Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
*haja 10. in 25.	Vc^a Za P0* 'et*
vsakega meseca.	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. X Gorici dne 25. julija 1370. LIST 14.
Zapopadek > 1. 0 gnoju. — 2. 0 rastlinah za krmo. — 5. Izgoja hrasto-preik. (Antherea Vama Mat). — 4. Keber (hrošč) >— 5. Kratko sporočilo o tukajšni svilorej
O gnoji
(dalje)
Množina gnojenja sc ravna po zemlji in po obnebji, dalje po lastnosti rastlin, ktere imamo sejati, in ki so oziroma potrebe kakor tudi sposobnosti bolj ali manj močno gnojenje pritrpeti, jako različne. Naj buljse je tisto gnojenje, ki rastlini njeno potrebno hrano vedno dostojno v vsakterem oziru dopelje. Pa tudi na dobroto pridelka ima vpliv lastnost in množina gnoja, torej sc more pri raznih rastlinah tudi na to ozirati. Ako gnojimo le malo kdaj, treba je paziti na množino gnoja, dalje na pravo vrstenje ravno tako tndi na naj sposobnejši čas. Ako hočemo umno gnojili, moremo natanko poznati zemljo, obnebje, rastline, ktere hočemo saditi in lastnosti gnojivnih tvarin.
Korist gnojenja moramo soditi le po dotičnih razmerah. Korist je tim veča, kolikor revnejša je zemlja in kolikor nevgodnejše so kli-naalične razmere, in je tim manjša, ako narava dostojno skrbi; v bogati močni zemlji jo gnojenje brezvpešno, mnogokrat celo škodljivo. Pri nas takik močnih zemlj nimamo; take najdemo le v rodovitnem Banatu.
Z gnojenjem hočemo doseči naj veče pridelke; to pa dosežemo, ako imajo rastline dostojno množino vsili njim potrebnih redivoih snov, in čeravno v bornej zemlji z močnim gnojenjem dosežemo velik vspeh, vender moremo premislili, v kakšnej razmeri so stroški in do-
— 106 —
hodki. Smemo torej reči, da v splošnem se tisto gnojenje imenuje umno, ki zemlji le tisto da, kar ji primankuje in sicer le v tistej množini kakoršoa ji je pomankljiva.
Pripravna tvarina za gnojenje so vse tiste snove, ki imajo lastnost, posreduje ali neposrednje rast rastline pospeševali in ki sploh nimajo sposobnosti, za druge dragocenjejše stvari pridi ti v porabo. Moč in vspeh gnojivne tvarine je tim veča, kolikor večo je število prvin, iz kterih ona obstoji in kolikor hitreje zamore pristopiti v za sprejem sposobni stan.
Sparstenina je zarad njenih lastnosti in kemične zložbe posebno dober gnoj, ker po razpadu in razkrojenji postane dolgo trajajoči izvirek živeža in ravno vsahnjene in razkrojonje rastline, ki so v spar-stenini nazoče, so gotovo naj boljši in sposobnejši gnoj za nove rastline. Gotovo je tedaj podoravanje rastlin, strniša, detelje in ravno za taki namen vsejanib rastlin kaj dobro gnojenje. Ako podorjemo deteljo, smemo računili, da taka zelenjad sevo za tisto leto dostojno gnoji. Velike gnojivne vrednosti so živalska telesa in obstojni deli, ravno tako zmeti živalski ki imajo le obstojne dele rastlin in fizikalično koristne lastnosti. Gotovo so odpadki živalski, scavnica, kri, kosti, rogovi lasje, dlaka, pitje, mesovje čreva, i. t. d., nepreceljivi gnoji za rastline, ko se v zemljo pomešajo in v njej zgijejo in v obstojne dele razpadejo. Vse živalsko obstoji iz gnjiloa, ta pa redi rastline. Skrbno nabiranje živalskega blata in tudi gnojnice,. ravno tako vsih naštetih tvarin pomeni lep razvitek kmetijslva.
Umno gnojenje so imenuje torej z vso pravico podloga poljedelstva. Le z umnim gnojenjem zamore kmetovavec naj veče dohodke dobiti le z vednim množenjem zemeljske moči in le stem, da popolnoma nadomesti iz zem'je izpite redivne snove, pokvarjenje in opešanje zemlje obraniti. Le potem je gnoj podloga poljedelstva le potem izvirek vednega blagostanja, če kmelovavci spoznavajo vrednost in ceno sploh vsih kot gnoj porabljivih tvarin, in da tudi drugi skrbno zbirajo vse take gnojivne tvarine ne pa, žali Bog! kakor do zdaj ko se pustijo pogubiti mnogotere za gnoj porabljive tvarine.
Samo organična hrana rastlin zamore biti porabljena v pravem pomenu besede, neorganična pa more v vednem teku zopet najti
- 107 -
njeno porabo, ravno kakor se to godi z organicno po navadni poti. Prav raznovrstne tvarine so sposobne za gnoj, in ker so te v njih dobroti, vrednosti in ceni različne, treba je, da jih razdelimo in v raznih vrstah bolj natanko preiskujemo. Razdelili jih bomo v organične in neorganicne in pomešane gnoje.
Organične gnojivne tvarine so vse tiste, ki izvirajo ali posreduje ali neposrednje od organskih teles; one so torej iz več prvin sestavljene in imajo v sebi ne le pepelne ampak tudi attnosferične obstojne dele rastlin in obstoj jo iz razlopljivih in neraztopljivih tvarin, ter polagoma razpadejo in se razkrojijo. Organični gnoj dolgo časa v zemlji zda, vender le polagoma gnoji, to se ravna po stopnji razkro-jenja, ktero je odvisno od dohoda zraka, toplote in vlage.
Taki organski gnoj v mladem, še ne razkrojenem stanu v zemljo zakopan zemljo zbojša in rastlinam dolgo časa vedno primerno potrebno hrano daje.
(dalje prih.)
O rastlinah Ittere j© dobi*o sejati po strn išči.
Umnega gospodarja naloga je gotovo priskrbeti dostojno množino krme, in ravno setev nektenh poznih rastlin lehko pomnoži množino krme. Do zdaj se je le malo oziralo na take rastline nekoliko zarad tega, ker je dohodek sploh manjši od drugih rastlin, nekoliko pa zarad tega, ker jim je v jeseni spravljanje silno in težavno. Ali zdaj so že znani načini, po kterih se tudi naj bolj sočnate rastline lehko shranijo in za zimo spravijo. To dovršimo z okisanjem zelenih rastlin. Pa tudi resno računenje pokaže korist rastlin, ki služijo za krmo.
Krvava detelja (Incarnat), ki je izvirno doma na južnem Ruskem, zasluži da jo tu nekoliko omenimo. Seje se mesca avgusta na strnišče in lehko pritrpi zimski mraz povsod, kjer trta živi.
V jeseni ne da sicer vžilka ali koj v zgodnej spomladi, ko navadno živinorejci pomankuje krme, že ona dorasle in živinorejci iz zadrege pomaga. Taka detelja ima veliko redivno vrednost, za molzne krave je kaj dobra, se ve da more biti pokošena hitro, ko stopi v polno cvetje. Navadno se sproti pokosi in jo zeleno kravam pokiada,
108 —
ako jo je pa veliko, naj se koj o pravem času pokosi, da ne zgubi njeno dobroto, ker ko je že odcvetela in dozoruje, poslane kakor vse druge detelje in trave, bolj trda, tedaj rnanjšne vrednosti.
Ta detelja stori tudi v nepognojeni zemlji, se ve da pa tudi obilno povrne, če se ji tudi pognoji. Seje naj se prav gosto, kakor sploh vse detelje. Mladej takej deteljici škodujejo mnogokrat zemeljske bolhe, zarad tega je dobro nekoliko repe posejati, ki je bolham naj ljubša hrana in v tem času odrasejo rastlince toliko, da jih bolhe ne morejo zopet napasti.
V krajih, kjer so kmelovavci že prepričani, da se bo zopet prikazal ta neprijetni seljak v deteljšče krvavo oni posejejo nekoliko konopljenega semena, ker konoplje imajo nek poseben duh, ki je bolham kaj zopern. Ko so rastline detelje nekoliko odrasle in stem odšle nevarnosti, vse konoplje porujejo.
Za tako deteljo ni treba globokega preoranja njive, plitvo pa to dobro dovršeno rahljanje zemlje je pripravno za vsejanje, ktero je zagotovljeno, ako ne pomanjkuje dostojne vlage.
Ker ta detelja koj v začetku mesca maja izprazni njivo, lehko
se celo po tem vseje, lan, konoplje sladkorno peso, i.t.d.
v . .
Ge premislimo, v kakej zadregi je mnogokrat, skor vsako leto živinorejec zarad pomanjkanja potrebne krme, smemo torej reči, da je krvava detelja kaj koristna in smelo bi se bolj paziti na njo, kakor do zdaj.
Rastlina, kot zelena piča posebne vrednosti, je sporgelj, ki tudi v bornej peščenej zemlji dobro stori. Seje se od mesca maja do avgusta, in potrebuje samo 10 tednov da dorase popolnoma; vrednost te rastline je velika posebno za molzne krave. Rastlina sicer ne zraste velika ima le šibko steblo in dobi se le kakilo 30 centov suhe krme; ali premisliti moremo, da smo opazili da v revnej peščenej zemlji raste m za take prostore je laki dohodek že dokaj izvrsten. Kakor hitro stopi rastlina v cvetje, se jo poruje z korenino, ki je posebno sočnata, redivna in kravam kaj prijetna krma.
Lehko se tudi pokosi, vender redivne korenine se pogubijo.
Pri tej priliki naj omenimo tudi ajdo, ki navadno sledi sterne-nein žitu. Res je, dn ajda ne zahteva nikakor ne posebnih žemljišč, ona je zmerna, vender jo mraz in druge vremenske razmere hitro vni-
— 109 —
cijo. Tam, kjor gospoduje burja, je za ajdo slabo stališče, ona potrebuje posebno v prvem času bolj gorko vremo in če je v zemlji le nekoliko vlage, lehko pretrpi vročino. Kakor hitro se pa rastlinica le nekoliko razvije, zahteva vlažno vreme dokler ne stopi v cvetje ko ji je zopet bolj suho vreme vgodno, ker v mokrem vremenu ne more. iz cvetja in vspeh je vničen.
Iz ravno naštetih vzrokov ajda stori v slabej zemlji, ko v drugih, izvrstnih legah pogine. Posebne hitro jo vmori slana.—
V nekterih krajih imajo navado, sejati po sternišči • neko zmes in sicer 2/6 leče '/6 grašice, V6 ovsa J/6 poletne repce. Taka zmes se vseje mesca julija, in da obilno množino dobre krme.
Nekteri zopet sejejo koruzo in nekoliko prosa, ali samo koruzo. Res slane seme nekoliko stroškov, ali dobi se jako dobro krmo, in vsakteremu ki poskusi koruzo v ta namen vsejati, se ta način priljubi, ker dobi jako izvrstno zeleno klajo za mozlne krave. Naj boljša za to je koruza amerikanska, ki ima zernje enako konjskemu zobu; ona se velikansko razvije in da kaj izvrstno krmo; sicer je tudi navadna koruza dobra. Tudi posušena taka koruzna slama je redivna,-in Če se nekoliko zreže jo živina rada povžije.
Živinoreja je ponos kmeta in ravno ona posebno v sedajnih časih, ko ima živina tako visoko ceno, podpira dohodke kmetovavca, treba ja torej, skrebno paziti, da dobimo dovelj dobre krme za našo živinico, in ravno zdaj naštete rastline bi smele pomnožiti množino krme.
Izgoja. hrastoprejlsL.
(Antherea Yama - Mai)
(po prof. Frideriku Haberlandtu)
(Dalje)
Črevo hrastoprejke je podobno žilnjaku, ki seže od glave, po zadnjega konca telesa in ki se loči v 5 mnogovrstne oddelke.
Do druge zareze seže od spodnjeh križemležečih žilnatih ustnic požiravnih, v podobi žilnjaka s kterem se stika želodec in seže do 9. zareze.
Mešički hrastoprejk in njih svilna kakovost.
Predenj začne odrasla gosenca presti, odstrani popolnoma odpadke, kteri so pred zapredenjem podobni rujavkasti tekočini. Ko jame presti ovije s svilno nitjo pecelj peresa, in začne vršili delo, ki ga še le po v 4 — 5 dneh dokonča, Ko, se hrasloprejka še le 4 — 5 zaprede tak vidimo, da potrebuje za zapresti se, še enkrat toliko časa, kakor sviloprejka, to pa zato ker je pri delu počasna in ker je ozki prostor, v kojim se suče k hritrejim zapredenji jako zadržuje.
Ali če pomislimo, kako težko je črtiti se v tako skrčenim prostoru, je jasno, zakaj da se ne zaprede sviloprejka enakočas-no. Mešički so ovalni, na enem konci poostreni na drugem pa lepo
okrogli; tudi so mešički babic nekoliko veči.
v .
Cudovanja vredno je to, ker se odvija z nitjo vred tudi velika množina kristalov ki so v renalnih posodah gosenc, pa tudi v go-sencah se nahaja večkrat veliko teh kristalov. Onih nahajamo na zunanji strani kokona posebno veliko takrat, ko jih obiramo iz perja, in vidimo cele meglice belega prahu, ki ni nič druzega, kakor omenjeni kristali.
Zunanje svilne niti so lepo travnatozelene, ali zelenorumene vča-ših rumeno pobarvane in lesketeče če jih izpostavimo solnci, da so vredne občudovanja.
Notranje niti so bele, tudi se na njih ne nahajajo kristali. Pri mehčanji mešičkov v dobro stanjšani solni ali žvepleni kislini, zginejo kristali popolnoma, brez, da bi se premenilo pobarvanje in teža mešičkov se zmanjša do 24 2p/0 Ce se pa godi mehčanje v milni vodi (Seif-vvasser), in to ne več ko eno uro, se zmanjša teža samo 21'5%.
Da bi dobili od hrastoprejk veliko in lepo svile, treba je previdnega ravnanja takrat, ko svilo motamo. Gospod Arthur Siiirmcr pravi, da je motanje naj težavnejše delo. Da bi se pa temu delu zadostilo priporoča omenjeni gospod, da naj se vreteno vrti počasi, ker drugače se nit, zelo napeta, lekko strga.
Dalje je neobhodno potrebno, da ima voda visoko stopnjo okoli 80° R, da se raztopi gumi, in da se še le ko se je metalna nit našla, lahko zniža na 65 °R. Posebno pa je paziti, da se
— Hi —
(la se kokoni ki so jako ležki ker gosenca veliko vode popije ne potope, ker niso po tem delj časa za metanje, in da se še lepo tem ko so se dobro presušdi zopet zamorejo motati,
Potrata časa je velika in se le težko nadomesti, ker se niti tacih kakonov posebno rade vtrgajo.
V
Število mešičkov (kokonov) dajo hrastoprejke veliko več kakor sviloloprejke; kar pa tiče težo in čistost svile, jo pa pri sviloprejkah veliko veči.
t
(Dalje prihodnjič^)
KLelber (hrošč).
v
Ze marsikter je napovedal hudo vojsko kebram, in klical to-varše na boj proti temu hudemu sovražniku
Tudi mi hočemo napravili vojsko tistemu prevzetnemu junaku ki v velikih trumah okoli leta o prijelnih tihih večerih lepega mesca Maja, in nas muči in nadleguje z vednim zaletanjem v nas v naj kras-nejših večerih.
Dalje se pase ta prevzetnež na naših drevesih in objeda nežne mladike, serka sladki sok iz cvetja, in ako ga pustimo ene tedne ro-govoliti, ne bo zadosti, da se bo on sam dobro pasel, ampak bo zapustil zarod, ki bo po tem v zemlji iskal živeža dokler se ne bo spremenil v podobo svojih očetov in na površji zemlje nadaljeval ško-no svojih prednikov. Koliko lepih cvetlic ta mrčes pokonča! Kakor črv spodjeda 3—4 leta korenine poljskih pridelkov in korenine sadnega drevja. Njive, na koje vsejemo korenslvo, pokonča popolnoma, na njivah na kterih je vsejana strnina žnižuje pridelke na travnikih na kojih raste lepa trava, pokonča deseti del, posebno veliko škodo napravlja pa sevnim šolam na vrlih. Koliko lepih mladih drevesic, ki se lepo razvijejo, v-sahne, koliko vrtnic, ki jih je lepo vidili, spodje, da se posuše. Zoper to poškodovanje se je delalo v nekterih krajih že več let in škoda, ki izhaja od teh mrčesov, se je neverjetno zmanjšala. Crvič dolbe in se živi toliko časa, dokler ni preveč mraz, samo na rastlinah in to traja od mesca aprila do prvih dni oktobra — skup 180 dni v letu in to njegovo življenje traja 3 leta, to je 340 dni, ko ne preneha jesti. V-
142 —
zemimo, da pokonča ta keber vsaki dan naj manj dve rastlini, jih pokonča vender skupej 1080 rastlin, zdaj pa še velikanska škoda, ki jo dela ta mrčes na drevji v 4 tednih, ko pokonča vsaki dan po malem računeno osem cvetov, skup 200, in če to bolj natanko pregledujemo, smemo po malem računiti velikansko škodo.
Babica zleze okoli 300 jejčic, od kterih pride po mnogoterih razmerah le 30 do razvilka.
V
Ce uničimo loraj samo eno takih babic, pridobimo že vrednost od naj manj 5 fr., uničenje teh kebrov tedaj gotovo zdatno popešuje poljedelstvo.
(dalje prih.)
Kratko sporočilo o sviloreji.
Našim bralcem so gotovo že znani poskusi Cantonovi, ki trdi, da so telesca vzeta iz mešičkov okužna, in da zamorejo čez več let okužiti zdrave gosenčice. Temu poskusu nasprotno trdi Pasteur namreč, da telesca dobro posušena popolnoma zgube moč nalezljivosti.
Ta dva prejskalca v mnenji zediniti, piše Accolito:
Posušena telesca, pravi Accolito res zgube plovidno moč, toda telesce v mešičku se ne more s takim nikakor primirjati, ker se mastni delci telesca v mešičku nikoli popolnoma ne posuše in to je že dostojni dokaz, da so preiskave Cantonove boljše.
Ker sem že večkrat in iz več krajev to slišal in ker je tega mnenja do Pasteur, poskusil sem o tem se sam bolj natanjko prepričati.
Vzel sem vodo od posušenih mešičnih telesi;, ravno tako tudi odpadke metuljev; zadnji bi se morali po dokazu Pasteura posušiti v enem letu toliko, da bi na bili več škodljvi zdravim gosencam.
Določba kaže:
Za posušene mešičke odločilo se je l2-4°/6 za odpadke (de-jection) metuljev pa 13'39°/o vode. Te številke nam že dosti kažejo, brez da bi bilo treba bolj natanjčnih dokazov, da če odpadki posušenih metuljev nimajo nobenega vpliva na zdrave gosence, kakor dokazuje Pasteur, torej ne stane napaka na posušenji, ampak so drugi vzroki, kojih še zdaj ne moremo omeniti.
Zal. c. k. kuet. družba. — Odgovorni vrednik Kr. Povše, — Tiskar Seiu v Gorici