„Slajerc" izhaja vsaki petek, datirali z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krene, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 0 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino"je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je) vsak torelc zvečrr. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za *f, Mrani K 32, za >/,' strani K 16, za '/a strani K 8, za >/.«. strani K 4, za »/„ strani K 2, za '/«• strani K 1. — Pri večkratnem oznanili! se. cena primerno zniža. Štev. 33 Ptnjn v nedeljo dne 16. avgusta 1908. i! Ill illS V zmislu strankinih določb sklicujemo rem potom ..Napredne zveze („Štajerčeve stranke") ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. avgusta 1908 popo- ludne ob Y«4. uri v prostorih „tf ar- efnshausa" v Ptuju. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav po načelniku ter izvolitev predsedstva,. 2. Poročilo strankinega vodstva (poda urednik K. Linhart). .!. Jilagajniško poročilo. r Prihodnje štajerske deželnozborske volitve (poroča dr. August pl. PlacBki). 5. Organizacijska, agitacijska in tiskovna vprašanja (poroča urednik K. Linhart). G. Slučajnosti. Vabila bodejo pravočasno razposlana. Pristop bodejo imeli le povabljenci. Ako bi se kateremn naših zaupnikov in somišljenikov vabilo ne dostavilo ali pa ako bi kdo želel se shoda udeležiti, naj nam to naznani. Obenem s tem strankarskim z b o-rom se vrši isti dan in v istem lokalu II. letni zbor „Štajerčevega" tiskovnega društva, na katerega so vabljeni vsi člani. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav načelnika. 2. Poročila o blagajni in delovanju. .'i. Predlogi in skli i. Slučajnosti. Ha vsssio svidenje! V Ptuju. 1. avgustu 1908. Z naprednim pozdravom! Strankino vodstvo in odbor Jisk. društva*. Suša!! Z vsemi močmi delujejo naprednjaki in nemški poslanci na tem, da se zasiguri po suši tako grozno oškodovanih posestnikom spodnje Štajerske primerno in hitro pomoč. Kmet ne zahteva in i 1 o š č i n e. Ali sveta dolžnost vlade je, da zdaj vse potrebno stori. Največje delo v tem ožim je storil ptujski okrajni z a s t o p z svojim vrlim načelnikom g. Ornigoin. Medtem ko še drugi za politične malenkosti prepirajo, silili in silili so naprednjaki na hitro gospodarsko pomoč. Vlada seveda Ii0*ce biti zopet močeh;: /;i. davkoplačevalce štajerske. Kadar se gre za kmeta, primanjkuje vedno denarja. Za vse druge stanove, je dosti denarja, penzijoniranih generalov imamo toliko, da bi lahko krave z njimi ratrali. du-duhovništvu in uradnikom se je zboljšalo plače, — kmeta pa se hoče pognati v propad. Ali ne ve slavna vlada, da mora cela država poginiti, kadar kmetski stan propade ?! M i ne bode-m o m i r o v a 1 i, d o k 1 e r s e ne d o b i t o-liko podpore, kolikor jo razmere zahtevajo. Okrajni zastop deluje naprej. Istotako deluje nemški poslanec Malik. Njegovo strankarsko prepričanje je zdaj postranska stvar. Glavno je, da kaj doseže. G. Malik je odposlal finančnemu ministru peticijo, v kateri popisuje razmere in zahteva nujno pomoč. Na koncu te peticije pravi: ..Jaz naglašam, da zahtevajo po celi spodnji Štajerski izredne razmere revščine, ki nam prinesejo gotovo lakoto in ki napravijo nevarnost revolucije vsled bede, tudi izvenredno pomoč8, in to je resnica! Kadar se gre za lakoto, zavre tudi najmirnejšemu človeku kri. Tu se ne da čakati na počasnega ..ands-šiinema", kajti h i t r a i n i z d a t n a pomoč je potrebi! a. Poroča se, da je v 1 a d a_ dovolila z a nakup krme za spodnjo Štajersko skupno 300.000 k r o n. To je seveda veliko premalo. S tem denarjem se niti najhujši bedi ne more odpomoči. Zato se je tudi preteklo soboto vršilo pri c. k. namestništvii* v Gradom posvetovanje o tej zadevi. Udeležili so se posvetovanja poleg namestnika še glavar, predsednik kmetijske družbe, razni deželni poslanci in več drugih strokovno izobraženih gospodov. EdnoglasnO se je izjavilo, da je podpora 300.000 kron za znižanje primanjkanja krme veliko p r e m a 1 a. Namestnik je sani izjavil, da bode pri vladi večjo svoto zahteval. Zveni kuitjtskih zadrug na Štajerskem seje ukazalo, da nakupi 150 vagonov slame za krmo. To se bode pasestijikom v po suši prizadetih pokrajinah po nizki ceni oddalo in sicer mrvo po 4 krone, krmilno slamo pa po 2 kroni meterski cent. Za brezplačno oddajo krme se vlada ne da pregovoriti. Razdelila se bode ta krmilna sredstva na posameznih štacijah. Upa se, da bodejo vsa preddela v 2 d o 3 t e-d n i h gotova in se bode torej z oddajo krmilnih sredstev v tem času pričelo. Torej kmetje pozor! Nekaj se je že dobilo, nekaj so naprednjaki že dosegli. V d v e h d o treh tednih se bode pričelo bržkone z o d-dajo krme. Mi bodemo v „Štajercu" natanko naznanili, kako se imajo kmetje ravnati, da dobijo to krmo. L e m a 1 o p o t r p 1 j e n j a j e t r e b a. Občinski predstojniki naj se tudi brigajo za svoje občane. Vsi za vse! ,, Kmetu naj bi se, namestu da se mu nalaga davke, posebne premije delilo, ker nam preskrbi ceni kruh".. . Knez Bismarck. " Prošnja za dež ali popravek popravka g. Jožefa Sla ti ns ky-j a, župnika pri SI. Kathrcin in der Lamming. Z oziram na Vaš popravek v 32. štev! Štajerca Vas moram najprej opozoriti, da imamo na spodnjem Štajerskem pregovor: ..Kjer te ne srbi, tam se ne praskaj f" Zapomnite si ga za prihodnjost, ker drugače bodete lahko- še večkrat sotrudnik vrlega „Štajerca", katerega se po-litikujoči farji — mirni mašniki so pravi služabniki Kristusovi — bolj bojijo kakor hudič križa. Vem, kako je bilo, da ste namočili svoje pero v črno tinto in pisali v Ptuj črez hribe in doline! „Štajere;i je tistim župnikom, ki hočejo .s cerkvenim premoženjem po lastni volji ravnati, in onim, ki še kil in iti nočejo brez plačila, kaj še le prirediti procesijo za dež brez svetlih kronic, malo stopil na njihove kosmate repe. Ker se sami niso mogli braniti, dobro vedoč, da bi se le še bolj opekli, poiskali so si na gornje-štajerskih gorah pomočnika, ki bi jim naj potegnil par kostanjev iz ognja. Ko so si izbirali zaveznika, mislili so si najbrž dvojo: Gomje-štajerci so dobre dušce ali pa: gorjanci postanejo še le s -10. letom pametni. Ali ni nesramno, svojega tovariša tako potegniti za nos in to še sobrata, kateri ni Gornještajere, kakor že kaže Vaše ime ? ! No, naj bode, kakor hoče! Resnica pa je, da ste prišli našim farizejem na pomoč. Toda motite se, če mislite, da ste jim kaj pomagali. Ravno nasprotno se je zgodilo. Na tisoče „Šta-jerčevih" bralcev hode zdaj podlistek še enkrat bralo, in večino teh bralcev ste s svojim popravkom le še bolj prepričali, da se oblaki, megle in veter, katerim je neskončno modri stvarnik dal nalogo, da preskrbujejo zemljo z dežom, prokleto malo brigajo za mastno plačane procesije in molitve raznih duhovnikov raznih ver, katerih je na svetu veliko tisoč. Razun tega Vas pomilujem, ker ste se s popravkom blamirali (osramotili). Gospod Sla-tinsky, kako pridete sploh do popravljanja ? Vzel sem v roke krajevni imenik in nisem v njem našel kraja z imenom „St. Katharina in Obersteier*. Kaj se pa potem praskate tam, kjer Vas ne srbi ? Duhovniki se navadno radi bahajo s svojo veliko učenostjo, toda Vi niti ne veste, kako se dobi snov za ubožen podlistek. Odkritosrčno povem, da nisem vedel, da je na gornjem Štajerskem kraj z imenom „St. Kathrein in der Lamnjing" in da tamkaj pase ovce in ovčice župnik, ki mu je ime gosp. Slatinsky. Izbral sem ravno zato ime „Sv. Katarina", ker sem mislil, da ž njim ne morem nikogar razdražiti. Tudi ste sami v popravku dokazali, da nisem mislil v podlistku na Vas, ker ste pisali, da pri Vas ni bilo procesije za dež in da ni v nobeni Vaši sosednji fori Marijine cerkve. Kar se snovi tiče, Vam lahko s p r i č a m i dokažem, da ni ničesar i z miš I je- Politični pregled. Zapravljanje davkov. List. nemške kmetske zveve v Budveisu piše : ,,Od 18. julija pa do 3. novembra, ko se zopet državna zbornica zbere, torej skoai 108 dni, dobivajo poslanci vsak dan po 20 kron dijet za počitek. Poslancev je 516. En sam poslanec dobi za teh 108 dni počitnic svoto 2.IGO kron. Vsi poslanci skupaj pa dobijo za ta čas grozno svoto 1 milijon 114 tisoč 560 kron"... Koliko krme za letos tako hudo prizadete kmete bi se lahko s tem denarjem nakupilo! Vojna postava. Vojno ministerstvo je izdalo načrt postave, ki temelji na dveletni vojaški službi. V jeseni bodo pričela posvetovanja med avstrijsko in ogrsko vlado. Ker bodejo Madžaroni skoraj gotovo zopet svoje bedaste nacionalne zahteve naglašali, ni upanja, da bi bila ta velepotrebna postava kmalu rešena. PomilOŠČenje ? Za letošnji 18. avgust (cesarjev rojstni dan) se bode baje veliko večje po-miloščenje zgodilo nego draga leta. P.omilostilo se bode popolnoma ali deloma razne jetnike, m. dr, tudi take, ki so zaradi žaljenja Nj. Veličanstva kaznovani. Pravne posledice se bodejo onim odpustile, ki so v mladih letih napravili zločine, ki pa so se poboljšali. Orožne vaje. Od 1. oktobra 1908 naprej se ne bode več v 11. in 12. službenem letu stoječe neaktivne deželne brambovce pod orožje poklicalo. S tem se zniža neposredno v deželno hrambo norščenim skupno dobo oi*ož-nih vaj za IG tednov. Oni, ki so po dokončani službi v armadi k deželni brambe premeščeni, so orožne vaje pri deželni brambi prosti. Jugoslovanski veleizdajalci. V glaveh vseh slovenskih, hrvaških in srbskih prenapetežih buči vedno ideja o združenju vseh Jugoslovanov, ki naj bi se doseglo potom nasilne revolucije. Zdaj se je prišlo neki pravcati zaroti na sled in sicer jo je odkril neki Naslie v svoji knjižici ,,Finale':. Več oseb sedi že pod ključem. Bodemo videli, kaj bode preiskava dognala. Na vsak način je politika naše vlade v okupacijskem ozemlju presneto zavožena. Prošnja krščanskim duhovnikom! Obračamo se še enkrat do tistih duhovnikov, kateri nimajo krščanstva le na jeziku, temveč tudi v srcih. Že v zadnji številki smo jih prosili, naj pustijo letos kmeta pri miru, naj mu ne jemljejo še tisto, kar ima revež. Eno leto bodejo duhovniki vendar brez birnje izhajali, posebno ker sploh nobene postavne pravice nimajo, da bi zahtevali bernjo. Eno leto samo, gospodje Kristusovi namestniki ! Držite se svetega pisma! Eno leto nikar ne nadlegujte kmeta, ki je v stoterih skrbeh in ki sam ničesar nima. Videli smo že cele vozove naprošenega, ne, kmetom izprešenega blaga v farovže voziti. Duhovniki ! T o ni krščansko! Vi imate primerno plačo, ki vam jo ne vzame nobena suša ! Vi plačujete le malenkostne davke! Vi nimate nega, za najvažnejše točke morem preskrbeti na stotine prič. Premišlujva glavne misli podlistka! Povejte mi, koliko cekmestrov ve, kaj podpiše ? Jaz poznam celo take, katerim je župnik dal prazno in štemplano polo papirja v podpis. Morabiti tudi veste, kaj je rekel nek imeniten ljubljanski škof o svojih fajmoštrih? Poslušajte! Rekel je približno te-le besede: ..Noben kranjski župnik bi ne prišel v nebesa, če bi Bog štel za greh slabo ravnanje s cerkvenim premoženjem". Potem si upam trditi, da bi lahko bili na svetu že sami angelji, če bi se politikujoči duhovniki tako skrbno brigali za krščonauk kakor za razne volitve in za posvetno moč. Povsod, kjer se prirejajo procesije za dež, se nabira, tudi denar. In da hoče duhovščina, da 86 ji pri ti priložnosti mošnja lepo namoči, kažejo najbolj jasno besede tistega župnika, ki je letos rekel, da ne more biti za 7 kron veliko deža. 9 2 izdatkov kakor kmet! Vi nimate družine, da bi morali zanjo skrbeti! To bi ne bilo nikdar krščansko, ako bi Vi siti jemali lačnim, Vi bogati izkoriščali revne! Gotovo tega noben pošten duhovnik noče, da bi si sam želodec prenapolnil, kmetska deca pa bi brez krahn jokala . . . Ponavljamo torej še enkrat svojo iskrerib prošnjo ! Tiste duhovnike pa bodemo javno omenili, kateri hočejo celo v tem težkem času kmetu kožo čez ušesa potegniti. Krščanstvo za kmeta, — krščanstvo i za duhovnika! Dopisi. Razbor pri Slov. Gradcu. Župnik J. Jirohne bo, kakor se sliši, odpustke delil tistim, kateri uničijo tamošnjo napredno stranko. Popolni odpustek dobijo Lenard Pačnik, toliko študirani kmet. da je v občinskih črnih bukvah zapisan, Filip Lesnik, žnidar in žnidarčki; ti so že na okrajnih in občinskih dokladah živeii. Vsi drugi pa nepopolni odpustek . . . Iz sv. Martina pod Vurmbergom. Cenjeni BŠtajerc". Daj nam tudi majhen prostorček, da Ti naznanimo nekaj od naših klerikalcev — bogatašev. Tukaj v naši vasi spodnji Duplek sta-nuje kmet po imenu Josef Muršetz; ta majhni možaker si je pridobil precej veliko bogafetv©; na kakšen način si je pridobil, to se ve, da je uboge, marljive, pridne delavce priganjal pri delu od ranega jutra do poznega vočera; kateri ni bil zjutraj zarano pri delu, ta še zajutreka ni dobil. Tukaj v vasi je tudi ena stara ženica. namreč vdova, katera je vse svoje mlade dni, dokler je zamogla delat, večidel pomagala njegovo posestvo obdelovat; zdaj pa ne more več, sedaj pa jo hoče požreti. Hodila je namirec /.<■ veliko lot na njegov studenec po vodo, k. trm mu je z delom zaslužila; sedaj ko pa ne more več delat,, ji pa računi G kron za vodo na leto. Torej ker uboga vdova seveda nima toliko denarja, prosila ga je. naj ji nekaj zniža pri denarju, da mu bode še nekaj pri delu pomagala ; a. pri tem človeku ni pomagala prošnja; izročil jo je advetniku. Dragic pa je ta uboga sirotka si naprosila orača, ki ji je ajdo sejal; ker pa ta uboga siroticanima doxolj dolge njive, namreč 20 korakov, zato je ni vredno bilo prod njivo poprek brat, orala je do.kraja in z živino po travniku tega klerikalca obračala; to pa je vsem znano, da je povsod letos suša, da malo kje trava raste, posebno pa na tem bre.mi ni bilo za vinar vrednosti trave; on jo je, pa tudi zaradi tega tožil odvetniku, da mu je mogla ta uboga vdova sedaj 20 kron 60 ~">in. plačat, namreč od 2 let za vodo in za tisto travo, ki jo ni bilo. Medtem je tudi poslal po njo. ako bi hotela to škodo poravnati, ko pa pride v njegov hram, stopil je k nje in ji je. dVe vroči klofuti pripeljal; poprej'je bila gluha sairi6 mulo, a zdaj na tisto uho nič ne slrSi. Torej priznaj nam Ti, predragi list, kako je to, v cerkvi se drži in moli kakor največji svetnik, a tukaj pa tako gluho sirotico vdovo zatira. Zdaj je ;>a. ta sirota stroške pri odvetniku plačala; in ko je prišla iz Maribora domu, bila je žejna; ker si druzega pitja ni imela za kaj kupit, šla si je Ne bilo bi slabo, ko bi tudi Vi tiste brate, ki so Vas speljali na led, za kazen potisnili v paprika-zos. Veste kaj, pregovorite jih, naj pošljejo KŠtajercu" popravek na' trditev, da se napovedujejo procesije za dež še le tedaj, ko barometer ali vremenik pokaže, da še bo vreme najbrž spremenilo. Ako so res vsegamogočni in lahko zapovedujejo oblakom in vetru, zakaj ne preskrbijo deža, dokler še suša ni napravila prevelike škode ? Zakaj prirejajo drage procesije in odvračajo ljudi še le po veliki škodi, ko že barometer in drugi vremeniki kažejo, da pride'' drugo vreme in ko to že lahko beremo v 'Vsakem velikem časopisu? Naj razložijo „Štajercu" ta čudež! Gospod župnik Statinskv, midva sva gotova ! Upam, da se nikdar ne bodete več tamkaj praskali, kjer Vas ne bode srbelo. ,j Hola, gospod urednik, zdaj pa še Vi' pred mene! Ni se Vam treba bati mojega šplčaštega peresa. Saj ste fant iz fare in tako imeniten zopet na njegov studenec po vodo, tam je pa bil naslednik posestva po imenu Aloiz Paluc, izdrl ji je posodo iz rok in rekel: ne boš mi hodila tu sem več po vodo! Zdaj poglej, cenj. list, kako ravnajo taki bogataži z vbogimi siromaki, da mu še na stare dni vode ne privoščijo! Prihodnjič več. Več opazovalcev. Velenje. (Požarna bramba). Dne 2. t. m. vršila se je vrtna veselica v hotelu .Rak" pod pokroviteljstvom načelnika g. pl. Adamovicha, ktera jo kar najbolj sijajno uspela. Veselica pričela se je s koncertom 'znanih izvrstnih ,,Mar-bnrger Šehrammeln', kteri so kot 2 točko Men-delsohnov' ,,Sommerna<'litstraum" pod vodstvom g. kapelnika .1. Perz izborno igrali in zato od vseh strani' burno priznanje želi. Ko se to vsestransko priznanje poleže, pozdravi podnačelnik g. Edttard Rak vse navzoče goste, osobito velecenj. obitelj načelnika Adamovich, gg. grofico Mons-dorff, grofa in grofico Attems, generala pl. Kloiber, polkovnika Lobingor; deželne vlade ravnatelja Dukat, obitelj državo, poslanca Ježovnik, pod-načelnika zveze, požarnih branih okraja Celje, J. Werbnigg v Šoštanj^, kteri se je z deputacijo pož. brambe veselice Udeležil, načelnika tovarniške požarne hrambe' na Polzeli g. Edelhofer z deputacijo, kakor tudi vse druge navzoče goste, kteri so od blizu in daleč prišli, v izbranih besedah, zahvaljujoč se jim za mnogobrojni obisk in prispevke, opominja se na skupno delovanje vseh požarnikov v prid in varstvo bližnega. Da pa tudi v gmotnem oziru blagajnik prekratko ne pride, zato poskrbele so gospodične: Lotte Ahn, Grete Fischer in Gisy Oroszlany, ktere so s prodajo cvetličnih šopkov itd. lepo svoto skupaj spravile, za kar se jim tem potom najtopleje zahvaljuje. Okcili 7. ure pričel se je v salonu živalmi ples, pri kterem se je staro in mlado do jutra zabavalo. V odmorih zapeli so nam pevci požarne brambe nekaj krasnih pesni, kar je vsestransko odobravanje vzbudilo. Ločili smo se z željo' da nam si. požarna!hramba čimpreje enako krasno veselilo "priredi. Cisti donesek, kteri je izvanredno velik; vporabi se v nabavo društvenega1 orodja.' Tore£ir na svidenje pri prihodnji veselici. »'>->ii; Iz Slovenskih goric Sprejmite gospod ure-dnih, par .vrstic o '..pobožnih'* Bolfenčanih iz Slov. goric, ki še vkljub temu, da so bili svoj ras v časopisih javno osramočeni s tem, da se jim je neštetokrat po pravici očitalo zagovar-anje farških ,svinjarij", krivično preganjanje poštenih farmanov, in njihove, na povelje župnika illešiča za glažek vina, piva ali fraki šnopsa :— 7. mirno vestjo- storjene krive prisege — s katerimi so marsikateremu za več stotakov škode napravili ter vnebovpijoči sodonski greh storili, prirejajo celo teatre, veselice, alavnosti in se na 'shodih s svojo katoliško vero, ki jo imajo samo na jeziku a ne v srcu . . . bahajo. Tamošnji „ katoliški" mladeniči, obiskovalci ,krščansko-socijalnih kurzov" so nosili svojo — vero — tudi na .. mladenski shod" pri Sv. Trojici v Slov. gor. dno 5. julija t. 1., na prodaj, kjer je znani Franc Krajnc iz Diša-govoril. Mislite si, dragi bralci, kako so ti krščansko-soeijalni kurzovci izobraženi (?) ! Od župhika llešiča nahujskani in s pijačo .podkupljeni• prijateljčki .katoliškega izobraževalnoga društvflT so se na župnikove i 'i" ".....Pum i i. urednik, da še gornj&itajerki župniki pišejo podlistke za'Vaš list. Čast''Vam! Ker je podlistek zadel v sršenovo gnezdo, Vas prosim, da natisnete v »Štajercu" več prirodopisnih spisov, iz katerih bi ljudje spoznali, da duhovnik r a v n o t a k o n e m or e napraviti deža, kakor 'ga tudi slabotno dete ne more; da n i m a m o'^ i, o d v r n i t i t o č e, kakor jes?he more odgnati kosa, katero je izstavil babjeverni krtet z ostrim delom, proti meglam ;« a ne. m o r e pregnati iz vino-g-r adoiv t itn e uši, kakor je ne preženi tisti' žegnatii les, ki ga neumneži vtikajo v zemljo ; da ni v stanu, obvarovati nas bolezni, ker drugače bi sam pil lurško vodo, ■kadar'je bolan, ter bi ne hodil k slavnim zdravnikom. nemškim judom r. t. d. i. t- d.: To vam bodo potem popravkov ! Vam, gospod "Urednik;.' ne bo treba več, veliko pisati, in tudi jaz laliko odložim svoje pero. .,; Pisec po.tlliskfi'..Prošnja za dež", ■ ■■ .. imol J stroške najprej napili ter več tednov vsaki ■večer do polnoči pred . šolo nemir delali. Neki večer pa se je cela banda pijanih mladc-ničev pred šolo zbrala, divjala, zverinske glasove delala in župnikovega sovražnika — nadučitelja očitno zasramovala. Dva klerikalna petelina sta celo v nadnčiteljevo stanovanje kamenje metala. mn vse šipe potila in ga skoraj ubita. Zjutraj zgodaj drogi dan po župnikovi obsodbi, ko štirje neznani mladeniči, z.debelimi drogiohom/.'-in in blizo ceste skriti, čakali na pncef ki so iz Maribora domu šle. Slišali smo tudi.., da je bila 'J. avgusta t. 1. v liišu velika slavnost. odkritja spominske plošče dr. Mur-šeču ob priliki 100-letniee njegovega rojstva. Gotovo bode vsa« pameten človek rekel, da se v ..klerikalnem gnezdu rie-čistoti in hudobij", domovini krivbprisežnikov. in od tako hudobnih ljudi, ki so pred svetom dovolj osramočeni, ne more vredno obhajati slavnosti Muršeca. častivrednega, duhov.nika gospoda dr. kako Oh, ko bi ye'd,.]; rajhi gospod žlahte in častilce ima^./^edanjemii.."naprednemu učitelju M., kateremu jočejo iz maščevalnosti, da noče biti — klerikalec, vso šolsko zemljišče in drevje (sadonosnik) Vzeti, Kar je bila že od nekdaj lastnina njegovih- prednikov, pa želimo obilo sreče v boju za pravico. Kaj ne, vi „fa-rovški fijaker" in gostilničar, nimate dovolj svojih njiv, ker po šolskih hrepenite ....'? iz Trbovelj. Dragi ..Štajerc-, dolgo časa že nismo imeli kaj poslati iz Trboveljske občine, danes pa mi moje Brce ne da nobenega miru, da moram Vam prelepo izobraženost, naznaniti od premodrega občinskega redarja, visoko ča-stitega s pijanostjo obutega .gospoda" Janeza Uršiča, V nedeljo dne it. avgusta zvečer je prišel llršič ob 11, uri naznanjat policijsko uro v gostilno gospe Rozalije Plavšak, p. d. h „ Koren". Ko je.ta pijana zgaga prestopila prag, zagleda polno sobo gostov, ki so se, jako dpbro zabavali. Naenkrat pa stopi,,k lmzi okrog sedečih gostov *er prične šteti fante :,,.eden, dva.,,.tri, štir, vi ste pa vsi moji nocoj ; pa bilo jih. je pa pet ; cenjeni mi bralci, ne .morem vam pa razodeti, kako to, da je naštel samo štir; mislim da ne zna višje šteti ali:pa je;, bil mogoče tako pijan, da ni vedel, :kaj da dela.; pa najbolj gotovo je, da je padel v kaki gostilni v vinsko kad. Odstranil se je iz gostilne, a prišel je .precej nazaj ter pograbi fanta po imenu Dolganoe. kakor lačni volk ovco ter ga vrže vun izjgo-stilne na cesto in ga je še suval. Prišel je;tak;OJ nazaj, prijel je Albina Uleta ter ga po pasje pozdravil in zavpije nad njim; marš domov spat. Pijani Uršič lepo je izobražen?.Kaj pa da! Viktor Knez pa mu potegne, fanta • iz rok, ali Uršič skoči v Kneza, ta pa modra glava je hitro prijel za sabljo ker mu je dobro znano, da je ta surovež človeški mesar in da je dobro izučen v . klanju, bolj kakor trboveljski šintar Klemšc; . drugi pa skoči k njemu in mu vzame sabljo ; , Uršič vzame pa samokres, mu ga nastavi, na prša; ali k sreči mu samokres ni funkcioniral; se pač pozna da je letos suša in je po hrvaškem , slaba letina za fižol; patronov pa tek nima za kaj kupiti, ko je vinskjaj- kaplja draga in on ne ve, da je takšna reč za div.jačno pane za ljudi. Eden izmed fantov pa.je skočil, ,ga vrgel na tla in en malo pod «eutom popravil. Ali na to ga je pa spreletela tolika žalost in postal je bled kakor zid, saj ■' drugače: je tako zmirom rudeč kakor kuhan rak. Uršič gre pač, zvečer pijan spat in pijan zopet vstane. Toraj bodemo morali prositi slavni občinski odbor, in gospoda župana, da se ta surovina izpodi ven iz Trbovelj, ker on ni vreden časti, da nosi isabljo. To je pač dobro, da so trboveljski fantjejbolj solidni. kakor pa ta pijani policaj, ko se.:?ačne sam z fanti pretepavat. Treba .bo prositi .jetnika, da ga bode oblekel v Bovangsjakno", iker Uršič. j« popolnoma zblaznel, Dvanajst tisoč prebivalcev,,; trboveljske občine se bode prav močno veselilo,,!; ako se bode ta človek odvlekel iz; trboveljske doline. Fantje pa pravijo, da mu bodo, kupili za popotnico en hekto vina, da ja ne bo šel trezen iz trboveljske doline ali pa da bi se v kakem drugem kraju ja ne {»boljšal; najboljše je, da. do svoje zadnje ure obdrži to prelepo navado. Ah Uršič, jaz mislim, da te bo malo pretreslo. ko bodeš bral „Štajerca", če se Ti zdi pa premalo, bode pa v drugem listu še boljši popis o tvoji inteligenci. Toiaj za enkrat bodeš dovolj pozdravljen, če se pa izpoveš svojih smrtnih grehov IV bomo drugokrat pa hvalili, pa tukaj Ti ne da nobeden čmosuknež odveze, v Rim do papeža pa ne moreš, ker imaš vendar premalo peci', da si preslabo podkovan. Treba Ti pa je da se bi poboljšal, ako misliš obdržati svojo east iu da boš nosil sabljo še zanaprej, sedaj pa rabi pamet če hočeš, če ne, te bomo pa drugokrat še vse dninar obtesali, kakor smo te sedaj, pa sedaj smo te samo po hrbtu, drugokrat ie pa bomo od epredej. Ijc pošlji nam ko-lekovano obljubo, da se poboljšaš če hočeš da te pustimo pri miru. 0 p 0 m h a u r e d n i š t v a. Nismo vedeli, da je ta zločinski Uršičs še vedno policaj. Gospqd župan Vndttšek, odtranite to zverinsko človeče. da se ne zgodi zopet nesreča. Drugače bodemo mV zopet boj pričeli! Iz Polenšaka. TrehnSniki petlarji z zlatimi verižicami, kteri si upajo še v tako lakotnem letu fehtariti; to se jia že vse neba, to je črez mejo! ,Vera peša"! Joj kam bodemo šele prišli? liog jim razsveti pamet in daj jim vendar skoraj ljubezen do bližnega, da ne bodejo pridi-garili vode in sami pili vina! Pri nas je uničila suša kakor skoraj celo Spodnjo Štajersko vse poljske pridelke, tako da mora biti res čudež, ako se bodo preredili brez glada ljudje sebe in živino, in to še pri teh povsod visokih plačilih. In kaj še? Pri nas imamo tudi v tako mali fari 3 pogorelce, kteri so bili zelo nizko zavarovani, da je celo enemu od teh pogorelo že za zavarovano svoto živine in orodja! — Zatoraj kličemo Vam : Odstopite z zlatimi verižicami in z prenapolnjenimi trebuhi, katerim se pravi ,,pokopališče pišcetov". Sramujte se fehtarije ob tako žalostnem času, prepustite to beraško palico tem trem pogorelcem, ako imate le količkaj usmiljenja a svojimi ovčkami. — In to naj velja za § 1 fare, ktere so nam znane. Ubogo izdelano ljudstvo, vzdrami se, akoravno je že skoraj prepozno, pa vendar zakličemo; ne dajmo so, ne pustimo si vleči kože Čez glavo! Vam pa, vladarji na Polenšaku svetujemo še tudi; potegujte se le bolje z;i snago in red pri cerkvi, drugače .bomo naročili i/, Gradca prostovoljno gasilno društvo, da odpelje smeti, ktere so po cerkvi po koteh in največ pa pod sodami za stoli! Domačine pa pustite pri miru in rie zaklepajte cerkve pred njimi! Sramota, da imamo na Po-Jenšaki še v cerkvi toliko fovšije, zunaj cerkve :pa, še mnogo več. — Mežnarčka pa opozarjamo, naj se ja nikdar več ne podstopi pridigariti Tn f ara ne žaliti zunaj pod lipo; naj raje svoj odra-pani gud špara za tiste lepe melodije, ktere z ženkp sama pri peči študirata; to bodemo ti že. odpravili, kakor pesno večernico! Za danes i i nan io še potrpljenje z vami, v kratkem kaj vyeČ..„iJa svidenje, lepa naša domovina! Več par letnih opazovalnih rudarjev in faranov. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. — Zadnjo .nedeljo obhajali smo tukaj veselo slavnost,. Mladi •g^.-ppvomašnik M. Gaberc obhajal jo novo sv. maš0-' Pomenljiva iu vesela je ta slavnost tem bolj, ker je ta g. novomašnik tretji iz Gaberčeve •rodbine. Velike trume ljudstva iz domače in sosednih far povekšalo je slavnost. Spremljalo je veliko število povabljenih svatov g. novomašnika, kteri je resno stopal med materjo in očetom. Pred sv. mašo so častiti g. dekan Anton Dohak iz Slov. Bistrice dovršli primiciansko pridigo. V ganljivih prjspčnijv besedah in v milo domačem glasu ter z-,ljubezni vem okom so razsvetili pomen, težave in dolžnosti duhovniškega stanu; izrazili so, čast fari k ti svečanosti. Hvala in čast temu blagodušnemu g. dekanu! Bog jih naj ohrani mnoga, mnoga leta v krepkih močeh v korist sv. vere in v lep zgled krščanskemu ljudstvu ter v zgled duhovniškemu stanu. Ganjena so bila v ti pomenljivi pridigi srca poslušalcev. Bes velika čast za rodbino in celo faro, iz ktere izvira blagi duhoven, pravi Kristusov namestnik. ■So sv. opravilu pomikala se je v najlepšem redu in veselju velika truma svatov na rojstni dom g. novomašnika, tam se je zbralo drugi dan tudi večjo število g. duhovnikov, kjer se je v ganljivih in pomenljivih govorih in napitnicah častne družbe razveseljevalo. Ali pri vsem je bilo vendar le nekaj pomenljivega, kar je ljudstvo občudovalo; namreč da se erkvenega sprevoda ni večje število gg. duhovnikov udeleževalo; bili so samo štirje. To pa je vzrok po slabem glasu znano črešnjevsko župnišče, kajti kjer se uganjajo d - taki slabi, neverjetni in vendar resnični dogodki, tam ne zahaja rad moralen značaj, — in gospodje imajo prav da se takih prostorov izogi-bljejo ; saj so pa počastili v ljubezni z obiskom g. novomašnika na njegovem domu v mnogem številu. Pri vsem pa še častiti gospodje dobro da zali g. Sušnik, kteri se sam pozdiguje kod višja oseba, ni prijatelj duhovništva, tam se zapirajo vrata duhovnikom, celo tudi še mrtvim. ■— Mlademu g. novomašnika pa želimo pray prisrčno jekleno zdravje, krepko delovanje po nasvetu stanovskih dolžnosti v zmislu krasne primicianske pridige č. g. dekana. Služilo bode v čast njemu in č. duhovništvu ter v korist sv. veri, nikar pa naj ne stopi v tir g. župnika J. Sušnika, služilo bi v lastno škodo in nečast, ter , pohujšanje ljudstva. — Farovžev, kjer se trpinčijo lastne matere, ker mati ne trpi nekih razmer, — kjer se šunta in punta ljudstvo, razdira mir celo med zakonskimi, — preganjajo poštenjaki itd., itd. — treba se je izogibati, da se človek ne pohnjša. Sancta Veritas. Žihpolje. (Šmirovi privrženci na nogah.) Minuli teden je prinesel slavni koroški slovenski list ..Mir" v svoji 31. številki članek, podpisan od več Zihpoljanov, v katerem brani in zagovarja našega duhovnika pred takozvaninii napadi v -Štajercu" od dne 5. julija ki se tičejo odpuščenega obhoda na lepo nedeljo. Torej cele 4 tedne so tuhtali in tuhtali ti farški zvitorepniki, da bi zagrnili našega gospoda Michlna, a ni se jim prav dobro posrečilo. Naposled so jo pa le pogruntali s tem, da so vrgli par debelih lažnivih besedi na „ Štajerca". Pišejo namreč, da so se gospod Michl držali natančno tozadevnega prepisa naše školije in da so sedem dni prosili poprej gostilničarja, da naj ne napravi plesa na to nedeljo, ker bi sicer ne smeli imeti po postavi obhoda. Pa to je le predpis samo našega faj-moštra; ko bi bil ta predpis za našo celo škofijo, zakaj pa so drugod v sosednih farah imeli obhode, akoravno je bila muzika še na dan sv. Resnega telesa? Povejte nam torej, vi .,Šmirovci-in pa Michl! To je postava le za našo faro, pa ne za škofijo. Dalje je tudi laž, da so gospo prosili 7 dni poprej gostilničarja, njega sploh prosili niso, ampak le rekli' so po navadi, da naj ne naredi muziko: pa gospod Tomas Klani -pferer tega ni naredil, ker ni vaš podrepnik. Zaradi zborovanja in plesa podružnice sv. Cirila in Metoda pravi ,Šmir" dalje, da ni bil na tisto nedeljo za ples prepovedan dan in plesa niso naredili gospod Michl; saj še veselice niso aranžirali ; dalje ples ni bil na sporedu veselice ampak ga je naredil gostilničar na svojo pest; saj bi ga napravil napredni gostilničar tudi na svojo pest, bi tudi ne bilo farčkov treba; ali razloček je le ta, da so g. župnik, ko je imel napredr krčmar muziko, v cerkvi razgrajali in z smrtni./ grehom grozili ljudem, če grejo na ples, k d>-gemu, ki je pa njih privrženec so na zborovanji in ples sami šli oziroma še druge seboj peljali Zdaj pride naš ljubi ,Šmir" zopet na obhod, V so ga napravili na praznik sv. Petra in Pavle . in pravi, zakaj pa niso tedaj prišli tisti, ki " lepo nedeljo razgrajali ? Zato ker sploh na * dan ni pravi čas in zato ker delate nam—Ts nasprotno, kar bomo tudi mi, ker mi že ne vem_ aH smo mi za župnika tukaj, ali on za nas I tisti ki operajo našega črnuhelna, pa on ostai le črn. Zakaj pa ne naredi naš Michl nikoli tistega obhoda (Inizie) okoli cerkve, iri je bi) poprej vsako nedeljo od leta do leta? Povej« nam to; ali morda je tega tudi .Štajerc" k Kaj ne, Michl, tega pa že ne! Ja prisluži s6-^J malo ali pa nič, kaj ne, kdo pa bo delal zastonj! Če bi pa imel za vsakokrat en desetak, pa. bi ga napravil z veseljem morda še kak delavnik Gospod Micld, ali od tega ni kakšne postaj škofiji, ker zadene tebe? Ej tiste ni, saj reve le malo prisluži pri nas, saj si ne more kakšne boljše kapljice privoščit, ker je že tako suh, da, ga slišiš od daleč, kako mu kosti škripljejo. Sej nekaj moram Vam naznanit, kar sem skoro že pozabil. V nedeljo 2. julija je postal ., Štajerc mislim da pastirski list, ker ga je čital g. župnik na prižnici; mislim da še precej z veseljem, ker ta številka 27. ti je prikrajšala malo spanja pa za to smo ti zelo hvaležni, ker si čital sam v cerkvi, da lahko vejo vsi ljudje, da smo pisali le samo resnico in pri tem ostanemo, ker — 4 vsako reč lahko izpričamo in popravljajte in opirajte se v ..Šminr kakor hočete . . . mi se vam le v obraz smejemo, ko čitamo v „Srnini", kako debelo laž. Za danes pa z Bogom, prihodnjič še malo več! Podljubelj. (Zgradba teatra župnika Aruuša). Dobri organizatorični talent pa ima na« dušni pastir, to mu moramo pustiti. S pomočjo škofijskih denarjev in nafehtanih delavskih krajcarjev sezidal je, v kratkem času ..narodni dom". Tam bode zelo prijetno. On, mogočni, bode Tam s svojimi ženkami nemoteno prebival, kakor svoj čas Johan Bookelson v Ministru. Culo se bode tam njegov krepki bas. združen z nežnim sopranom lepe njegove sosedinje. Pri zvokih ljubljene tamburiee in sirenskega petja župnijsko žegnanih jungfrav se bodejo kmalu najzagriže-nejši nasprotniki stopili kot cerkveni vosek in stebri napredka padli, kakor svoj čas zidovi Jerihe pred petjem Izraela. Novi .losna pa se bode kazal v svoji časti in z mačkino prijaznostjo, s katero se je vtihotapil že v marsikatero nepripravljeno srce. Varujte se pred temi ljudmi! Varajte so pred učencem vedno sovražnega jezu-vitizma! S plesom, teatrom in petjem hočejo mladino zapeljavati, dekleta osramotiti, delavca v stavo sužonstvo potisniti. Sramotno pa je, da podpirajo te črnuhe tudi akademiki, ki hočejo biti izobraženi . . . Slovenski Plajberg. čuden rekurz so napravili naši črmihelui. Pri preteceni volitvi so sedeli v volilni komisiji njih pristaši, našinci naprednjaki niso imeli tam nobenega vpliva. Zdaj so napravili ti modrijani proti svojemu lastnemu postopanju pritožbo. Takega pa redkokrat doživimo, da se svoji bratci sami črez sebe pri oblasti pritožujejo. Izid volitve jim dela strašne težave, Sekreter ima sicer kofer za svoje cote že pripravljen, pa se prav težko loči od mastnih piskrov. Slov. Plajberg. 14. julija se je vršila pri nas občinska volitev, pri kateri so naprednjaki v 3. in 1. razredu zmagali. V 2. se niso volitve udeležili. Dosedanji občinski zastop, ki je klerikalen. še čaka z razpisom volitve predstojništva. - Boji se, da bode moral občinsko opravo' iz rok dati. Kakor se čuje, so nazadnjaki tudi rekurz vložili. Kaj neki imajo za vzrok ? Zadnji dan pred volitvijo so še mežnar, Klosternjak, Midler. Fertsclmig in drugi po občini od hiše do hiše agitirali, pa ni nič pomagalo. Večina davkoplačevalcev je že pravega prepričanju; saj imajo za sabo klerikalno volilno perijodo. Tajniku bodemo pa tudi po prstih potrkali. Kot iradna oseba je pri dostavljanju glasovnic, od hiše, do hiše hodil ■ in volilcem glasovnice izpolnjeval. Napredna i zmaga ni končala samo farško nadvlado, temveč jfijjaje tudi neko poroko onemogočila. No. ženin in nevesta sta še mlada, bodeta že počakala. .Posestniea hiše, v kateri se nahaja občinska pi-->ma, je že tedaj, ko še ni bil stolp zgrajen, jejala: „turm smo mi zdržali. Bog daj da bi udi pri volitvi". Žal, pri volitvi pa so propadli. Ko je imenovana posestniea to izvedla, stale so ji takoj solze v očeh. Nekateri občinski zastopniki pa so jo potroštali: ,.Urša, nič ne de, že tora tako biti. le pridi k nam', Amen! Spodnji Rož. (Kmctske razmere). Futra bo SfcOs očitno premanjkalo in prodati bojo prihrani kmeti veliko živine. Tudi žito je slabo i krompirja bo zmanjkalo. Edinost, ne pa na-'"rijonalni prepir bode pomagala kmetu na noge! Kmctskfi podružnica Spodnji Rož hoče o tej stvari v kratkem poklicati za svoje člane posvetovalni zbor ter se opominjajo že zdaj po- "".sestniki, naj pridejo vsi brez izjeme! Več naprednih sosedov. Iz neke vasi na Koroškem. Dragi ,,Štajcrc", daj še meni mali prostorček, da ti naznanim v v;',šnem redu so pri nas cerkveni pevci oziroma -cerkvene pevke, kako so lepo zvrščeni pri tako-zvanem pranganju. Spredaj gre neka zelo fina gospica, katera se pa posebno odlikuje od drugih tovarišic v tem ker je poleg svoje lepote že precej debela začela biti in daje pri tej priložnosti precej ali jako dober zgled dvema dekletoma katere so še vredne deviškega imena. Pa kaj se hoče, če pa naš mežnar tako hoče; . ne vem ali so gosp. župnik tudi s tem zadovoljni ? to bomo še-le videli. Ali jaz pa vem kakor vsak napredni in pametni farman, da včasih takšne device, ki so prišle v drugi stan niso smele več hodit na kor pet; ali zdaj se pač stori in dela vse po znanem klerikalnem receptu in krščanska stvar mora jenjat. Povem ti pa, ako ne jenjaš sama od cerkvenega petja izdam te prihodnjič s krajem in imenom. Opazovalec. Odprava zemljiškega davka. (Po „B4uer, zcitung'-.) Med kmetskimi zahtevami je pač ena naj-bolj opravičenih ona po odpravi zemljiškega davka in vpeljavi progresivnega dohodninskega davka. Pri splošni bedi kmetijstva je pač znamenje velike nemarnosti, ako se. dogodku zemljišča najvišji davek predpisuje in sicer dostikrat dohodku, ki ga sploh ni. Kje dobite davkoplačevalca v državi, ki bi se za slabo plačano delo toliko potil kakor kmet ? Poglejte različne vrste davkov, na primer hišno-cinžui davek, ki kmeta dostikrat hudo zadene in pri katerem se dostikrat mora 20% bruto ali 1-1% neto plača-vati. Zemljiški davek se na 15 let naprej z 22% računi. Ravno tako izgleda, kako:- da bi hoteli davčne postave kmeta uničiti. Seveda, različni računarji, ki ne poznajo razmer kmetovih, ti bodejo izračunih dostikrat veliki čisti dohodek, ki ga ima baje kmet. Ko bi bili ti računi tudi pravi, bi bil davek vendar krivičen. Ko bi imel kmet res čisti dohodek, stalo bi zanj bolje. Davčna postavodaja vseh dežel ne bode ednakega pokazala, da se mora G0% čistega dohodka kot. davek plačati. Vsakdo, ki pozna razmere, mora priznati, da kmetskega čistega dohodka sploh ni. In potem se čudijo, da kmet propada. Država seveda zahteva vedno višji davek i od kmeta. Delavec je davka prost, ako ne zasluži čez 1.200 kron. Kmet pa, ki največ delu. mora dostikrat pri IG urnem delavskem času od 500 K čistega dohodka 330 K davka plačati. — Z vpeljavo dohodninskega davka. se je to krivico še povečalo. Ta davek je namreč skozi leta prost doklad ; tisti ki ima do G.400 K dohodka, plačuje le 11' kron davka; kmet pa, ki nima 1.200 K dohodka, plačuje od 200 do 300 K davka. Kakšne krivice se dela kmetu ! Vsakdo bi moral torej nato delati, da se krivični zemljiški davek odpravi Saj je vendar '.'0 % kmetov zadolženih. Kmetski stan ne more tega več izdržati in stoji na robu propada. Raje bode kmet svoje posestvo odložil, nego da bi čakal, da ga davčni eksekutar ali upnik izprodata in uničita. Kajti kakšni konec bi bil to ? Kmet bi moral kot stari, svojih moči oropani hlapec v žalostno bodočnost korakati. . . Novice. Moje kraljevstvo ni od tega sveta . . . .Freie Stimmen" pišejo: Te besede Kristusove se držijo najmanje služabniki cerkve; oni so nasprotno ravno namenjeni, da nabirajo kolikor mogoče posvetnih, zakladov. To dokazuje katoliški zgodovinar Jean Bonnefont, ki je izračunil, da imajo katoliške kongregacije na Francoskem sledeče svote premoženja: . Asumptionisti 100 milijonov frankov, Kartezijauci 40, Benediktinci 25, Orotorijanci 10, Jezuviti 5, Pavlanci 15, Lazaristi in beli očetje iz Afrike po 2, Salezi-janci 14, vbogi Kapucini 2'/a in misijonarji od Isouduna 10 milijonov frankov. Očetje ncoma-deževanega spočetja so v Lurdu vsako leto 5 milijonov frankov čistega dobička naredili. Te velikanske svote .zaslužijo" ti služabniki božji večidel s prodajo samo žganega šnopsa, lordske vode, čudežnih svetniških slik. časnikov itd. To je zopet dokaz, da pobožni klošterski bratci na neumnost ljudstva špekulirajo in s tem najboljše kšefte delajo. Ker pa naši kmeti še niso tako bedasti, da bi se pustili svoj denar kav hitro odvzeti, hočejo klerikalci šolski čas znižati. Tako hočejo v kalnem ribariti. Kmetski koledar. Tudi za leto 1909 bodemo izdali „S t a j e r č e v i k m e t s k i koledar''. Opozarjamo že danes nanj in prosimo prijatelje, da se ga č i m p r e j e naročijo. Dokaz izbomosti našega koledarja je dejstvo, da smo' morali lansko leto dve nakladi preskrbeti. Prva naklada je bila takoj razprodana in tudi od druge ni ostalo niti 10. komadov. Kakor lanski bode obsegal tudi letošnji lepe podučne povesti in spise, pesni, . kalendarij, gospodarske članke, popolni seznainek sejmov na Štajerskem in Koroškem, poštne in brzo- ■ javne tarife iev razne druge potrebne članke. I Samo da bode letošnji koledar veliko večji in ' bogatejši. Obsegal bode tudi mnogo prelepih slik. Ceno objavimo v eni prihodnjih številk. Prijatelji pa naj se naročijo hitro, kajti le tisti. ki se naročijo, se lahko zanesejo, da koledar tudi dobijo. Pošiljal se bode koledar po poštnem povzetju ali pa proti naprej-plačilu. Nadalje opozarjamo obrtnike, trgovce, gostilničarje itd., da je inzeriranje v našem koledarju zelo uspešno. Inzerirajte tedaj ! Upamo, da bodejo naši prijatelji in somišljeniki sirom Štajerske in Koroške prav pridno po 11. letniku ,,Štajerče-vega kmetskega koledarja" posegali! Iz Spodnje-Štajerskega. Nesramne laži trosijo prvaški Piojevi privrženci po ptujskem okraju. Dokazano je, da hofrat Ploj ni ničesar z a posuši p r i z a-dete kmete pridobil. Da bi se mož zdaj pred javnostjo in pred svojimi razburjenimi volile! opral, lažejo njegovi priganjači čez napredni okrajni zastop. Za danes naj pribijemo le par stvari! Vsak pametni človek mora priznati, da ■ bi bila prva skrb hofrata Ploja, da kaj stori in tudi kaj pridobi. Politika na stran ! Ali Ploj je žalibog vsled nasilja politikujočih farjev postal poslanec za okraja Ptuj in Orinuž. Kot poslanec, pa ima tudi dolžnosti iu ne samo pravice. Vo-lilei ga menda niso zato v zbornico poslali, da bi le vsak dan svojih 20 kronic služil, temveč poslali so ga. da jih tam zastopa in jim v vsakem ozira pomaga. To svojo dolžnost n i Ploj izvršil. Zdaj pa lažejo Plojevci čez okrajni za- 1 stop. Mi pa jim povemo to-le : Vkljub temu, da ni bilo to dolžnost okrajnega zastopa in zlasti načelnika g. Omiga. je ta toliko storil, da se Ploju o temu niti ne sanja. Ko bi ne bilo pridnega. hitrc.ua dela okrajnega zastopa, njegovega načelnika Orniga in z njim v zvezi stoječih nemških poslancev, bi se sploh nič no dobilo. Kajti poslanec in hofrat Ploj je, spal za pečjo... Zlasti eno hudobno laž razširjajo Plojevci. Pravijo. da hočemo naprednjaki s podpornimi denarji palaee in ceste graditi, kmet pa da zopet nič, ne bode dobil. Na shodu v Ptuju seje sprejelo tozadevno rezolucijo in 2 tisoč kmetov je ednoglasno to rezolucijo sprejelo. Tudi hofrat Ploj je bil za rezolucijo. Laž je, da se hoče s podpornimi denarji palače zidati. Res je pa le, da se zahteva krmo za kmete; obenem pa so je prosilo, da naj vlada že sklenjene zgradbe takoj prične, da bodejo ljudje tudi kaj zaslužili. Več zgradb bolnišnic in cest je že sklenjenih, denar je že davno dovoljen, ali delati se še ni pričelo. Zato zahtevamo, da se v tem času bede da ljudem priložnost, nekaj denarja prislužiti. To nima s podporo samo ničesar opraviti. Podporo se dovoli iz čisto drugih sredstev. Zgradbe bi se pa izvršile tudi ko bi ne bilo suše. Podpora zamore biti le ena: krmo zastonj in po najnižji ceni! Plojevci pa niti tega nočejo. Oni bi imeli radi, da bi ljudstvo sploh nič ne dobilo, ker bi potem lažje proti napred-njakom hujskali. Sramota čez to bando, ki pusti svojega lastnega sobrata od gladu poginiti, samo da zamore politično hujskati. Ali ljudstvu se bode že oči odprlo.. . Zadnji živinski sejem v Ptuju, ki je bil obenem letni sejem, pač še ni bil nikdar dosežen. Zasluga gre na vsak način županu Or-nigu, ki je preskrbel, da se je udeležilo sejma dovolj kupcev. Iz zgornjega in spodnjega Avstrijskega, iz Salcburga, Češkega, Koroškega in drugih dežel so prišli kupci. Vsled tega se je tudi prignano živino večinoma prodalo in so bile tudi ceno živine razmeroma v i-s o k e. Seveda, cene še niso bile take, da bi kmet s svojo prodano živino lep dobiček napravil. Ali za letošnjo nesrečno leto niso bile slabe. Za bike se je plačevalo od 48 do 52 K pri 100 kg, za vole od 5G do 64 K, za krave od 36 do 44 K in za mlado živino od 38 do 64 K. Na ptujski postaji se je odpeljalo čez 60 vagonov goveje živine ; nalagalo se je živino do 10. ure po noči in tukajšni železničarji tega še niso doživeli. Odgnalo (ne po železnici) se je pa tudi okroglo 600 komadov živine. Tako lahko 5 trdimo, da sc je prodalo ' nad 1.000 komadov živine po zgoraj omenjenih cenah. To pomeni k način lep uspeh in kmetje so tudi g. Ornigu in okrajnemu odboru svojo zahvalo"izrazili. Glavno je to, da ni bilo kmetu ^vojo živino pod vsako ceno razšenkati. pomen ima ta sejem za naSe kmetovalce. Opajrao, da se s pridnim delom naprednjakov r«,j najhujšega obvari! Zaročil se je gospod Anton t llac, kljucarski mojster v Mozirju z gospico Mici Tratnik gostil- oičarsko hčerjo v Mozirju. — Čestitamo! Nemška šola v Siov. Bistrici se bode od-<);>;,'( 1"). septembra javnosti. Ob tej priliki se prši 13. septembra večja slavnost. Upamo, da se bode ta prepotrobna šola živahno razvijala in napredovala. Aretirali so natakarja Ferd. Just iz Žital v Gradcu, ker je izginil svojemu gospodarja in vzel 100 tujih kronic za spomin seboj. Vlak je povozil blizo postaje Račje nekega raroža. NaSIi so težko ranjenega z odtrgano nogo na tiru. Zblaznel je v Celja gostilničar Jožef Levncni-kar iz Lave. Reveža so odpeljali v Keldhof. Aretirali so iz Šoštanja pristojnega Karela Pevec zaradi važnih sleparij, Ubil se je. pekovski pomočnik tvrdke Re-Bla v Celju. Zlezel je na drevo, da bi v neki 'cirkus videl. Ali veja se je odlomila in mladenič je padel tako nesrečno da je v treh minutah umrl. Iz Koroškega. Napredna zmaga. Pretekli petek se je vršila volitev iz 1. razreda občine Miger. Prvaški klerikalci so se vrgli z vso vnemo v boj, da bi •magali. Prišli so črni krčmar Sehmautzer, orglar Grafenauer. prvaški dr. Preje in cela čreda duhovnikov ter ri>mirov" urednik Legat, Ali vse to jim ni pomagalo. Naprednjaki sozmagali! Živeli volil« ! Žalostno je le. da so tudi trije učitelji glasovali za črno stranko. Žihpoljski župnik Michl in ,,Štajerc\ Žih-poljski fajmošter je velik prijatelj „ Štajerca". To je dokazal v nedeljo, dne 2. avgusta s tem, da je prebiral raz prižnice zbranim vernikom I naš list. Velika čast nas je doletela! Pošteni kmet nam piše o tej zadevi sledeče : „00 let sem že preživel in takega duhovna še nisem dočakal. V nedeljo dne 2. avgusta so nam brali ^gospod Michl na prižnici ,Štajerca". Nekateri ( so mislili, da berejo pastirski list, ali bil je , Staj en ■". To je bil strašni smeh med ljudmi. i Norčevali so se, ko je pričel g. Michl praviti. j da piše .StajercIi, da naj gre na planino ovce pasit. Glejte Vi Michl, kakšno reklamo delate za .Štajerca". To je dobro ! Poprej smo imeli tudi duhovne, pa smo se radi imeli, ker se niso vti- : kali v politiko. Zdaj Vas pa še otroci sovražijo, ker delate toliko bedarij. Kaj je vsega tega [ treba? Vsako nedeljo delate »teater" v farovžu, _x cerkvi mora pa Fcrlinc za Vas moliti. To ni prav, gospod fajmošter ! Raje molite Vi, da ljudje ne bodejo vpraševali: Zakaj pa je duhovnik, ko .mora ključar za njega v cerkvi moliti ?! Pustite rteatre' in tercijalke pri miru in ne bodite tako sovražni proti bližnemu. Zapomnite si. gospod vMichl : Podite kakor se spodobi in i nv bodemo taki proti Vam. Ako pa hočete na' prižnici „ Štajerca" prebirati, bodemo pa že preskrbeli, da bode vsak teden kaj o Vas pisal"... Tako naš dopisnik! Mi pa se javno gospodu fajmoštru za njegovo pridno delo v prid našemu listu zahvaljujemo. Bravo, Michl! Iz Škofic p. Vrba nam pošilja neki fantič, ki se imenuje „dijak", pisma; mladenič misli, da se bodemo z njim prepirali. Ali ta llrbej Thaler je še premoker za ušesi. Kadar se mu za ušesi posuši, naj pride. Potem bode že dobil tisti odgovor, katerega takšni slabo vzgojeni predrznež zasluži. Vlak povozil je v Vv'olfsbergu 64 letnega 'vžitkarja G. Freitag. Umrl je v 10 minutah. * Strela udarilo je v posestvo Mihaela Liebnig v Volhvjaku. Poslopje je pričelo takoj goreti. Strela je ubila penzijonista Novaka in (> komadov govede. Vse je pogorelo. Škoda je velika. Po svetu. Nevihta na Kranjskem. V soboto je divjala v Ljubljani in po vipavski dolini grozna nevihta. Vipavska dolina je popolnoma pod vodo. Škoda na travnikih, poljeh, goricah itd. je velikanska. Tudi spodnji del trga Vipava je pod vodo. Promet na cestah je popolnoma ustavljen. Dva moža sta v Vipavi utonila. Grozoviti Čin. Kamnoseški mojster Negriolli v Tiientu jo duševno bolan. Zasledoval je svojo lastno hčerko z ljubezenskimi ponudbami. Ker se mu ni udala, jo je ustrelil. Potem je zbežal na streho. V divjem lovu po strehah so ga zasledovali redarji. Končno se jim je posrečilo, da ga vjamejo. Na morju. Nemška barka ..Freia" je trčila pri Neufundlandu z barko »Maggi and May", ki se je takoj potopila. Osem mornarjev je utonilo. Velikanski požari na Ogrskem. V komitatu Eisenburg je vas Kasu. Neki mladenič je v lahkomiselnosti vrgel žvcplcnko od sebe in na ta način slamnato streho zažgal, V 20 minutah so plamena že polovico vasi uničila. Pogorelo je 30 hiš, 27 gospodarskih poslopij, 27 hlevov, 17 svinjakov, 2.000 križev sadu. 150 vozov mrve in stelje, mnogo orodja in 11) svinj. Škode je za 70.000' K. — Še hujše je divjal ogenj v vasi Obcrpaty. (iraščaku Sz^»ethy je vse pogorelo. Ogenj je nastal ob 2. uri in se grozno hitro razširil. Pogorelo je 4G posestev in je škode za 200.000 K. V vasi Lockenhans je pogorelo 10 posestev, v vasi Petersdorf 7 posestev, v Martonhely pa IG hiš. Rudarska smrt. V jami Dudweiler na Pruskem se je razstrelil plin. Ubilo je 13 kitapov; 8 je težko in 5 lahko ranjenih. Železniška nesreča. Pri Gross-Lichterfeldti v bližini Perolina trčila sta dva vlaka skupaj. Devet oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Župnik — detomorilec ? Župnika Genjcga v Livi (Dalmacija) so zaprli. Raje je soudeležen pri nekem detoinoru. Proti belimi na zelju (Kohhveissling). C. k. postaja za varstvo rastlin na Dunaju razpošilja sledeči oklic: Zadnji čas sem je dpazovati v velikem številu belina na zelju (Kohlvveissling). Ta požrešna mrčes zna napraviti velikansko škodo na vohretu in zelju. Treba se je torej v pravem hipu pred nevarnostjo braniti. Borimo se proti temu mrčesju na dva načina. Najprve naj bi se jajca uničilo. Spodnje strani perja naj se preišče in uniči vse jajca. Dokler so mlade gosenice še skupaj, so tudi na ta način poiščejo in uničijo. Ako se je to zamudilo. potem je pomagati edino-le s škropljenjem. Najednostavnejše sredstvo, ki seveda vedno ne pomaga, je škropljenje z vročo vodo (okroglo 55 gradov Celsius). Ako je temperatura vode pod 50 gradov, potem se gosenice ne uničijo. Ako je pa nad 60 gradov, potem trpijo rastline. ■ B°lje je pa škropljenje s sledečimi tekočinami: Dufourjeva tekočina, ki se jo napravi na ta način, da se zmeša 3 kile šmir-žajfe v 10 litrih vode; to se zlije v veliki sod in zmeša z 1 kilo dalmatinskega praška proti mrčesju (Pyi'otrum-polver); končno se vse z 90 litrov vode zmeša. — Drugo sredstvo je tobačni ekstrakt (l'AVo) v zvezi z 2'/j% šmir-žajfo in l*/o soljo. Opomniti pa je, da se zamorejo vsa ta sredstva le pri mladih rastlinah rabiti. Pri razvitih glavah zelja bi se škropljenje poznalo in bi jih napravilo neokusne. Gospodarske Kdo hoče imeti lepo ajdo? — Na to vprašanje se bodo gotovo vsi oglasili z »jaz«. Dobro, imet jo boš, če se boš ravnal tako-le: Predno orješ za ajdo, potrosi po njivi nekoliko superfosfata in Kalijeve .soli. Če si ta čas zamudil, pa potrosi ta umetna gnojila po zorani zemlji. Na 1 oral (1600 kft G = malo več kot poldruga njiva) vzemi približno 2 q superfosfata in 1 q Kalijeve soli. Če pride dež, boš imel brezdvomno lepo ajdo, tako, da se ne boš kesal malih stroškov. Sicer pa naj ti še povemo, da bo prišlo to gnojenje tudi naslednji rastlini še jako dobro. Bela repa. — Skoraj po vseh krajih naše dežele primanjkuje letos piče. V velikih skrbeh smo, kako pre-redjmo preko zime svojo živino. Da dobimo za zimo več\>'čc, svetovali bi sedaj osobito setev repe. Repa res ni posebno redilna rastlina, ali na majhnem kosu zemljišče je pridelamo lahko, ako bo ugodno poletje in pri- merna jesen, veliko množino. Živina je belo repo jako rada in ima po nji tudi mnogo mleka. Seveda samo repe ji ne smemo pokladati, ker bi dobila živina v tem slučaju preveč vode v se a premalo suhih tvarin. Poleg repe polaga naj se živini nekoliko sena in slame in če mogoče kupiti, nekoliko krmskih dodatkov, kakor so otrobi, lanene, sezamove in druge pogače. Da dobimo mnogo in debele repe, ni dovolj, če zemljo samo nekoliko s plugom pobrskamo, ampak zorati jo moramo, kakor se tiče. Brez gnoja tudi ne dobimo mnogo repe. Zato je treba zemljišče pred oranjem dobro nagnojiti s hlevskim gnojem. Kdor nima preveč gnoja, pomaga si kolikor-toliko lahko tudi z umetnimi gnojili, ki jih potrosi po polju. Pred oranjem je rabiti superfosfat in Kalijevo sol, po oranju pa, ko je repa že izlezla, soliter. Najboljše jo seveda, ako rabimo to in ono. Vzlasti de dobro repi, ako ji priliješ ob pletvi nekoliko gnojnice ali straniščnice. Sedaj je zadnji čas za setev repe. Pri setvi se mora paziti, da ne pride seme pregloboko. Zato je treba zorano zemljo prej pobraniti in šele potem obsejati. Po sejanju se mora njiva v drugič povlačiti. Najboljša je podolgasta repa; okrogla repa da premalo. Kmetovalcem, ki imajo malo krme in še dovolj praznega polja, priporočamo, naj sejejo čim več te rastline. Zeleno gnojenje po vinogradih. — Vsem našim kmetom, osobito pa vinogradnikom, prcrr.anjkuje hlevskega gnoja. Skrbeti morajo toraj, da si na kak drug način pomagajo z gnojenjem, kajti ako bodemo le iz vinograda vozili, nič pa ne v vinograd, bodo trte kmalu opešale in nam ne "bodo zamogle povračatt velikega truda, ki ga imamo okoli njih z obdelovanjem. Najlažej si pomaga vinogradnik, ki nima hlevskega gnoja, s zelenim gnojenjem. V ta namen poseje meseca avgusta, najboljše ob vlažnem vremenu, po vinogradu rušo ali inkarnatno deteljo, ki jo dobi ali pri sosedu aH pa v goriškem kmetijskem društvu. Tudi na goriškem trgu se včasih prodaja. Na 1 oral (l'/3 njivo) zemljišča je potreba približno 6 do 8 kg. izurjenega semena. Ko se-jemo, paziti je treba, da se seme jednakomerno raztrese po celem zemljišču, zato je dobro, če se pomeša orej med suh droben pesek ali vsaj suho zemljo. Ta detelja se bo v tem letu le malo razvila. V jeseni priporočamo, naj se potrese po nji (na oral) 3 do 4 q Tomasove žlindre in 1'/, do 2 c, Kalijeve soli. Detelja ima namreč lastnost, kakor smo v našem listu ie ponovno pisali, da nabira dušik s pomočjo malih bunčik na koreninah iz zraka, kar je drugim rastlinam, razun metuljčnlcam nemogoče. Zato obogati zemlja z deteljo, ako to spomladi pokosimo in podkopljemo. na dušiku in zraven na or-ganičnih snoveh, ki zemljo rahljajo in jo napravljajo bojj črno. Gornji dve gnojili pa prouzročita, da se naprej detelja bujno razvije obenem služita tudi za gnojenje trt bodisi, da sprejemajo te rcdilnc snovi neposredno iz njih ali pa vzamejo te snovi iz detelje, ko smo to podkopali. V tem poslednjem slučaju služi gnojenje detelji in trti. Razni posestnik, so skušali po našem nasvetu gnojiti z inkarnantno deteljo in se prav zadovoljni. Priporočamo tudi dtugim, naj jih posnemajo. Tudi v slučaju, ako po-žanjejo spomladi deteljo in jo dajo živini, nemajo izgube, ker ostane spodnji del detelje v zemlji in tudi ta gnoji. Bolje je seveda, da. se meseca aprila celo deteljo pod-koplje. Loterijske številke. Gradec, dne 8. avgusta: 14, 9, 50, 42, 45. Trst, dne 1. avgusta: 3, 2, 29, 83, 47. Opozarjamo svo;e cenjene Streli« na firmo Hans Konrad, prva fabrika ur ia c. k. dvorni liferant v BrUxu St. 227 na Ccskem. Priporofamo fabricate te firme najtooleje. Izvrstno blego! Dokaz temu, da jo firma z zlatimi in srebrnimi kolanami ter cesarskim orlom odlikovana. Fi ma iroa tudi v inozemstvu dobro ime in eksportira na vse kraj« sveta. Glavni emik z niul 8000 podobami se dobi na zahtevo zastonj in franko. Zanim vi glavni cenik z :t000 podobami zsstonj in f.-anko pošiha vsakomur prva fabrika ur v Brilxu Hans Konrad, c. in k. dvorni liferaat v Brilxu St. 1363 Če*ko). Ta krasni katalog obsegs natanfne tlUe zadnjih novosti v urah, srebrnem, godbenem, usiwnem, ,o lenem blagu in domačih predmetov itd. Nil.do ne zamudi, zahtevali ta cenik ! Izvrstno lepo posestvo! l'/i ure hoda od Maribora, '/, ure od farne cerkve in šole, Herrenhaus s 4 sobami, 1 kuhinja, kamra, preša, klet, gospodarske poslopje ima 3 sobe, kuhinjo perilno, kuhinja svinjak s 4 predelavniki, hlev za 8 glav živine, in velika kolarnica, vse novo močno zidano, z opeko krito in po vseh lokalih in o vrtu so vodne cevi napeljane; k temu je 40 oralov dobrega grunta, skupno in posamezno 20 orali gozda, kateri je lep in poln; ta drugo travniki, njive, sadonosniki in vinograd z ameri-kansko trto, črez 1000 lepih sadnih dreves, ki so prav polni in tudi ena prav dobra kamna ruda pri trdi cesti in ktem še sliši vse kmečko orodje, vinska posoda, vsa krma, katere je veliko, vsi letošni pridelki in 2 kravi, se takoj pod roko proda. Cena je 29.000 kron. Vknjiženih lahko ostane 6500 K. Več o tem se izvč pri Franz Podlipnik. Thesen 37, Maribor. &82 Gostilna in trgemna mešanega blaga, prodaja tabaka, krasen vinograd sadonosnik, velik vrt za zelenjavo, travnik, novo zidani hrami, blizo okrajne ceste se proda zavoljo družbinskih razmer za 4600 gltl. Kje pove npr. „Štajerca". 691 — 6 Lepo posestvo 683 Vit ure od Maribora, 6'/» oialov, lep prostorni liram, 2 hiši, kuhinja, preša, hlev za 3 krave, svinjaki, vse v dobrem stanu, 3 orali prav lepega gozda, I oral vinograda, ta drugo njive, travnik in sadonosnik, vse lepo. Cena 6000 K. ostane lahko 3000 K. Več pove Franz Podllpnik, Thessii 37, Maribor. BUT* Nova hiša sposobna za vsako trgovini, tik kolodvora in tik mesta, ter črez eno joho lepega vrtnega zemljišča zraven, se zaradi bolezni posestnika iz proste roke proda. Proda se tudi vsa premičnina z vozovi in konji, pohištvo in seno vred prodalo se bo to pohištvo z vsem skup okoli in nad 40.000 kron. Kdor želi to posestvo kupili, naj se oglasi pri gospej Helene Kroschl, Maribor, Triesterstrasse 15. &51 3 bicikelfne, že rabljene, se proda za 50-—, 70-— in 90-— K v gotovem denarju pri tvrdki; 569 Brata Slawitsch r Ptuju. Krepki 588 pekovski učenec se takoj "prejme pri g. Tomas Losinschogg, pek. mo.s'.er y Ptuja pri mostu. Trstnice 5000 Isab-lla. 6000 S.lvsntc, 70.000 WeUchriesling se pioda po najniJji ceni pri gsp. poslopje, vre' novo v. il.mo, 3 johe dobre zemlje, primeru 1 za rokodo'ca ali grajzlerijo, 4b m nut od 2el. postaje 1'lai barg se zaradi družinskih razmer takoj proda. Cena 9 000 K, naplacck 5.000 K. Več po posestniku v Pirk-dorfa Nr. 12, p. St. Mhael ob Ulciburg. Učenec iz dobro hije z jadostu.očo šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini z manufakturo, fipe-cerijo in deželnimi pridelki g. Anton P. Krauts-d or for v Slov. Bistrici. 541 Močni pekovski učenec se takoj sprejme. Plača ali oblačilo po spora-zumljenju, pri g. Jakob F1 o r i a n z, H i t z e n-d o r f pri Gradecu. 5« Prodam hišo 607 v Sevnici v trgu, katera eb-?>to«i Ig -i sob, 2 kleti, 1 stal«, •irvarnica, Skedenj za krmo, I..vrt, 1 n;iva m 1 parcela hoste in travnika; trgovino z vhv.m in pivo; ena je ■1600 K proda lasliuk liiee Janei Romih v Sevnici št. :si 668 Hlapec ^o. aa kmetijo, ki zna tudi redčiti, se spiejrae m graW ni Schne«wei8S-AiBtmaDHsd«rfpri Ptnja. 1 mizarski pomočnik, ki se razume na maflinc za obdekKSn.c lesi, se Uko\ sprejme za mestno raiiarsko de'a?mco v Ptuju. 547 I'a se' v najem, pa tudi proda lepo posestvo, 'obi gos L In j. in trgovina, tik pre-inofokd>a v Zabuko»ci, po zelo ugodnih pogojih. Na^anc-nt'ja pojarn la daje .foiiauru Orajner, pese tniea. Proda 57G se novo zidana hiša, s oglom krita, pralnica, svinjski h'ev za i svinje, vrt zazeUnjavo, vodn-ak pii hifli za G.800 K v Novivafi pri Mar boru. Vplafa se 2«00 Kt ostanek v hranilnici. Vpraša se v gostilni Mzur Arbeitergroppc" v N o v i v a s i pri M a r i h o r u. Viničarski ljudje b 3—4 delavskimi močmi se sprejmeio- VpraSa se pri g. KarlSpelctzv Ehren- hausen u. 677 Malo posestvo pri Piu]n, chstojete iz hite e H sobami, kuhinjo, kletjo, hlevi za krave in svinje, sado-notnikj vrt za zelenjavo, net* j njiv in travnikov, se ptoda «a K 6.000. Naslov pri upravi »Štajerca". 580 Harmonika na veter Novcst! Krasna godba! Ta instrument »e napravi na vrine hišice, iStangc drevje, hise itd. in dajo Bjegovi glasovi In »kordl te pri najmanjšem vetru res pr.jetni umetniški užitek. Ta harmonika na \eter jo 28 cm dolga in kosta koir ad MC samo K 3.— samo Posije po povwtju c. in k. dvorni liferant HaNNS KONRAD ratpoJilievalna liiji v Briixu it 1368 Češko. Zahtevajte zastonj in franco cenik t nad 3.0J0 podobami. »78 Posestvo 67a obstoječe iz 1 zidane hiae z velbom, kletjo, svinjski goveji hlevi, vit. vinograd, travnik in njive, sadonosnik meri f kupaj i koli 9 johov in rse v enem okoli hi.=e, za Živino-rejca tajbolje, se proda za 2400 kron. Posestvo je 'L ure iz PiljJan. Ve« sn izve od posestnua Jan. Švagan v Poljoanah ; posestvo je na pol brezno; pogoji zelo ugodni. KOVAČE sprejmem za stalno delo, 1 pcmega£a (Ausmacher), 1 za sekire brus.ti in 1 ufenes, 16 letoiga, rr.ofnega, za 3 ieta z vsem preskrbljenega. Našlo/: Fraoz PrfUowelk v Oplotnicl. 685 Učenka x dob o ao'sko iiobra'.lio iz boljše hiSe se sprejme takoj v trgovini * mešanim butjrooi Alois Koj«iir, M i sli nje, t>t'-jersko. 692 Pozor, gospodje in mladenič! Izvfstno lepo posesti V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se aii je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAP1LOK št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praltaj in vsako drug' kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zrfftval-nio. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter furišič lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. 1 uro hoda od Maribora, blizo glavne ceste,! skupno 35 oralov najboljših njiv, travnik, velik sad nit, lepa gozda. Hiša velika, zidana in z opeko 4 sobe, kuhinja, predhiša klet itd. Hleva 2, proston] 16 glav govede in 1—2 konja, v dobrem stanu s sla| krita, potem opel mlatilnica, kamre in preša, z op krita, svinjaki v dobrem stanu, ena fiuba, ki stoji hlev itd. za majorja, 10 oralov zemlje, travnik, vinog nji'a, gozd, k temu slišijo vsi letošnji pridelki ve krtnejwamc, iitja, gospodarsko orožje in mašine, 9 gfl živine, 4 konj, 15 svinj,.vozovi itd. Se takoj proda. Cef 32.000jjk. Živinami »most je sama (ez 6000 K vredj Več Sive Franz Podlipnik, Tiiasati 37 Mariboru« Vprašanja s poštno znamko. —— Zahtevajte . I s čez 1000 slik IK brezplačno. iu 1 pudelj. jako dobro ohranjene, so po ca takdi prodtt; Kje? pove uprava ..Štajerca". Garancija več let. Za neprimerno denar nazaj! Prava srebrna rcmenloar, . . dvo ni manWji K 6-50 B-6-50 2 — ■2-2-40 7 — 512 „ nikel rementoar . „ železniška Boskopf..... • „ patent prccisi;ska Roskoi'i ., ■ Srelinie verižice • • ^»n*»»ifc»r „ Stenske ure.........,, Budilnice...........„ Ure na pen'lelj (Schlagwerk) . . „ H kar. zlati prstani . . . .. „ Zaliteva.tc ccni| nitmi A. KIFFMA^K fabriška zaloga ur, zlatega In srebrnega blagi' MARIBOR P. I. ____________________________'MSI*______ Gostilna in trgovina! V najboljšem kraju, '/, ure od Maribora, pri veliki, cesti, izlet meščanov, v lepem okraju, hiša velika, novo zidana, ima gostilno, sobo, ek'stra-sobo, kuhinjo, trgovino z mešanim blagom in sobo za stanovanje, klet;' magacin, veliko gospodarsko poslopje, hlev za 6 govede, svinjaki, mlatilnica itd.; vse zirtano in z opeko krito, 10 oralov dobre zemlje, travnik,.njive in vit, veliko sadnih dreves, vse pri hiši v enem; v gostilni se toči vino, pivo, žganje v. obilici. Pod rpkč£ ~vse io se (flčoj 'preda. Cena 26.000 K. O-iane vknjiženega 10.003 K. Več se izve pn Frana: Pcdlipnik, Thesfin 37, Maribor. Pismenim vprašanjem se znamka priloži. 08* Lancaster od K 26-—, flobert-puške od K 850, pištole od K 1-50, samokresi 3 od 5'—. Popravljanje po ceni. 637 j === Cenik s slikami franko. = g| F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, češko. ! tf PtttJB. ~Po novi obrtivi.postavi z dne 5. febru ia0ifiS..li)li jiSajajgwejo prestpjiki ol)i 1 i. 3i.••«.»»..!',. •................ ■ 5, ob frekventiiili križajočib se potih v bližini kojo- isces reda z globo dii 1,'mU K in zaporom do .'» iiie-scc'i'v kaznovati. Zi;i~ii se, hoče s tem napako _i"nšarije;' odstraniti. Da se tO popolnoma odstrani in p. t. občinstvo škode obvari, so prosi člane zadrug nujno, da vse One osebe, ki prevzamejo dela, brez da bi imeli obrtni list, naznanijo. Ker ni izključeno, da se pričnejo vsle* zapeljavanja k tatvini inaterijida tudi kazensko-sodnijske ..preiskave, so prosi, da se po možnosti] natanko omeni: 1. Kdo je delo prevzel, 2. za kogaivse je delalo, 3. katera dela se je izvršilo, 4. in kolikokrat je dotičnik pri neopravičenem delavcu delati pustil. Naznanila naj se pošlje v (Strassenberaiung) Pri okrajnemu odboru Konjice razpisuje popis cestnih del (Be-rainungsaufuahme) in risarske označbe za tlela (Berainung) okroglo 4*4 l^n?§dof§;e, novo zgrajene okrajne ceste Sv. Duh—Sv. Bartoloniej, nadalje izdelovanje delnih načrtov in tabel mer površne plošče (Flachenausmasstabellen) za dobavo zemljišč imenovane okrajne ceste. Oferte se pošilja do 30. avgusta 1908 okrajnemu odboru v Konjicah. " I,. Konjice, dne 5. avgusta 1908. Okrajni odbor t Possek m. p. na^ebiik. • •w**w**vwv •»••»• www WWW^ VWVWWWW m obrtnik zadri (Gewerbegenossenschafts - Verband)^ Ptujy Bttrgergasse 4. Veliko posestvo s pod imenom ..Jakobhof" se proda, blizo cerkve sv. Jakoba v slov. goricah tik velike ceste; posestvo meri blizo 90 oralov in se drži vse skupaj, je dvoje veliko hišno in gospodarsko poslopje, ena vila, dva viničarska poslopja, preša, i. t. d. Pričakuje se sadja, da se napravi iz njega do 50 polovnjakov jabolčnice, do 50 po-lovnjžfkov vina, do 30 vozov otave, potem koruza, krompir, ajda in navadna jesenska hrana. Potem je zrnje, pšenica, žito, oves, ječmen, 6lama, 35 vozov suhega sena, 20 goveje in 30^Svinjske živine, vso gospodarsko orodje, kola, stroji, posoda i. t. d. Živine se lahko prerodi. 50 komadov govede in 50 svinjske, zemlja si^ razdeli v bližno mero na 25 oralov travnikov,. 25 njiv, 20 sadnih vrtov s pašnikom, 13 gozdov, H vinogradov, kateri so novo nasajeni. Proda se vse skupaj ali na kose, ker je več gospodarskih poslopij, v kojim se zemlja lahko razdeli. Cena je-90.000 kron. Dmgi pogoji se izvejo pri gosp. Antonu Vrablu, trgovcu pri sv. Križu pri Ljutomeru. 7 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin "s m\i v (Štajersko) =, I>1« m iporoča najnovejše vid'tle mlatilnc stroje, stroje rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-r za koruzo, sesal nice za gnojnico, trijerie, hoje zn mah, grablje za mrvo. ročne grablje JTandsclilepp- und Plcrdebcurechcri) Za mrvo obračati, roj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske nUo mline v kamenitib valčkih zacjn.-mei hidravlične ireše, preše r.n sadje in vina. (Orig. Oberdruck ifferenzial Hebelpresswerke) patent „Dučbscheru, dajo ajvcč tekačine, se dobijo le pri nieni. Angleške nože [(Gnsstalil), rezervne dele, protlaju mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franke' 433 ia. arnitura za briti št. 8730 v lepo polilirnnem lesenem kostnn 27 (Češko). ,x 535 Zastonj in frunko poflltom -pVžilitevi glivnt cenik z nad 3000 .podobami... Vsled reduciranja produkcija se proda 217 500 tuo. plaht brez šiva 130/»» cm, velike zarobljeue, I a, za K 11 30 pri 6 kom. Pri pococljivo za bo ele in kopališča. Tkalnica pavole ia platna Brata Krejear, Dabniska, Češko. Krasno novosti v eeurih, batistih in atofih ia priti okilort, dimasti, perila za posted, mizo itd. najbolj!© vrsls, vzorci f.-aako. Specijalitete oprav za neveste V ptujskem mestnem sopar- nem (.M dobijo odsihmal kopeie 8 htaponom po »ledenik jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I ari (»poldan is vsako nedeljo in vsak praznik 9b '/ji uri iffldpsldan zaofi© vin; (30 krajcarjev.) . s?« Vidstvo ptujskega mestnega kopališča (Ptjttauer Badeanstaia. . ___ Najmltn kot naj krfa, J Thierry cetrttfollJ-mazHo in den»r: Isabela-vino . . . .......kron Terano rdeče vino........, Risling belo........ „ 50% prava-slivovka . .'.....,, 30"/»v pravi treber ......„ prodaja po 100 litrov 32-— 36 — 56 — 118-— 105 — XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Štev. 212/8 543 Vzdržan ie zdravega ^^^^ želodca ^^^^ temelji v glavnem'v vzdržan ju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja tet- oristranjenjn n< prijetnega za-masenja (Stuhlverstopfung . Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebil Ijenju. pospešujoče sredstvo, ki tdstrsni znane posledice tcziucrnosti, u;.parue di-Jete, prehlajenje, zamašrnje, seitava preobilne kisline n. p. „Sodbrennenu. napeiijii-je it.l. '< krene bolečine odstrani in zmanjša. dr. Rosa balsam za ieloileo iz apoteke B. Fragncr v Pragi. Svarilo! *"' l'P"; %**Mk» nosijo po------------ stavno drpoaiR^iHi ^varstreno »arko. —. —==t-^fe -'-— Glavni depot: Apoteka H______________ B. F R A G N E R, e. kr. drami liferant „zum jchwarzen Adler" PRAGA, Klelnselte 203 kol Merud>c«te. jgf Pošina posiljatev viak dan "W 1 eela suklcnii-a :' K, '/, slekl 1 K Po posli proti naprej posiljaivi K loO so 1 malo steklenico, K SJ'80 _ _ pa -1 veliko steklenico, K 4-7U 2 veliki, K 8— a m V? g 4 velike, K 22— 14 velikih steklenic franki, | %*f vseh stacionov Avstro-O/rske p filja. Dcpoti •ot#-\jh ay trijs'ih Iščete se dve viničarski družini, vsaka s .5 do 6 dela zmožnimi osebami za Mariborsko okolico (Pickem). Več se izve pri gosp. Prostovoljna sodnijska prodaja posestva. Od c. k. okrajne sodnije Velikovec se po naprošbi dedične po Josefu Kassl p. d. Pinkitsch v Dranhofnu v zapuščino spadajoče Pinkitschevo posestvo E. Z. 46 k. obč. Tinje (Tainacb) javno proda. To posestvo meri 11 ha 4G a 94 ms in ima čistega dohodka 235 K 08 h. Izklicna cena znaša 7.000 K, vadij pa 700 K. Največjo ponudbo se od dneva oddaje (Zuschlagstag) s 5% obrestuje in je plačati v gotovini po polovici tekom 3 odnosno 6 mesecih pri tej sodniji. Kupec zamore tabularne zahteve v znesku 3.457 K 04 h na račun največje ponudbe prevzeti. Razprodaja se vrši dne 19. avgusta 1908 opoludne ob 12. uri y Gustav Scherbaum pri M a r i b o r u. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvo zavarovanim upnikom se obdrži njih rubežne pravice brez ozira na prodajalno ceno. Pogoji o dobah in načinu plačila i. t. d. se pri tej sodniji izvejo. Posestvo C. k. okrajna sodnija Velikovec odd. I. dne 26. julija 1908. (Podpis) if'fep^kc™ ^tR. \ š!s°^i±r xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx niške postaje obstoji iz 3 sobami, 3 kubinje, kamre, svinjske stale, drvarnice, 'i, joh rodovitnega vtta; sposobno za gostilno ali za vsakega rokodelca se zaradi preselitve proda; cena 7.000 kr; več se izve priuprav-niStvu 'Štajerca«. 545 Prilična prodaja! Prodam svoj umetni mlin, zvezan z žago za di'.c in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La-btufcki (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti-istbtako krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posjesivo, 3 tnmute od ždemice, 50 oralov zemlje z stavbišcem za kolodvorsko restavracijo. Vse z »fundus instruetua., ludi vsako posestvo samo Vpraša se pod »Gute E^tenz«, poste restante, LavamUnd, Koroško. ■ 453 Samo pravi je le Thierry -baLzam * Mfeno nuno kot enamko. Najmanj se posli« 12/2 ali 6/1 ah patent potna družinska Bteklenica K 5 —. Zaboj zastonj, Doseženo je da pride vsakdo za malo denarja do dobro idoče ure, ako j« knpi pri meni. Zahtevajte zat • p«JŠ._nakupom moj bogato iliiitrovani glavni cenik s .-1000 podobami, katerega >mn pošljemo takoj zastonj in poStnineprosto. s-i«:-« K 3 vi BMEspRni K 4- Švicar.ka ura (,■ - Si-eb'pa rciicft- toar K S40 Sfcbm3 Ro.-koi.f- KI1— C.-l H -.::•: t bu-dilnico K 5 SO 1 SUgwerkom in l.udi!i,i=o K 980 r~odbj (2 komada K 12S0.) Soalcrnra. batil-Blu K 2W, *ve« po ooci K 2-30, budilnica 1 dvojnim avoncom K 3.80, sveti po noji K «-20. P«:V.j!i K S 50, K 12-20, 1 amm)za it vrsic rezanja za dclgo«t las 3, 7 in 10 mm., z dvojno Stavbo, varn03!no apripravo iti rezervnim peresom v finem kartonu z navodilom da ?amore vsakdo, tudi nevajeni, tasoj iase slriei. Kompletno K 5"80, 11-a vrsta z odprtim peresom kompletno K 4'80. Ta maš r.a se pla^a sama, pesebno v družinah z otroci, ser to Irosli i!o v četrt letu poplačani, HaSina za rezanje brade farno I-a kvaliteta zan.kiana 1 mm. reza K 5—. Skorje za konje in pse, \ clept-trebno za posestnike konj in p:ov K 5 50. Prava Solinger-britev. Za v; a ko mojo britev prevzan em polno garancijo, ker so vec iz najboljšega rnglcSkega jeila kovane, z reko bruSeno, cjstre do skrajnosti in gotove v. a »»bo. ^B^^ b.ev. 8701. Črno polirtno dižalo '/« vollo bru5. v ctuiju K I 70 , 8702. „ „ „'/,„„ „ „■ 2 20 » 8706. , , »U » . » » 2-SO » 8707. „ „ „'/■,,,, „ 3-50 Največja i»bera v britvah, jermenih, Uamenjih za brušenje, piskercih ia brili, raašin za rezanje las itd. najdete v mojem glauiem ceniku z 3C00 pedobami, ki se razpoJile po zahtevi zastonj m franko. G. in kr dvorni liferant HANNS KONRAD rnzpnSUna biso I'.iiW št-v. 13GB (Češko). 03* Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuva], kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Barns, Gospodska ulica št. 6 H CeijU. 408 Red Star Line Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York ia v Filadel-fijo. — Dobra hrana. — Izbora a oprava na ladji. — Nizke vozne cene 108 pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Guriel na Dunaji ali Franc Dolenc, ko ne. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. ."■njji. k** * r. ■ ■ *■ Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in čievih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju —■ pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeli siguren. Cena je za .12 steklenic (l dvanajstorica) 5 K. franko na vsako pošto pr> povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prcsimo, da se naroča naravnost od: n « ••»!<•_ 578 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija. r« ===== 50.000 komadov* predenih. Brez eolninskilt izdatkov! (iaraarijt 1'incnjava dovoljena ?li denar nazaj. Šicv. 8Q0*/4 lOlastnor.2 rcgislral/ 28 glas' v, vrlisest 2-1X12 c:n."» htev.657',/,. 10 Ustna?. 1 regi lerl/ 28 gla?.. velikost 30X16 cm. >» Slov. 658>/4,10 last, 2 registra 1/ 28 -las-., veliko it DOVIS em. " Štev. 305»/j. 10 ta-t.. 2 registra I/ 60 glas., velikost 2±X12 cm. ■» Štev. 663'/«, 10 tat. 2 registra V 60 glaf., velikost 31Xt° rm- ^ Slov 30.i«/j. 10 tastnov, 2 registra, 50 glasov, velikost |/ O.P M1X15V, eni. ........ .__. •.-••;.,• ... _ _ lev. BO"'/.. 10 tastnov. 8 registre, 70 glasov, velikost 1/ 81X16'/« trn..................IX ===== Šola za samouk za vsako harmoniko zastonj. Poli e po povzet.u c. in kv. dvorni liferant Hanns Konrad SSSSKR BrDx "M Glavni kattlog % nad JICOO podobami na sahlevo vaftlef 532 aastonj in franko. dobro ido&i, združena s trgovina z lesom, \ lesno-jndustrijskem kraju spodnje Štajerske se zaradi taoteztri s I. prosincem 1909 z zalogo blaga ali brez nje proda. Vpraša se pod šifro ..Holzindustrie 1909',, na upravništvo ..Štajerca". Tovarna za poljedelske stroje priporoča iiboljšana vitale (Gopel) mlafilnica a najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Daljp stroje ^^^^^^^^^^^^^ za rezanico delati, trijerje in mline za šrot Kupcu se postavi vsak stroj M njegovo ieleznieao postajo voznina prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki bo poijljajo poltnine prosto in zastonj. Lastna zalaga v Mariboru v Vikringhof ulici. in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Faris - Cherbot New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu pv t velikanskimi in varnimi parniki teh Unij, prevoz Cherbourg-New-York v resnici 5'/, do 6 dni. " potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zasto Generalna Agentura In obetate g & Co. 2S ietchengrabcB Rasel (Švica.) Varstvena marka „Anker" Liniment Gaspici coinp. ^^^^ nsdomeslilo za ^B^^^ &@f anker*psin>expel!0r <*^ jo znanj kot adpeljajoče. izvrstno In bolečine cdstranjajofe sredstvo pri |irehlajeu)u Ud. Dobi se v vseh apotekah po 80 b, HO in K Ž'—. Pri nikupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen ce v skatljah z našo varstveno znamko ,Ankor'; potem ae dobi piistno '.o sredstvo. Dr. Richter-jeva npoteka , zlati lev cajjji;i b v Pragi, Elisabetslr. St. 5 nov. l'$i!z*i@ | Razpošilja se vsak dan. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptu zraven klalnice in plinareke hiše postavljena ji nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati spahati i. t. d. s kompasom in zrcalom se zapre, vidi se zelo dale.*, tudi povečevalno stekle in zrcalo ter zrcalo za oko. Lahko za nositi v žepu. komad samo K 1-50, 3 komadi K i—. _____________^^^^^^^^^ Ako bo dopado denar nazaj. Poayj ,io povzclju ali naprej plačilu. G. In kr. dvorni liferant Hanns Konrad raznošiljevahia hiSa Btilx St. 1365 (Orško.) Zastonj in franko dobi vsakdo na zahtevo moj glaN ni cenik zuad ::0i)li podebami. 53:1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. priporoča se glede vsakega med kranilnidne zadeve upadajočega posredovanja, istotako tudi za posredlT vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banke. StraiLkaps. se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Tiskal: W. Blaukc v Ptojt