demokratičnemu mišljenju . protivno je to suženjstvo, dokazuje usoda našega parlamenta od Vidovega dne sem. (Klici: iakd je!} S tem dnem se je prav za prav začela kriza vlade. Vlada takrat sicer ni dala ostavke, kakor bi bilo potrebno, obolela je pa neozdravljivo na križi, To dokazuje dejstvo, da je od tistega časa obsojen naš parlament na nedelje. Dne 20, oktobra se je skupščina zopet sestala, pa kaj je naredila do današnjega dne, torej pc preteku več kot dveh mesecev ? Nič! (KUoi: res je!) KUkarjem in partizanom. Delo zakonodajnega odbora, k) mu je kot naloga bila dana zakonofika sija gomile uredb, raznih ministrstev, ki se ne morejo preštudirati i,n spremeniti, kakor bi to bilo v interesu stvari, ne smatramo kot zakonodavno v parlamentarnem smislu, ker mu manjkajo vsi bistveni znaki pravega parlamentarizma. Parlament je križem rok gledali, kako se je razvijala famozno vladna kriza*, ki se, je vlekla kakor morska zmija. Dogodki so se menjavali kakor v kaleidoskopu, a vsi so bili podobni drug drugemu. — Vedno je šlo za ta, kdo bo igral prvo flavto, ati Pašič, ali Davidovič? Kdo bo minister notranjih del? Ali to ministrstvo zadrži Prdbičevič alk pa mu bo sledil drug, bolj srečen človek! <—< Slo je vedno za to, katere resore bo i mela ta ali ona stranka in kdo postano minister. Odkar je kriza buknila v javnost, se je pri teh strap k ah pojavila nalezljiva bolezen, ki jo je javnost imenovala ministromanijo. (Smeh) Preverjen seip, da M te te bolezni ne bilo, ako hi se plače ministrov znižale, In če bi odstopivši ministri ne dobili penzije. Gospodje, ako bi ne bilo takih vprašanj, bi bilja kriza prej re-fiena. Sedaj je kdiza kolikor toliko končana. Habemus papain, imamo Pašiča in radikalno-demokratsko koalicijo z Običajnimi priveski. Gospodje, imamo torej z nekaterimi osebnimi spremembami koalicijo, ki je našo državo o-bremenila z nesrečno ustavo, ki nasprotuje svečanim dogovorom ob začetku našega državnega ujedinjenja in ki }e ustvarila nezdrave in neznosne razmere v naši državi, zlasti v Sloveniji in Hrvatski. (Kliefe: tako je!) Gospodje, tiste stranke, ki so stopile prvemu parlamentarizmu na tilnik, bodo vladale naprej. Kako bodo vladale, ne vem. Za razdelitev uradniških mest, zkasti v I področju politične uprave bo menda naprej vladalo razmerje 9:7 ali pa nekoliko spremenjena relacija. Ne vem, v katero teh dveh kategorij bodo prišli Macedone!', Crnogorci, Bosanci, Hrvatje in mi Slovenci. Gospo dje! Ako bi gg. vlastodržci pogledali nekoliko preko ograje svoje stranke, potem bi morali videti, da se oblast v naši državi ne da citelli ti samo pod vidikom radikalno^demokratskega razmerja. So tu Še druge stranke, in kar je glavno, je tu narod, v kojega rokah. mora končno ostati vsa državna oblast. Narod, Id si je v svesti svojega pomena, ki stremi za politično svobodo, za gospodarskim la kulturnim napredkom, ne bo dolgo trpel vladstva klike. Prej ali slej bo otresel ta jarem, ki ni dober zanj, s svojih ramen. (Pritrjevanje in ploskanje na desnici). Proti samovoljni finančni politiki. Prenovljena vlada je začela svoje delo z grehom, ki ga je storila že med trajanjem krize. Ona parlamentu m predložila državnega budžeta, kakor to zahteva ustava, marveč je nastavila našemu parlamentu nož v obliki dvanajstin. Ali, sprejmeš dvanajstine, ah pa se s 1. januarjem ustavi ves državni aparat. Aut—aul! Gospodje ! Mi tega aut-aut ne pri- ' znamo. Zakaj se budžet ni pravočasno predložil parlamentu? Zakaj se ni vzel v razpravo, ko je bil narodni skupščini predložen ? Skupščina n?, kriva, marveč vlada! Ako je g. Inane m minister 25.' novembra zakeosil skupščino, da odobri tri 'dvanajstine, ker skupščin ai po njegovih besedah neče imati mogućnosti, da reši i o-dobri podneti joj predlog budžeta, ši ni mislil, da je s tem obsodil vladno večino, (Klici: tako je!) Skupščina ni ' imela te mogočnosti, ker ji vlada, od-I nosno večinske stranke te mogočnosti j niso dale. One nosijo odgovornost za ] to, da naša država nje pride ven iz budžetnih provizorjev. Na te činitelje tudi pada odgovornost, da nimamo nit jednoga izaključnega računa o nobenem budžetjnem letu, odkar obstoji naša država. Proti diktaturi „večine". Gospod finančni minister se je po-shižil čl, 114 ustave — kdo ne bi mislil pri tem na famozni par. 14 v nekdanji Avstriji — ter stavljja skupščini predlog o dvanajstinah. Ako se gosp. finančni minister koristi s tem, moram povdariti, da velja ta izjemna na redba samo za izjemne razmere,, nikakor pa ne bi smela veljati za normalne razmere, ki jih je baje v naši državi inauguriraj vidovdanski ustav. Naš klub: Slovenska ljudska stranka, Hrvatska pučka stranka in Bunjevačka stranka, bo glasoval proti dvanajstinam. (Poslanec Sečerov: Koliko strank pa imate ?) Gemo dobiti še drugih, g. Sečerov. Državni budžet nam nudi žalostno sliko neurejenega gospodarstva. Med dohodki in stroški ni pravega ravno vesja, Če tudi so davki v naši državi veliki, osobito v nekaterih pokrajinah, med katere moramo prištevati v prvi vrsti tudi Slovenijo. Ako gg. od vladne večine mislijo na nove davke ali na podaljšanje in povišanje starih, da bi s tem uravnotežili budžet, potem bi jih opozoril na to, da gotove pokraji ne, zlasti pa Slovenija kaj takjega ne morejo prenesti. Hočem navesti nekatere številke, ki jih je g. finančni minister podal v zakonodajnem odboru dne 25, novembra t. 1. o davkih, predpisanih za čas od 1. januarja 1919 do 10. oktobra 1921, Iz teh številk razvi-d,mo, da je imela predpisanih davkov: Srbija in Crna gora 149 milijonov dinarjev, Slovenija 145 milijonov, Bosna in Hercegovina 184 milijonov, Hrvatska. fen 'Slavonija 167 milijonov, Dalmacija 9l milijonov. Iz tega se vidi, kako nepravilno in krivično so razdeljeni davki v naši državi* Gospodje, naša Slovenija, ki je najbolj siromašna dežela v ceh državi, ima predpisanega tkoro tol.ko davka kakor 4 krat večja Srbija in Crna gora. Zahtevati moramo, da se davčni zakoni izjednačijo v celi državi in da se sploh reorganizira vsa finančna uprava v naši državi. Nadalje moramo grajat1! tudi to, da je zakonodajni odbor razpravljali za časa naših katoliških božičnih praznikov o davčnih stvareh in da se je znižala zemljarina za Srbijo ne j a tudi za druge dežele, da se je o tem raz p-avljalo v nenavzočnosti, poslancev slovenske narodnosti in da se je med tern razpravljalo tudi a davku na vojne dobičke. Gospodje, mi smo za ta davek, zahtevamo pa, da zadene vojne bogataše, Pri nas v Sloveniji pa ta davek Izvaja tako, da zadene v največji meri preprostega kmeta in o-brinika, ne pa velikih vojnih bogatašev. Kje in kako naj se štedi« Gospodje! Finančni odbor in g.i finančni.minister povdarjata v svojem poročilu princip Štedenja. Besede smo čuli. Ne vemo pa, ali jim bodo sledila tudi dejanja. Med besedo in dejanjem je tolika razdalja kakor med teorijo in prakso. Merodajni činitelj' dosedaj niso pokazali resne volje in niso storili nič, da bi na učinkovit način začeli iz vaj ati princip štedenja in da bi v resnici kaj prištedilL Gospodje! Ce hočemo uvesti princip štedenja, potem moramo s tem pričeti predvsem pri vojaški upravi. Vojaštvo stane našo državo do 2 milijar di dinarjev na leto. Gospodje, mi ne moremo doseči ravnotežja v našem proračunu ako ne zmanjšamo stalnega kadra In ne skrajšamo časa vojaške službe: Ako svetovne velesile, kakor I to dokazuje konferenca v Waal cin g to- | im, smatrajo za potrebno i v svrho ! zmanjšanja državnih izdatkov i v za- j Siguran je svetovnega miru, da se v ; véliki meri zmanjša stanje oborožene vojske na morju in na kopnem, ali more potem naša mala in mlada država hoditi drugim potem? Vsaka dru ga pot bi trajno preprečila sanacijo naših težko bolnih finano. Ako hočejo gospodje upravičiti visoko stanje stalnega kadra s lem, da kažejo na naše državne meje, k) deloma še niso urejene, deloma so pa tako urejene, da je pri tem naša na rodnost trpela velike žrtve, ako gg. mislijo, da bodo te meje urejene boljše, če bo tam stal vojak s puško ob nogi, potem se ti gospodje varajo, ali pa bolehajo na slabem spominu. Vojaško smo zased)!'. Koroško, Bajski trikot in dele Albanije, pa šmo jih moli zapustiti, ker je to zahtevala entente. Vprašanje mej se ne da sedaj rešiti z orožjem, ampak mora to vprašanje rešiti diplomacija, (Pritrjevanje in ploskanje). O naši diplomaciji sedaj ne govorim, ne iz spoštovanja pred geslom: de nostra 'diplomatia nil nisi bene, marveč radi tega, ker ta stvar ne spada sem. Gospodje ! Zmota je tudi, da bi bil militarizem jamstvo za mir. V dokaz temu naj vam navedem Prusko, ki je bila gotovo najbolj militari^)'čna država na svetu. Znani nemški filozoi Kant je spisal "knjižico z napisom: „Der Weg zum ewigen Frieden“. V tej knjižici dokazuje, daj je gllavno sredstvo za trajno osiguranje in ohranitev miru razoroženje. Prusi niso hoteli verjeti svojemu filozofu, marveč so rajši šla za kraljem Friderikom Velikim, ki je ttl prvi ustanovitelj pruskega militarizma. Finale pruskega militarizma pa je granđijozmi kata-strofa Nemčije v svetovni vojni. Mislim, da Nemci niso več na stališču one prislovice : Si vis pacem, para bellum — ako hočeš mir, se pripravljaj na vojno. 1. Z delom za mir in razorožitev. Cehoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš hodi čisto drugo pot, da zavaruje svoji državi mir in pri- ■ merne državne meje. iTo je pot spo- Letnlk XIV. razuma s sosednimi državami. Njegovo delo je mala entente, katere namen je zagarantirati mir v Srednji Evropi ir: dajati jamstvo za izvršitev in trajni obstoj mirovnih pogodb, ki so zaključile svetovno vojno.’ Čeprav mala ententa ni vedno kazala harmonije v sredstvih, kar se je pokazalo n. pr. pri avanturi Karla Habsburga, ko smo mi in Celioslovaki nastopili z mo bilizacijo, ki se je izkazala kot prona gljena, dočim Rumunija ni nastopila z mobilizacijo, kar je bito gotovo ceneje .je ta zveza vender v Iijteresu zvezanih držav samih in si želimo, da postane ta zveza krepka, trajna jn agilna. Dr. Beneš pa tudi razširja svoj» kroge. Dne 16. decembra 1921 je sklenil z avstrijsko republiko! politično zvezo, ki ima namen, da ohranjuje mir v Evropi in da uredi politične In gospodarske razmere med obema državama. V stečaju spora med obema državama določa par. 7 pogodbe, da se bosta najprej obe vladi potrudili doseči prijateljski sporazum, če pa to ne bi bilo mogoče, bi se spori: a zadeva predložila mednarodnemu razsodišču ozfr. enemu ali več razsoditel-jem, ki bi se za to izbrali. Ta pot, po kateri hodi dr. Beneš, je veliko boljša garancija miru to zajamčenje državnega teritorija in njegovih mej kakor, pa oborožena sila. Nedavno je tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George izjavil, da je za obnovitev in ureditev Jjyrope neobhodno potrebno, da se zmanjša oboroževanje na kopnem. 2. Z izčiščen jem voj. uprave, 'Ko govorim o vojaški upravi, mi bodi dovoljeno, 'da omenim nekatere nedostatke. Grajati moram to, da so naši mladeniči tik pred katojh^kimi bo žičnimi prazniki bili pozvani v vojaško službo. Naši poslanci so posredovali na kompetentnem mestu, da bd se mladeniče vsaj čez božične praznike pustilo doma, toda one intervencije niso nič pomagale, in naša mladina je tako postopanje občutila kot šikanirali je, ki bi pri boljši volji bilo lahko izostalo. Povdarjati moram tudi, da se z vojak: ne postopa tako, kakor bi se moralo. Našim vojakom se ne daje vedno prilika, da bi mogli izvršiti svo je verske dolžnosti. Grajati moram nadalje tudi to, da je vojaška uprava formacije naših obmejnih čet izpopolnila z Wrangtovoi. To so ljudje, ki našega jerika ne razumejo. Ne znajo ntej slovenski, ne srbski, ne hrvatski. Naši ljudje jih ne razumejo in pridejo zaradi tega. dostikrat v največje neprilike. Tak:» se je zgodilo pred 'kratkem, da je hbtel priprost mož iti preko meje obiskat svojega bolnega sina. Pri sein je i-mel nekaj čez 200 dinarjev. Na meji ga vojak ustavj ite nekaj izprašuje, a ker ga mož ni razumel, ga je aretiral in odvedel v zapor. Tu so ga preiskali in ker so našli pri njem prek» 200 'dinarjev, so ga prav občutno kazno vab. Take reči se dogajajo samo radi tega, ker imamo na naših mejajf vojake, ki ne razumejo našega jezika in se iorej ne morejo sporazume# z ljudmi. Mislim, da imamo dosti mož srbskega, hrvatsljega ali slovenskega pokoljenja, ki so sposobnfj stražiti naše državne meje in za to odločno za htevamo., da morajo Wranglovoi izginiti iz naših obmejnih ček 8. Z izčiščenjem nradništva. Gospodje ! Kakor je potrebno zmanjšati kader stalnega vojažjtva* tako je tudi nujno potrebno zmanjšati kader uradništva, ki ga imamo prek» 200.000 in ki stane državo nad 2% milijardi na leto. Našai država je prav, za prav militaristično-činovniška država in njeni dohodki niti za to ne za dostujejo, da bi se krili stroški za vojaštvo in uradništvo, a Izvrševanju drugih njenih nalog za gospodarski, kulturni in socijalni napredek državljanov pa nij: govora ne more biti.. Vsiert tega je nujno potrebno, da sc število uradnjštva zmanjša. Na vsak! način bi se morali odstraniti vsi tisti uradniki, ki nimajo potrebne kvajib-kaeije, nadalje vdj tisti, ki po pisar-nah nič ne delajo, marveč samo puši-jo cigarete ’ in pijejo kavo. (Poslanec dr. Momčilo Ivanič : ■ Nemajo rij stolice da sede!) Brez odlaganja se mora izvršiti stroga revizija pri različnih komisijah in delegacijah, ki jih imamo po drugih državah, in sicer gle:lo njihovega dela in njihov» plače. Isto-tako se mora omejiti potovanje uradni kov, ki dostikrat nima drugega namena, kakor, da dotičpiki služijo mastne dnevnic», državi pa s tem ne koristijo absolutno nič. 4. Z zaščito naroda, ne pa izkoriščevalcev. Največ pa bodo poklicani Činitelji našemu narodu priätedili s /jem, ako odstranijo tistega vampirja, ki iz odprtih žil našega narodnega in gospodarskega organizma srka in pije ljudsko kri, Ta vampir je korupcija. (Živahno pritrjevanje in klici: tako je!) Gospodje! to je tako strašno zlo v naši državi, da mora nanj obrniti svoje o vsak, ki hoče državi dobro. Korupcija je sicer fenomen, ki se je pojavit več ali manj v vseli državah kot .posledica demoralizacije, ki je, nastopi la med in po vojni. Tudi pri nas je to zip zavzelo tako veliko dimenzije, da jte zastrupilo vse javno življenje in vse javne odnose in globoko izpodkopava avtoriteta naše države. Ako bodo merodajni činitelji zaprli oči pred korupcijo, ki je zavladala več ali manj v vseh panogah naše državne in javne administracije in ki se je strašno razpasla zlasti v carinarnicah — jaz še enkrat ponavljam — y carinarnicah, ako bodo torej ti činitelji zaprli svoje oči, potem so sokrivi tega zla in njegovih po sledic. Vladajočim krogom se očita, da nimajo dovolj smisla za socijalne naloge, ki jih mora v sedanji dobi vršiti država, Ti očitki, so več ali manj u’ pravičen! Dokaz temu je dejstvo, da se naša država odlikuje v malem števili tistih držav, ki nimajo socijalne-ga zakonodajstva ali pa tudi tistih zakonov, ki jih imajo, ne izvršujejo. Kar se je v zadnjem času ustvarilo zakonov socijalnoga značaja, je po največ s svojim odločnim nastopom dosegla opozicija proti ( gotovim činiteljem v vladni večini, la’ so s svojim sodelovanjem v veliki meri pok vaditi to, kar fe bilo predloženo. Delovni krogi: delavci, kmetje, obrtniki težko in bridko občutijo pomanjkanje zavesfy o socijalni nalogi moderne države pri naših vladajočih strankah. Delovno ljud sivo se od dne do dne vedno bolj u-trjuje v prepričanju, da v sedanjem vladnem režimu in sedanji organizaciji države nima nobene zaščite proti kapitalizma in njegovemu (izkoriščanju delavskih slojev. Opozarjam vlado na to„ da naj vzame ljudstvo v zaščito vsaj v vprašanju najpotrebnejših živil za ohranjanje življenja. Letošnje leto je bilo slabo. Bila je suša f.n vsled te suše se je pridelalo tako malo, da se že sedaj čuti pomanjkanje živil. To pomanj kanje postaja od dne do dne hujše in nevarnost je, da v mnogih kjrajih naše države, zlasti pa v Sloveniji in Dalmaciji nastopi glad. Zato je dolžnost države, 'da pride z organizacijo aprovizacfje ljudstvu na pomoč. V zakonodajnem odboru je bila sprejeta od redba, da naj vlada v pasivnih krajin osobito v času pomanjkanja živil otvori državne prodaj alnioe za živila. Zahtevam, da se ta odlok zakonodajnega odbora čimpreje izvrši. Gospodje, zahteve, ki jih stavljam v imenu svojega kluba so obsežene v sledečih resolucijah : (se objavijo v prihodnji številki,) Nakane proti človeštvu. Stara resnica: „Ce govorijo generali o miru, se gotovo pripravljajo na vojno“, tudi pri razorožitveni konferenci ni prišla iz veljave. Govorilo se je o razorožitvi, mislilo se je pa, kako bi se dalo uničiti države in narode, ki bi po svojih oblastnikih delale zmedo v računih, sklenjenih v svrho skupno kapitalistične eksploataci je, ki se pa lahko vsak čas razbije, kapitalistični mir traja, dokler je za •elo izkorišča valno zvezo dovolj plena ko ga pa zmanjka, gredo pa zaveani- ki tudi 'drug proti drugemu in pri vseh lepili besedah o miru si vsak pripravlja moriino orožje v pogin človeštva in kulture. — Dopisnik angleškega, lista „Manchester Guardian“, ki je prisostvoval washingtonski konferenci', je imel priliko, da si ogleda, kaj priprav Kajo amerfijkauski oblastniki v pogoju človeštva. Ogledal si je tovarno strupenih plinov in iz njegovega poročila posnamemo sledeče v označili), kako daleč smo še do pravega človeškega in kulturnega življenja. Strupeni plini se Izdelujejo v Ed-gewood-u pri Baltimore, (tovarna žre do 400 milijonov dolarjev ter je izdelovala koncem vojne na dan po 200 ton strupenih plinov, sedaj baje manj, Ti plini so plod najbestijainejših instinktov in naklepov človeške družbe, ki dopušča», daj manjšina diktira nad večino v vseh smereh skupnega in javnega življenja, — Ima jih več vrst. Plin Phosgen je zadušljiv — kar doseže, vs'e zaduši, plin Lewisit je goreč, žge in prežge človeka skozi najdebelejšo obleko do kosti — proti njemu nj maske, ni oklepa, ker si naj de pot skozi', vsako špranjo kot žareč sunek v propast življenja. Chloro-pikrin povzroča bluvanje, — njegove žrtve čakajo v strahovitih krčih brez moči na nasprotnika, da jih pokolje in razmesari, plin Laehdrymatory, osolzi in oslepi oči — nasprotnik lahko kolje slepo, potlačeno človeško maso. Tl: plini se vežejo v bombah, ki se mečejo iz strelnega jarka v jarek ali pa iz zrakoplova na posltojanke, mirne vasi in mesta. Za plin Phosgen ki se najhitrejše razširja, se izdelujejo bombe do 4000 funtov, ena zadostuje, da zaduši vse, kar je živo v precej veliki naselbini, Levisit brizgajo kot ognjene strele visokoleteči aeroplani iz svojih, v isti tovariti, izdelanih brizgalnic v vojne rove in mesta. . — Vsak utrinek, ki skozi vse špranje za dene v živo, — nosi smrt. S tem plinom so začeli pokončav? ti živali-gtodalice, ki v velila, množini uničujejo v Amerik', vse nasade, vso poljsko in gozdno kulturo, pa se nai-enkrat državotvorni kapitalisti sprevideli, da to preveč stane — in tako se to strašno sredstvo uporablja samo še v — propast človeštva. Pri tem ne igrajo stroški nobene vlioge; imperijalist ičnemu kapitalizmu je narod —■ človoški materijal vir bogastva in — igračka, — nosi mu kapital in dajati mu mora življenje po bestijalnih nakanah, ki služijo V prospeh njegove nadvlade. Daleč smo do miru, daleč do člo' večanstva in kulture! Kako bomo to dosegli? — Delovni sloji celega sveta morajo stopiti na plan in kakor pravil slavni pisatelj Barbusse v svojem delu „Ogenj“, ki ga je spisal v vojnem trpljenju, bi se moral boj za mir začeti takoj po vojni, če ne bi bili ljudje, ki so doživeli vojne grozote, — taka strašno pozabljivi., Politični pregled. KRALJEVINA SHS. V imenu J u g o s 1 o v. k 1 u -b a je narodni poslanec dr. Hohnjec v toku proračunske razprave poda' od dvojeno mišl'enje in z vso ostrino neizprosne krifike obsodil sedanji sistem ki noče zmanjšati vojaškega kontni-genta in ne mara redukcije državnoga uradništva.. Dr. Hohnjec je izjavil, da bo Jugoslov. klub v znak pr -testa proti kapitalisj'öni politiki, iz: ^nnju nižjih slojev in nasilne šolska j oliirKe sedanjih vladinovcev glasoval pvcU preči uvenim dvanajstinam. Kongres mnslim an o v se vršil dno 6. t. m. v Sarajevu. Tega kongresa se med drugimi prvaki udeležita ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovič, Sklepali bodo o na-daljni taktiki muslimanskega kluba. Ministri P, u c je» Ijj, dr. Kr -stel' in dr. Karamehmedovič &o te dni položili naknadno prisego. V Beogradu se je vršila dne 2. t. m. prometna konferenca- balkanskih držav. Razpravljali so o važnih vprašanjih, zlasti o reguliranju železniškega prometa med severno in zapadno Evropo ter s Carigradom in A-tenami- Portfelj vojnega ministra Se vedno ni dodeljen. Resen kandidat za to mesto je baje general ietar Pešič, dosedanji namestnik šefa generalnega štabd. Pravijo, da je vojaški strokovnjak, ki se ne vtika v politiko. AVSTRIJA. Zvezni predsednik dr, Hainiscfi je na predlog vlade podpi » sai beneški sporazum, Ratiiikacija pogodbe je potemtakem izvršena v smislu mednarodnega prava. MADŽARSKA. V madžarskem parla m en la so se na Silvestrovo vršili monarhistični incidenti. Narodni 'derokrati in krščanski socijalci so vzklikali — kralju. V Matjaževi cerkvi se je vršila povodom obletnice kronanja slovesna služba božja, katere so se udele -žili člani visoke aristokracije, oficirji in poslanci. Apponyi-ju in Aadrassy-ju je množica priredila pred cerkvijo velike ovacije. Culi so se vztđiki: Zi-el Karl kralj Velike Madžarske! ANGLIJA. Se pred cr d h o d o m L I o yjd Georgea v Cannes se je bavil angleški kabinet z razpisom nodh volitev. Večina ministrov se je izrekla za to, da se vršijo volitve v februarju, Temu se je protivil samo Chamber -fain, ki je zahteval odgoditev na marec, da bi nä ta način še lahko izvede reformo gornje hiše, Vsled brezposelnosti so šanse za Labour Party (delavska strokovna unija) zelo ugodne. Vlada bi rada omenjeni stranki pokazala z vzpostavitvijo gospodarske -■ ga ravnotežja v Evropi nekak uspeh, .n zato si obetajo vladni krogi oct konference v Cannesu popolen uspeh, Ce bi prišel Lloyd George z natančnim načrtom o reparac.ji Evrope, bi nje -go v govor, ki ga bo govoril dne 21, t. m. liberalcem, clobil volilno-agitacijski značaj. Zbornico je vlada razpustila pred Novim letom- IRSKA. „Central News“ poroča iz Dublina, da je irska narodna skupščina v tajni seji dne 29. ,p. m. ratiii-cirala irsko angleški sporazum. Proti samovoljni politiki. Za zmanjšanje vojaštva in uradništva se je potegnil v zbornici v imenu Jugoslov, kluba poslanec div Hoh-nje in izjavil sledeče: Stoječ na stališču rednega budžetiranja, moramo z voO grajo in obsodbo konštatir rti, da vlada ni zakonodavni skupščini ira-vočasno predložila budžeta za L 1922, kakor bi to po parlamentarnem načelu bilo potrebno, da bi se mogel rešiti v tekočem letu, S tem je brez neizbežne otrebe pogazila eno prvih načel rednega državnega gospodarstva. Glav -no breme, pod katerim trpijo naše državne linance, je preveliko število s ni ne vojske. Vprašanje znižanja tega števila se je v finančnem odboru sider, razpravljalo, a brez konkretne deliul-tivne odločitve, kar znači, da bodo izdatki za vojsko še nadalje prav tako visoki, ako ne še višji, kot so bili đo sedaj. Ugotavljamo tudi, da se je važno vprašanje o zmanjšanju Števila u-radništva v finančnem odboru rešilo na tako neozbiljčn način, da se bodo stareišemu uredništvu delale krivice, celotni finančni efekt pa bo nlčeven* Ivorupc.ja v upravi, zlasti pri carini n nekaterih ministrstvih samih, se je ta e razpasi a, da nas kompromitira pred celim kulturnim svetom. Do zdaj še nismo opa dli, 'da bi se proti tej na-ivani naše uprave kaj ukrenilo, nas -.rotno se tudi v finančnem odboru pro fi temu ni nič učinkovitega sklenilo * Naposled povdarjamo, da gazijo via* da joče stranke s svojo šolsko politiko osnovna, v ustavu zajamčena načela o državljanski svobodi in da vodijo fa ko finančno, gospodarsko in socijalno poli iko, ki ščiti kapitalistične kroge , e pa na veliko škodo vsem delovnim slojem in stanovom zlasti kmetom, delavcem in obrtnikom. Iz teh razlogov pomo glasovali proti predloženim dvanajstinam. Proces proti komunisfSčnim aten-iatorjem bodo gotovo zavlekli. Po pravoslavnih božičnih praznikih bi se molai pričeti že tako dolgo zavlačevani proces proti komunističnim atentatorjem. Na odlašanju tega procesa močno zainteresirane osebe pa bi gotovo zopet rade odložile obravnavo. Demokratsko časopisje je že začelo spuš- čati v javnost vest, da se je začelo v : očigled atentatorskemu procesu. raočA no komunistično gibanje v naši držali Naši komunisti so seveda v deimi- • bratskih očeh v tesni zvezi z inozemskimi, ki vtihotapljajo v našo država cele koše komunističnih brošur. Laž-njivo „Jutro“ zna celo povedati, da je ponujal nekje ob madžarski meji „neki“ komunističen agitator vlakovodji 1 milijon kron, ako ga prepelje v Jugoslavijo. Take in enake izmišljotine naših vladnih listov so očiten znak, 'da? bodo napovedani proces zopet odložili, čo že ne potlačili in spravili komuniste. ki so v beograjskih zaporih, v zvezo z raznimi komunisti v inozemstvu, ki hočejo potom milijonskih svot k nam. Vendar* le mislijo resno! Iz Beograda že prihajajo vesti, da so zač d» po beograjskih državnih uradih -var, temeljito pometati s preobilnim ih nesposobnim uraclništvom. Iz ministrstva socijalne politike, v katerega je na-jhal „mili“ nam dr, Kukovec elementov vseh mogočih nekvalifikaeij, so pognali dve tretjini uradništva* Na poti čiščenja le vrlo naprej! Beležke. Naša socijalna politika na živina. Ministrstvo socijalne ^politike se je do sedaj bavilo s štetjem invalidov, vojnih vdov in sirot, s stanovanjsko bedo, uradniškim vprašanjem itd. V tena delokrogu se je doslej gibalo to naše ministrstvo in podalo Tudi marsikatero Statistiko glede socijalne bede v naši kraljevini! Debelega šefa tega mi nistrstva Kukovca je zamenjal Agro-» merkur Žerjav, ki pa se ne bavi veil s statistiko socijalnerevščine, ampak je začel objavljati podatjke o A. Hju živine v naši državi od kuncev do bi kov in konj. Kako je zašla naenkrat živina iz Pucelievega resorta v Žerjavovega, nam je nerazumljivo, Najbrž se je to zgodilo na inieijatiyo šefa — ljubljanske socijalne politike g. Dolfe-h Ribnikarja ki je po demokrateken* receptu zamenjal kar čez noč živino -zdravništvo s socijalno politiko. Pr» demokratih je od živinske bede pa da Človeške samo en korak. Žerjav'e pad tič že po svojem imenu! G. Pašič ne zna geografije. Dne 30. p. m. je g. Pašič v seji parlarne»* ta odgovoril na neko interpelacijo ta-ko-le: „Mi stojimo na stališču, da je treba najprej izvršiti rapallski sporazum. Sele nato naj bi se pristopilo reševanju ostalih vprašanj, osobito prometnemu vprašanju med nami in Itali to ter Reko Dokler Reka ne bo imela fiksno določenih mej in dokler ne do popolnoma priznana, se z njo ni kakor ne -moremo pogajati. Razen tega je g. Pašič izjavil, da stavljajo fašisti italijanski vladi zahteve, ki se orotivfijo sporazumu v — Bakru. Naši javnosti je sporazum v Bakru neznan. G. Pašiču se je najbrže zbunila pamet, drugače si pač tega ne moremo tolmačiti. O razmerah na naših železnicah se čuje marsikaj. Železničarji so slabo plačani, na visokih upravnih mesil se pa razsiplje denar brez vesti i» brez pomisleka. V upravi železnic — zlasti v Beogradu in v Subotici, — Klada brezprimeren nered in fantastični kaos, katerega označuje beograjsko „Vreme“ št, 13 takole: „Vlaki’od-hajajo in ne prihajajo, vagoni se izgubljajo, potniki ostajejo v snegu. — Zdravniki, nujno pozvani, se pripel-ejo lahko šele tedaj, ko so pacijenti že pomrli, advokati zamudijo razprave, blago, poslano za spomlad, dospe enkrat po zimi, potniki prispevajo v času in v kraje po volji raznih slučajev, potikajo se obloženi s prtljago po ulicajh, izgubljajo zveze, čakajo po 24 ur brez nade, da najdejo kako mesh» z.i počitek ter nimajo niti te utehe, tl« Bi svoje stiske zabeležili vsaj za s *-min v kako pritožno knjigo, aa vs© pritožbe je odgovarjala država* upi»* va s tem, da je jemala od državlja nov vedno večje kredite, o katerih , cikdo ne ve, kako in kam sple t izginejo, ° — Za ilustracijo beograjska postaje še to-le : „Potnik iz Škoplja pri-ao na beograjsko postajo ob 9. uri dopoldne, da se odpelje v Skopij j z vlakom, ki bi imel oditi ob 10.45« Cafe« eno uro, poseda po restavraciji, ko čute, da vlak sploh ne misli odpeljati •. Iz velike negotovosti ga reši iradnik, ki začne pisati s kredo na laido, odpelje zaželjeni vjak ob 16. *nu P<4* Mik vzame svoj kovčeg ter so napoli ’ v mesto, da tam prebije te dolge ure. Kot vsak oprezni podanik južne Srbiji* pa pride zopet Ob dveh na kólòdvot - da tu dalie čaka, pa glej razočaranje — — vlak je ocfkurii že ob enih. Drugi dan je odpeljal ob dvem tretji (an ob pravem času. — na tabli pa' .-So verino stoji, da vozi ob 10. uri.“ Uradnikom — za novo leto. Ko so prišli blagajniki od :ysefi strani . pred prvim y finančno ministrstvo 'po denar za uradniška izplačevanja, jih je čakalo veliko presenečenje. Blagajna je bila zaprta in naročilo se jim je, naj pridejo na prvega. Prišlo so in vsakemu še je predložila sledeča Izjava, da jo podpiše: „Jamčim moralne la materjjelno, Ida bom poskrbel za vrnitev vseh zneskov, ki bi bili po pia «Ri«® spisku izplačani 'onimi usluž-beuoem, ki bodo še prve dni tega mesteca odpuščeni iz službe.“ — To se pravi : nikdo ne ve, kdo bo odpuščen, oziroma upokojen, in Če blagajnik izplača prvega, kakor po navadi za naprej, mora odgovarjati za vse one, ki bode odpuščeni. Blagajniki so to izjavo'podpisali, sklenili so.pa, da bodo izplačevali plačo v napre j samo onim uradnikom t ki so že najmanj 10 let v ..ukazni“ službi, ker je pri teh koli -kot* toliko varno, da ne. bodo kar čez *oC odpuščeni. — Med uradništvom je izzvalo to veliko ogorčenje. Kasno v a« krvnik. Zagrebške „Nò-rasi i“ prinašajo kot posebno novost iz Moskve, da so sovjetske oblasti obsodile na smrt in tudi ustrelile bivšega Alana izredne preiskovalne komisije v kmoteasku Gribčenka, ker je zlorabljat svojo službo in zapiral nedolžne ljudi. „Novosti“ pravijo, da je nosil ta obsojenec ime „rdeči krvnik“ ter nami gaje; o, češ, glejte, kaj je vse v Rusiji- Vsak režim ima svoje krvnike, ne pozabimo, da tudi beli. Rdeči režim je Wojega krvnika obsodil, ali stori to «udi boli? — Vest o tej obsodbi bofcro žila po celem svetu in dosti bo belih krvnikov, ki bodo zelo zadovoljni, da *o ravno beli. Pa kaj bi gledali naokrog! Pri zadnji seji našega parla -metila je dejal poslanec dr. Simrak , «a 180 štiri sramote v naši državi — mučenje po zaporih, nasilje nad tiskom, teptanje osebne svobode in fašizem f Krvnikov bo torej dovolj, kedaj nomo pa čuli* da je bil ta ali oni kapneva»? Razne interpelacije so dale vendar dovolj podatkov in naša oblast menda vendar ne bo hotela zaostati za sovjetsko — bela za rdečo! »Straža“ stane na mesec 8 din., Setrfietao 9 din., polletno 18 din,, celoletno Sö din. Za inozemstvo: četrt-5etn® 17 din., polletno 33 din,, celoletno 0$ din. Naročnina se plačuje na-nrej, — Lfpravnišlvo. Dnevne novice. Prihodnja številka „Straže* iz-radi praznika Treh Kraljev,' Ü padejo na petek. fs ito, odbora. Dne 81. decembra 1.1;. s» je sestal finančni odbor narodu» Skupščine. Razdelil se je v petero «ekivjj ki bodo v detajlu pretreso- \ vale proračunske j •ostavko posameznih ministrstev. Odbor jo soglasno po-\ danai, da bo res treba Stediti, in sicer v pr.vi vrsti pri- izdatkih. Zato bodo pretresali skupino za skupino, ne pa vsega proračuna naenkrat. Prihranki morajo biti resni in stvarni. Stalni kader vojaštva še mora zmanjšati; toozirno bb stopit odbor z vlado '.v; dogovor. Kontingent uradništva naj se zniža na število iz leta 1914. Ukinejo naj se gotovi monopoli, namesto ‘ega pa se naj uvede takse. Tako bi se zmanjšali izdatki za administracije, dohodki pa bi ostali eni in isti. Pazi naj se na komisije v inozemstvu i, t. d. — Smo zelo radovedni. Najbrže fio zopet tako: Počila bo gora in ro -dila se bo — miška, , Orlovstvo in vojaška uprava. Junaški Sokol je poiskal, ker ga ljudstvo ne mara, zavetišče pri vojaški u -piavi. Kdor se mora zateči k žnndar-u ali vojaku in ga prositi, da mu gre na roko, ta dokazuje s tem, «in med ljudstvom nima opore. Vzdrževala bi ga naj milost od zgoraj, ne pa volja in moč ljudstva. Junaški Sokol se je pri svojem dobrikanju vojaški oblasti posluži! denuncijacije profi našemu krščanskemu Orlu. Z denunciranjem je hotel vojaško vlast dobiti y svojo mrežo in izrabljati proti naši krščanski telovadni organizaciji, V tej zadevi se ie poslanec dr. Korošec v pondeljek, dne 2. t m., obrnil na vojnega mini -str a generala Zečeviča. Na vprašanje dr. Korošca je general Zečevič iz-piVil, da vojno ministrstvo ni izdalo nikdar nobene odredbe proti orlovski organizaciji, niti ni nikdar imelo povoda za to. Ako bi se kakšnemu Garn: orlovske organizacije kaj zgodilo, ali. kaj storilo tega, ker je Čifin krščanske telovadile organizacije, naj takoj prijavi svojo pritožbo, vojaške oblasti imajo ukaz, da odločno bra -nijo vojake zoper vsake krivice, ki >1 se jim delale Večkrat se sliši, da bi se dalo to n ono smatrati kot posebno odlikovanje g. pokrajinskega namestnika Hribarja, mi smo pa tudi čuli, da je dobi' ta visoki gospod iz Beograda migljaj, naj takoj sleče in shrani svojo fantastično uniformo, katero si je sam izmislil in sestavil v svojo posebno — • «avo in svoje posebno odlikovanje .j Ta parada, katero se, sme «ositi samo še doma pred zrcalom, je bila res ne-. aj posebnega —• čudovita mešanica:, avstrijskih, Španskih, orijentalskih in bogzna še kakšnih dvorjanov. — Republikanski Cehi so so ji muzali, naši hudomušneži so jo pa z ozirom na bele hlače primerjali z .garderobo pogreb ocv I. klase, Če nosijo neoženjene k večnemu počitku. Zadnjo zabrano „Novega časa“ je ljubljansko višje sodišče razveljavilo kot neutemeljeno. „Novi čas“ je posnel po „Slob. Reči“ č jan ek o beogr. zaporih, kjer se zlorablja mladina na najbolj ostuden način. Ravno isti članek kot „Novi čas“ je prinesla „Straža“ že 'davno poprej, a ni bila zabran jena. V Ljubljani plenijo isto na željo in zahtevo gospoda kraljevega namestnika, ki je prišel v Slovenijo v ■ imenu „pravice“. Z razveljavljenjem zadnje zabrane „Novega Časa“ je dobil gospod namestnik lepo izpričeva lo sposobnosti tolmačenja ustavnih ; paragrafov. Trgovska naobrazba, in Ju-, ridlčna sta pač „malo“ različni in g. namestnik bi rad bil mmivmsalleksi-kon“, kar se mu pa noče posrečiti! Žurnali.stično sleparstvo uganja Jutro“ za kake večje praznike ali pa za Novo leto. Tudi letos jo bilo ireba i_.red vstopom v Novo leto nametati neka' čisto izmišljenega peska v oči nižjim slojem „Jutro“, katerega vsemogočni bog je socijalna politika, je znalo nekaj dni pred Novim lefom potolažili železničarje in tobakarje. Železničarjem je kar iz prvega in najvišjega beograjskega vira zašiguralo 13mese-čno plačo** tobakarjem pa zagata vilo, da se tobak z Novim letom ne bo po -dražil, ker izkazuje monopolna uprava dovolj dobička. No, železničarji še danes niso prejeli ISmesečne plače, a jodraženi tobak pa že pušimo, Ako misli „Jutro“, da bo lovilo nove naročnike z najpodlojšo farbarijo, se moti! Sedaj že vemo, da se je agromerkur-Gvo naselilo tudi v socijalno politiko. Glasilo soeijalpatrijotov „Naprej“ e izšel, kakor so diktatorji in pravaši te žalostne stranke obljubili kot „Dvakrat Naprej“ v dvakrat manjši oblik,, priznati ‘pa moramo, da je res „Dva-1 rat Naprej“, ker vejo iz njega, sedaj duh eksekutorja progresivnega 'davka m drugih dlakocepcev, ki so bili omejeni doslej samo na „Ljudski glas." — V prvi številki tega leta ima pa novi „Naprej“ nekaj prav značilnih izrekov. Prvič že io, da se tl dolgi, vodeni članki kar sami pišejo, kar se bo menda nanašalo na prejšnji enkratni „Naprej“, drugič pa to, da se bo odslej pisalo kolikor mogoče malo in na kratko, kar pomeni, da se bo v dva -kratnem „Napreju“ Še bolj prikrivala nezaslišna korupcija policajdeniokrat* eke žlalite, kot S8 je to počenjalo v enkratnem „Napreju“ z dolgimi, vodenimi članki. Le naprej — trikrat na -prej ! Uradniška malomarnost. Dne 80. p. m. so šentiljski obmejni kmetje — kakor navadno vsak petek — peljali žito v nemško-avstrijske mline. Ker. še pa carinskega uradnika zjutraj m bilo v St. Hin, so morali čakati do 11. me predpoldne. Carinile se je ob tem času pripeljal s tovornim vlakom v St. lij. Radi veseljačenja itega uradnika s > morali ubogi kmetje y mrazu in ue-\ olji milostidvo čakati na g. činovnika. Pa naj še kdo poreče, da to niso balkanske razmere: Komoditeta brez primere. Sent-ifiski cariniki so jako komodni gospo-die. Kakor znano, vozi potniški vlak iz Maribora v St. IT okoli % na 7. u-ro- S tem vlakom bi se omenjeni „činovnici“ lahko vračali s svojih mariborskih ponočnih zabavici v službo, A io ni tako enostavno. Gospodje so v *ej rani uri še silno „utrujeni.“ Zato se vozijo malo pred osmo uro s posebnim vlakom, ki sestoji iz lokomotive in službenega voza. Kakod vidite , jo življenje v naši „mili otadžbini“ zelo veselo. Navaden carinik, pa se ti \ozi s „posebnim“ vlakom v službo . . Umrl je na J clovcu nad Marlbo - vom v visoki starosti 73 let pri Svoje-* mu sorodniku županu Francu Vračko-u splošno priljubljeni Janez Marko « posestnik iz Rošpoha. Rajhi je bil narodno in versko zaveden mož ter ne-* omahljiv pristaš naše stranke. Vrle-:ru možu svetila večna Inč, prizade-um sorodnikom pa naše sožalj'«! Slovenski fantje iz Carevoga sela (Makedonija), željjo vsem prijateljem prav \7bselo in srečno Novo teto. Podpisani so: Fran Muhič, podu urednik ; Franc Oegn'ar in Zivan Durovič, kaplara; rodovi : Franc Grobelnik* Mihael Müller. Franc Foren c, Janez Kordeš, Karol Kordek, Frano Zorman in Jakob P avale c, vsi od 20, čete granične trupe v Makedoniji, Ormož. Druga seja pripravljalnega odbora za stavbo Katoliškega doma so vrši v nedeljo, dne 15, januarja 1922 po zani službi božji v Ktetaz-ski fiostilni. Vse odbornike in namestnike vabi k točil’ udeležbi predsednik Ivanuša. Brezglavost. Zakonodajni odbor je razpravljal ter sprejel zakon o žandarmeriji. Po tem zakonu je orožništ-vo sestavni del vojske ter je podreje’ no vojnemu ministrstvu. Le z ozirom na strokovno izobrazbo je žandarmerija podrejena tudi notranjemu ministrstvu, Kaj se to pravil? Notranje ministrstvo se še hoče nadalje brigati za strokovno izobrazbo žandar jev, a razpolagal pa bo z orožništvom vojni minister. .Vendar gustane, vprašanje: Kdo je odgovoren za red in mir v državi ; afi vojni ali notranji minister ? Nam se zdi, da niti eden niti drugi, ker se na odgovornost pri sklepanju žandarmerijskega zakona niti gledah, ni. Demokratie sami priznavajo, da jezdimo v diplomatskem oziru lesenega Konja. „Jutro“, ta najvestnejši žago -\ ornile gorostasne korupcije na vià’ih mestih, priznava glede naše diplomarne v številki 2 sledeče: Naša država iiČ ne da za neizogibno reorganize s cijo naše diplomatske službe, noče i-n*eti nobenih sredstev za propagando, nima skoraj, nikakega strokovno izob-* aženega konzularnega aparata, Ju o slovanski državljani čuijlmo na lastni i.oži posledice nedostatne organizam's ■mše zunanje službe. — Tako prtz Ti SW njo iz ust vlajdo petoliznega „Jutri io dokaz, koliko smo vredni glede miših zunanjih zastopnikov v inozems -. u. Nove težkoce pri vidiranju potnih listov za ; povratek iz inozemstva . rilede potnih listov so zopet ustvarili nove težkoče. Za potnike na Dunaj in Gradec, Trst in Budimpešto velja nova naredba v tem smislu, da se mo -i ajo potniki Javiti pred povratkom tudi pri naših konzulatih v zgoraj, orne* ■ : enih mestih, kjer dobijo vizum. Železniško reparacijsko blago iz Nemčije. Naše ministrstvo saobračaja avlja, da je odpotoval njegov načelnik v Berlin, kjer bo prevzel od Nem-cev na račun reparacije tekom 16 dni okoli 1000 vagonov. Koncem majnika pa dobimo kot povračilo iz Berlina še tudi lokomotive. Te vesti so lepe Ieri razveseljive, samo če ne bodo koneč--.0 obdane od tragike Pucljevih konj* Gladiatorji. Brv a Knjiga. — Eros, (54. nadaljevanje.). Pa Kalim ni obupal. Dobro je ve-iel, fla ima svoj, čas setev, da pa pri->4B. (WH Sas setve, da seme zasejano še k«3»i ategne, prinesti stoteren sad, da « privrel stù den ec žo tudi iz najtrše «faste in da nič ni nemogoče pri Bo -gu. la Robil je svojega brata in molil znaj ih si vzel globoko k srcu ekefe ia ljubezen (io njegove hčerke, kot da bi bila njegov lastni otrok. (težka presknšnja je bila za Ma-r*aé®BO, za njeno potrpežljivost in ža-lajfrvan.e, si ohraniti stanovitnost v veri, ki jo je njen oče tako zelo sovražil in preziral. V tem oziru nam krščanstvo pr-, vii ©asov nudi pretepe zglede junaštva, ki jih le malo poznamo in malo «so&no. Beremo o preganjanjih, ječah ia mukah prvih kristjanov, občudujemo heroje zgodnjega krščanstva, — male pa pomislimo na tiste tihe muče-äBc», ki so dnevno trpeli fajne, mol -MČ3 mrke v družinskem krogu, — «tfcroraztiini’enìa, neštete žalitve ter (Mtanfe Wadne pogktóe od ipre so morebiti na zemlji najbolj Iju- , bili in ki so se jim odtujevali, jim od-> | tekali svojo ljubezen iz sovraštva 'do zaničevane nove vere, in katere so izgubili v življenju in imeli malo upan-* da jih kedaj vidijo *3 boljši vaäno-sti ~i Heroji niso samo tisti, ki so žrt -s ovali in žrtvujejo svoje življenje in gredo za vero v smrt. — Marsikdo i-;na poguma dovolj za eno veliko žr -ev, ki traja le kratek čas, in četudi je treba iti na morišče, — toda darovati dan na dan svojo srčno Ijube/fn do tega, kar nam je najdražje in aaj-bližje,-premagovati in zatajevali dau na dan in celo življenje svojo lastno udobnost in srečo, se boriti i zoper last--no nagnjenje — to je vse silneiši he-roizem in zanj je potrebna pomoč in oodpora, ki je človek nima iz samega jebe in ne od tega sveta, ki mu jo daje le milost od zgoraj —. Zgled dobrega kristjana, ki živi [«o svoji veri, ni nikoli brez blažilnega upliva na tiste, ki so s takim človekom v ožjem stiku. Tudi Eleazar je ljubil in spoštoval svojega brata bolj ko vse drugo na svetu, izvzemši svojo vero in svoje cilje, katerim je služil, Zaupljivi la mehki značaj Mariamnim , r%8 je bil še posebno sprejemljiv za , j resnice in dobre zglede* ki jih jej je Kalka vsajal . v srce, potrpežljivo , siopnjema in neopaženo, vsrkavala je vase krščanstvo kakor žejna, rodovitna zemlja blagodejni dež. Zopet je sedel Kalha pri svojem pergamentu in se uglabljal v sveto Pismo. Mariamna pa se je tisti večer dalj e obotavljala in mudila krog njegovega sedeža ko druge dni. .Izgledalo je kot da ima nekaj na srcu —, In ker: so le še ni hotel zanimati zanjo, mn !e nalahno položila roko na ramo ter ;n u nežno gladila redke sive lase. Dvignil je glavo in se ji prijazno nasmehnil. „Kaj ti je, dete moje?“ — tako jo je rad imenoval že izza njenih otroških let —. „Danes se nekako posebno sučeš okrog po sobi! Ali pričakuješ gosta? — Brat nima znancev tukaj v Rimu in tujcev še nismo imeli v hiši razen tistega dobrega barbara, ki si ga pripeljala seboj oni večer. Ali morebiti zopet pride nocoj?“ Živa rdečica je šinila preko njenih lio in ko je izginila, je Kalha opa-•il, da je bila Mariamna bledejša ne* go po navadi. Tudi njeno obnašanje, sicer tako ljubko in mirno, je bilo danes nemirno, boječe in negotovo, „Ne —!“ je odgovoriteJ Kaj fa® ; em, kod hodi’ Le slučajno je bilo, d» je prišel k nam in Če spet ne .nanese niučaj, ga menda ne bomo videli mièter več!“ Obrnila se je v stran in skušala, govoriti mirno in malomarno, pa se fi je popolnoma ‘ponesrečilo. „Ali ne veš, da ni slučaja!“ jo 1* rahlo karal Kalha in ji pozorno gl®* dal v oči. f. „Vem ! “ se je otožno nasmehnila „ „in vem tudi, da je dobro za nas, kan-koli nas zadene. Ampak tako hudo je* mirno vse 'prenašati — ! Ne da bi s® pritoževala, — te za — očeta se bojim v teh nemirnih časih“, j«, pridjala,boječo se izogibajoč predmeta, ki ji jo bil na jeziku. „V božjih rokah je!“ je odgovoril Kalha, „in on ga bo varno peljal skozi vse nevarnosti, četudi se zdi, da ravno sedaj butajo vanj kakor viharni valovi ob razbito ladjo, — Pomiri se, dete! Hudo mi de,1 če te vidim nemirno in tvoje lice bledo ! “ % _j.fi (Dalje prihodnjič.* j jg-veäe in ovac, ki so nam kot nemško reparacijsko blago več škodovala, aego koristile in pomogle menda samo I ucljevi meše tarski žlahtl in tovar, Sem. Novi koledarji. V zalogi tiskarne sr. Cirila v Mariboru sta ravnokar izšla: 1. Pisarniški skladni koledar za leto 1922, ki se je že lansko leto bil zelo prikupil Stane brez poštnine 20 K. 2. Mali stenski koledar za leto 1922, nalep -ljen na kantonu. Stane brez poštnine g kron. Književni dar Slovansko Šolske Matice za leto 1921 bo obsegal sledečih troje knjig: Pedagoški Zbornik, (164 str.), uredil dr. K. OzvaM. — Telovadba, II. del, (s 47 slikami jn mnogimi načrti —-> 112 štr.jj spisala dr. 'Pivko in. prot Schaup. — Posebno ukoslovje. pouka v elementarnem razredu osnovnih, šol (76 str.), spisal Fr. Fink. Ker bo to vsega skupaj 352 strani ali malone 22 tiskanih pol dobrega padag.-didakt. beriva za naročnino celili 8 dinarjev, zato pač letošnjim publikacijam SSM ni treba še posebnega priporočila. Knjige bodo vsak čas dotiskane ter se začno kmalu razpošiljati. Vrednost denarja. Ameriški' dolar stane 273%—27754, francoski frank stane 22: .- 23 naših kron. Za 400 avstr. a.ron ,;e plačati 4.60—4,70, za 100 ce-hoslovavkih kron 415—425 naših kron, - 100 nemških mark 155, za 160 iaw-i$h lir 1170—1172 Jugoslovan:- ■ V Curihu znaša vrednost na e krone 1.95 centima (1 centim = 1 vinai >. * ul zadnjega poročila je vrednost našega denar. ‘ ostala neizpremenjena. Iz Ptuja. Uboj. Med, dr, Viktor Sohaichsn-haner, sin ključavničarske vdova iz gleđne ptujske rodbine, se je dne 31. p. m. kakor navadno peljal v rusko begunsko taborišče v Strnišče, kjer je bil nastavljen kot zdravnik za be -^nnoe. Ko se pripelje tja, ga je mlad ž2ietni Rus udaril trikrat z železnim Irogom po glavi in mu jo razbil, tako la se je doktor takoj nezavesten igru id na tla.. Teielonsko so naznanili to akrajnemu glavarstvu, ki je odpori 'e na lice mesta takoj okrajnega zdravnika dr, Vrečka, katerega je »pre n ijal dr. Rebula. Toda vsaka zur; vidika pomoč je bila zaman in zdrav * g. Scheiehenbauer je še tisti dan u-mri. Tudi sodnijska komisija je došla, vonštatirala dejstvo, in dala ukL» u mladega Rusa fer ga odvedla v pri.-‘ ki sodnijski zapor. Dr, Scheichen -,auer se je med prazniki še muce na Dunaju, kjer je njegova žena s hčerkico, ki se zdravi pri zdravniku-veš-čaku. Dt* Scheiehenbauer je bi’ obče priljubi.,en zdravnik, prijazen družabnik je zato je sočutje splošno. Vzrok uboja bo nemara dognala sodnijsjca •naprava, govori se mnogo o tem Ne naramo pa delati nobenemu krivita ker v prvi vrsti ima tukaj besedo sod-j ija. Pogreb. Dne 2. januarja popoldne se je vršil pogreb ubitega dr. Ludo-vika Scheichenbauerja. Kondukt iz Strnišča ie vodil duhovnik iz Sv Lovrenca na Dravskem polju. Za krsto se je peljala zdravnikova so roga in niegov brat ter družina ruskega gospoda zdravnika v Strnišču. Zo vozom so stojali tudi slovenski goriški be -guno» iz Strnišča. Ruski begunci se n. .--o mik ; rog, n.sc n • deležili pogreba. Pred hišo na Slov . trgu št. 15, kjer je rajni stanoval, se e voz ustavil, vzdignili so krsto z voza, g. vikar Cilenšek jo je blago slo -vil, nakar se je pomikal žalni sprevod na ptujsko pokopališče. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo občinstva; ime-nu emo samo; okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja! z uradništvom, piuj^ee zdravnike dr. Štuhca, dr. Jenka, dr. Metzlerja, dr. Traiflna, 'dn. Blankeja, dr. Vrečka in vojaškega zdravnika g. dr Rchobra. Opazili smo tudi precej l.udstva iz okolice, ki je izkazalo priLublenemu zdravniku zadnjo čast. V javni bolnišnici se je v-» la. io-,os lepa in prisrčna božičnica. O ,s< i iimarij dr. Rebula, gdč. Mlakarjeva m usmil ene sestre so za njo ,ri radodarnih Ptu.čanih lepo svoto uenarja in drugih prostovoljnih dami/ ia sveti večer je bilo v bolm-Pu obi . ostavbeno le o okrašeno božično dre- vo, poa kateria: je ležalo veliko'darov za bolnike. Vsi brez izjeme so bili ){.-darovani. Možki so dobili cigarete te tobak, ženske ipa nogavioe, predpa» nike, robce in čevlje. Na Sveti 'dan in na Stefanovo so dobili bolniki kol;»'; nrano, svinjsko in telečjo pečenko,, »ul K.ruh, čaj in vino. Usmiljene sestre so /apele ob božičnem drevesu nekaj 'le-. ih božičnih pesmi. Kar je mogio bo -uikov hoditi, so bili narvzoči. Za Jepo uspelo božičnico gre v prvi vrsti zn • sluga g. dr, Rebuli, gdč. Mla.carje«. i in usmiljenim sestram, ki so za ta lepi praznik veliko žrtvovali. Ptujski Nemci so priredili v Društvenem domu novoletno veselico. Nastopilo je nemško pevsko društvo, u-prizorili so „Bieroper“, „Des S’Inger -Fluch“, orkester je proizvajal tudi o-riginalno kompozicijo ptujskega kom -pomsta Kukoveza (ne zamenjajte tega imena morda z imenom dr. Kukovca’, ki so jo burno aklamirali. Umrla je 'dne 2. januarja soproga obče znanega ptujskega kovača Petroviča Bila je dobra in skrbna go spodinja. Ptujsko o kr. glavarstvo razglaša da bodo v letu 1922 uradne ure po sledečem redu : V Ormožu, v obč. pisarni: 1. marca, 19. aprila, 31. maja, 12. julija, 23. avgusta, 4. oktobra in 22. novembra. V Rogatcu, v gosülni „Pri pošti“: 26. januarja, 9. marca, 20. aprila, 1. junija, 6. julija, 10. avgusta, 14. septembra, 26. oktobra in 14. decembra. V Rogaški Slatini, v. občinski pisarni: 21, januarja, 10. marca, 21. aprila, 2. junija, 7. julija, 11. avgusta, 15. septembra, 26. oktobra in 15« decembra. — V Ptuju so u-radne ure samo ob sredah in sobotah od 11. do 12. ure. To je daleko premalo, Ge imata g. glavar in njegov komisar Forčesin toliko čaša za razno „kšeftanjC“, bodeta i pač morala tudi vzeti čas za daljšo uradovanje s strankami. Silvestrov večer, ki ga je. priredila Narodna Čitalnica v Ptuju, je bil srednje dobro obiskan, Slovensko pev sko društvo pod vodstvom g. Frasa je lepo in čisto zanelo. iTudi drugo je uzgajalo Dvorana v Društvenem domu ■ e bila slabo temperirana, vino je dišalo po sodu, zato se tudi zabava ni mogla tako razviti, kakor so si želeli obiskovalci. vi ši v soboto, dne 14. januarja v 1\ ;>• rani Götz, Svira celotna vojiasna godba pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Herzoga. Godba bo svirai % — ÈjLoro brez presledkov. Obleka promenadna. Vstop le proti vabilu. Za razna okrepčila in dobro kapljico je v polni meri p.oskrbljeno» Vsak prijatelj neprisiljene zabave bo prišel na svoi račun. Planinski ples se ne vrši dne 5-jamuarja, kakor se pomotoma razšir -ja, ampak nepreklicno dne 1. fcDru-arja 1922, Mestno elektriško podjetje • naznanja vsem p. n. odjemalcem električnega toka, da v nedeljo, dne 8. t. m., oci 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldne ne bo dobavljalo toka. Orlovski vestnik. Tel. odsek Orel v Slov. Bistrici ima v nedeljo, dne 8. januarja 1922 ob 3. uri pop. svoj II. redni občni zbor. Vsi bratje člani kakor tudi prijatelji orlovstva iskreno vabljeniI Bog živi! Dopisi. Mari Ifi V kavarni „Jadran“, kjer se ' - osto zbirajo carinski in policijski < -radniki obmejne policije, se prav '