Razne novice. Godovi prilioaniega tedna. 2. nedelja: 25. po Binkoštih. Just, mučenec. 3. poudeljek: Vseh veraih duš; Viktorin, škof. 4. torek: Karol Boromej, škof; Modesta, devica. 5. sreda: Caharija, oče Janeza Krstaika; Vitalij. 6. četrtek: Lenart, opat; Sever, škof. 7. petek: Prosdocim, škof; Engelbert, škof. 8. sobota: Bogomir, škof; Deodat, mučenec. * Naš prevzvišeni knezoškof je dae 24. oktobra odpotoval v Rim, da se pokloni svetemu Očetu. Školljani želimo svojemu nadpastirju, da bi se zopet zdrav iji srecno vrnil z daljnega potovanja. * Duliovniške vesti. Župnijo Sv, Andraž nad Polzelo je dobil S. g. Maks Ocvirk, dosedaj kaplan v Vitanju; župnijo Sv. Jerneja nad Muto pa 6. g. M, Kristovic, kaplan v Zavr6u. — C. g. Ivan Bosina, kaplan pri Sv, Juriju v Slov. gor., je premeščen na Sladko goro; 2. g. Ivan Hribar, kaplan na Sladki gori, pride na njegovo mesto k Sv. Juriju; 6. g. kaplan Ivan VedeSnik v Kozjem pride v Vitanje; v Kozje gre 2. g. kaplan Marko Škoiič iz Zreč. Na njegovp mesto pride novoiuašnik B. g. Anton Plevnlk. — C. g. duhovni svetnik in župnik, Anton Ribar, v St, Vidu na Planini, ^a.zdravi v Gradcu pri usrniljenili bratih'. ZaCela mu je ^niti kost v nogi. — Nevarno leži bolan že dalje Sasa pri usmiljenih bratih v Gradcu !pan6iškan o. Salezij Vodošefe. Oba 66. gg. se duliovnim sobratom priporočata v molitev. Iz sod.-pls. službe. Predstojnik sodnijske pisarne^*TTaM6ruTT^a?evl IvanuŠa, je imenovan za višjega sodnijskega pisarniškega predstojnika. * Poslanec Pišek je vložil pri c. kr. namestaiji v Gradcu za 108 posestnikov v konjiškem okraju prošnje za brezobrestna posojila. * Sv. Oče ne plie alkoholnlli pijač. Sveti O6e Pij X. že dalje časa ne pokusi nobenega vina in sploh nobene alkoliolne pijafie. Zvedel pa je, da so vatikanske kleti polne najfinejših buteljk, ki jih ljudje s celega sveta pošiljajo v dar sv. O6etu, PijX. je nato velel vse kleti popolnoma izprazniti iu vso zalogo vin In drugih alkoholnih pijač razdeliti revežem, bolnišnicam, samostanom, bolnlm starim duliovnikom itd., tako, da v Vatikanu ni ostala niti kaplja. Sv. oče odlikoval stoletnega duhovnika. Dne 8. oktobra; je praznoval župnik v Grizoli na Laškem Don Antonio Cristofaro stoletnico, svojega rojstnega dneva,. Jubilarja, ki je Še izredno čvrst in zdrav in ki še vsak dan bere sveto mašo, je papež odlikoval na prav izreden način. Posla^i mu je lastnoročno pisano pismo s to-le vsebino: ,,Ljubemu sinu, duhovniku Francesco Antonio Cristolaro. Dne 8. ¦ oktobra dovršite stoletnico Vašega rojsfcva. Povodomi tega Vam sporoCam najprisrčnejše čestitke k: izredni milosti, ki Vam jo je podelil Bog na ta način, da Vas jo ohranil toliko število let pri življenju. Ta milost je predznamenje za ve&jo, mnogo dragocenejšo milost: Gledati božjega Izveličarja v nebesih! Podeliimo pa Vam iz celega našega srca naš apostolski blagoslov, ter pooblastilo, da prejmejo vsi oni, ki bodo prisostvovali Vaši maši, katero boste brali na Vaš rojstni dan dne 8. oktobra in vsi oni, katere boste Vi spovedali, popolni odpustek Pij X., papež." * Eno cerkev ali oltarno sliko brezplačno le za povrnitev režijskih stroškov poslika na Slovenskem v letu 1914. katoliški umetnik, ki je izvršil krasno franjevačko samostansko cerkev v Zeraunu. Podrobna pojasnila daje ,,Rozhledy v umeni cirkvenim", Praga-Vinogradi, Krameriova 10. 1235. * P. n. župnijsklm uradom! Kmalu pride zopet novo leio iii treba bo marsiknterih tiskovin. Ob novem letu pa ima tiskarna sv. Cirila silnovelikode1 a , da ga vfiasih skoro ne more zmagovati. Zato pa prosi vodstvo tiskarne 66. gg- župnike, da že zdaj narooijo lickatfei^ tiskovino, ki jili bodo rabili ob novem letu. Posebno naj pregledaio svojo zalogo siiovednih listkov in nnj jih že zdaj uaroče, da ne pridejo pozneje v zadrego. Istotako naj storo tudi glede kuvertov itd. S tem bodo ustregli pam in sobi. * Boiiioliubiii pevec. Zbirka Ijudskih priljublieiiili pesmi. Pred 20 leti je izdala Tiskarna sv. Cirila 2 snopiča narodnih pesmi, ki sta bila že pred leti razprodana. Vedno je zopet posebno mladina povpraSevala po teh pesmicah, ani jili bilo. Zdaj pa je Tiskarna sv. Cirila zopet izdala zbirko domačih slovenskili pesmi pod imenom Domoljubni pevec. Zbirka obsega 75 najlepših pesmic. Vsem prijateljem slovenske pesmi, posebno pa mladioi in društvom, to zbirko prav toplo priporofiamo. Stane pa komad s poštnino vred 40 vin. najboljše je, da se znesek pri naročilu vpošlje naprej v znamkali. Naroča se pod naslovom: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. * Bolgarska slovnica in čitanka s slovensko-bolparskimi razgovori in 5 tablicami s cirilsko pisavo. Sestuvil proi. Anton Bezonšek, Solija; založila Bezenšekova akademična knjigarna. 64 strani. Cena K l'4O. Knjižica je pisana za Slovence. Ž nje pomoejo sicer ni mogoče bolgarščine se naučiti do dobra, ker nima slovarja, ali ona pokaže, primerjaje bolgarski jezik s slovenščino, posebnosti in sploli ustroj balkanske sestre tako točno, da kot slovnica Slovejicu zadošča. — Kdor si pa liofie bolgarščino osvojiti popolnoma, naj si še omisli slovar, Sicer pa je knjižica sama na sebi velezanimiva, zlasti za onega, kipozna slovensko slovnico. Opozarjamo, da je denar poslati z mednarodno (internacionalno) nakaznico. * Slava vrlim Muropoljcem! Naše zeleno Mursko polje je ponos naše domovine, ne samo po svoji lepoti ia rodovitnosti, ampak tudi po vrlozavedirili katoliško-narodnih prebivalcih, Murskemu polju prednjači v miiogih ozirih župnija Sv, Križ pri Ljutomeru, V tej, res v pravem pomenu besede napredni župniji šteje sedaj ,,Slovenski Gespodar 255 p 1 a 6 u j o 6 i h n a r o č n i k o v,. V teku enega leta je pridobil naš list tam 100 n o v i li narofenikov. Naj bo Mursko polje, posebno pa župnija Sv. Križ, za vzgled vsem drugim župnijam na Slovenskem Stajerju! * ,,Heil Kaiser WiliielinJ^' Vsenemci so priredili na OTfiajiTlifJŠŠi^SIa^-lIe^TSfa slavlju je govoril vitez Senerer, ki je izvajal, da je rešitev Nfitocev v Avstriji v tem, da se Avstrija kot zvezna država priklopi Nemčiji, Pozval je navzoce, naj zakliBejo: ,,Heil Kaiser Wilhelm!" Navzoei so se dvignili s sedežev in kriCali: ,,Heil Kaiser ^Vilhelm!" Vladpi z^stopnik je grozil, da shod razpusti, ako se to ponovi. Navzoči so razburjeno protestirali in nastal je silen kraval. Ko se je razburjenje poleglo, je Senerer končal svoj govor. Slavlje je bilo zaključeno z vsenemško pesmijo: ,,Die Wacht am Rhein". — To je nezaslišano, da vlad.ni zastopnik slioda ni takoj razpustil, ampak je samo grozil, da to stori, ce se izdajalski kliei ponovijo. Na Slovenskem so pa n. pr. zasledovali domoljubne, cesarju zveste Slovence, iii jih vlačili pred sodišče, 2e so se v vojski med dvema tujima državama postavljali s svojimi simpatijami (izrazi ljubezni) za narod, ki je Slovencem po jeziku in veri bliže kakor Turki, Na Dunaju pa se na javnih shodih uganja oCitno izdajalstvo, ia vladni zastopnik ne razpusti slioda! Vprašamo, ali so tudi že naše avstrijske oblasti okužene s pruskim domoljubjem? Da dobimo na to vprašanje tudi odgovor, naj poskrbijo slovenski poslanci! * Kajp^siy^ft.jr^i|ka_^r^aJLOb prilik\ lOOletiiice veliU^zniage priTjipskeni nadNapoleonom soNemci v naši Ijubi Avstriji pokazali, kam da silijo njih srca. V Mariboru, Celju, Ptuju, Gradcu, Celovcu in drugili nemških gnezdih so Nemci razobešali ne cesarskih in ne avstrijskih zastav, ampak pruske franklurtarice, In na slavnostih so se navduševali, kakor je razvidno iz naše prejšnje notice, ne za Avstrijo, ne za brambo in zvestobo do naše domovine, ampak zaVsenemSijo. Nemci so bili celo tako predrzni, da so v govorih in svojem časopisju proslavIjali skoraj samo nemško armado, kakor da bi bila le ona preraagala Napoleona. :O zaslugah avstrijske armade pa so govorili bore malo. Iz zgodovine pa nara je znano, da je Avstrija že 1. 1809 Napoleonu napovedala vojno, dofiim se Prusija ni dala stresti iz svojega suženjskega straliu pred Napoleonom. Prej so morali 1. 1812. Rusi premagati veliko Napoleonovo armado, potem se je še-le ojunagil ,,junaški" Prus. In pri Lipskem 1. 1813 je bila pred vsem avstrijska in slovanska armada, ki je zlomila Napoleonovo moč.Tega seveda nemški nacionalci nožejo povedati, temvee na vsa usta hvalijo prusko vojaštvo. — V Celovcu, kakor poroca ,,'Mir", je urednik nemškonacionalnega lista ,,Freie Stimmen", na lipsk: prireditvi v posebnem govoru sestavil veliko Nemčijo, ki bo baje segala od Vzhodnega morja pa do Adrije. Avstrije pa ta ..domoljub" niti omenil ni! ,,Mir" pristavlia k porofii!u o tej celovški slavnosti: ,,Da pa nihče ne bi dvomil, da je imela ta slavnost vsenemški, protiavstrijski namen, se je ob konou govornik Honlinger poizknsil v revolucionarnem (puntarskem) hujskanju proti vojaški oblasti; češ, da si Nemci od nobene sile ne dajo ])redplsati, kako da bodo slavili svoje slavnosti. V potrjenje tega so zakljnžili slavnost z bojno pesmijo Nemcev: ,,Die AVacht am Rhein". — Ta prlreditev neraških nacionalcev je bila tako pruska, da bolj pruske golovo ni bilo po celi Prusiji, po svojera programu pa tudi tako protiavstrijska, da bi bila celo na Pruskem TiemogoSa. Tako proslavljajo nomški nacionalci najslavnejše Sine avstrijskG armade iti njenih slavnih poveljnlkov." — Tn ..Štajero", iz katerega se mnogokrat kar cedi sama Ijubezen do Avstrije (seve- ¦ila sarao na oCi), je vzdrževan od ;Ijndi, ki škilijo v ,Prusijo; nemgki »acionalci .so njegovi krušni očetje, njegovi največji jprijatelji. Mi Slovenci pa ostanemo kakor smo bli, zvesti cesarju, zvesti Avstriji, * Ornig -- jazkriukan. V državnem zboru je nemški poslaaec Malik sijajno opisal delovanje ptuj;skega župana Orni^a. Ta odkritja so vzbudila veliko pozornost. 'Mi jih prinesemo v bodoči številki. * Soc. deinokraeija v Amerikl aazaduje. Iz ameriškega rdefiega Casopisja se izve, da so izgubila :socialistična društva v Ameriki tekom ¦ enega leta 45 .tisofi Clanov. V tem.času so prenehali izhajati 4 rdečkarski časopisi. Tudi v Ameriki pribaja delavstvo počasi do spoznanja, da je ni bolj sleparske stranke, nego je socialistična. Da bi le tudi naše delavstvo kaj lcmalu to uvidelo! * Protestantizein propada. V Hamburgu na Nemškem je veliko protestantov izstopilo iz cerkve, in sicer zato, da jim ne bo treba več plačevati visokih cerkvenili darov, ki so tamkaj v navadi. Neki protestantovski Časopis je pozval Hamburžane, tfaj mesto teh dav!kov raje plaCujejo pasji davek, češ, da se za 300 niark, katere mora kak posestnik plačati prote¦stantski cerkveni občini, vzdrži lahko 4 pse. Ta poziv ni bil brez vspelia. Kakor porocajo Sasopisi, je izjavilo 1400 posestnikov psov, da izstopijo iz protestantske vere, da bodo mesto cerkvenih davkov plaCevali raje pasje. Iz tega se vidi, kako hitro propada protestantovstvo. Zato bi svetovali mariborskemu pastorju dr. Mahnertu, naj se loti raje misijonskega dela med protestanti, mesto da se vmešava med katoličane in tu skuša delati zgago. * Itesnost mariborskih mestnih očetor-. Društvo za varstvo živali je povabilo mestni ob6. zastop, da pošlje svojega zastopnika na mariborsko perutninarsko razstavo. V seji se je o tem obravnavalo takole: Advokat dr, Orosel predlaga, naj se pošlje na razstavo kot zastopnik mesta Maribor mestni o6i Cintaver: ,,Saj nič ne razumem o živinoreji. (Veselost.) Naj gre Futer, ta ima tudi ve6 6asa!" Fulfer: ,,Kaj, časa! Tudi jaz ni6 ne razumem o peruinini!" Cintaver: ,,Potem naj gre Keler!" Keier: ,,Zelo rad, a nimam casa!" Dr. Orosel: ,,Saj ima Cintaver doma par piščet, bo že kaj razumel!" (Veselost.) — In tako so se modri občinski možje mesta Maribor zedinili, da bo šel na perutninarsko razstavo vendar-le Cintaver. * Gospodska stranka. Na shodu liberalne stranke v Celju je dr. Brunčko vzdihoval: ,,In delavcev nam je treba, trdnih, žilavih, vsttajuih delavcev, sicer jias bo kierikalna slana pomorila! Lo poglejte jih, k"akor mravlje so pridni, od škofa do zadnjega mežnarja vse dela, se peha, agitir.a, predava itd, Koliko pa je so pri nas inteligence, po mestili in po deželi, ki se prišteva sicer med nas, ne gane pa niti z mezlncem. Ni žalibog tako popolnoma utemeljen očitek iz kmeCkega peresa v eni izmed zadnjih številk ,,Narodnega Lista", da smo gospodska stranka! Mi iščemo vse premalo dotika z ljudstvom, in ono vidi zato v nagi stranki nekaj tujega, vidi v njej le meščanski element." * Naš slovenskl kmet in nemški denarni zavodi. V "žtirtnjem &asn se opaža ha Spodnjem Stajef- 5iwin, zlasti pa v celjskem, slovenjebistriškem in ptujskem okraju, kakšnih sredstev se poslužujejo naši narodni nasprotniki, da poveličujejo svoje nemške denarne zavode, Vvsakem okraju iraajo nastavljene svoje agitatorje, takozvane zaupnike, ki pridno lovijo vlagatelje in posojilojemalce ter jih. peljejo potem k nemškim. advokatom, da jim napravijo tozadevne posojilne prošnje, katere potem vlagajo seveda le v nemške denarne zavode. Mnogokrat se prigodi, da posojila v obSe ne dobijo, pač pa morajo plaSati ogromne odvet;:iške stroške, ki so vedno večji, čim veSja je posojilna svota. Najbolje pa obgutijo to izkoriščanje tisti posojilničarji, ki potrebujejo vefija posojila. Samoobsebi uraevno je, da delajo te hranilnice z našim slovenskim donarjem ogromne dobižke, katere potem porabijo izključno le, za nam skrajno škodljiva nemška bojna druŠtva, kakor sta Sulferajn in Siidmarka! To je tisti narodni greh, za katerega se še-le večina skesa takrat, ko je že prepozno. Evo vam ea slučaj, iz katerega je razvidno, kako neprimerno postopajo nekatere nemške hranilnioe, zgolj radi narodnega nasprotstva. Nekl kmet je kupil v Studenicali pri PoljCanali ve8je posestvo s pekarijo. Na tem posestvu je bila pa vknjižena neka nemška hranilnica z zneskom 1000 K v ostanku po 835 K 2vin, na prvem stavku in so bile obresti plaSane celo do 1. januarja >1914. Ker je pa ta mož kot zavede.n Slovenec odstopil od neke nemške zavarovalnice, pri kateri je imel prejšnji posestnik zavarovana svoja poslopja proti požaru ter pristopil k Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, v kar je bil popolnonia upravičen, mu je ta hranilnica takoj odpovedala posojilo, kljub terau, da je bila vknjižena na prvem stavku, Iji so bile obresti plaftane do 1. januarja 1914, in da je posestvo najmanj 20krat toliko vredno, S tem mu je povzroSila seveda ogronuie nepotrebne stroške. To je žalostno, pa vendar resnifino dejstvo, iz katerega labko posna.memo strankairslco zagrizenost nekaterih nemških denarnih zavodov, ki bogato od našega slovenskega prebiivalstva. Enakih slučajov bi lahko navedli na stotine, toda naj zadostuje za danes sanio ta., Kaj sledi iz^tega? Sleherni slove.nski kmet, ki iš6eš lrmiTJS?r*aTrVeJ^C^bsojilo, obrni se, za manjša posojila na domaBe Raiffaiznovke, za veSja posojila pa na večje naše denarne zavode, kakor v Celju, Mariboru, Ptuju, ki ti bodo šli drage volje in postrežljivo na roko in ki delujejo v blagor našemu slovenskemu Ijudstvu. * Napadl na poslanca Plšeka. O tej stvari smo dobili sledeči dopis, katerega priobčujemo: Slavno uredništvo! Z ozirom na razna zavita in neresnična poroBila v nasprotnih listib o sodni razpravi med g. poslancem Pišekom in Anton Lobnikoin Vas prosim kot zastopnik g. Pišeka, da priobčite sledefte poj^asnilo: Nasprotai listi slikajo stvar tako, kakor da bi bile posamezne priče one obdolžitve, katere je dvignil Anton Lobnik protii g, Pišeku, potrdile. T o p a n i r e s. — Gospod Pišek je razširil obtožbo na nekatere posebno drastične trditve A.ntona Lobnika ter se bode moral Anton Lobnik tudi radi tega zagovarjati, Natančneje o stvari poroSati v tein štadiju ni dopustno. Pa6 pa bode sodba, katera se še žal ni mogla izre6i, ker je bilo zaslišati še nekaj prič, prinesla v stvar popolno jasnost. Zahvaljujoč se za sprejem tega pojasnila, beležim z odliSnim spoštovanjem udani — dr. Leskovar. * Izseljevalnim agentom stopajo na prste. V torek, dne 28. oktobra opoldne, so v Mariboru na glavnein kolodvoru prijeli 40 hrvaških izseljencev, večinoma take, ki še jniso zadostili vojaški dolžnosti ter so bili namenjeni, pobrisati jo 5ez Ne^mSijo v Ameriko. Izseljence so izročili sodniji. Agent, kateri je med potjo ovohal nevarnost, je še pred Mariborom skočil iz drdrajočega vlaka in jo srecno odkuril. — Na Pragerskem so ustavili pred kratkim \14 izseljencev, katere je spremljal agent, preoblečen v žensko. Tudi temu se je posrečilo ubežati. — Na ljubljanskem kolodvoru so prijeli agenta Vrabca, ki je hotel nekaj faniov, ki še niso prosti vojaščine, spraviti v Ameriko. Svetujemo našim somišljenikom, da vsako osebo, ki vabi jia deželi ljudi v Aineriko, javijo oblasti. Slovenci! Slovenke! Ostanite doma! V tujini vas čaka le revščina. * Zakon o Izselievanju. Avstrijska vlada je prišla sama do prepričanja, da dosedaj zakoni o izseljevanju niso niS vredni. Da se je na tisofte Slovanov izseljevalo, to je bilo naši nemški vladi še ljubo, saj so Nemci še vedno dobivali doma precej dobrega kruha, ker vživajo povsod podporo. Tudi ni skrbelo vlado pamanjkanje kmefikih delavcev. Ali izseljevanje se ,je začelo tfadnja leta tako grozno širiti in odhajali so iz doma mladi, 6vrsti lantje v tolikem številu in na tako goljuliv način, da je začelo nastajati vprašanje: Kdo bo pa pri nas nosil puško? To vprašanje je zacelo vlado resno skrbeti in aato je sama te dni predložila v državni zbornici načrt zakona o izseljevanju. Vlada obeta, da hoče začeti oeniti delavsko mofi, ali vsaj tistim, ki se izselijo, iti na roko, da ne bodo padli v roke sleparjem in tudi v tujini dobili pravno varstvo, sploli pa se hoce z delavskimi posredovalnicami mladim Ijudem pomagati, da bodo dobivali dela v domovini. Prepovedalo se bo, nabnvti delavce za Ame^riko, agentom, ki izpeljavajo naše delavstvo, se bodo delale bolj ovire, tistim, ki se bodo hoteli vrnitil, se bo pa vrnitev olajšala, * Davek na samodrče (avtomobile). V poslanski zbornici se je v sredo, dne 22. oktobra, sprejela postava, s katero se obdačijo samodrči, kar je popolnoma opraviSeno. Dp sedaj so ta davek plačevali že v Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji, Spaniji itd. Davek je odmerjen po številu kcmjskih sil, in sicer po par. 7 I. za motorno kolo 5 K, II. za motor.no kolo s košom 15 K, III, za samodiče: 1, za električni samodrfi 150 K, 2. za druge samodrče kot zaCetna pristojbina 60 K in zraven še doklada na konjskih s;ilah, in sicer: a) od ne ve6 kakor 10 konjskih sil 4 K, b) od 10, pa ne več kakor 25 konjskih sil 8 K, c) od 25, pa ne ve6 kakor 30 konjskih sil 10 K, d) od 30, pa ne Cez 35 konjskih sil 12 K, e) in 6ez 35 konjskih sil 14 K. Stevilo konjskih sil, ki bo merodajno za začetno pristojbino, se bo naredbenim potom naznanilo. Davek bo odmerjen za celo leto. Kako se bo davek uporabljal, o tem govori par. 20 te postave: Na skupnih dohodkih ostane državi 50% in se porabijo v svrho popravljanja državnih cest, posebno kjer samodrči najvež vozijo. Od dohodkov po par. 7 te postave se druglh 50% izplaSa za popravljanje deželnih, okrajnih in občinskih cest in se izplača tisti deželi, v kateri so samodrči vpisani. R&zdelitev teh doliodkov se odmeri po daljavi cest za vsako posamezno deželo, oziroma okraj ali občino. Dejstvo je, da težki samodrči močno izrabljajo ceste, povzročajo prah in v slučaju slabega vremena napravljajo veliko blata. Vsled tega se morajo ceste veftkrat s prodcem posipati, da se vzdržijo v dobrem stanu. Vse to povzroča državi, deželi, okraju, kakor tudi obSini, velike stroške, zategadelj je popolnoma upraviCen ta davek. Mislimo, da bo naše kmečko Ijudstvo na Slovenskem Stajerju popolnoma zadovoljno s tem davkom, osobito v tistih krajih, kjer se razni lx)gatini veliko s samodrCi prevažajo. Nasvetovati bi bilo, da tudi olcrajm zastopi, kateri iraajo mostovino na svojih mostib, zahtevajo od vozačev s samodrči mostovino. Saj ti veliko ložje plafiu,je'jo to majhno svoto, kalcor pa vsak dnig voznik, ki se ne vozi zaradi dolgega 5asa, temvefi opravlja svoje posestvo, ali pa si ho6e s svojo živino kaj malega zaslužiti. Truplo patriarha Bogdanoviča, kateri se je meseca septembra ponesreČil v bližini kopališča Gaštajn na SolnograSkem, so dne 26, oktobra zjutraj našli v roki Ache, Trnplo jo bilo popolnoma nago, samo na nogl se je Še držal kos čevlja. Manjkal je tudi del glave. Truplo prepeljejo v Karlovec, kjer bo dne 2. novembra slovesno pokopano. * Slovani v Ameriki. Po najnovejših podatkih se nahaja v Ameriki vcfi kot 4 milijone Slovanov. Poročila pravijo, da se slovajiski delavci neusmiljeno izrabljajo, Na Ogrsko, Hrvatsko, Kranjsko, Stajersko in Ceško se vračajo delavci iz Amerike, ki so popolnoma izdelani, premnogi tudi pohabijeni. Amerikanski delodajalec se je izrazil: ,,Hočem popoliioma sveže ljudi iz starega sveta. Kadar so do umiranja izmozgani, lahko dobim novo blago". * Stabni podčastnlki. Vojno ministrstvo namerava vpeljati, začenši s 15. novembrom t. 1., novo stopnjo podCastnikov, in sioer štabne podčastnike. To bo najvišja šarža, ki jo more doseči vojak, in sicer postanejo štabni podčastniki le naredniki (ieldvebeljni), ki služijo že nad 6 let, in sicer le oni, ki služijo v liniji, pisarniški poduradniki ne morejo priti do te stopnje. Vsled nezadostnih denarnili sredstev bo imenovanih za sedaj koncem t. 1. le 4—5 podčastnikov. Nadomestovali bodo obolele in odsotne častnike in bodo nekaka vez med moštvom in Častniki. Dobivali bodo tudi veSje plače, * 30 novili kavalerijskili oddelkov strojnih pušk. ,,Zeit" poroča, da še letos ustanove 6 novili kavalerijskih oddelkov strojnib pušk, 24 jlli pa ustanovel. 1914, * 47. pešpolk. Zopet gre po listib vest, da bo 47. pešpolk iz Gorice premeščen v Inomost in da pride v Gorico kranjski 17. polk. To naj bi se zgodilo prihodnjo spomlad, * Vojaki morajo nositl brke. Ker se je v zadnjem 6asu vefikrat dogodilo, da so si vojaki in častniki briii brke pod nosom, je izdalo vojno ministrstvo strogo prepoved v tem oziru, Razun vojaštva 14. dragonskega polka, morajo vsi vojaki in fiastniki nositi brke. Vsako kršenje te ministrske odredbe bo primerno kaznovano, * Najvefija bojna ladja na svetu. Te dni so spustili v morje 30. dreadnought Anglije, ki je obenem največja bojna ladja svcta. Imeimje se ,,.Qu!«e Elisabeth" (kraljica Elizabeta). Angleška država bo morala odšteti za to ladjo 47 milijonov kron. Navajamo lo ceno, da vidijo naši bralci, kako je gospodarstvo drugod in pri nas. Ravno sedaj je sklenil v Avstriji ministrski svet, da zgradi Avstrija 4 dreadnoughte (.velike bojne ladje), ki bodo veljali vsak po 60 railijonov kron. Angleška vojna ladja bo dokaj večja od naših in vendar veljajo naši dreadnoughti po 13 milijonov več, Pa se naj kdo čudi, da gre v Avstriji narodno gospodarstvo nazaj, 6e razsipavajo gospodje pri ministrstvu tako denarje, Seveda baroni in bogatini se rede, narod pa strada, da krmi razne velepodjetnike. * 4oglatl denar. Nizozemska vlada vpelje s 1. januarjem 4oglati denar. Kateri vzroki so bili merodajni za vpeljavo tega denarja, ni znano. * Železna Industrija nazadule, ker nima pravili odjemalcev. Balkanska kriza je budo škodovala, fietudi nekateri trdijo, da ne. Praška železniška družba je sklenila, odpustiti zopet vefije število delavcev in omejiti promet za manj dni v tednu. Zadpje dni je bilo odpuščenih okoli 1000 delavcev, kar je vzbudilo v delavskih krogih jako liudo nevoljo. * Velikanska trta angleškega kralja. Angleški kralj ima v svojera malem vinogradu, kjer tudi sam kako malenkost usadi in obreže, poleg navadnih trt tudi prav znamenito, zgodovinsko trto, ki je bila vsajena leta 1678 in še danes rodi izborno grozdje za kraljevo raizo. Ako je dobra letina, da ta velikanska trta, ki se razteguje 43 metrov na o"koli, do 2500 grozdov. Vsako leto pride ogromno tujcev, da si ogledajo to prirodno redkost, ki ji ni para na celem svetu. * Iz dcželne kmetijske šole v St. Juriju ob juž. . žel. V okolici Sv. Jurija ob južni železnici se bodo vršile demonstracije razstreljevanja z novim razstrelivnim sredstvom, dinamonom, dne 6. novembra t. 1. ob Y*3. uri popoldne na kmetijski šoli in dne 7. tiovembra ob 9. uri zjutraj v vinogradu g. Ivana Vengušta pri Kalobju. Kazalo se bo izstreljevanje štorov v gozdu, krfienje grmovja, razstreljevanje peSevja, pripravljanje kamenite zetalje za rigolanje, pripravljanje jam za sadno drevje itd, Pomanjkanje delavcev, potreba globokega obdelovanja zemlje in druge različne gospodarske razmere silijo do uporabljanja sredstev, s katerimi si prihranimo roftno delo. Razstrelivo dinamon, ki se odlikuje poleg velike razstrelivne moči, zlasti po sorazmerni varnosti in razmeroma lahkih pogojili za nabavo, je od c. kr. vojnega minlstrstva pripravljeno kaj dobrodošlo sredstvo. Stvar je velikega zanimanja vredna, zlasti za ktoetovalce, ki imajo težave s svojo zemljo in delavci; ti se torej vabijo in se prifiakuje prav obilna udeležba. — Te demonstracije uprizarja državno vinarsko društvo, vodil pa jih bo tehnični svetnik iz c. kr. vojnega ministrstva. * Rahljanje zemlje z razstrelbo. Avstrijski vinarsko društvo priredi tekom prihodnjega tedna poskuse o raliljanju zemlje z razstrelbo. Vršili se bodo ti poskusi po sledečem redu: 1. Dne 3. novembra ob 10. uri dopoldne pri Sv. Florjanu priRogatcu; 2. dne 4. novembra ob 11. uri dopoldne v Dvoru pri Snvarju, pri državnem hibridnem nasadu; 3. dne 6. nov. ob 10. uri dopoldne v Št. Juriju ob juž. žel. pri dež. kmetijsld šoli; 4. dne 8, noverabra ob 10. uri dopoldne v Drenovcu pri Bizeljskem. — Z ozirom na važnost teh demonstracij je želeti, da se jih posestniki mnogoštevilno udeleže. * Kobilice uničile v Argentiniji žetov. Tz Rulina v Argentiniji porofiajo: V deželi Santa Fe Nord. nam je Bog poslal zopet kazen, kobilice, ki nae.nkrat pokrijejo prostor v obsegu 10 ur hoda. UniČile so popolnoma lotmo žita in lanu. * Zivinske kužne bolezni. Letos je v naših kraiib poginilo mnogo svinj na rudečici. Slovenskib goricali je poginilo pri nekaterih posestnikih po 10—20 svinj. Na Kranjskem, Primorskem in v drugih dežeiah pa divja kuga-slinovka, Na Primorskem se je pojavila v Klancu, v Lokvi, v Naklem, v Kobdilju, v Stjaku, v Podgradu, v Materiji in v Trstu,_ Svinjska kuga v Cresu, v Dinjanu, v Pulju, v Lovrani in v Trstu,, Kurja kolera je v Furlaniji in v vološkem okraju. Na Kranjskem v postojnskem okraju so sledeče kužne bolezni: kuga na gobou in parkljili, črnica, svinjska kuga, rožapila in živalska jetika. — Živinorejci, pazite na snago, da se tudi v naše kraje ne zanese še več kužnih bolezni. * Razkosavanje in prodaja kmetij. Po uradnem izvestju je izpremeailo v 1. 1911 v avstrijskih deželah 440.249 posestev svojega gospodarja. Skupno so bila ta posestva vredna 2649 milijonov kron. Največ posestev je bilo prodanik in razkosanih, cela vrsta pa jih je šla jia dražbo. Najvefiji posestni promet je v Galiciji, kjer je bilo prodanih v omenjeneni letu za 351 milijonov kron zemljišč. * Tovorne živali za prenašanje streliva. Kakor poroeajo listi, uvede vojaška uprava že letošnjo zimo pri vseh infanterijskih polkih tovorne živali, ki bodo prenašale strelivo. Na vsako stotnijo pride en tak nosac. Ta nova uvedba se je zdela potrebna, ker na vozovih ni mogoče spraviti potrebnega streliva za Četo, ako je ista v kakem odstranjenem kraju. * Sole za občinske tajnlke snujejo nemški kršč. socialci. Na Tirolskem imajo tako šolo že izza 1, 1909. Letos, dne 15. septembra, se je pa osnovala taka šola tudi za Nižjeavstrijsko pa Dunaju. Na Tirolskem traja uSna doba 6 mesecev, na Dunaju pa «1 leto. Tudi v naših krajih se zelo pogreša izvežbapih občipskili tajnikov. V mnogih naših občinali imajo glavno besedo Jiberalni učitelji kot občinski tajniki. * Tržno poročllo. Kakor je razvidno iz našega graškega tržnega porocila, je cena živini ta teden izredno mocno padla. Pri goveji živini znaša padec od 2—10 K pri 100 kg, pri svinjali pa od 2-4 K. Ne moremo pa izvedeti kedaj in za koliko bodo mesarji znižali cene. Tem ljudem cvete sedaj pšenica. — Cene vi.nskemu moštu so sedaj precej visoke. Za mošt, ki vaga 18—22% sladkorja, se plaČuje po 60 vin. do 1 K liter, — Riž postane cenejši, in sicer za 1 K pri 100 kg. — Cement in železo bosta zopet cenejša, kakor porocajo listi. Zadnja leta je bila cena cementu In železu itak pretirana, * ,,Obred in molitve pri procesijah s sy. Rešnjim Telesom", tako se imenuje najnovejši, majhen molitvenik, ki je pred kratkim izšel v Cirilovi tiskarni Namen knjižice pa je, razložiti namen in pomen procesije na Telovo, posebno pa onih procesij, ki se vrše ob nedeljah po Telovem do goda sv. Jerneja, ter podati zato v domači besedi vse one molitvice, evangelije itd., ki se pojejo in molijo pri teh obhodih ali inicijah. Vsebina: Uvod ali kratka razlaga namena in pomena procesij z Najsvetejšim, sv. maša na Telovo, procesije obrob z ,,Pange lingua", 4 sv. evangelije s kratko razlago in vsemi molitvami pred in med posameznimi blagoslovi, rožni venec angeljski in v č. presv. R. Telesu in molitvena ura z litanijami, zahvalno pesmijo in pesmijo ,,Jezus, Tebi živim". Molitvenik je tiskan z velikimi črkami, pa vendar obsega samo 116 strani, ima jako priročno obliko, pravi molitvenik za moške, ker ga lahko hrani v vsak žep in ima vse molitve, ki se opravljajv pri sv. maši. na, ,,yečno molitev" in druge adoracije ali počeščanja presv. R. Telesa služi jako dobro ,,Molitvena ura". Vse molitvice v njej so namreč razdeljene na male odstavke zato, da lahko moli menjaje se enega zbor na desni, drugega zbor na levi strani. To olajšuje molitev in zabrani neprijetno in utrudljivo enolifinoet. Tako molijo duhovniki in redovniki skupno svoj brevir. Molitvena ara in en del sv. rožnega veuca ravno izpolnita eno molitveno uro. Knjižico je izdalo ,,Cerkveno društvo bt. Faustina" pri Sy. Petru niže Maribora. Dobiva se tam in v Cirilovi tiskami v Mariboru, vezana z rudečo obrezo 50 vin., z zlato pa 60 v. * Za Slov Stražo se je nabralo na veselici vojaških novincev v nedeljo, dne 28. septembra v gostilni g. Fikfaka v Puščavi 10 K 32 h. Živijo! — V veseli družbi na trgatvi pri gospodu župniku Weixlu g. Herzog 6 kron. — Gospdč. Micika Vršifi od Sv. Jurja ob Ščavnici nam je poslala ?eč tisoč obrabljenih poštnih znrnnk. Hvala lepa! * Za moške in ženske je Lysoform neobhodno potreben. Odpravi slab duh iz ust in tudi duh po potu. Lysoform se dobiva v vseh lekarnah. Več v inseratu. * Italijansko—slovenskl slovar, ki obsega nad 40.000 beaed je izšel v zelo priročni obliki v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. KDJigo je sestavil profesor dr. Josip Valjavec. Subskripcijska cena znaša samo K 3'80 za vezan izvod. Ista ugasne konec novembra t. 1. * ,,Cc8titke mladine svojim dragim sorodnikom, dobrotnikom, prijateljem in znancem. Spisal Srečko Stegnar". Tako je naslov lični knjižici, ki je te dni izšla v založništvu tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Enjiga yspbuje na 70 straneh male osmerke 107 pri3rčnih čestitk ,,Za god očetu", ,,Za god materi", ,,Za god teti, stricu in drugim sorodnikom in dobrotnikom". ,,Za novo leto", ,,Za rojstni dan" itd. Knjižica bo za naše malčke gotovo dobro došla in jo toplo priporočamo. S poštvano vred stane samo 60 vin. Naroča se v tiskarni sv. Cirila in je najboljše, če se vpošljo naročnino v znamkah naprej. Mariborski okraj. m Marlbor. Na tezenskem vojaškem vežbališcu je v nedeljo, dne 20. oktobra, nameraval italijanski zrakoplovec Borgotti z letalnim strojem (aeroplanom) poMeti v zrak v visočino 1500 m. Vsaj tako se je bralo v nemških časopisih. Zrakoplovec pa je imel smolo. Večkrat je poskusil vzleteti, a ni šlo in ni šlo. Dvignil se je le kcwnaj do višine 15—20 m. Pri 3. vzletu pa mu je aeroplan padel z višine kakih 10 m na zemljo in se razbil. Borgotti je v zadnjem hipu sreč^ no skočil iz aeroplana. — Umrl je v noči od 26. na 27. oktobra mesar Fritz. Domafii konj ga je udaril z obema nogama tako mocno, da mu je zlomil rebro in poškodoval drobovino. m Marlbor. Med Mariborom in Sv. Lenartom v Slov. goricah je z nedeljo, dne 26. oktobra, zaftel voziti samodrc (avtomobil), in sicer po tem-le redu: Odhod od Sv. Lenarta ob 5. uri 30 minut zjutraj m 1. uri popoldnc, pri gradu Hrastovec ob 5. uri 40 miriut in 1. uri 10 minut popoldne, pri gostilni Siker ob 5. uri 50 minut in 1. uri 20 minut popoldne, Sv. Marjela (gostilna Kramberger) ob 6. uri 5 minut in 1. uri 35 minut popoldne, krčma Ferk pri Pcsnici ob 6. uri 20 minut in 1. uri 50 minut popoldne, Lajteršberg (gostilna Dauman) ob 6. uri 35 ralnut in 2. uri 5 minut popoldne, Maribor (gostilna ,,Pri pošti") ob 6. uri 50 minut in 2, uri 20 uiiaut popoldae. — Odhod iz Maribora: ob 8. zjutraj ia 3, uri 30 minut popoldne, Lajteršberg ob 8. 15 minut Iji 3. uri 45 miaut popoldne, Ferk ob 8. 30 miaut in 4, uri popoldne, Šiker ob 9. uri in 4. uri 30 minut popoldae, Hrastoveo ob 9. 10 minut in 4, uri 40 miaut popoldne, dohod v St.. Lenart ob 9. uri 20 minut in ob 4. uri 50 minut popoldae. — Poseb.no se še pripomnl': Jutraaja vožaja preložila se je od 6. ure na '/26., in to radi tega, da je sedaj mogoce vsakemu peljati se s prvim vlakom v Gradec, Cmurek in Radgoao in potem z brzovlakom nazaj. m Sv. Jurij ob Pesaici. (Dvojna smrt.) Pretečeni teden je neaadoma umrla tukajšnja posestnica inmlinarica Julijana Šauperl, roj, Ferk, zadeta od kapi vsled napora in bedenja, ko jeves čas skrbno stregla svojemu, že dalje Sasa bolaemu možu Fraacu in zdajpazdaj s straliom pričakova.la njegovo smrt. Ravno, ko so na pokopališču padale grude na ajeao krsto, je mož rds izdihnil. Pokopaa je bil po svoji lastni želji poleg žene, čeravno bi imel priti drug mrlic na njegovo mesto, ki je bil isti dan pokopaa, združen ž njo v življenju in po smrti. Žalostno plakata ob skupnem grobu 2 nedorasli hčerki, tekom 2 dni siroti, kar je pri vsem tem pomllovanja vredno. m Sv. Trojica v Slov. gor. Stajerčijanec obsojeru Pred senatom mariborske okrožne sodaije je bil dne 14. oktobra obsojen Zamolo, krčmar in mesar v tukajšnjem najmškutarskem trgu, Obsodili so ga na 4 raesece strogega zapora, in sicer zaradi tega, ker je iz mesa bolae živine delal klobase, ker je klal živino, ne da bi jo bil pokazal živinoogledniku in ker je napeljeval svoje ljudi li krivemu prifievanju. Mi smo zelo radovedni, ali bo sedaj zakotai listič ,,Stajerc", evangelij vseh spodnještajerskih nemškutarjev, izbacnil g. Zamola iz vrst svojih ljubljenih negovancev, ker je zdaj sodnijsko dogaano, da je Zamolo navajal svoje ljudi h krivemu. priCevanju, oni ,,Stajerc", pravimo, ki se je nedavno v farizejski jezi hudoval nad nekim stanom, katerega član se je spozabil, da je baje neko osebo napeljal h krivemu pričevanju. Mi bi torej radi videli dejanja lista, alibolje uredaištva slavnega ,,Štaje!rca", potem še-le bomo verjeli njegovim besedam. m Ruše. Veselica, katero je prlredilo pevsko društvo dne 12. t. m. v gostilniških prostorih g. Ant. Novaka, se je prav dobro in z dobrim uspahom obnesla. Organist Janez SlaSek je pozdravil vse občiastvo in govoril zanimive besede ter obenem razložil, v čem obstoji in kakšen namen ima pevsko društvo. Lepo sta se predstavljali 2 igri: ,,Tri sestre" ia ,,Poštna skrivnost". Med odmori je nastopil naš pevski zbor z lepimi umetnimi pesmimi, ki so v resn,ci vsakega razveselile in razvedrile, PrisrSna hvala torej pevovodji, igralcem In pevcem! Hvalevredna je bila tudi godba podravskih šrameljnov. Sv. Lovrenc nad Mariboroiru Ustatnovitev Dekliške zveze je tudi na nas mladenice močno vplivar la. Žalostno in sramotno Je za nas mladeniče, da se je Dekliška zveza prva ustamovila. 'Mladeniči, vzbudirao se že enkrat in vzemimo si za vzgled dekleta! Ker smo zadnji, delujmo tem bolj vstrajno, |:"da se čim prej ustanovi za nas MladeniSka zveza. Na plan — mla)denici! m Za di]. kuhinjo v Maiiboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Spandl Mar. iz Negove, volilo 90 K; črček iz Obreža pri Središču 6 K; dr. Jožef Barle 20 K; Ernest Terstenjak, vojaški profeBor v Inomostn, namesto venca na grob rajnega gospoda profesorja in deželnega odbornika Franca Robiča 20 K; okrajni odbor Smarje 60 K; Fr. Jerovšek, profesor 20 K; J. Cajnkar, župnik 10 K; gostje na primiciji čast. g. Peršuha 26 K; dva igravca 1 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam srčna zahvala v imenu mladine in prosimo nove pomoči! m Slov. gledal!š5e v Mariborn. ,,Spoštuj očeta in mater, da ti bodo dobro šlo na zemlji". Tako se giasi četrta božja zapoved in take vsebine bo Bobotna igra dne 1. novembra 1913 ob pol 8. uri ivečer v Narodnem Domu. Phijski okra}. p Ptuj. Pri dopolniljiih volitvah za naš okrajni zastop sta Ifcvoljeha poslanec Ozmec in liberalni advokat dr. Fermevc. Kaj pa je liberalnega advokata bilo treba? Po vaseh kmetje glasno izražajo svojo nevoljo nad advokati, kadar pa so tako važae volitve, se jih noeejo odkrižati, Kdor zaničuje se sam, podlaga je hijSevi peti. Zato pa tudi nobeno mesto nima primeroma toliko advokatov kot aaše. — Slovenska javnost se bo morala brez ozira na levo in desno še enkrat baviti tudi z znano Gregoričevo zadevo ter dognati, kdo vse je onih dogodkov kriv, In kdo mora sedaj nos:ti posledice. Ne gre, da bi rnorali nedolžni trpeti. Ce kdo misli, da bomo molčali o tej aadcvi z ozirom na njegovo Ime, se sllno moti. p Ptuj. C. kr. poštno ravnateljstvo je odpovedalo Francu Šošteriču pri Sv. Vidu prevažanje pošte iz Ptuja v Leskovec in nazaj, ker se baje ni držal predpisanega voznega reSa. p Ptuj. Zopet žrtev žganja. Posestnik z imenom Habjanic iz župaije Št. Vid prl Ptuju je storil samomor s tem, da si je potisnil nož v trebuli. 7A\e\ je v vednem propiru s svojo ženo ter slabo gospodaril in na tak načia zagazil v dolgove. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico in je malo upli-nja, da ostaoe pri življenju. To so sadovi ,,Štajeroa" in žganja. — Najboljši sotrudnik Liahartovv ,,Štajercu" je bildr.Plachky. To ostane tudi sedanjemu uČitelju Krambergerju, nasledniku Drevonšeka, Zavadila in Liaharta. Dr. Plachky se v tej družbi pofiuti prav Jtrijetno. A da se tudi nekateri c. kr, uradniki počutijo s tem uredaikoni ,,Stajerca" prav dobro, to nam ne gre v glavo. p Dravsko polje. Z dejaaji se pokaže pravi prijatelj, ne sapio z besedanii. Lepe besede so dostikrat samo odeja škodoželjnega srca. Ia tako je pri aašem ,,]jubem očku" Ornigu. V lažipolaem in hinavskem );Stajercu" znani Linliart trobenta vedno 'Ornigovega ,,očka" ljubezen do slovenskega kmeta. In kaj pravijo k temu dejanja, kaj je resnice aa tem? Seveda ravno nasprotno, kakor se bere tiskaao v magacinu nem.škutarskik laži, Da ne ponavljam že znaaih dokazov, opomniai na najaovejše dejstvo. V deželnem zboru so nam naši poslanci pridobili nekaj uspehov, na šolskem in gospodarskem polju. Očka Ornig so glasovali sicer za neinške, a proti sloveaski meščanski šoli, dasi jih bodo imeli Nemoi čez 30, a Slcvenci — eno! Pa dobri očka Ornig nam še te ne privoščijo! Za slovetiska kmeSka dekleta se nam postavi tako potrebna gospodinjska šola. Zgornje- in sredaještajerski nemški poslancl v prepričanju, da je šola potrebna, so glasovali za-njo, strašanski prijatelj kmetov, o5ka Ornig, pa so glasovali — protl. Za albansko ali turško šolo bi pa menda dali z najvecjim veseljem svoj glas. NeSuveao je torej, da si upa tak človek stopiti pred kmete in se tamkaj hvaliti ali hvaliti dati s svojim ,,delom" za spodnještajerske kjnete. p PolenSak. Na ptujskem c. kr. okrajnem glavarstvn je pisaViki^se zove Franc Munda. 0 njem razglašajo štajerčijanci, da je prvi za okrajnim glavarjem. Temu prlmerno se ta plsar tudi vtikuje v reči, ki ga popolnoma ni5 ne brigajo. Ali ga kaj brlga stavba novega župnišča na Poleašaku, da pravi na?im Ijudem, da ni bilo potrebno aovega župnišča, ampak bi na staro pekaj pozidali in popravili, pa bi bilo prostora dovolj? Vsi, ki imajo pri takih rečeli besedo, so vsestranski priznali potrebo novega župnišfia in bili enoglasao za to, da se postavi, kakor n. pr. cerkv.eai konkureafini odbor na Polenšaku, c. kr. okn glavarstvo na Ptuju, c. kr. namestništvo v Gradcu, c. kr. naucno ministrstvo na Dunaju, samo plsar Mupda je drugih misli. Da so pod takimi razmerami priprosti ljudje zbegani in nevoljni, je umevno. Tako vedenje pisarja Munde preprefiiti pa ni naša stvar, ampak c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju. Sv. Marko niže Ptuja. (V pijanosti padel iz voza.) Posestnik Kopriveo od Sv. Marka je poslal v sredo, dne 8. t. m., svojega hlapca z moštom naloženim vozom proti domu. Ker je pa hlapec po noči zavžil nekoliko preveč vinskega mošta, se mu je zadremalo in je na vozu zaspal. Ko je pripeljal voz do nekega strmega mesta, sta se konja splašila in voz se je prevrnil. Hlapca je vrglo s tajko silo iz voza, da je zadobil na glavi težko rano in tudi sod z moštom se je zvalil nanj. Zlomilo mu je vec reber in ga mo5no na nogi poškodovalo. Svojemu gospodarju je napravil pijani hlapec veliko Skode. p Sv. Barbara v Halozah, Trgatev je minila. Kapljica izborna, cena zmerna. Kupci pridite po Haložana, kajti malo ga je sicer, pa je zato dober. — Hvala poslancem Kme2ke Zveze, da so se v Giiadcu tako krepko potegnili za svoje volilce. Liberalci in nemškutarji so sedaj osramofieai. Mi smo ponosni na naše vrle poslance. p Iz ormoškega okraja. Volitve v okrajni zastop ormoški so naše liberalce že popolnoma zmešale. Zdaj že hočejo dokazati, da so naši volilci ,,nezavedni" in da so se naši možje zvezali z Nemci. Naj bo torej! Naši ,,nezavedni" volilci so sijajao zmagali v skupini kmetskih občin in v veleposestvu in Nemci noSejo sedaj Iz same ,,ljubezni" do nas voliti svojih zastopnikov. — Pika. p Ormož. Trgatev je bila te dni povsod koneana. Mošt vaga 20—24 stopinj. Vino bo boljše kot ono 1, 1908. Vabirrto vinske kupce, posebno slovenske gostilničarje, naj hitijo z naknpom, ker sicer bodo Nemci vsega pokuplli, Iz prijazaosti daje naslove o vinogradnikih, ki imajo dobro vinsko kapljico v kleti, Ormoška posojilaica v 'Ormožu. p Vitan. Dne 27, oktobra ]e pri posestniku Fr. Piiklavec ob 8. uri zjutraj izbruhnil požar. Baje so otroci zakurili v skednju. Ker je pihal moten veter proti hiši, je tudi ista popolnoma pogorela. Požar je uniCil vse poljske pridelke, orodje, 1 kobila ia svinje so zgorele. Samo na krrai ima ubogi posestnik škode nad 1000 K. Pri tej priliki se je ponenrefiil Vinko Praprotnik, kateri jo v zadnjem trenotku skočil iz gore6'e hiše skozi okno, sicer bi ga bll ogeaj zasul. Praprotnik ia Kerenfiig Jožef sta hotela oteti pred ognjem veS reči, a sta skoro sama postala žrtev ognja. Praprotnik ima hude rane. p Sv. Barbara v Halozah. Na Martinovo nedeljo, dne 16. nov priredi naiie Slov. kat. izobraževalno društvo in Mladeniška Zveza ob 3. uri popoldne pri g. Reicher veselico. Na vsporedu je petje, šaloigra: ,,Zamujeni vlak" in srečolov. Kdor bi se rad na Martinovo nedeljo, pošteno nasmeial, naj pride h g. Rajeherju, kjer ga čaka Breča. p 0 mož. Boljša šivilja za dame, Slovenka, ki razume samostojno izdelnvati tudi kostnme, ima v Ormožu prihodnjost. Obrniti se je treba na Ormoško posojilnico, kjer dobi tudi stanovanje. p Sv Bolfenk pri Središču. Občinski odbor na Kngu izreka glasom aeje, vršečo «o dne 26. oktobra t. 1., iskrcno zahvalo vsem cenjenim ndom okrajnoga zastopa ormnškega, ki so glasovali za tn, da ide nadaljevanje okraine coste Sv. Bolfenk—Vizmetinci pod Staro goro, ker je ta cesta največjega pomena za gospodarski razvoj naših kraje?. Kog, dne 26 nktnbra 1913. A. Borko, župan. Ljuiomerski okraj. 1 V L]utoraeru je umrl mizar g. Janez Prtilar v 60. letu svojo starosti. N, v m. p.! 1 BuCečovcl. Gospod dr. Miroslav Ploj je bil baje povabil naš novi obci.nski odbor dne 15, oktobra t. 1. zvečer v svoj vinograd v Muršcak, da ga dostojno pogosti, ker ga veseli, da je zmagala pri občiiiskih volitvah ,,napredna" stranka ter radi tega nazivlje bučečovski odbor ,,napredni". No, dobro! Ker imamo zdaj ,,napredni" odbor, se je nadejati, da bodo občijiske ceste in mostovi tudi kmalu napredovali, Bomo videli! Pika, 1 Ljuomer. Zahvala. Veleč. g. Anton Tkavc stolni kaplan v Mariboru je podaril Slov. pevskemu društvu v Ljutomeru 10 K. Za kar se inu odbor najiskrenejše zahvaljuje. Bog plačaj. Slovenjgraški okraf, s Šoštanj. Se vedno rri dognano, koliko so liberalni advokatje zaslužili pri tukajšnji liberalni posojilnici, ki je bila v taki nevarnosti, da so jo morali priti celo ,,klerlkalni" poslanci reševat, Treba je vejidar povedati, kdo je dobil pri nakupu dunajske hiše 10.000 K nagrade. Dr. Kukovec rnora kot pravni sve' tovalec to vedeti, zato z besedo na dan! Dalje bi bilo treba izvedeti, ali so res advokatje in drugi liberalni ,,uslužbenci" naredili pri reševanju (!) posojilnlce okoli 30,000 K stroškov, Natančno je treba tudi povedati, koliko so znašali dr. Kukovcevi ekspenzarji. Ljudstvo želi jasnosti. Slovenski poslanec dr, Kukovec, požrtvovalni zastopnik slovenskega naroda, govori! s Golava buka pri Slovenjem Gradcu. Mnogo mladeničev iz naše fare je bilo poklicanih letos k vojakom služit cesarja. Skoro vsl so v nedeljo pred odhodom prejeli svete zakramente ter se lepo poslovili od ljubih damačih ter se podal vsak tje, kamor je bil poklioan, Vsi so se vrlo obnašali. Izjemo je naredil le eden, ki je v nedeljo pred odhodom pri Lešniku pil in klafal, da sta mu dva odslužena vojaka rekla: ,,Je že dosti, 6e hočeš še vee govoriti, pa idi k s " Ko ne bi bil utihnil, bi jih bil za popotnrco pošteno dobil. PaS žalostno za takega mladeniča. Toda kdo je kriv tega? Slaba vzgoja. Kjer se vrstita kletev in prepir, prepir in kletev, od jutra do večera, tam olika ni udomacena. s Škale. Za Slov. Stražo se je nabralo na gostiji JožefaPlazl in Mar. Jelen v Škalah 25 K 60 vin. Hvalal 8 Mohorjani v Ribnici so darovali za Slov. Stražo darovali 11 K. Zivijo! s Ribnica na Pohorju. V nedeljo, 9. nov. po rani sv. maši priredi tukajšnja Mladeniška Zveza svoj mesežni shod. Mladeniči cele župnije ste prisrčno vabljeni. Torej na veselo svidenje. Konjiški okraj. k Konjice. V soboto, dne 25. oktobra popoldne je nagloma umrl v lilevu pri J, BezenŠeku v Zgornji Pristovi Jurij Klokočovnik. — Med tem, k& so se pečali ljudje z umirajočim, je ušla krava iz hleva, se nekje preobjedla detelje in gospodar jo je moral za' klati. Dve nesreSi ob enem, — Na oklicih je g. Franc Košar, posojilniški tajnik, z gdS. Alberto Bahovec iz Ljubljane. PoroSena bodeta dne 8, novembra v LjubIjani. Vse dobro! k Okoško. 16krat zaradi grde tatvine je že sramotno capljala v ječo Terezlja Capl, in sedaj je zopet pod kljuton. Kakor lisica je prišla po no6i v farovški svinjak na Prihovo ter odnesla eno praserpri trgovcu Sekolieu pa si je privoščila 1 žakelj koruzne moke. Vsi pa se cudimo, da je v sumljivi zvezi s to stvarjo naš Jaka. Jaka,. Jaka, tako se ne sme, drugace bo pela leskova šiba! Capl pa naj po odsluženi kazni oaplja v prisilno delavnico, drugaSe ne bo miru pred djo! k Konjice. Dne 9. novembra bo pri zboroTanju D. Z. goronla gdč. Marija Drev, podpredsednica D. Z. iz Petrovč. Nastopijo tudi domača dekleta z govoržki, deklamacijami, petjem in šaljivim dvogovorom. Tokrat vsa dekleta na zborovanje. Cclfski okraf. c Celje. Slovenski spodnji gimnazijski razredi bi se gotovo preselili letos v boljše poslopje, toda dr. Kukovec, v kojega hiši so razredi, je sklenil z državo novo najettininsko pogodbo. Kot voditelj ,,Narodne" stranke je seveda to pogodbo sklenil v nemškem jeziku ter se podpisal, ne dr. Vekoslav, ampak dr. Alois Kukoveo, V listih pa dr, Kukovec napada naše poslance, zakaj ne poskrbe za boljše prostore slovenskim razredom.. Tak boj se bo kmalu tudi liberalcem moral pristuditi. Vse ima svoje raeje! c Zalec. Turki pred Dunajem oziroma v Vrbjih so dne 20, oktobra nepricakovano uspeli. Cele procesije obP.instva so se valile v Nidorferjeve prostore, kateri so bil! dobesedno natlačeo polni in tokrat veliko premajhni. Bilo je pa tudi vredno, priti pogledat in poslušat. Krasna oprava igralcev, lep oder io zar.imiva igra, vse je želo pohvalo, Posebno turški tabor v IV. dejanju, veliki vezir Kara Mustafa, paša m zamorci ter bitka s Poljaki, kateri so žalibog zaradi pomanjkanja prostora s svojim junaškim kraljem Sobieskim morali ostati aa odrom, so bili predmet vsestranske pohvale in občudovanja, In vitezi v svojih srednjeveških vitežkih opravah ter lirabri brajiitelji Dunaja s pijanim izdajalcem Urharn in debelim, a plašljivim Jernačem vred so vzbujali pri vsakem dejanju burno ploskanje. Kakor se sliši, misli IzobraŽevalno društvo res krasno uspelo igro ob priložnosti ponoviti, kar je toplo pozdravljati, Velifta Pirešica. (Roblek dobrotnik cerkve.) — BivŠi politik Franjo Roblek in bivši odbornik občine Velika Pirešica blagega spomina, se je zopet pokazal velikega dobrotnika cerkve. Med drugim je mejaS cerkvenega posestva na Z(gornji Ponikjvi. Pa glej lo čudo! Mejniki, so bili več let postavljeni pa škodo — cerkvenega posestva. Po dolgem kreganju, v katerem se je Roblek pokazal bolj sposobnega, fka>kor v politiki, bo moral Roblek z mejriiki nazaj, a smreke, katere so »zrastle med časom, ko mejniki niso pravilno stali, zahteva mož za sebe. Ker naš novi gospod župnik poznajo Roblekovo dobrohotno srce nasproti cerkvam, so mu podarili smreke, da ložje podpira — cerkve. Zanimiva je cela zadeV^-' tudi zaradi tega, ker to ni prvo kreganje, M so ga imeli Robleki zaradi mejnikov. Spominjamo se prav dobro, da, smo že pred par leti brali nekaj o mejnikih med Roblekom in žalskim Hodnikom. c Gallclja. Gospod urednik, Vi nam večkrat poroBate o hudi zveri, kmeckemu strahu, ki vznemirja ljudi in kolje živali na koroško-štajerskih planinah; to pa Vam znabiti še ni znano, da se je tudii v lepo Savinjsko dolino pritepla grda zver, ki sicer ni tako krvoločna kakor ona v nemških gorali, a ni nič manj predrzna in nesrainna, dasiravno ima samo papirnate zobe. To je nemška knjižica Siidmarke: ,,Jahrbiiclilein fiir die siidjnarkische Jugend 1913-14". Tiskal Mostbock v Mariboru, Na stotine te knjižure je že razširjene po Savinjski dolini; vsak rramreč, ki kupi slovenske šolske knjige v Celju v nemški trgovini, dobi navrh zastonj imenovano knjižico! Že način, kako pride ta knjižica med ljudstvo, je nesramen, a še drznejša je vsebina. Pisatelj Karol Bienenstein navdušuje že šolarje za Vsetiem&ijo, blaženi rajh. Tupatam se nekoliko omenja tudi Avstrija, 6eš, glejte no, saj imam avstrijski plašč čez svojo grešno vsenemško grbo! Zavedni slovenski stariši, vrzite knjižioo tje, kamor spada, v ogenj, pokažite pa tudi na odločen načiti, da se na slovenskih tleli ne pustite zasramovati od prusovskih privandravcev! Ali je kje kakšna postava, da morate kupovati pri prusovskih priganja6ih?! Za odgovor Siidmarki pa prispevajte sedaj, ko dobivate* Mohorjeve knjige, za našo SlovenskoStražo! — V nedeljo, dne 12. oktobra, smo v Galiciji spremljali k veSnemu po5itku pridno 131etno deklico Antojiijo Verdel iz Zavrha, Skoro celo leto je trpela laude muke v vratu, predno jo je Gospod poklical k sebi. N. v m. p.! c Sv. JuriJ ob juŽ, žel, V Cretnikovi gostilni v Novl vasi se je vršil v nedeljo, dne 26. oktobra, shod Jugoslovanske Strokovne Zveze.. O pomenu delavske organizacije so govorili dr, Veble, Fr. ZeDot lin Fr. Žlicar. Ustanovitev skupine J, S, Z. se vrši meseca novembra, c Sv. JuriJ ob juž.ni železnici. Kaj lepo se bere v porocilih iz sedanjega deželnega zbora, da Sv. Jurij poleg kmetijske šole dobi še v kratkem času gospodinjsko Šolo. Mi Sentjureani borno vedeli ceniti ta dar naših poslancev in Šentjurcanke tudi. Sedaj imamo še ve6 vzroka, da podpiramo Kmečko Zvezo. Ker v K. Z. vlada disciplina med poslanoi samiml, ker so vsi edini, od tod toliki uspehi. Pod strčho so spmvili vse glavne težnje spodnještajerskega prebivalstva. Ta jesen se je dobro izkazala, Ko bi še dež. odbornik Robič živel, on bi bil še-le vesel sadu obŠtrukcije! Pomagal je orati in pripravljati polje, a žetve ni doeakal, c Gop. Ponlkva. Zadnjo nedeljo je bil pod lipo pred župniščem ustanovni shod novega društva, imenovanega ,,Cerkveno-stavbena družba na Gornji Ponikvi".. Zanirnanje za to društvo je v župniji splošno. Župnijska cerkev na Gornji Ponikvi je sicer v dobrem stanju ter je zunaj in znotraj lična, toda je zelo nizka i.n majhna. Dobri župljani že vee let gojijo željo, da bi se cerkev razširila in poviSala. Z ustanovitvijo novega društva je storjen prvi korak k izpolnitvi ifrlgoletne želje; do uresnieenja je pa še daleč. Toda temelj je položen in delalo se bode dalje po pregovoru: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Zupnija je sioer mala, a ljudstvo je darežljivo, Do ustanovnega shoda se je vpisalo v društvo 206 udov, ki so vplaSali 1122 K 60 vin. Neka žena je odstopila druŠtvu varno vknjiženo tirjatev v znesku 6 sto kron. Od prej pa je volilo neke žene za novo cerkev v znesku 400 K, ZaCetek je dober. Bog daj novemu društvu tudi za naprej svoj blagoslov! Ce se bo pa mogoSe kdo priporoCil za kak dar za novo društvo tudi v kaki drugi župniji, gotovo ne bo našel gluhih ušes. c Dramlje. Vpraša se g. župana, ali bo novi volilni ime.nik zopet Jcarnovie brez naših mož izdeloval. Zadnjih 7 let so mu liberalci pomagali in je vsakega grozno spakedral. Letos za novo leto mu je župan naročil, naj poklifte naše može na pomoo. A tega ni storil. Prikril se je davkarijski zapisnik, da bi se bilo naših znebilo in temu primerno je pri javni komisijski seji dne 16. januarja bilo izpovedanje. Pogreškov je v imeniku zopet vse živo mrgolelo, da mu ga je glavarstvo zavrglo in naimestnija ovrženje potrdila. S popravkom v ,,Slovenskem Gospodarju" je hotel Jarnovič nepravilnosti in ovrženje utajiti — s tepcem, Ne verujemo mu glede sestave imenika nie več in zahtevamo reda v imeniku s pomočjo naših mož.' c Dramlje. Kot popotnik pridem pred par dnevi v Dramlje. Ko vstopim utriijen v vaško krčino, imel sem priliko poslušati vefi kmetov, ki so se pogovarjali o tulcajšnjih občinskih volitvah. Neki kmet, kateremu je dobra krčmarjeva kapljica oživilia del, kjer se giblje jezik, je koBajžno zatrjeval, da &e tudi letos ne bodo učakali Drameljeani občinskih volitev, katere bi se bile morale izvršiti že najmanj pred enim letom. Isti kmet je vedel tudi povedati, da neki JarpoviS dobro ve, da je sedaj zadnjikrat jia stolcu občinskega tajnika in mu bo pri prvih volitvah isti Izpodletel, zato ga je treba pa sedaj še greti do skrajne sile. Ker sem pred nedavnim čital v nekem slovenskem listu, da zna drameljski Jaraovič imenitno sestavljaf: volilne imenike, me je jako veselilo, da sem imel čast, tega JarnoviCa tudi osebno spoznati, ker je na nasvet nekega Kopinšeka, kakor sem slišal, da so ga nazivali, prisopihal v gostilao in zace, tolažiti kmete v takem jeziku, da pač nisem mogel spoznati,. ali je italijanski ali hrvaški, Ko se je zdelo kmetom dovolj Jarjiovičeve dialekt-,,šprahe", mu je eden izmed navzočih svetoval, n.aj mirno zapusti krčmo, ker drugače mu bodo pokazali, kje je mizar naredil vrata. lu Jarnovič je ubogal. Ker bom gotovo naletel na svojem potovanju tudi na kakšno občino, kjer bodo rabili sestavljalca volilnega imenika, bom Jarnoviča v vsakem oziru toplo priporocal, da se mu poveri te vrste delo, kajti on je zmožen iz dninarja narediti tudi posestnika in še vec, Takrat bo pa Jarnovič prišel na visoko stopinjo. Ker jo bom malinil sedaj proti jugovzhodu, se bom potrudil, poiskati mu v to stroko spadajože delo kje doli na Hrvaškem, in ker je mogoče, da se pri tem snideva, bova pa zapela pesmico, katero on baje najbolj Ijubi in se prične: ,,Još Horvatska nij propala — dokler mi živimo" itd. Torej gospod JarnoviS: ,,Na svidenje!" c Braslovge. Skozi .Orlo vas pri Braslovčali amo videli dne 28, oktobra ob 12, uri opoldne jadrati zrakoplov, c Gor. Savinjska dollna. Kakor smo razvideli iz ,,Narodnega Lista", so bili v izvrševalni odbor Narodne stranke za gornjegrajski okraj izvoljenl: notar Drnkar v Gornjem Gradu, Fr. Gorifiar v Mozirju in na tretje mesto so pa prišli Irmanov oce od Sv. Franeiška.. Videli bomo, kakšne uspehe bodo t: možaki dosegli v Gornji Savinjski dolini z laži-narodno stranko. Kakšne uspehe bodo dosegli za Narodno stranko Trmanov oce, najn bo menda kateri izmed Ksaverijancev poročal. Ponosna pafi res sme biti župnija ksaverljanska na tega odbornika, ker nobena druga župnlja v gornjegrajskem okraju še ni bila tako srecna, kakor zgoraj Imenovane 3 župnije. c Gornji Grad. Celjski davčni komisar Poto6uik zopet straši naše kmete s svojimi pomisleki, češ, ti imaš 20.000 naloženega, ker skromno živiš In iz ,,zavoda" sekaš les, pri govedih prirediš po 50 K 'ip. toliko goved lahko rediš, pri svinjaii po 40 K, pri ovcah in kozah po 5 K letno, kakor so izjavili strokovnjaki,. vprašani za mnenje. Ce si lanl prodal lesa za 4000 K, gotovo ga boš še letos, saj les vsako leto raste, Seprav naši kimetje čakajo po 50 let, da morejo zopet kaj vsekati, Poslanci na noge! c Loka pri Zidanem Mostu, Tukaj sta sfc v kratkem 2 ponesrecila, V petek, dne 17. oktobra, je peljal Plavcev Jernejček naložen' voz kaimenja proti Zidanemu Mostu za napravo cementa. Med potoma je hotel stopiti na voz, a mu je spodletelo ter mu zlomilo nogo. Odpeljali so ga v bolnišnioo v Ljubljanc. — V ponedeljek, dne 20, oktobra, se je peljal s kolesom G, Vrhovc, vodja železniških zapenjačev, V Račici je zadel ob svinjo ter z vso silo padel na tla. Cesta tamkaj precej visi. Zadobil je zelo mofine poSkodbe. Spravili so ga v hišo g. Zflidaržič, kjer je na nasvdt zdravnikov moral ostati 24 ur. Drugi iclan so ga prav previdno nesli na postajališCe in ga nato poslali v ljubIjansko bol.nišnico, Sv. Peter na Medvčdovem selu. Na poucnem zborovanju kmetijske podružnice v nedeljo, dne 19 t. m., je zelo zanimivo govoril o svinjereji in živinoreji gospod nadživinozdravnik Fr. iPirnat. Vsi iuleleženci so bili veseli mnogih zlatih naukov govornikovih. Zato pa, udje kmetijske podružnice, le polaoštevilno na vsak poučni shod! — Voliteiv župana in svetovalcev bo dne 12. novembra t. 1. Povabilo je odbornike k volitvi okrajno glavarstvo, ker naš ,,slavni" župan tega ni storil kljub že iveekratnemu opominu. c Cel|e. Izobraževalno draštvo v Celju je imenovalo 6. g. Irana GoriSek, župnika na Zg. Ponikvi kot ustanovitelja istega društva posebno pa za njegovo nepreconljivo delovanje pri istem, častnim članom. Dar, kateri je malenkosten, mu je poslalo društvo po svojih zastopnikih za njegovo preobilo žrtvovalno delo, in ta dar naj mu bo za njegov trajen spomin častna diploma. Najprisrčnejšo se mu zahvaljujemo, da nam je poleg svojega požrtvovalnega delovanja še posebej daroval 100 K in želel, da bi društvo še nadalje procvitalo, kakor je do sedaj. c Galiclja pri Celju. V nedieljo, dne 9. novembra ob 1. uri popoldne priredi naše izobraževalno društvo veselico pri g. Francn Reharjn na Pernovem. Na vsporeda je petje, godba, srečolov. Za smeh pa bodo preskrbeli ,,Trije tički", ki se pokažejo na odru Ker se bo ta dan vršila tudi zahvalna nedelja na Pernovem in bo cerkveno opravilo ob 10. uri zato uljudno vabimo vsa soaeduja društva in prijatelje poStene zabave, da nas obiščejo v obilnem številu. Na svidenje. c Sv. Jurij ob Taboru. Kat. pol. društvo za vranski okraj bo imelo javni shod v cerkveni hiši v Št. Jurju ob Taboru v nedeljo dne 9. novembra po rani maši, kjer bo poročal državni in deželni poelanec dr. A. Korošec. Vsi Bte povabljeni na shod. c Kmet podružnlca za vranaki okraj priredi dne 9. novembra ob 3. uri popoldne pri g. Oimpermanu na Polzeli in dne 16. novembra ob isti uri pri Pililvirtu v Kapli zborovanje. Govoril bo dež. živinozdravnik g. Ant. Peršuh o prvi pomoči pri boleznih in razlagal najTažoejše določbe kužnega zakona. Vsi zavedni kmetovalci se vabijo k obilni udeležbi. c Zihika—Tin^ko. Vsem častilcem M. B. na Tinski gori se naznani, da se letos zahvaljna nedolja na Tinskem obhaja še le 2. nedeljo po Vseh svetih, t. j. 9. novembra. Brežiški okraf. b Brežice. Nemške. trgovirie zaprte. TaKo — od kdaj ? Se-le borlo" zaprtel" "Tako''M^BH)" slvftpamo & svojo človeško j)amet.io po tem, kar je pisal graški ,,Tagblatt" iz Brežic. Pravi naimreč, da pri nas slovensko petje cloveku pristudi služlx» božjo in da nareja na tuje Nemce slab vtis. Iz tega sledi prvič, da v Brežicab. domacih Nemjcev sploh ni, ampak le, 6e kdaj kateri od kod privandra, drugl'6 pa je jasno, dia iiaši nemškutarski trgovci slovenščine v svojih trgovinah ne morejo in ne smejo vefi trpeti, saj bi morali od samega studa nad slovenskim jezikomvzetikoaec, Ker pa brez slovpnšcine plčesar ne razpeeajo, so prisiljeni svoje trgovine čim prej zapreti. Želijno še več takih dopisov v nemških listih, da lahko Slovence na nje opozorimo ter jim povemo, naj vendar prizartašajo zdravju in življenju našib- Nemcev, ki bodo gotovo hvaležni, da jih ne nadlegujejo s svojim obiskom, kadar gredo kaj kupovat. Saj jim slovenski trgovci drage volje postrežejo brez škode na zdravju iji življenju! b Brežice. Iz St. Lenarta so šli sajnl lantjekorenjaki k vojaktom, bili so pravi ponos brežišbe župnije. Za cesarja je treba lante malo izbrati, ker ni vsak za to sposoben. Dopisunček ,,Štajerca", ki si misli, da je hodil veliko po svetu, pa ziabavlja 6ez naše fante. Iz neumnega dopisa se pa<5 pozna, da ne gre dopisnik nikoli v cerkev, Brežice. Na občnem zboru podružnice Slovenske Straže je govoril predsednik, domači gospod kaplan Spindler, o dolžnostih narodnih stražarjev in stražaric. Blagajniški vspeh mkmlega društvenega leta je radi nabiranj za Balkan precej zapstal, kar se naj popravi v novem društvienem letu. Poleg deklamacij, šaljivega prizora ter govora o treznosti je nastopil tudi mešani zbor z lepimi zbori. — Prejšnjo soboto je bila otivorjena in blagoslovljena nova nemška šola. !Seveda se je itu veliko hajlalo ter je tudi šolska mladež baje obljubljala, kako bo skrbela, da Brežice ostanejo nemška jtrdnjava. Ali ste slišali, slalvenski stariši, ki silite svojo deco v to šolo! Za izdajalce in janiearje jih boste vzgajali! b Artiče. Po naši fari vidimo dan na dan v&prehajati se mladega, gosposko oblečenega cloveka, kateri se tudi na godbo jako dobro razume, poleg tega nič ne žanje, Še manj pa seje ali orje, a vendar dobro živi, Morebiti študira zvezdoslovje ter gotovo pričakuje kake repatice. V svoje študije je vfiasih tako zatopljen, da še tu in tam pozabi uro naviti. b St. Peter pod Sv. Gorami. Kot odgovo" nesramen dopis v ,,Narodnem Listu" o nas dekletih, bomo me odgovorile s tem, da bomo pridno širile ,,S1. Gospodarja". — Sentpeterska mladenka. (Op. uredništva: Dobro! Naj vsaka članica Marijine družbe pridobi vsaj enega naročnika za ,,Slovenskega Gospodarja", s tem boste liberalcem najboljše odgovorile. Pozdravljene!) Najnovejše. Državni zbor. Položaj v državneiK zboru se je zopet poslabšal. Riusini so spravili ,na Dunaj razne inštrumente, s katerimi hocejo delati v zbornici obštrukcio.nistično muziko, Torkovo sejo, v kateri bi se bilo moralo glasovati o davku na peneča vina, so zadelali s popravki in govori. Predlog o davku na penc6a vina se je sprejel v včerajšnji seji. Načelniki klubov so sklenili, da v petek n.e bo seje. Volitve v Italijl. Po najnovejših poročilil\ je potrebnih še 94 ožjih volitev. 27 poslaiicev pripada katoliški stranki. Ponesredl se je 29. t. m. ob 4. uri pop. na Mnrskpm trgn v Gradcu bivši dekan vuzeniški č. g. Tomaž Mraz. Traravaj ga je prevmil in težko poškodoval.