IL štev. Noto mesto, 10. jiinijii, 1912. Letnik XX Vil L DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. in 25, Teaccga meseca. Cena jim je b poĚtniDO Tred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroi-nina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države zna.ša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročDino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v NoTem mestu. Gospodarstvo. Užitek in vnanjost pri živini. Po naših krajih se je že marsikaj poskusalo, da bi se živinoreja povzdigaila. Razna plemena so se že priporočala, vpeljala in zopet opustila. Sedaj se ogrevamo za to pleme, nekaj let pozneje zopet za dnigo. Danes se gleda na vDaoje oblike in hodi z mersko palico po živinskih razstavah, jutri se vrže palica v kot med staro žaro, ker se hoče živali premirati edino le po njenih koristih. Iz ene skrajnosti v dnigo ! Kar se vidi po drugih krajih, to se hoče pri današnjem vrvenju, po napredku pri nas vpeljati, ne glede na to, ali so nase razmere pripravne za to ali ne. To opazujemo zlasti pri živinoreji, pa tudi pri sadjarstvu in dru-giii panogali. Našim Živinorejcem manjka zavednosti, naši živinoreji pa vsled tega tistega smoternega pospeševanja in enotnega dela kakor ga vidimo po drugih krajih. Vzrok tiči pa v tem, ker premalo proučujemo domače razmere in ker premalo u važ u jemo naš živinorejski in gospodarski položaj. Ako bi malo globlje pretresavali vse okolnosti, vse pogoje, ki so merodajni za razvoj nase živinoreje, prav gotovo bi se marsikaj drugače sodilo in drugače obrnilo. Tako pa sodimo pogoBtoma brez zadostnega iimevanja domačega položaja. Hvala Bogu, da so se začeli tudi že pri nas bistriti pojmi o vrednosti tujili plemen za zboljšanje domače živine in da smo danes vse bolj'na čistem, kake vrednosti flo različna sredstva, ki se priporočajo za napredek naše živinoreje. To je danes gotovo, da se mora živinoreja obračati po naših gospodarskih razmerah iu ne narobe, in to je tudi gotovo, da ne smemo precenjevati tujih plemen za zboljšanje naše živine in da ne smemo vse^a križem mešati! Boljše je, da se poprijemamo izboljšane domače reje in da posnemamo v dobri reji napredne živinorejce tujih krajev kakor da vpeljujemo tuja plemena in da ostajamo sicer pri dosedanji reji, ki je v enem in dntgem oziru pomanjkljiva. Tnja živina je razvajena, razvajena že od mladega na razne ugodnosti, ki jih pri nas manjka. Ves želodec, vsa narava ji je po tem ustvarjena! Ves užitek, vsa korist se po tem obrača! Kaj čuda, Če se take živali pri nas ne počutijo dobro in če nam ne dajejo tistili koristi, ki smo jih pričakovali? Najbolj se pozna vse to pri vpeljanih kravah in toliko bolj, kolikor slabše in skromnejše so živinorejske razmere dotičnega kupca-živinorejca. Zato pa tudi ue velja, da bi mi čistokrvne živali tujih plemen po naših hlevih redili in da bi po manj ugodnih vspehih presojali vrednost teh plemen. Kar sami zagrešimo, ne smemo podtikati plemenu. Sicer je pa dosti in v našili razmerah najbolj na mestu, da samo z dobrimi in pripravnimi plemenjaki vplivamo na hitrejše izboljšanje domače krvi. Na vsak način pa moramo tudi zanaprej delati na to, da se ne zboljšuje živina samo glede dohičkanosnosti, ampak na obe strani, glede dobičkanosnosti in glede njene vnanjosti, ker tiČi v tej večja plemenska vrednost in z njo vred tudi večja cena. Na oboje je pri naši živini gledati, ker je naša živina na obe strani pomanjkljiva in ker se da na obe strani se marsikaj doseči. En sam pogled v napredne živinorejske kraje nam kaže, da se data lepota in dobičkanoanost prav dobro združevati, saj imamo po teh krajili najbolj molzno in dosti lepšo živino kakor je po naših krajih. Izkušnje po teh krajih nas pa tudi uče, da se ne sme pretiravati zahtev po pravilnih telesnih oblikah, ker bi v tem slučaju laliko trpela dobičkanoanost. S pretiranim vzgajanjem lepih telesnih oblik se dobe krasne živali, ki pa so navadno slabše za užitek. Taka reja „na oko" ni za nas. Sicer se pa za sedaj tudi še ni bati, da bi se začela, ker smo pri nas se precej daleč zadaj in potrebujemo se nekaj časa, da postane naša živina sploh sposobna za vganjanje „reje na oblike". "J'a šport nahajamo po drugih deželali, kjer se živina po lepoti prodaja in kjer se plačujejo izredne cene za take „vlite" živali. Pri nas pa treba zboljáavati živino na vse strani in zato je gledati ne le na dobičkanoanost v ožjem pomenu njene besede, ampak tudi na zboljšanje vnanjosti, ker je v tej tudi dobičkanosnost zapopađena, če pomislimo malo bolj na živinorejske razmere po naših krajih. —r— Negujmo sadjarstvo z veseljem in pravilno. Piše 0. D. (Dalje,) Pretvarjanje svežega sadja v sadne izdelke (konserve) je pri nas tudi Še premalo znano. Vsaka kmečka gospodinja bi morala imeti v svoji shrambi nekaj češpljeve ali pa tudi jabolčne mozge. Ali ni tedaj razne uporabe dovolj? — Zopet slisimo: podnebje ni pravo — kaj bomo sadili sadno drevje? To pa ni res! Le poglejmo naše dolenjsko vinogradništvo ! Ali ni ono se bolj izpostavljeno slabim letinam — pa do sedaj ga Še nismo in ga ne bomo opustili! In koliko neizmerno truda, koliko stroškov je ž njim, predno ga pridelamo en kozarec? Kako malo truda je pa pri aađjarstvu, da ga skoraj ni vredno omenjati. Kakor v življenju sploh, tako tudi glede sadjarstva ni odnehavati in zaostajati ! Le v krepkem in smo-ternem delu iščimo boljšega vspeha in utehe! Življenje naše in narava naj nam služi kot odprta knjiga, tam najdemo skoraj na vsaki strani globoko začrtan naravni, vedno se ponavljajoč zakon, da po dobrem sledi slabo in obratno. V tem prepričanju hočemo toraj tudi v sadjarstvu napre- dovati in tako naataae pred vsem vpraianje: Kaj na) vpo-etevamo pri urejevanju sadjarstva na naših gospodarstvih ? Kam je saditi sadno drevje? — Svetoval bi našim boljšim in premožnejšim gospodarjem, đa bi se lotili zaaajeoja sadnega drevja tudi po njivah, travnikih in pašnikih, Ako sadimo drevje eno vrsto od druge na 20 metrov in drevo od drevesa na 8 do 10 metrov narazen, gotovo pridelku po njivah in travnikih ne bo škodovalo, pač pa bomo na ta način dobiček zvišali in s tem tudi neposredno za izvoz sadja skrbeli, kajti do danes je naše sadjarstvo r tej smeri še preneznatno. — O zasajanju državnih in sploh vseh cest po deželi s saduim drevjem, sem že lansko leto v Dolenjskih Novicah sporočal. Resnici na ljubo moram takratni m^ članek le v toliko še dopolniti, da opazujem tudi tu na Štajerskem lep napredek-Slučajno sem te dni čital razglas okrajnega glavarstva radi oddaje sadja za petletno dobo. Naj bi torej pri nas v tem oziru pričele občine in tudi zasebniki z dobrim vzgledom. Katere vrste hočemo saditi? — Pri nas na Dolenjskem pride pač v prvi vrsti vpoštev: jabolko. Tu bi svetoval: sadi naše stare žlahtne udomačene sorte — od tujih priporočanih pa le te, glede katerih imaš lastno izkušnjo ali pa res skušnjo prijatelja sadjerejca v soseščini. Glede nekaterih priporočenih vrst treW sele poskuinje. Splošno toraj takih sort ne sadi. — Ako pa se v malem ž njimi lotiš poskusa, storiš popolnoma prav kot napreden sadjerejec. Hvaležni ti bodo strokovnjaki, ker te na ta način je mogoče teoretiko izvesti v praktiko. Sadi zdravo, mlado, čvrsto, dobro ukoreninjeno drevje! Ono je največje važnosti glede vspeha, ki ga hočeš doseči pri sadjereji. Štedenje novcev z nabavo manj vrednega materijala se zna bridko maščevati. Nikar ne sadi dreves pregoeto! Žal Bog, da se v tem oziru pri nas in tudi drugod še vedno greši. Skoraj slehrn dan opozarjam mimogrede pri vajah moje štajerske fante vojake in tudi kmete na ta nedostatek. To napako ni zlahka iztrebiti — naj si toraj vsak po svojem prizadene temu opomočl. Pregoato sajeno drevje postane kmalu nerodovitno, različni škodljivci in bolezni se pri takih gostih nasadih hitreje širijo, les ne dozoreva, svetlobe in zraku primanjkuje. Kakor je pri razvijanju vsacega Živega bitja, ravnotako je pri rastlinah glavni in neobhodni pogoj zadostna množina svetlobe in zraku. — Kakor ti, tako tudi rastlina ne more živeti brez zraka in svetlobe ; kjer ni teh dveh člniteljev, tam ni življenja, tam je le bolezen in hiranje. Visokodebelnate jablane, hruške in češnje sadi 10 metrov (nikdar ne pod 8 m) narazen, češplje, breskve pa na 5 metrov (nikdar ne pod 4 m). IzkopIji dovolj velike jame. Koliko se v tem oziru piše v strokovnih Časopisih, koliko se podučuje in svari po deželi in še vedno se greši proti tej najvažnejši sadjerejski zapovedi. Hvalevredna in vsega posnemanja vredna je tozadevna stroga odredba nižjeavstrijskega deželnega odbora pri oddaji dreves iz deželnih drevesnic. Drevje se prodaja posestnikom le pod obveznim pogojem, da se pripravijo pri zasajenju l'/am široke in globoke jame in da se opremi zasajeno drevje z dobrimi drevesnimi koli. Da se to resnično vrši, je tudi primerna kontrola vpeljana. Širša ko je jama, bolja je — naj bo pa vsaj IY2 m široka, 50—60 cm globoka. Ako hočeš saditi na pomlad, izkoplji Že v jeseni — vrhno plast in ledino stavi na eno, spodnjo slabejso (mrtvo) plast na drugo stran. (Dalje filadi.) Trgovina in obrt. Uvoz živine in mesa v našo državo. v primeri s prejSiiimi loti se je lansko leto veliko već živine vpeć'alo v našo državo. Pripisati je to trgovinski pogodbi s Srbijo in Ramunijo, ki se jc lansko loto obnovila, pripisati pa tudi naraščajočim potrebam prebivalstva in visokim cenam domače živine. Dočim se je ]. 1910. vpe^alo saiao 18.147 glav v skupni vrednosti 2,432.506 K (poprejšnja lota 30 do 46 tisoč glav v vrednosti 3 do 4 milijonov kron) so jo vpeljalo přetečeno leto 103.776 glav živine v skupni vrednosti 17,941.606 K toraj za 85,629 glav več kakor leto prej. Največ se je vpe^alo praSičev, namreč 62,281 kom. Razen teb se je vpc^alo 19.526 volov, 260 bikov, 5960 krav, 1119 mlade govedi, 2864 telet in 11.767 ovac; skupaj toraj 103.776 glav. Vpeljalo se jo pa tudi dosti mesa in klobas skupaj 71.077 metr. centov in sicer 66.977 metr. centov svežega mesa, 604 metr. centov prekajenega meaa in 4196 metr. centov klobas. Ker se jo 1.1910 vpeijalo vsega skupaj le 6094 metr. centov, je presegal lanski uvoz predlanskega za 65.983 metr. centov. Največ živino in mesa jo prišlo iz Srbije, od katere smo projeli vse, kar nam je dobiti za to leto po pogodbi, namreč 15.000 govedi in 50.000 prašičev. Iz Rumunijo smo dobili dosti mciq. Po pogodbi bi so bilo lahko vzelo od to države 15.000 govedi, 70.000 prašičev in 100.000 ovac. Vzelo se jo pa le 4500 govedi, 246 prašičev in 2078 ovac. Nekaj prašičev se je vj>e^jalo tudi iz Nemčije, namreč 7800. Med vpeljano živino je bilo tudi nekaj take, ki se-je za pleme kupila. Tako se jo kupilo iz Žvice 2756 glav, iz Angleškega 520 glav, iz Nemčije 4169 glav in iz Nizozemske 621. — Živinska kupčija se v zadtgem času nI nič popravila. Cene so primeroma nizke in nič boljši kakor zadnjič. Tudi po večjih mestih je bila cena zadnji teden nekoliko malega padla. Pod svobodnim solncem. Novomeške občinske volitve leta 1911. Oh kák je nekdaj fletno b'16. Ko sami b'li smo med sebù, A zdaj pa noče bit' takó . . . Kak liberalcu je hudó ... Po naTodni. Nekdaj in sedaj ... Nokdaj jo vse obveljalo, kar se je kateri modri glavi prav zazdelo; nekdaj je ])ar mož skop stopilo in dalo navodilo — pa je bila volitev mirna in ostalo je vse pri starem . . . Sedaj pa v dobi splošnega napredka drznejo so ti preklicani „klorikalci" tudi na plan in želé „sredigevcški naza-dek" presaditi colô v naša proavetljena mesta. To pa kratkomalo ne gre, to se mora zabraniti na vsak način, če ne z zakonitimi, naj pa bo z nezakonitimi sredstvi. In „svobodna misel" je prešinila modre glavo okrog zelene mize; sklep je gotov, da so ne smo „nazadqjakom" pustiti „pod svobodno solnce", ker svobodo smo vzeli samo mi v posest. Na-zadrqak niti zmožen ni vživati prostost, on je splob nižje vrste državljan, ki naj bo hvaležen, da sme davke plačevati, državljanskih pravic pa se ue sme posluževati. Kaj Še, da bi nos utikal v naše mestno zadeve, ki celo našim pristašom prav no ugajajo ... Tako si misli Golijat, naduti liberalizem, in se smehljajo ozira v klerikalnega pastirčka, ki ima pripravljeno pračo, katero zavibti proti velikanu ... Naši čitatelji se spominjajo, kako se je vršilo slično ob zadi^ib novomeških občinskih volitvah. Golijat je zmagal in so utabori! v mestni biši. — Pastirček mu ne zavida njegove časti in moči, pač pa trezno prevdarja, ali ta prestol sloni na pravici? Misli si, kaj pa ko bi poprašal še kake pravoznance, ki .še niso omam-^eni „od žarkov našega svobodnega solnca" ia imajo jasen vpogled v resnico in pravico . . . lo res cesarski Dunaj ae ni ustrašil Golijata v dolenjski metropoli. Tam gori pri zeleni mizi aedé učenjaki. Bil jo 17. aprila t. 1. — napovedan po astronomih solnčni mrk. Težki oblaki se drve od aovora, aolnce tu in tam poluka izza njib, a zopet skrije svoj obraz; ptički plaho frfotajo sluteč opasnost, protočo dolet^jski metropoli — solnce je mrknilo uprav takrat, ko je na Dunaju izrečena razsodba, da tudi slavnoznana metropola dolenjska nima pra- vice, da bi od cesarja potrjene zakone svojevoljno k r žil a. Ako pomislimo, kak zmagoslavni krik so zagnali ob jesenskih obč. volitvah liberalni listi, jim S. L. S. kar pomoli pravorek C. kr. upravnega sodiáča, kakor smo ga objavili v zadnji 10. št. Mi ie v zmislo dotične razsodbe konstatiramo: 1). Nezakonitost, na kateri sloni postopanje liberalne stranke. Časi so minuli, da bi se „delalo kar tako med seboj, kar po domače", da bi se nasprotnika odrinilo, akoravno zaij govori zakon. Nobena reklamacijska komisija se ne bo več postavljala nad zakon. S. L. S. ne zahteva dobrohotnosti, pač pa pravico tudi političnemu nasprotniku. — Konstatiramo 2.) da so je volitev vršila po sicer formalno pravilnih imenikih, a v zmislu najvišjo razsodbe na materijalno kri vični podlagi, vsled česar se je premaknilo razmerje glasov na škodo S, L. S., kar se posebno razvidi v IL volivnem razredu. Vzemimo, da se je volilo v zmislu reklamacij S. L. S. — ne pa na podlagi dr, Slančevih reklamacij, ki so po upravnem sodišču kot protipostavne razveljaviti: bi bil rezultat čisto drugačen. Slo sc je za okrog 50 glasov, in sicer v korist S. L. S.— namreč od nje reklamiranih in deloma Slančevih protizakonito sprejetih. No, in liberalni kandidat Vojaka je dobil 156 glasov, kandidat S. L. S. sodni svetnik dr. Ahačič 97 glasov. Pa odštejemo Vojski 50 glasov, jih ostane 106, in prištejemo jih dr. Ahačiču, se pokaže številka 147, Če bi se bilo volilo na zakoniti podlagi, ali bi ne bila S. L. S. v 11. razredu prodrla s švojo listo? — Konstatujemo 3.) da sedanji občinski odbor sloni na materijalno protizakoniti podlagi, kar očividno sledi iz razsodbe C. kr. upravnega sodišča. Ta pečat mu je torej 'pritisnilo višje sodišče, ki je vso zadevo objektivno razmotrivalo ne oziraje se na borbo političnih strank. — In volitev župana? Nit protipo-stavnosti se vleče kaj pa da v vseh posledicah. Pisalo se je, da je bil izvoljen z 12 glasovi. Če bi se bili, kar smo konstatirali pod točko 2.) vdeležili te volitve tudi somišljeniki S. L. S., bi najbrž župan ne bil dobil niti polovice glasov obč. odbora. Tako v resnici izgleda bilanca zadnjih občinskih volitev... No, Golijat naj le kaže svojo moč ... Davidovi vojščaki so odložili bojno kopje, mirujejo čakajoč bojne trombe ... Poslové se od svojih nasprotnikov z ljubko pesmico; Oj sijaj, sijaj soin ce milo . . , „Nemesis«. „Gorertjec", vrlo glasilo naših gorenjskih somišljenikov, je v 22. št. prinesel pod zgornjim naslovom izboren članek, ki naj ga blûgovolé uvaževati tudi naši čitatelji. Tti se nam kaže liberalni „napredek in narodnjaštvo" v pravi luči. „Klerikalce moramo popolnoma streti! Zmaga nad klerikalizmom je naše glavno vprašaje, je življensko vprašaiqe slovenskega naroda." Tako je govoril apostol svobodno misli še lani na na nekem shodu v Ljubljani. Krščanstvo bi tedaj svobodomiselci radi zatrli in položili v grob. Zato pa poizkušajo najpodlejSa sredstva, da bi svoji stranki pomagali naprej, o.škodovali pa stranko, ki ima v programu krščanska načela. Psovanje in grdenje naših najveljavnejših oseb in zavodov ni še nič izdalo. Zatekli so se tedaj k ovaduštvn in so tirali pristaše S. L. S., kjer so le mogli, pred sodnije. Tu pač, tu so liberalci vedno imeli še najbolj trdna tla I „Klerikalci" so bili obsojeni tako dosledno, da se za iqe že noben advokat ni več upal stopiti v areno. Tako je bilo! . . , Sedaj je pa liberalce povsod, in še celo po justičnih palačah, začela preganjati zla usoda, neizprosna maščevavka vsako hudobije, poganka Nemesis. Kaj podamo za naše trditve nekoliko dokazov. Bazni naši zavodi so bili liboralcem trn v peti. Sumničiti 80 jih začeli, da bi jim izpodkopali tla. „Nekaj škriplje v ,Zadružni zvezi' zaradi Istre in Dalmacije", tako so pisali liberalni listi in naznanjali polom na.šega zadružništva. Kar naenkrat je pa škripnila „Glavna" s tako velikan-skim polomom, da je zagnnelo na vrh Triglava.^ Liberalne sleparje še danes kolnejo obrtniki, ki so brez kredita, in ubogi^ amerikanski rudokopi, ki so ob svoje trdo pri-služene dolarje. Škriplje pač še pri neki „Zvezi", toda ne pri naši ! „Gospodarska Zveza" bo crknila," so pravili liberalci. Ali — o smola taka! Kmalu nato se je v tla udri iqen konkurent, „Agro-Merkur", cigar pasiva se po izgubljenih pravdah šo večajo kar za stotisoče. Z zapeljanimi trgovci pa stokajo soglasno tudi liberalni petičarji, ki bodo pomagali pokrivati veliki primajijkljaj. „Ljudski oder" obišče le še kakšna tercîjalka," tako se je lahko čitalo v naprednih listih. — Ali, glej ga sjiaka! Čez malo časa prinese „Dan" karikaturo o Govekarju^ bežečem iz narodnega gledališča, in „Dramatičnemu društvu" zapoje boben. Osnovali so liberalni učiteli list „Jutro", ki naj bi z ostrimi napadi na pristaše S. L..S. izkopal jamo za klerikalnega zmaja ter z obilno naročnino obenem pomagal učiteljem do zbolj.šanja plač. — Toda, o joj! „Jutro" je padlo v Jadransko morje zapustivši po svoji oporoki težke tisočake za „Učiteljsko tiskarno" v obliki — dolgov! „Živio Hribar!" „Doli z žlindro !" so kričali pijani liberalci po Ijub^anskih gostivnah vsi vprck. — Pa, o groza! Hribar je izginil iz javnosti kakor kaíra, dr, Šusteršič je pa vodja slovenske politike in veljaven deželni glavar. „Klerikalci so najgrši sleparji in goljufi 1" tako so se drli libcralci na vse grlo. „Dr, Lampe kupuje v Belokrajini z deželnim denarjem glasove", je pisalo Ribnikarjevo glasilo. „Kregar in Štefe sta nesramno sleparila," to se je čitalo po vseh veri sovražnih listih že dve leti neprenehoma. „Tej sleparski stranki naj nobeden ne da glasu, ne na Belokranjskem, ne pri občinskih volitvah!" se jo bobnalo, vspeh je pa bil docela drugačen. V Belokrajini so liberalci vkljub naperijaigu vseh sil propadli proti novincu v politiki, izgubili so potem pri občinskih volitvah mnogo občinskih zastopov, še celo po mestih in trgih, rajhuj.šega kričača na svojih shodih, Ribnikarja, so pa pobirali pred deželnim dvorcem kot bivšega poslanca in pred „Unionom" kot bivšega člana „Kmetijske družbe". Po tolikih udarcih nesrečne, toda zaslužene usode ni čudo, da so se liberalci prav posebno začeli oklepati zadige rešivne bilke — Erženove denuncijacije. „Podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Kregar in ,Slovencev' urednik títefe morata na zatožno klop! V ječo ž igima! Državno pravdništvo, kje si? Kaj mečkaš toliko časa? C. kr. sodnija, vedno pravična sodnija, bo sleparski stranki zadrgnila vrat!" — Liberalci so kar debelo sline požirali, ker so jim 8 toliko sigurnostjo nabijali isto pesem o obsodbi klerikalcev vsi zapored; za zajutrek „Jutro" in „Dan", za kosilo „Zarja" in za večerjo nezmotljivi „Narod". O, usoda, kako si ti kruta! Zadnjo nedeljo je prinesel „Dan", natisnjen na binkostni praznik, liberalcem birmansko darilo z dvema poročilcema. Prvo se glasi: „Kregarja so porotniki soglasno oprostili", drugo pa; „Ribnikarja je včeraj obiskal član naše redakcije — v ječi." „Jutro", predhodnik „Dneva", ki je prvo denunciralo g, Kregarja in klicalo rabeljna, ki naj bi zavil vrat vsi S. L. S., ni moglo več prinesti nobenega poročila o izidu pravde, ker jo že — med mrtvimi ! „Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo padel" pravi pregovor. Resničnost tega pregovora okušajo naprediqaki na svojem telesu v precej obilni meri. Če se komu naprediqaki kaj smilijo, naj jim pove, da naj gredo enkrat nazaj, ne pa vedno naprej v hudobiji. Zabavi in pouku. Dogodki barona Frik-Fraka. ,,Vi pisači liberalni, Ki ribar'te v vodi kalni — Kdo se je tedaj blamiral, Ki ignorance nam diktiral?!" Po dolgem čakaiqu sem prišel končno tudi jaz na vrsto, da stopim pred obličje strogega in natančnega župana pod svobodnim solncem. V predsobi sem zvedel .šo marsikako zanimivost izpod svobodnega solnca, kakor n. pr., da ima števec denarja samo zato vrat, da si naiig obesi ovratnik in kravato in par centimetrov više pokrije klobuk in da baje rgega g. župan niso nič kregali, ko se je kopal v Krki, dijake pa vse citirali k sebi, ker so se tudi v Krki kopali takrat, ko je bilo kopališče zaprto. A to so le malenkosti, bolj zanimivo je to, kar sem čul iz samih ust gospoda župana, onega župana, ki se je baje nekoč priveril, da ne sprejme te časti, ako ne bo soglasno izvoljen, a se je končno vendar zadovoljil z dvanajstimi glasovi in prikimal, da prevzame to težko breme na svoje rame. Potrkam torej in vstopim. Po opravljenih formalnostih, — legitimirati se mi itak ni bilo treba, ker za take formalnosti sc ne brigajo pod svobodnim solncem — mi ukažejo gospod župan, naj sedem za mizo, sami pa sedejo na stol na mojo levo tako, da me imajo na svoji desni. „Izredna Čast mi je, gospod baron, da ste me pošetili. Pravite, tia bi radi nekoliko spoznali upravo svobodneg-a mesta, ker ste bivali sedaj samo v arcdiijoveških, črnih, klerikalnih krajih. S čim vam torej morem postrcći, g. baron V"* „Najprvo, gospod župan, se drznem vas praSati, ali vas rea tako razburjata bcsedici svobodno solncc, kakor se mi je pravilo, da ukažGte vsakega zapreti in mu žugate z vislicami na Florjan-skem trgu, kdor se drzne izprcgovoriti te besedici, a jih ne prekliče." ^.Spočetka sta me te besedici res močno razburili, ker sem namreč zelo nervozen — in kdo ni to dandanes, — a dobil sera v lekarni neke praske in kaprice, ki jih jemljem opoldan in zvečer, in zbopalo se mi je moje staqje v toliko, da že prenesem svobodno solnce." „Pa kako je to, da vas moreta tako lepodoneči besedici razburjati y^* „Ej voste, stvar je ta. Ko je prvikrat vzšlo svobodno solnce, zagledal sem v njem besedico zvit, in ta me je tako razburila. Pomislite, v današnji moderni dobi, ko vse teži po izobrazbi in omiki, ko se vse giblje v tujščini, pa ti zapiše človek, ki stoji skoro na viSku izobrazbe, besedico „zvit" mesto besedice „diplomat". Ali ni to škandal za vos slovanski rod?-* „Da, škandal, velik škandal, gospod župan, ne le za ves slovanski rod, ampak za ves olikan svet." ,.In potem, očita mi svobodno solnce, da sem si takoj ob začetku svojega županovanja povi.%al plačo," „Saj sobotni ,S1ot. Narod' z dne 18. maja tudi očita Senčurskema klerikalnemu občinskemu odboru, da se njegovo delo kaže v tem, da skrbé svojim somiš^enikom za povečanje nakladov in za řičet in da so svojemu županu skoraj potrojili plačo. Torej to ne more biti nič hudega, če .Naroď, list poln resnicoijubnosti in mirotjub-nosti, kaj takega piše, zakaj tudi .Dolenjske Novice' ne bi smele storiti kaj takega?" „Quod licet Jovi, non licet bovi", to so pravi, kar sme gospod, tega ne sme tisti, ki je odspod. Mi smemo pisati črez klerikalce, kar hočemo, bodi res ali ne; klerikalci pa od nas ne sinejo ničesar, prav ničesar pisati. To je moj princip in tega se držim kot klop. Sploh pa, ae vem, ali mislijo res, da je tako malo diplomata v meni, da ne bi vedel, da mi ni treba biti navzočemu pri seji, kjer so gre za povišanje moje plače. Vidite, to me ja tako razburilo. Imel sem pri povišanga svojo plače najboljše namene, pa ti pride človek, ki ti hoče vso .štreno zmešati. Ne, tako pa ne pojdel Sem sicer zagrizen liberalec, a na karitativnom in gospodarskem polju ne poznam nobenega strankarstva, zato pa gorje tistemu, ki se mi upa v tem oziru kaj očitati," rJa, gospod župan, pa pravijo, da ste baje neko žensko pri razdeljevanju neke mi oSčine odpodili, ker ni liberalno volila; kako se pa to vjema z vašim nadstrankarstvom na karitativnom polju?" „Tako daleč pa zopet ne gremo, naj bi pa z nami volila, bi pa dobila podporo. Ali ni to poitono?" „Da, da, prepošteno!" „.A. da 80 vrnem k moji stvari. Ko torej vidim v žarkih svobodnega soinca zgoraj navedeni napaki, bajdi, pišem ti uredniku pismo samo na sobi ne žatjivo, a pač kažnjivo, ki mi ga je pomagal baje sestav^ati celo nek advokat, in kaj ti stori ta presneti f .. Nese je na glavarstvo, kjer so se mu pač smejali, mene pa obsodili na 50 K kazni ali 5 dni rićeta. Na, pa imaš. O božičnih praznikih sem jaz častital nekemu županu k ričetu, ki je bil po nedolžnem zaprt, o binkoštnih praznikih pa bi jaz lahko dobil tako častitko. Pritožil sem se sicer takoj na višjo inštanco, a mislim, da bo malo pomagalo, k večjemu, da se mi kazen se nekoliko zviša." „To je pa res nerodno in sitno za župana svobodomiselnega soinca." „A to še ni vse. Ker jo pod svobodnim solncem že stara navada, da se liberalcem ne smo ničesar očitati, klerikalcem pa Tse, vzamem tadi jaz članek „pod svobodnim solncem" tor ga tožim. Urednik je dobil že s pismom svojo lekcijo, zato sem pa začel stikati po piscu, ker mi ni bilo skoro nič na tem, kaj jc bilo pisanega, ampak samo na tem, kdo je pisal. Res^ so stari Rimljani rekali: „Non iiuis, sod quid?" — a v modernem 20. stoletju smo že toliko napredovali, da rekamo: ,.Non quid, sed quia?" Kaj nam mar stvar, da se dobi le pisar? In potem gorje piscu! Povabil sem kot priče vse klerikalce, a zvedel nisem ničesar. Mislil sem končno, di imam tička že v kleti in stavil sem predlog, naj se uvede preiskava proti kapitc^skemu vikarju, češ ta je pisal, sodišče naj pa to dokaže. A kaj se zgodi? Pred par dnevi dobim ukaz: „Hands off!'* na, in zdaj sem zopet tam, kjer sem bil, prijatetji in neprijatelji se mi pa skrivaj posmehujojo. Blamiral sem se s pismom kanoniku Žlogarju, blamiral s pismom vikarju Supinu, blamiral s predlogom uvodne preiskavo proti zadnjemu, no, in kaj me še čaka? Oh, kar misliti ne smem na to. Započel sem tako velikansko delo proti Doleiijskim Novicam, da jih uničim — a dosegel sem ravno nasprotno; vsak naročnik in nenaročnik jih sedaj komaj čaka, da izidejo — a proj se jo malokdo zmtinil zanje." To je res, g, župan, zato pa kar zahtevajte od uredništva kak honorar, da ste pomagali nohoté „Dol. Novice" tako povzdigniti. Saj papir se bo itak kmalu podražil, ker ste vi, g. župan, tako radodarni s pismi, in potem pride honorar ravno prav." „Ej, no vem, če bi to storil; zadovoljen bom, čo dobim tudi samo pismeno zahvalo. O da, da! . . . Imel som klcrikalcc za boU neumno, a sedaj vidim, da jih no morem ugnati takoj v kozji rog kot sem nameraval." „To je pa tudi rea. Ne vem, čo bi biii klerikalci tako nespametni, da bi dali kolek 20. septembra na prošnjo za podporo, naslovljeno na „Kranjsko hranilnico", kot sc jo bajo zgodilo pod svobodnim solncom. Kako bolj.šc priporočilo bi pa že šo na-šli," „Kaj tndi to veste, gospod baron?" „In še več. A dovoli o te™- Samo nekaj še. Kaj pa godba, da v sobotah zvečer ne prireja več mirozova?" „Ne vem tako dobro, kaj jo temu vzrok; najbrže financi-jelni oziri. A to je postransko, nekaj me bolj peče. Kakor veste, godba koncertuje vsako soboto na glavnem trgu, jaz pa stanujem na drugem koncu mesta, zatorej jo nič no čujem. Rad bi «e pa tudi jaz naslajal ob njenih zvokih, zato sem jo hotel imeti v svoji bližini. A naletel sem slabo; stotnik se zavzame za stare jiravico meščanov, ki stanujejo na glavnem trgu in v njegovi bližini ter mi kar odločno odbije prošigo, naj bi godba igrala v moji bližini. In tuko sva prišla navakriž — stotnik in jaz — in se skoro ne pogledava več samo radi to preklicane godbe. Vidite, to me peče!" „Veste kaj, g. župan. Jaz se pa drznem staviti sledeč predlog: Da bodo vsi moščani zadovoljni, naj se godba postavi pri koncertih tako, da bo kaiiolnik pri mostni hiši, drugi možjo pa drug poleg drugega po trgu in ljubljanski cesti gor do gostilne „Na vratih", kjer bi stal tambur % velikim bobnom. Tako, mislim, bo vsem ustreženo." „Govoril bom o tem vašem predlogu šo s stotnikom, mislim, da ga bo sprejel, obenem bom pa imel lepo priliko za spravo; zakaj g. baron, jaz ne maram prepira v mostu in kot župan bočem v tem oziru dati vsem najlepši zgled." „To je prav, g. župan! Zato pa ne boste zamerili, če vam stavim še en predlog. Imeli bosto sedaj stroške s tožbo, ali ae no bi dalo na kak način urediti, da bi so ti stroški razdelili na več oseb ali celo na kako korporacijo — seveda no klerikalno — da bi bili vi nekoliko ali mogočo popolnoma razbro-meqeni?" „Sem žc poskusil, a ne gro. Samo nekaj bom Še poskusil, če se mi posreči. Predstojnik uradov v prvem nadstropju je bolje plačan nego jaz, zato bom j»a sku.šal priti na iqegovo mesto, saj za svojega naslednika imam tako že moža, ki ne potrebuje visokih nagrad, če jo tudi neko tožbo radi par milimetrov izgubil." „To pa lo storite, če le morete. Če boste vi boljo nagrajeni, dobé potem tudi razne karitativno naprave voč in ker znate tako dobro plačo poviševati, se bo gotovo tudi vam podložnim uradnikom boljše godilo, saj so itak najslabše plačani ti uradniki v jirvem nadstropju ne le pod svobodnim solncom, ampak sploh v Avstriji." „Poskusil bom vso, kar bom mogel, Za enkrat je sicer ostalo še pri starem, a mislim, da se razmero kmalu izprememi, in potem bomo mi godli, drugi pa plesali, kakor bomo mi godli." „Da, da, tako jo prav, le vedno diplomat, pa pojde vso po Vaši volji." „Seveda, aaj mora iti. Le poglejte, drugi moji predniki so na pr. na vabilo k procesiji s sv. R. T, o veliki noči aH na praznik sv. R. T. vselej poslali okrožnico, na katero so zapisali, da vabijo, naj bi ae odborniki udeležili procesije. In podpisal se je vsak ; kdor se pa ni mogol vdeležiti, jc pa to pripomnil. Jaz som jo pa drugače izpeljal. Zapisal sem na okrožnico, so li udeleži občinski odbor procesije o veliki noči ali ne. In tako sem dosogol svoj namen. Prvi, ki najbrže ni prebral okrožnice, čoš, saj je taka kot druga leta, m je podpisal pod besedico „no", drugi za njim in res — občinski odbor o veliki noči ni bil zastopan pri procesiji. Ali nisem res izvrsten diplomat?" „Rojen diplomat — lahko se kosate s samim Bismarkom! Živijo vladar pod svobodnim solncoml" (Dalja prihodnjič,) Dopisi- ťrečna. — Tri cerkvene slovesnosti, — Bliža ae nam zopet Ï10V zgodovinski dan. Dne 13. junija bo že druga obletnica jio-fivcéciça našo nove farne cerkve. Na ta dan bomo slovesno blagoslovili preumctno izklesane kipe naših svetih zavetnikov: sv, Antona Pad., brezmadež. ajvočctja M. D., sv. Jožefa, sv. Petra in Pavla, sv, Cirila in Metoda, pa oba krasna tabornakeljna s ke-rubini. Gotovo zelo redka in prepomcmbna slavnost. Presrečen rod, ki učaka tako slavijo novih kipov, oltarjev novih v novi cerkvi! Kikdo sedaj živečih faranov jo no ućaka već, in tudi nmogi zanamci ne, ako je Božja sreča! Rod za rodom bo odhajal, cerkev Ijo ])a stala in oltarji pa kipi v njih ter spominjali častilco na blagoslova radostni dan. Zato bomo farani praznovali in proslavili ta dan kot slovesen praznik prve vrste^ Ttidi zjutraj bomo imeli ob pol šestih dtih. opravilo za varuhe,'ob deseti uri pa glavno slovesnost sv. blagoslova, za njo pa imtifikalno sv. maio. Popoldne zaključimo prelejio slavlje na čast sv. Antonu z litanijami vseh svetnikov ia sv. B. blagoslovom! S tem naznanilom vabimo prei. duhovščino dekanijsko in redovno, kakor tudi verno in pobožno tjudstvo od bljKo in daleč. Drugo slovesnost obhajamo v nedeljo po sv. Antonu kot farno žegnanje v posebno igegovo proslavo! Tedaj? Čislani častilci! enkrat ali drugič v Prečno k sv. Antonu. Tretja slovesnost bo pa shod vseh niladeniških Mar. družb novomeške dekanije v Prečni na 4. nedeljo po Binkoštih popoldne ob drugi uri (23. junija). Preč. gg. voditelje najvljudneje jirosimo, da dospejo v Prečno vsaj do poldveh s svojimi četami. Popřed ae pa naj sporoči približno Število vdoložencev. Zbirališče je na lepem prostoru pred župniščem. Tu se zvrstimo po župnijah v krasen sprevod, katerega vodi duhovščina, na čelu preČ. g. kanonik A. Žlogar, ki ima tudi slavnosten cerkven govor. Farno bandoro sv. Antona odpre 8pi;evod, potem se razvijejo posamezne skupine a cerkvcna oprava, ubrano ]>etje v cerkvi in v procesiji. Posebno pa mislim, da je tudi zanimala ljudi naša domača godba v lični uniformi. Igrali so pri procesiji dobro več primernih komadov. Le čuditi so je, da so se mladeniči v tako kratkem času pod spretnim vodstvom organista Jakoba Čadež, toliko izvežbali, da so to slavnost tako ie!)o povzdignili. Mladeniči naprej, to je častno za vas, častno za lepo občino Šent Jernej. Vrii možje pa so korporativno nastopili v uniformiranih požarnih brambah iz St, Jerneja, Vrhpolja in Orehovice. Občinski odbor z županom Repseljnom na čelu je zaključil slikovit prizor. Skratka, vsa fara so je ponižno klairjala evharističnemu Kralju, DomaČe in tuje novice. Iz sodne službe. Pravni praktikant Jakob Jerman je pri tukajšnjem okrožnem sodišču imenovan za c. kr. avskultanta. Poroku. Dne 20. maja je bil poročen v kapiteljski kapeli C. kr, po.itar iz Godoviča g. Ivan Kambič z gospico Julijo Ruimik, poscstnico in trgovko iz Idrije. Poročal je sorodnik kanonik Žlogar. Poštne vesti. Za poštnega oficijanta v Krškem je imenovan Marko Postrak. ~ Poštar Vojteh Češko je premeščen iz Ajdovščine v Litijo. — Olicijantka Marija Pakiž iz Kočevja v Ribnico. — Poštni ekspedijent Avgust Aber v Sent Petru pri Novem mestu jo službo odpovedal. — Umirovljena je poštarica Berta Rohrman v Kranju. Mestua hranilnica v Novem mestu. V mesecu maju 1912 je 180 strank vložilo K 76.364-64; 243 strank dvignilo K 114.820-02; 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 17.500; staige vlog K 3,389.461-03; denarni promet K 5,575.5i>4'26. Naglu smrl. Vsled otemnoiga uma je nagloma umrla dne 6. junija gospa Ana Čižmek, soproga c, kr. sodnega oficijala. Znaki dušne bolezni so se večkrat pojavljali. Ob splošnem sočutju je bila 8. jun. pokopana na šmihelskem pokopali.šču. N. p. v m.! Lep napredek izobraževal nega društva je pokazala v nedeljo, 2. t. m, prijazna vas Gor. Lokvica pri Suhorju. Po sv. maši, ki jo jo daroval g. kanonik Žlogar iz Novega mesta, je bil občni zbor kat. izobr, društva. Predsednik, domač župan g, Mihelčič, je podal račun o enoletnem društvenem delovanju. Šele eno leto staro društvo ima razne odseke, ki vsi pridno delujejo, in lep tamburaški zbor. Imelo je tekom enega leta deset poučnih predavanj. Nastopil je tudi g. kanonik Žlogar, ki ga je ^udstvo kot domačina z navdušenjem pozdravilo, ter je v živahnem govoru pojasnil pomen organizacij kmečkega ljudstva v katoliških izobraževalnih društvih. Po litanijah pa je bila ljudska veselica na prostem. Nastopili so kmečki fantje in dekleta v dveh igrah s prav lepim ^uspehom. Posebno pa se jo od daleč zbrano občinstvo čudilo na' stopu tamburaškoga zbora, ki je pod vodstvom g. župana izvajal lepe domače komade. Tu smo videli, kaj premore trdna vo^a. Le častitati moramo vrlemu predsedniku na prelepem uspehu. Ne straši se nikakih žrtev, ampak z nesebično navdušenostjo deluje za probujo belokranjsk^a ljudstva. Le tako naprej! Cepljenje koz. Javno brezplačno cepljenje koz se bode vršilo letos v novomeškem okraju po nastojmem redu in času: V Novem mestu dne 10, junija ob 8, nri zj,; pregledovanje 17. jun. ob 8. uri zj,; v Prečni dne 10, jun. ob 11, uri dop.; j»regledo-vanje 17. jun. ob 11, uri dop.; v Šmihelu dne 11. jun. ob 8, nri zjutraj; pregledovanje 18. junija ob 8. uri zjutraj; na Ruperčvrbu 11, jun. ob 11. ]un, ob 11. uri dop.; pregledovanje 18. jun. ob 11. uri dop,; na Hmoljčiču 12. jun. ob 8. uri zjutraj; pregledovanje 19. jun. ob 8. uri zjutraj; v Mirnipeči 12. juu. ob 10. uri dop.; pregledovanje 19. jun. ob 10. uri dop,; v Malem Slatenku (pri Rohrmannu) 13. jun, ob polu 8, uri zj.; pregledovanje 20, jun. ob polu 8. uri zjutraj; v Stopčah 13, jun. ob 9. uri dop.; pregledovanje 20. jun. ob 9, uri dop.; v Podgradu 13. jun, ob 11. uri dop,; pregledovanje 20. jun. ob 11. uri dop.; v Brusnicah 14. juo. ob 8. uri zj.; pregledovanje 21. jun. ob 8, uri zj,; v Orehovici 14. jun. ob polu 11, uri dop.; pregledovanje 21. jun. ob polu 11. ari dop.; v St. Petru 15. jun. ob polu 8. nri zj.; pregledo-vaqje 22. jun, ob polu 8. uri zj. ; v Toplicah (pri Zorkotu) 15. jun. ob pola 10. uri zj.; pregledovaige 22. juD. ob polu 10. uri zj.; v Beli Cerkvi 15. jun. ob 11. uri dop.; pregledovanje 22. jun. ob 11. uri dop. — Brezdvomno je dokazano, da je ceptjeiqe kôz za človeštvo velika dobrota. Cep^enje kôz varuje človeka za več let obolcqja za pravimi kozami ali sploh, ali pa zmai^šuje ucverjetuo nevarnosti te bolezni. Prave kozé so namreč bolezen, valed ktere veliko število obolelih poicrje, ako niso bili cepíjeni. Za cepljeno pa ta bolezen dandanes nima več toliko nevarnosti. Vsakoletno, javno, splošno in brezplačno cepijenje kôz omogoči tudi najrevnejši družini delcžnost to občekoriatne naredbe. Da so bolezen (prave kozé, ako vseeno nastopijo) preveč ne razširi, zato se zahteva od mladine, ko vstopi v šole, da že ima cepíjenc koze. Iz istega vzroka se po preteku 8—10 let po prvem cepljenjti o mnogih drugih prilikah (v nada^evalnih šolah, sredigili šolah, pri vstopu v javno službe, pri vojakih itd,) zahteva, da so cepÇenje kôz obnovi. Odkar je vpeljano cep^eqe kôz, se opaža splošno, da prave koze ne nastopajo več tolikrát in na tako nevaren način, kakor se je to dogajalo pred tem. Naj tedaj nikdo ne zamudi prilike javnega, brezplačnega cep^enja kôz pri svojih še ne cep-Qenih otrocih. Otroke naj prinesO k cepljenju odrasli domači, lepo in dobro umite ali okopane. Obleče naj se otroke v bela, snažna, sveža spodnja oblačila. Zgornje obleke naj imajo prostorne rokave, ki se dajo lahko sleči ali visoko zavihniti. Nepotrebno lišpange otrok naj se opušča, ker ovira cepljenje. Nevarnejše bolnih otrok in otrok pod 3 mesci se ne bode cepilo, izvzemši ako so nenavadno dobro razviti. Rudolfovo-Kandija, dne 4, junija 1912. Dr. Jos. Buh, Porotne soilbe so bile pri tukajšnjem okrožnem sodišču od 28. do 30. maja, tri zaradi uboja, eden radi oskrumbe in eden radi zažiga. Nov železiiobetonski most čez Krko med Stražo in Valto-vasjo se bo začel v kratkem graditi. Proračuigen je na 92.000 K. Ponudbe za prevzetje gradbe so vložiti pri deželnem odboru do 17. junija. Gospodarske drobtine. — Vinograiliiiški tečaji. C. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, g. B. Skalický, priredi tekom tega poletja več praktičnih, poučnih tečajev za vinogradnike, pri kterih bode poučeval v zelenem cepljenju in poletnem obdelovairju trt, zatirangu trtnih škodljivcev, zlasti pa peronospore po najuovej.ših izko.šnjah in bo od* govarjal na vsakovrstna strokovna vprašanja. Tečaji se vršijo na prostem, v vinogradih in zato le ob ugodnem vremenu. Taki tečaji se bodo še izvršili; V torek, dne H. junija ob 8. zjutraj v Radolfovem; v sredo, 12. 8. -, 13. « « v V, Plešivici pri Adlešičah ; v Tančigori; 3, pop. na Mauerlah pri Črnomlju; n 3, „na Rodinah; v četrtek, „ 13. v v petek, „ 14 v soboto, „ 15. „ „8. zjutraj v Starem Ljubnn; v nedeljo, „16. „ „ 3. pop. v Prečni; v torek, „18. „ „8. zjutraj v Škocijanu; v „ H 18. „ „3. pop. na Raki; v sredo. 19. 19. „ 8. zjutraj na Studencu pri Krškem; „ 3. pop, T BoStanju; v četrtek, „ 20. „ „ 8. zjutraj v Radečah pri Z. M.; v „ rt 20. „ „3. pop. na Polšniku pri Litiji; v petek, „ 21. „ „ 8. zjutraj v Jazbeni „ „ v „ „ 21. „ „3. pop. v Temenici „ „ Natančni kraj pouka (gorico, vinograd, zbirališče i. t. d.), kakor tudi morebitne spremembe sporeda, zvedo vinogradniki po oklicih od strani občinskih uradov. Ker je pouk za vinogradnike velike vrednosti, se priporoča, da se ga v obilni mori udeležujejo. — Čebelarski tečaj se priredi na Grmu v nedeljo in pon-deljek dne 16. in 17, junija 1.1. s sledečim sporedom: V nedeljo 16, junija od 2. do 4. popoludne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni čebel. Od 4, do 6. ure: Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih paiqev s premakljivimi satniki, — V pondeljek 17. junija: Od 7. do 11. ure dopoludne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Oebelna paša. Pitanje čebel. Popoludne od 2. do 4. ure: Razni roji. Vzgoja matic. Izdclovaqje okvirčkov, vlivanje ume^ nega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v Šolskem čebelnjaku. — Lepi rogovi. Goveja živina je najmanj desetak matQ vredna, ako ima nepravilno zrasle rogove. Navadno se gleda na pravilnost rogov bo^j pri volih in bikih, pa vendar se brani vsakdo kupiti tudi kravo, ki ima skriv^ene rogove kakor gubernal pri biciklju. Ua se temu odpomore, devajo ponekod mladi živini na čelo neko pripravo, po na.še rogovnik ali ravnik za rogove, ki naj da novim rogovom pravilno smer. Vendar je tako privezovanje rogovnika na glavo živini nadležno in dolgotrajno. Veliko lažjo in cenejSe jo sledeče uravnavanje rogov. Pusti teletu, naj mn rastejo rogovi do enega leta kakor hočejo, ker do leta so rogovi še preveč mehki in torej ni varno uravnavati jih. Z enim letom pa že vidiš, ako bodo rogovi rasli pravilno ali ne, Ako niso pravilno nastav^eni, vzemi trioglato pilo in napili rogove na tisti strani, kamor hočeš, da naj se obrnejo. Ako so torej rogovi nastavljeni navzdol, mora.š s piio napraviti na vsakem rogu po 3 do 4 zareze na gornjem delu roga. Ravno tako: Ako rastejo nazaj, napravi zareze spredaj. Ako pa rastejo navzdol in nazaj, napravi zareze spredaj in na vrhu. Na ta način se na enem (gorenjem) delu rožena plast oslabi, na drugem (spodnjem) pa ostane cela in močnejša in žene rog navzgor in naprej. Pripomniti je še, da ne smejo biti zareze pregloboko. Zadosti je, če so globoke 2 milim. Zareze obnovi vsaki mesec in videl boš, da je ta način uravnavanja rogov najlažji in najcenejši, A. V, — Proti brvoniočnosti so priporoča pokladanjc soli. Obolelim živalim naj se da po trikrat na dan po 1 polno žlico soli s kuhanico od lanu vred in sicer skozi tri dni. Sol vpliva v tem slučaju — kakor uče izkušnje — prav ugodno. Mlajšim živalim se da nekoliko man) soli. — Perutnino z navskriž zraslim kljunom (krivokljun) zakotji, ker se privezovanje kljuna ne obnese, žival pa težko žre in v rasti zastaja. Raznoterosti. * Najneverjetiieji Toma/, poskusi, ako Čuje prepričevalne besede, katere beremo v pismu baronice Geramb v Buziás pri TemeSvaru. Isto se glasi: „Dolgo že nameravam pisati, kar naj bi se v časopisih razglasilo, kako izvrstno učinkuje Feller jev Elzafluid. Imela sem mnogo težav, revmatizcm in oslabelost oči, utrujenost in glavobol, bolečine v hrbtu in oslabelost, ali kar rabim Fellerjev Eisafluid, sem popolnoma zdrava." U!)amo, da bi bili tudi naši bralci po enem samem poskusu hvaležni. — Zdravilo to je konečno tudi ceno, kajti ducat za poskus stane samo 5 kron po&tnine prosto in pristno dobi so pri E. V. Fellerju v Stubici, Elsaplatz Nr. 287 (Hrvatsko). * Slovstvo. Finžgar, „Naša kri". Igrokaz v štirih dejanjih. Založila „Katoliška Bukvama", Cena 1 K 40 vin., vez. 2 K 50 vin. To je dosedaj naša najboljša ljudska igra in budila bo povsod ljubezen do naše krvi in zaupanje v njeno nevsahljivo moč. — Koder jo bodo igrali, pustila bo sled za seboj, kajti z njo n^m jo pisatelj podal kos naše domače zgodovine v živi krepki besedi. Darovi nove župne cerkve ny. Antona Pad, v Prei^iii od S. jniiija HMl dalje v kronali. SI. Ft. 0 66, Besal A. I, Potoěiir Reza 2 (- 1, Možo .înn. 2, Gl. M. 1. Šetina Fr. 2, Poroka Havti-Dular 10-40, PotoSar .T. 1, Hrovaf Jan. 2, Koleno l-DC, MiSiÈ Fr. 1, Golob Mait. 1, líodiĚ And. 2 84, Redeli ív. 1, pri ajdovi koJekt. 7-80, Fink Ant. 1, Medic Mar. 3, Kovaćić Jan. l iiO, Turk A. 1, Hrudar Ant. Ana 2, Novak Fr. 1, Totnii Iv. 1, Jerman Fr, Ana 3, H, Fra. 0-50, Z. M. 0'50, Ža(^ar Ang. Kat, 20, TomiĚ Mart, 1, A. P. 1, KapĚ Mar. kuh, 9'12, Knafelť Ana 6, Hrastar T. 1, Derčar J. 1-60, Verdenik J. 10, Cesar Fr. 1, L. M. O'0O, Brule Uránia 2*20, Uur^elj Fr. M. 0 60, Kokljif Ant. 1, Hrovatt Til. 2 + 3, LevHtek J, 1'32, KraSovec Jcra 10, Dronik Fr, I, (ilaviC Fr. 1, g. iup. Fr, Knimpeatar 20, M. D. za taljern, 100. ZiipaneiĆ Mart. U, P, U. 2, K. ,T. 0 50, g. Fr, Kalan, c. kr. a. 350, Možje jiri izpraSevanji 8(i-30, Žonc 27-10, V. Z. "22, Křesal Fr. 1, Saje A. bv, A. 3, Anton. Jera ,i|afar 3«, D. N. 1, Koraiin .Tan. 2, Zbirka Kocjan Jan. 5, MolÉ Janko 6, T. O. 25, Doriar Jor. 1, Omahen J. 1, Jerman J. 1, 0. X. «-20, Z. Z. 0-20, Zadnik A. 1, M. L. 1, Brodnik J. 1, Kramar Jan, 2, J. M. M. 0-«6, Bcsal Vin. 4, g. Faloskini Rudolf 20, Krose Franta 5, GroB Fr. 1, Šali Iv, 1, KocjanCiC Iv. 2, Fantje |iri izpraSevanji 2tf53, Dekleta 7H'2«, C. J. 0-40, Kumclj A, 1, Markaš Fr, 1, Kukman M. 2, Dobiehar Fr. dar bv. Ant. 5, Poroka Dreni k-Parket j 2t('44, J'oroka Kokljií-Beiial 7, .imale Iv.. I, Poroka Derganc-Meglen 11'40, Z, .V, 0'40, Bolnica 1, M. L. 2, Hrovat J. 1, Redek Fr. 1, g, /up. Vidmar Fr, 20, Peóarii L, 10, KokljiĚ Ma. ], Avljar A. 3, N. Maver bv, A. 2, Hrantar ,1. 1, MiirKclj J. 1«, Mar, Piki 5, Mar. MeínarSié 20. M. M, 1, Zadnik A. 1, fVvan Jera 20, Krese 1, Uoíé A. 1, Jeitnan Neža I. Loterijske številke. GRADEC, 25. maja 11 63 .62 BI 46 TRST, i. junija 17 26 7 36 22 GRADEC, 8. junija 1 49 34 52 47 Listnica uredništva: Radi pomaojltaaja prostora vbí dopisov izostalo. — Dunaj : Drugi niao opazili. MOJA STARA 38-24-9 BkuĚnja o in ostane, da je za odstranitev pêg, kakor tudi v dosego in oliran tov neino in mehko kože ter bele polti najboljše srođatvo ivctovno-znaao milo „Steckcnpfard-LNietimilehseff«" znamko Steckon-pferd tvrdka Hergmann & Oo., Tetscbon a/E, Komad po 80 b ae dobi v VBeh lekarnah, drožerijah, prodajalnah parfumov in vseh v to stroko Bpadajoúih ti^ovinah. — latotako se priporofi« Borgmannova lilijina krema „Manora" kot izborno sredítvo za ohranitflv nežnih, belih, ženskih rok; lonSek po 70 h sq dobi v vich trgovinah. Vabilo na obShi zbor liniBtshe posojilnicc in hranilnice v Mirni peči ki so vrši 33. jnn ja t. 1. yb nri poj», t zaiinižni pi.sarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelatva. 2. Poročilo nadzorstva. 3, Odobrenje letnega računa za 1. 1911, 4. Čitar(jo revizijskega l)0r0čila. 6. VoJitev načelstva in nadzorstva. 6. Raznoterosti. 128 Naèelstvo. Ža priiiodnje šolsiiD ieto se sprejmejo dehlicB na stanovanje in hrano. Sobe so avetle in zračno. Hrana zdrava in teČna. Nadzorstvo «krbno. Mesečnina 60 kron. 125-3-1 Hed. Pehani, ravnateljeva soproga Ljubljana, Goruiiove nlice št. 3/1. ^ ^wmaa^.waÔty/D'Aiào' Tu Varn nudimo izvrstni Fellerjev rastlinski fluid takoimenovftni „Elit fluid", o katerem amo prepriûani, da ublažuje boloíine, krepi in zdravi kit«, žile in ude ter preganja vnetje. Isto uúinkuje pomirujoúe proti rovmi, nervoinosti, bodenju, g-lavoholu in »bobolu, proti holefilnam v vratu, v kriiu in je izvrstno sredstvo proti migreni ; o krep tuje oSi — sploh zavaruje proti posledleam pre-hlajenja, kakor kaáelju, hrijiavosti, nahodu itd. — Pristno le z imenom „FdiBT" na steklenici. 12 malib, ali 6 velikih, ali 2 specialnih steklenic franko K 5'—, 24 malib, ali 12 velikih, ali 4 specialnih K S'iiO, in 48 iJialih ali 24 velikih ali 8 specialnih K 16— poštnine prosto. KoncĚno naznanjamo, da se poslužuje tisoie ljudi z uspehom Fellerjevih ođ-vajajočih Tftbarbara — in „Elzapil" proti boleiinam v želodcu, kriu, in proti pomanjkanju teka, goreiici, bruhanju, slabostim, kokanju, napetosti, zabasanosti ter proti motenju prebavanja. Šest ikaf^ Ijio K 4'— franko. Varujte se ponarejanja! Kdor želi pravi Fellerjev fluid in prave jitle, naj naslovi svojo naroiilo na E. V. FellEr, dvorni ItaaFuStubici EIsapiatz St 287 (Hrvaško). 44-10-7 Milijoni zdravijo Kasal] hripavost, katar, zasli-ženje, dušljlvi in oslovski kašelj S KaiserjBiiimi prsnimi ItiiramBiiinii tremi smrekami". i^AKrt notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-IJvtlvF . . . vatnih oseb dokazuje gotov uspeli. - - - Bonbončki jako dobro prijajo in bo ugodnega okusa. Paket 20 in 10 vinarjev, ovojček 60 vinarjev, se dobiva pri lekarnarjih: i-20-l« Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. V prometnem kraju na (iorenjskein se VNled lastnikove bolezni pod prav ngodnimi pogoji takoj proila v ktori se izvršuje vže več let dohro idoèa gostilniška ohrt, in pripravna za vsako drugo ohi-t. Kje? pove upravnižtvo tega lista. 134 Ena velika in ena manjša nieblovaiia soba na glavnem trgu v Novem mest» — se takoj odda, vsako s posebnim vhodom. Oddajo se tudi obe skupaj. Več se izve v hiši St. B6. i2í(-2-i Knezov gozdarski urad v Soteski |fodal bode dražbenim potom dne 16. junija : vBlIh del košnje na stoječem. : Začetek oh t. uri popoludne. 12a OskrbniStvo lliipercvrli iiaziiiiiija,