G e o g ra fsk i v e stn ik , L ju b lja n a , L.I (1979) R A Z G L E D I UDC U D K 910.1:001 = 863 RAZMIŠLJANJA O GEOGRAFIJI Igor V r i š e r * Kot v vseh vedah, k i so se razm erom a pozno oblikovale in k i h k ra ti doživ lja jo h ite r razvoj, tu d i v geografiji po teka jo zelo žive in ideološko m očno po la riz iran e razp rav e o n jen em pom enu, vseb in i in uporabnosti. V ečina teh d iskusij posega v sam o b istvo geografije, ob ravnava n je n polo­ žaj m ed d rugim i znanostm i in podaja bodisi zelo op tim istične napovedi ali pa izraža vse polno dvom ov o n je n i p rihodnosti. V ečina teh razm išljan j se povezuje z nas led n jim i vp rašan ji: 1. b istvo in c ilji geografije te r defin ic ija n jen eg a p red m eta raz iskovan ja; 2. položaj geografije v sk lopu obče k lasifikac ije znanosti; 3. n o tra n ja zg radba geografije in p rob lem n jen e enotnosti; 4. vp liv in odraz raz ličn ih filozofsk ih spoznavnih nazorov v geografiji; 5. u p o rabnost geografije ozirom a geografov v d ružbenem ž iv ljen ju in m ož­ n o sti za n jihovo poklicno delovanje . K tem u bi lahko dodali še nekoliko bolj specifično v p rašan je , k i se navezu je n a n aš nac ionaln i obstoj in to je: 6. vloga geografije k o t nac ionalne vede. N edvom no bi odgovor n a vsako od teh v p rašan j te r ja l posebno š tu d i­ jo ali celo kn jigo , k a r je seveda neizvedljivo . G lede na to se bom o v n a ­ s ledn jem om ejili le n a n e k a te ra sk rom na raz m iš ljan ja o teh problem ih, k o t j ih zaznavam o in spoznavam o. Bila n a j bi d roban in skrom en p risp e ­ vek k poživ ljen i raz p ra v i o geografiji, k i se je sprožila na m ariborskem geografskem zbo ro v an ju in se bo n ad a ljev a la n a filozofski fak u lte ti v L ju b ljan i v okv iru ja v n ih razp rav , ki jih p r ire ja fak u lte tn i m arksističn i c en te r o raz ličn ih vedah. I. G lede defin icij o c iljih in b is tv u sodobne geografije v zadn jem času n i zasled iti k ak šn ih nov ih pom em bnejših p rispevkov . Več ali m an j se vsi * Dr., red n i u n iv . p ro fesor, PZ E za g eo g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta , A šk er č e v a 12, 61000 L ju b lja n a , YU. poskusi, obrazložiti geografijo ko t znanost, osredotočajo okoli nas ledn jih značilnosti geografije: — da op isu je in to lm ači vse tis te pojave, ki na zem eljskem p ov ršju ali n jegovem delu u s tv a rja jo v m edsebo jn i vzročni in fu n k cijsk i povezavi dan ašn jo p rosto rsko s tv a rn o s t (S. I l e š i č , 1); da p ro u ču je raz š ir jen o st in m edsebo jne odnose m ed p riro d n im i po jav i in rez u lta te d ružbenega dela na zem eljskem p o v ršju (J. R o g 1 i č, 2); — da p rouču je p o k ra jin sk o sfero zem lje ko t pogoj za razvoj človeške d ru ž ­ be, ozirom a da p rouču je geografsko okolje d ružbenega razvo ja v n je ­ govih te r ito ria ln ih raz ličnostih (V. A. A n u č i n, D. J. K o l e š e v s k i 3); — da razloži, kako so o rg an iz iran i subsistem i fizičnega okolja na zem e lj­ skem p o v ršju in kako se je človek razširil po zem lji g lede na n jen e f i­ zične lastn o sti in g lede na lju d i (Ad Hoc C om m ittee on G eography, 4); — da odk riva in v red n o ti p riro d o te r odnose in povezave, ki o p re d e lju je ­ jo in pogo ju je jo ž iv ljen je d ružben ih skupnosti in sicer glede na k o n ti­ nen talno . su b k o n tin en ta ln o ali lokalno sto p n jo (P. G e o r g e , 5); — da p re sk rb i natančen , p rav ilen in rac ionalen opis raz ličnega znača ja zem eljskega p o v rš ja (R. H a r t s h o r n e, 6); — da razum e obsežen součinkujoč sistem , k i za jem a celo tno človeštvo in njegovo n arav n o okolje na zem eljskem p o v rš ju (E. A. A c k e r m a n , 7). Iz teh defin icij lahko razberem o, d a naj b i geografija ko t veda v g lavnem strem ela za tem , da obrazloži t i s t e p o j a v e i n f a k t o r j e n a z e m e l j s k e m p o v r š j u , k i v m e d s e b o j n i p o v e z a v i i n f u n k c i j s k i o d v i s n o s t i v p l i v a j o n a o b l i k o v a n j e z e m e ­ l j s k e g a p o v r š j a i n n a r a z m e s t i t e v p o j a v o v (n arav n ih in d ru žb en ih ) te r t v o r i j o o b s e ž n i s o u č i n k u j o č i s i s t e m (o z iro ­ ma n jegove subsistem e) z e m e l j s k e p o v r š i n s k e s f e r e . O čitno je, da si geografija zastav lja več ko t zah tevno nalogo, če hoče raz ložiti tako zap le teno m a teria ln o stvarnost, ko t je zem eljsko površje. Iz raz lag je tu d i razvidno, da se k o t p red m et geografije p rav ilom a sm a tra z e m e l j s k o p o v r š j e , zanj pa se u p o rab lja jo še n ek a te ri d rug i pojm i, kot: g e o g r a f s k o o k o l j e , p o k r a j i n a , z e m e l j s k a p o ­ v r š i n s k a s f e r a ali g e o s f e r a ; z n jim i se skuša bolje ali n a ta n č ­ neje o p red e liti sicer dokaj težko do ločljiv po jem zem eljskega površja . (O sebno sodim , da se m ed tem i po jm i še na jbo lj p rila g a ja b is tv u in c i­ ljem geografske vede po jem po k ra jin e , k i zelo dobro p o n azarja m ateria ln o s tva rnost zem eljskega p o v rš ja in je v sa k o k ra tn i odraz delovan ja vseh n a ­ rav n ih in d ru žb e n ih po javov in sil, po d rug i s tra n i pa je p o k ra jin a h k ra ti eno ta zem eljskega površja , ki jo geografija p rouču je ). II. P re d m et p ro u čev an ja in cilji, k i si. jih zastav lja geografija, te rja jo od nje, da se do znan stv en ih spoznanj dokoplje na sin te tičen ali kom pleksen način, k a r je sicer v sodobni znanosti iz jem en p rim er. Vsa znanost in n jena k lasifik ac ija je že po trad ic iji ana litičnega značaja. T udi ves dose­ d an ji razvoj znanosti je v b istvu tek e l v sm eri čedalje večjega pog lab lja ­ n ja in specia liz iran ja , k a r je povzročalo cep ljen je in iz redno razvejanost sodobne znanosti na š tev ilne ozke vede. N ajh u je je, da je tem u an a litič ­ nem u spoznavnem u do jem an ju v n a jv eč ji m eri p rilago jeno tu d i naše ce­ lo tno spoznavanje sve ta in n jegov ih znan stv en ih problem ov. Šele v zad ­ n jem času se m nožijo znam enja in pozivi, k i opozarjajo , da je tak šen po gled p reveč enostransk i, da p o sta ja zavora znanstvenem u n ap re d k u in da bo glede na to tre b a raz v ija ti tu d i sin te tičn e vede ozirom a vsaj go jiti ta k ­ šno spoznavnost. G eografija se glede na vsa ta izhodišča sreču je z n ek a te rim i zelo h u ­ d im i d ilem am i. N jen položaj v sodobni k lasifikac iji znanosti je nejasen, da ne rečem o celo sporen. N jen p red m et — p o k ra jin a (zem eljsko površje) ■—- je g lede določenih po javov ali delov teg a p o v ršja že dolgo časa tud i p red m et n e k a te rih an a litičn ih ved (biologije, geologije, m eteoro log ije , so­ ciologije, ekonom ije itd .) k i so b ile doslej v p ro u čev an ju dokaj uspešne. Zdi se, k o t da geografija izg u b lja t la pod nogam i, da p o sta ja odvečna, ali pa da posta ja n ek ak šn a bolj ali m an j sp re tn a k om pilac ija te h ved, ozirom a, kot n e k a te ri posm ehljivo m enijo , n ek ak šn a n ad g ra d n ja znanosti brez p rav e podlage. D ogaja se ji nekako tak o ko t sp lošnem u zd ravn iku , k i zna vse in nič in k i ga vsak specia list zasenči, čep rav vsi t i ve lik i s tro k o v n ja ­ ki v id ijo le podrobnosti, bo ln ik a ko t živo in delu joče b itje p a bolj malo. V teh dilem ah, k i nedvom no pes tijo vsakega geografa (od k ar je geo­ g ra fija p ren e h a la b iti d e sk rip tiv n a veda in je sp rem en ila svojo znanstveno n ra v ) , v idim o predvsem n as led n je oporne točke, k i govore n je j v prid . a) N o b e n a d r u g a v e d a n e p r o u č u j e n a c e l o v i t n a č i n p o k r a j i n e , k i j e k o m p l e k s e n p o j a v , se stav ljen a iz raz lič ­ n ih pojavov, ki so povezani, odvisn i in součinkujoči m ed seboj. R azlo­ žimo jo lahko edino le n a s in te tsk i način, č e teg a ne bo o p rav lja la geografija, bo to m orala p rev ze ti neka druga, že obstoječa ali povsem nova veda. b) P o k ra jin a ni le n u jn i t e m e 1 j o b s t o j n o s t i č l o v e š k e d r u ž b e , tem več p o sta ja z d ružben im razvo jem čedalje bolj tu d i pogoj n jenega n ap red k a . P ri tem ne m islim o zgolj na n a rav n e v ire, am pak tu d i na r a z l i č n o s t in p r o s t o r n o s t po k ra jin e , k i se jih pogosto vse p rem alo zavedam o in jih ne znam o p rav ilno v red n o titi. c) S poseganjem človeka v razm ere v p o k ra jin i in v te j zvezi z n jen im p reob likovan jem , k i p o sta ja z d ružben im razvo jem čedalje širše in in ­ tenzivnejše , d r u ž b a p r o ž i š t e v i l n e p r o c e s e in s p r e m i n j a d o s e d a n j e r a z m e r e o z i r o m a r a v n o v e s j e v p o k r a j i n i . Za r a z u m e v a n j e in r a z l a g o t o v r s t n i h p o j a v o v j e n u j ­ n o p o t r e b n o p o z n a v a n j e g e o g r a f i j e . č) G eografija je še vedno ed ina veda, k i nas i n f o r m i r a o s o d o b ­ n e m s v e t u i n n j e g o v i h p o k r a j i n s k i h e n o t a h . Ta p ra s ta ­ ra vloga geografije ne izginja. Z razvo jem in nap redkom človeške druž- be p o sta ja še bolj nu jna , saj je osnova za hum ane in razum evajoče od­ nose m ed ljudm i, narodi, deželam i te r d ružben im i in po litičn im i sistem i, d) Razvoj znanosti bo p ra v gotovo v p rih o d n o sti te rja l, d a se v več ji m eri razv ije jo poleg an a litičn ih ved tu d i sin te tske . Če bom o ob tem razvo ju znali raz v ija ti nove in svo js tvene m etode, d rugačne od d osedan jih a n a ­ litičn ih , bo geografija u spešnejša in si ne bo m ora la k a r nap re j sposojati določeno znan je p ri d ru g ih vedah. III. Sodim o, da bi edino le r a z v i j a n j e n j e j l a s t n e g a s p o z n a v ­ n e g a n a č i n a i n u s t r e z n i h m e t o d osam osvojilo geografijo in jo odtegnilo od ana litičnega zg ledovanja, k i ji je doslej p rin aša lo veliko te ­ žav. O dpadla bo n esrečna razdvo jenost n a občo in reg ionalno geografijo, ki se v geografsk i zg radb i vleče od V aren iu sa dalje . Ne bo več po treb , da bi d e fin ira li geografijo ko t »sistem geografsk ih ved« (8), to je ko t združbo bolj a li m anj p ris iljen o povezanih an a litičn ih ved, k i jih d ruž i le to, da raz isk u je jo določene po jave v p o k ra jin i, sicer p a so po svo jem značaju bližja geologiji, k v arta ro lo g iji, h id ro log iji, sociologiji ali po litičn i ekono­ m iji, k o t p a d rug im geografsk im vedam . O dpadlo bo tu d i zavestno ali p re ­ h itro zan ik an je reg iona lne geografije (8). G eografom se kom pleksnega pogleda n a pok rajino , k i je eden od n jih o v ih n a jv eč jih p red n o sti v p r i­ m e rjav i z d rug im i vedam i, n e bi b ilo tre b a več sram o v ati in se jim ne bi b ilo tre b a za te k a ti pod o k rilje bolj »em inen tn ih ved«. V zad n jih le tih je izšla v rs ta del, k i se zavzem ajo za takšno geografijo . M ed n jim i naj om e­ n im predvsem H aggettovo kn jigo »A G eography — M odern Synthesis« . V n je j se ta znan i ang loam erišk i zn an stv en ik zavzem a za d rugačno n o ­ tra n jo zgradbo geografije nam esto dosedan je toge d e litv e na občo in reg io ­ nalno geografijo . K ot p rim e r ta k šn e » in teg riran e geografije« n av a ja čle­ n ite v geografije n a p rosto rske, ekološke te r reg ionalno-kom pleksne a n a ­ lize (9). Seveda se ob tem zastav lja vp rašan je , kako na j geograf zrn ore tako obsežno znanstveno snov, da bi h k ra ti obvladoval celo tno občo in reg io ­ nalno geografijo , da bi zm ogel raz iskovati geom orfologijo in socialno geo­ g rafijo ali pedogeografijo in geografijo S everne A m erike, ko pa so za kaj tak eg a p o trebne cele znan stv en e panoge. Ta d ilem a zlasti plaši s lu ša te lje geografije, p a tu d i v d ru g ih geografsk ih k ro g ih vzbu ja pogoste razprave. M enim o, da je d ilem a v zgorn jem sm islu odveč. P ovsem razum ljivo je, da geograf n i n ekakšen po lih isto r, k i zna tak o rek o č vse. K ot v d ru g ih vedah, v e lja tako tu d i za geografa, da se m ora spec ia liz ira ti na določeno tem atiko a li p rob lem atiko , ozirom a se p rila g o d iti po treb am svojega poklica. V endar m ora p r i tem vedno iz h a ja ti iz p red m e ta geografije, m ora u p o rab lja ti geo­ grafsko znanstveno m etodologijo in m ora o h ran iti geografiji svo js tven i kom pleksn i ali s in te tsk i p reg led . Če se bo ob tem izkazalo, da je naloga p re trd oreh, bo pač p rite g n il d ruge geografe (specialiste) in bodo tako zm ogli delo v skup in i. Team sko delo je postalo v sodobnosti značilno in n u jn o za v rsto ved, ne vem o, zakaj ga ne bi sm eli gojiti tu d i v geografiji. B istveno je, da p ri tem ne zapustim o i d e j n i h o s n o v s o d o b n e g e o g r a f i j e , d a s e n e o d d a l j i m o o d n a š e g a p r e d m e t a — p o k r a j i n e i n d a n e z a n e m a r i m o g e o g r a f i j i l a s t n e g a k o m p l e k s n e g a o b r a v n a v a n j a . A li bom o p ri tem raziskovali kak fizični po jav (npr. h id ro loške razm ere kakega porečja, ali učinke b u r je itd .) ali k a k d ru žb en i po jav (socialno zgradbo m esta, k m e tijsk e sistem e) ali reg ionalno enoto (pokra jino , d ržavo), n i b istveno . V v s a k e m p r i ­ m e r u b o m o s k u š a l i o s v e t l i t i v s e t i s t e b i s t v e n e d e j a v ­ n i k e , k i v p l i v a j o n a d a n i p o j a v v p o k r a j i n i a l i u s t- v a r a j o d o l o č e n r e g i o n a l n i p o j a v ( p r o b l e m ) a l i o b l i ­ k u j e j o d a n o p o k r a j i n o . V tak o po jm ovani geografiji b i odpad la dosedan ja razdvo jenost n a občo in reg ionalno, pa tu d i n a fizično in d ružbeno geografijo . D elitev bi pom enila le raz lične z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n e p r i s t o p e ozi­ rom a vidike, ne pa raz lične geografske vede. V p rim e ru obče geografije bi izha ja li iz posam eznega po java ali skup ine po javov in b i raz sv e tlili vse vzroke in dejavn ike , k i jih pogoju je jo , te r posledice, ki jih po jav u s tv a rja v po k ra jin i. V p rim e ru reg ionalne geografije pa bi skušali h k ra ti p r ik az a ti vse vzroke in d e javn ike te r n jih o v e u č inke v dan i p o k ra jin i — reg iji. V se­ k ako r b i bilo tre b a že ob sam em raz isk o v an ju v čim večji m eri upoštevati oba v id ika , k i pom en ita p rav z ap rav d ia lek tično n asp ro tje , ne pa nekaj povsem različnega. Tako np r. bi ob o b rav n a v an ju občegeografsk ih p ro b ­ lem ov nu jn o m orali u p o štev ati tu d i n jihovo reg ionalno razširjenost, iska li bi ana log ije v d ru g ih reg ijah in bi izh a ja li v zače tku raz iskave iz reg io n a l­ ne danosti, ne pa zgolj iz prob lem ov, k i jih obdelujem o. Po d rug i s tran i pa n ik a k o r ni nu jno , da bi v reg io n a ln i geografiji za vsako ceno težili za nekakšno leksikografsko celov itostjo in shem atičnostjo . P ra v za p ra v bi b ila lahko tu d i reg iona lna geografiji u sm e rjen a e n k ra t v ta in d rug ič v kak d ru g i v id ik , ko t je n p r. Ilešičeva »G ospodarska in po litičn i geografija sveta« (10). R azm išljan ja o obči in reg iona ln i geografiji b i lahko razv ili še dalje. Tako bi obča geografija lahko dobila značaj geografske dedukc ije (razlaga od občega h k o n k re tn e m u ), reg iona lna geografija pa vlogo geografske in ­ d u k cije (od posebnega k občem u). V geog rafiji sm o se vse p reveč d rža li zgolj in d u k tiv n eg a (ideografska m eto d a), in za n em arja li ded u k tiv n i način (nom ote tična m e to d a). P ra v bi bilo, ko b i razv ija li oba načina, k i tv o rita d ia lek tično celoto. V razv o ju geografije so b ila obdobja, ko je b ila v o sp red ju obča geo­ grafija , in zopet, ko se je posvečalo več pozornosti reg io n a ln i geografiji. V zadn jem času je reg iona lna geografija zaosta la in bolj ali m an j ob tičala v pogled ih in m etodah , k i so se izob likovala ob n jen em v išku v d v ajse tih in tr id e se tih le tih . Razvoj obče geografije — le-ta je v povojnem času dosegla velik n ap re d ek — te rja , da nove poglede in m etode uveljav im o tu ­ d i v reg io n a ln i geografiji, sicer se bodo ponovile razm ere, k ak ršn e so bile konec 19. stol., ko je V idal de la B lache sprožil pobudo za razvoj reg io n a l­ ne geografije za rad i anom alij v obči geografiji. P o treb e po u strezn em n a ­ p red k u reg iona lne geografije pa h k ra ti pom enijo , d a je ta v id ik geografske vede p o treb en tu d i k rep k e ide jne in m etodične p renove. S tem n ik ak o r nočem o trd iti , da je reg iona lna geografija n ep o tre b n a ali da je preživeta . N asprotno, n je n a »klasična oblika« bo še da lje nen ad o m estljiv a p ri in fo r­ m ira n ju in v določeni m eri bo nepog rešljiva tu d i v šoli (npr. dom oznan­ stvo ). K om pleksni ali s in te tičn i p ris to p v geog rafiji b i nedvom no zm anjšal tu d i pogosto do nesm isla p re tira v a n e raz like m ed fizično in družbeno geografijo . P ri tem n i pom em bno, ali so te raz like nas ta le za rad i obsto­ ječe k lasifikac ije znanosti (10), k i še dalje, n av k lju b vsem spoznanjem o povezanosti človeštva in n a ra v e v z tra jn o loči naravoslovne in d ružboslov­ ne vede, ali p a je to rez u lta t za p iran ja v la s ten ozek svet. Res je d o s tik ra t težko vzpostav iti m ostove m ed obem a področjem a, k e r je dosedan ji zn an ­ stv en i razvoj tek e l dokaj d isko rdan tno . V ilu s trac ijo naj navedem o sam o dva p rim era . V fizičn i geog rafiji se je da ja lo veliko več pozornosti genezi pojavov, ko t pa n jih o v i funkciji, vp livu in učin k o v an ju ; za družbenogeo- g rafska p rem o triv a n ja so b ila ta k šn a dognan ja m an j pom em bna ali docela obrobna. V d ružben i geog rafiji se je n em alo k ra t oziralo zgolj n a socialne č in ite lje ; pozablja lo se je da lju d je , ko t d ružbeno o rg an iz iran a skupnost v en d a rle žive v nekem n a ra v n em okolju in so odvisni od n a ra v n ih virov in n a ra v n ih m ožnosti. Iz geografskega m a te ria lizm a smo tako povsem zašli v n asp ro tn o sk ra jnost, v socialn i determ in izem . Z zadn jim i razm išljan ji sm o se do tak n ili že n as led n jeg a in za geogra­ fijo zelo pom em bnega v p raša n ja : n jen e nazorske in ide jne opredelitve . T udi v geografiji so se odražali bolj ali m an j raz ličn i m iseln i in id e jn i to ­ kovi, ki so sp rem lja li ali so se p o ra ja li v filozofiji X IX . in XX. sto letja . M orda so za razliko od d ru g ih ved vzbu ja li m an j ek s tre m n ih odzivov, v e n ­ d a r pa so pogostom a dobili nekoliko svo jstveno — geografsko —• obeležje (npr. en v iro n m en ta liz em ). V zrok, da so b ili ti odm evi ub lažen i, v idim o v tem , da geografi niso m ogli m im o svojega p red m e ta — p o k ra jin e . T u pa so vse m iselne in ide jne speku lac ije n u jn o m orale doživeti em pirično p re ­ izkušnjo , in so zato kaj k m a lu onem ogle. V z tra ja le so lahko le ko t izrazito p rag m atičn e trd itv e , k a r pa je slej ko p re j pom enilo, da smo im eli op ravka z znanstveno po tvorbo v k o ris t nekega v ladajočega raz reda, d ružbene sk u ­ p ine ali države. Z arad i navezanosti na ob jek t raz iskovan ja je v geografiji, ozirom a m ed geografi, v p re težn i večin i p rev ladoval m a te ria lis tičn i nazor. S p rv a so bile to oblike m ehan ičnega ali »stih ijskega« m ateria lizm a (11), pozneje pa so ti m a te ria lis tičn i nazori evo lu ira li p rek o posibilizm a in en- v ironm en ta lizm a v d ia lek tičn i m a teria lizem . Idea lističn i nazo ri se v geo­ g ra fiji v večjem niso uveljav ili, k o liko r p a so se, so vnaša li v vedo m a r­ sik a te ro zm oto ali so celo p rožili dvom e o n jen em sm islu in zm ožnostih (hegeljanstvo , neokan tovstvo ali v novejšem času np r. fenom enolog ija). Še največ je b ilo pozitivizm a, v en d a r bolj v n ač inu p o d a jan ja snovi, kot pa v p ravem nazorskem sm islu. M ateria lis tičn i pogledi so b ili sp rva m očno poenostav ljen i in so p ra v pogosto zah a ja li v geografsk i determ in izem . G lede n a to so jih kasn eje ostro k r itiz ira li in zavračali, to d a v p rin c ip u niso b ili tako škodljiv i, saj so o h ran ja li ce lovit pogled n a svet in niso ra z ­ dv a ja li geografije, ko t je to np r. povzročal geografsk i in d e te rm in izem ali geografsk i n ih ilizem . Vsem tem sta re jš im nazorom se je tu d i poznalo, da se je d ia lek tik a razm eram a zgodaj uv e ljav ila v naravoslov ju , v d ružbo ­ slov ju p a p recej kasneje . Zato tu d i n i p resenetljivo , da h is to ričn i m a te r ia ­ lizem še vedno ni povsem p ro d rl v geografijo , čep rav se š tev iln i geografi sk licu je jo na d ia lek tičn i m ateria lizem kot svoj osnovni nazor. V raz liko od d ru g ih ved so v geografiji sp re jem ali d ia lek tičn i m a te ­ rializem brez več jih odporov, z izjem o iz razito idealističn ih ali geografskih p rag m atičn ih krogov. Razlog za to v idim o p redvsem v dejstvu , da je d ia ­ lek tičn i m ateria lizem ko t nazor v sestransko u streza l ciljem in b is tv u geo­ grafije . Izredno sm iselna zd ru ž itev m a teria lis tičn eg a svetovnega nazora z d ia lek tičn im ob rav n av an jem sp rem in jan ja m a te ria ln e s tv a rn o s ti je bila ko t nalašč za geografsko in te rp re tac ijo . Za ilu s trac ijo te m isli bom o v nas led n jem p rav na k ra tk o opozorili na d ia lek tične zakone in n jihovo u p o rab n o st v geografiji. P rv i m ed tem i za­ koni p rav i, da so vsi po jav i m ed seboj povezan i in odvisni. To pa je tako- rekoč osnovno izhodišče sodobne geografije p ri n je n ih n ap o rih spoznati in raz ložiti p ok ra jino . Od geografa lahko u p rav ičeno p ričaku jem o, da bo na podlagi tega zakona p roučeval po jave vzročno, upošteval obo jestransko uč inkovan je in da bo v m nožici teh zvez znal raz lik o v a ti d om inan tne in pod rejene pojave, povezave in uč inke te r glede n a to tu d i zakone. D rugi d ia lek tičn i zakon je p rav tako iz rednega pom ena za geografijo . P rav i, da se m a te rija , k i s icer n as to p a v raz ličn ih o b likah ko t fizični, bio loški ali d ružben i pojavi, n ep re n eh n o sp rem in ja . Z akon n av a ja geografe k tem u, da p ro u ču je jo po jave v p o k ra jin i razvo jno in da u pošteva jo v sakok ra tno vlogo posam eznega p o java ali skup ine po javov glede n a p ro sto r in čas (funkc ionalnost). E dino s tak šn im razvo jn im in funkciona ln im spoznava­ n jem lahko p rav iln o razložim o s ta ln i k rožn i to k sp rem in jan ja m aterije , k i je tako značilen in pom em ben za vse dogajan je na zem eljskem pov ršju (geografski p roces). T re tji in č e tr ti d ia lek tičn i zakon govorita o tem , kako se sp rem in ja m aterija , ozirom a, k je so gibala n jen eg a n enehnega sp rem in jan ja . Oba za­ kona sta rev o lu c io n arn a po svoji vsebini, saj nam om ogočata, d a razložim o p rasta ro v p rašan je , kako in zakaj se svet sp rem in ja . T reba je p rizna ti, da smo v geografiji doslej veliko več pozornosti posvečali p rv im a dvem a za­ konom a, k ak o r pa slednjim a. M enim o, d a je vzrok za to treb a iska ti v še vedno nedovoljnem po zn av an ju po jav n ih zvez in n jihov ih m edsebo jn ih součinkovanjih , k ak o r tu d i v še ne dovolj raz isk an ih osnovnih gibalih n a ­ ravnega in d ružbenega razvoja. Ko bo geografija znala uspešneje ra z k r i­ vati zveze m ed pojavi, ki ob liku je jo pokrajino , te r jih bo uspela tud i v re d ­ notiti, bom o nedvom no lažje razbra li, kdaj je sp le t okoliščin (vzrokov, drug ih po javov) dosegel tis to stopnjo , da je povzročil skokovito sp rem em ­ bo po javov v eno ali drugo s tan je (npr. »izbruh« m onsuna, učink i indu stria lizac ije v p o k ra jin i in v p reb iv a ls tv u ). P ra v tak o bom o tu d i lažje spoznali zap le ten i boj n o tra n jih n asp ro tij, la s tn ih vsakem u pojavu, ki n e ­ p renehno prožijo sp rem in jan je po javov S poznavan je in v red n o ten je teh sil in p o teka dogodkov bo iz rednega pom ena za človeško družbo, k i s svo­ jim n ap red k o m čedalje te m e ljite je posega v celotni sklop okolja in ne zadeva več sam o posam eznih pojavov, kot je to b ilo na n iž jih razvo jn ih stopn jah . V tem vidim o narašča joči pom en geografije k o t s in te tsk e vede o pok ra jin i. R esda bodo vsa ta n je n a o d k ritja in spoznan ja le d robne in skrom ne re la tiv n e resnice, toda to je pot, k i jo je op rav ila vsa človeška znanost v svo jih s trem ljen jih , spoznati in ob jek tivno razložiti svet in n je ­ gove sestav ine. V. Iz te h vseb insk ih o k v irjev in id e jn ih osnov izha ja jo tu d i m ožnosti za uporabo geografije ozirom a geografov v d ružbenem ž iv ljen ju in m ožnosti za n jihovo poklicno udejs tvovan je . S p rv a je bila ta vloga om ejena p re d ­ vsem n a i n f o r m i r a n j e o po jm ih, d o g ajan jih ali celo zgolj o in v e n ­ ta r ju raz ličn ih n a ra v n ih in d ru žb e n ih po javov v p o k ra jin i. Podobnega značaja , v en d a r dokaj bolj pog lob ljena je b ila p e d a g o š k a f u n k c i j a g e o g r a f i j e . T i dve p ra s ta r i fu n k c iji geografija n iko li n i izgubila in ju v e rje tn o tu d i n iko li ne bo. Še več, v sodobnosti se je n je n a in fo rm ativ n a vloga zna tno razširila še na n ek a te ra d ru g a področja . U spešno se je v k lju ­ čila v tu ris tičn o dejav n o st (in fo rm acije , voden je izletov in tu r is tič n ih poslo­ valn ic), s ta tis tičn o službo in v raz lične in fo rm ativ n e sistem e, k i n u d ijo n a u re je n nač in raz lične p o d atk e o po k ra jin i, te r v nov inarstvo . Z natno se je okrep ilo tu d i n jeno tr e t je in fo rm ativ n o področje, geografsko pub lic iran je , p ri čem er im am o v m islih poleg že trad ic io n a ln ih geografsk ih publikacij, ko t so geografsk i p riročn ik i, lek sikon i in atlasi, z lasti radio , te lev iz ijo in film e V šoli je geografija postopom a svoj trad ic io n a ln i delokrog (poučeva­ n je o geografsk ih po jm ih in p o jav ih v osnovni in s re d n ji šoli), raz širila na vlogo strokovnega p red m eta v n e k a te rih u sm e rjen ih šolah. Iz riv an je geografije s tega trad ic io n a ln eg a področja , k i sm o m u v z a d n jih le tih p riča v m a rs ik a te ri deželi in tu d i p r i nas, je ob ičajno sp le t raz ličn ih oko­ liščin. Pogosto gre za občo red u k c ijo vseh d osedan jih p red m eto v zarad i po treb e po u v a ja n ju nov ih znanj. U v eljav lja jo se težn je po iz razite jšem poklicnem in m an j po občem izob raževan ju . N eka tere vede o sta ja jo p re ­ dolgo p r i trad ic io n a ln em o b rav n a v an ju in p rem alo slede znanstvenem u n a ­ p red k u te r d ružben im po trebam . T akšno red u c ira n je geografije je v n a s ­ p ro tju s š tev iln im i p ripo roč ili m e d n aro d n ih o rganizacij (UN ESCO ), ki p r i­ poročajo pouk geografije k o t n a jbo lj p rim e rn e g a sred s tv a za m ednarodno spoznavanje in sporazum evanje , k a r je v sodobnem sv e tu čedalje po treb - nejše. M enim o tud i, da je pouk geografije v jugoslovansk ih razm erah iz še dveh posebn ih razlogov n u jen : za rad i velike d ružbene he terogenosti naše dom ovine in za rad i n aš ih težen j, da b i oh ran ili neodvisnost in n e u ­ vrščenost. D ejstvo, da geografiji ta posebna vloga v šoli n i b ila p riznana, nas opozarja, da bi se m o ra li lo titi pog lob ljen ih analiz, p r i k a te r ih bi m o­ ra li v p rv i v rs ti sodelovati štev iln i u č ite lji geografije in v k a te r ih bi te m e ­ ljito p re teh ta li, k je so razlog i za tak šn o o b rav n av an je geografije. V zroki p rav gotovo niso sam o zunanji. Ob raz m iš ljan jih o in fo rm ativ n i vlogi geografije n a j opozorim o še na eno dejavnost, v k a te r i se u d e js tv u je zlasti n a zahodu, čedalje več geog ra­ fov. G re za raz lične zavode ali p o d je tja , k i zb ira jo in n u d ijo n a jraz ličn e jše Z asnova geografije \ / «F OR M AC IJE 0 IU JIH IE 7E U H in fo rm ac ije o tu jih deželah, zlasti o deželah v razvoju , k a r je velikega pom ena za gospodarstvo, ki se skuša u v e ljav iti na teh m anj znan ih trž i­ ščih. T ak ih in stitu c ij žal p r i nas sk o ra jd a ne poznam o, ali pa so še v za- snu tk ih , čep rav nas v rs ta okoliščin n av a ja k čim te sn e jš im stikom z m anj razv itim i deželam i A frike, A zije ali L atinske A m erike. D rugo pom em bno to rišče geografije se je uve ljav ilo šele v zadn jih dese tle tjih . V m islih im am o r a z i s k o v a l n o g e o g r a f i j o , k i se v k lju ču je kot te m eljn a ali sodelu joča dejav n o st v raz lične raz iskave po ­ k ra jin ali p o k ra jin sk ih problem ov. Te raz iskave so lahko sam e po sebi p r i ­ spevek k po zn av an ju reg iona ln ih razm er (reg ionalnogeografske raz iskave), gospodarskega razvo ja (ekonom skogeografske ali naselb insko-geografske raz iskave) ali k rešev an ju določenih prob lem ov (npr. o sk rba z vodo, ob­ m ejn i p rob lem i). L ahko pa so sestav ina obsežnejših v ečstran sk ih p ro u č i­ tev, ki služijo raz ličn im jav n im dejav n o stim p ri u re ja n ju zam otan ih p ro b ­ lem ov ali p ro sto rskega p la n ira n ja ali n e k a te rih posebnih »prostorskih'« problem ov. G eografi n as topajo v teh de jav n o stih kot n ek ak šn i »prostorsk i inžen irji« , k a te r ih naloga n i samo, da raziščejo zgolj določeni p o k ra jin sk i pojav, am pak predvsem , da osvetle vse p o k ra jin sk e okoliščine in n jihove vzroke, ki pogo ju je jo ozirom a u s tv a rja jo določene razm ere v p o k ra jin i ( 1 2 ). V te j raz iskovaln i geografiji, k i bi jo lahko tu d i poim enovali » inže­ n irsk a geografija«, se zaposlu je čedalje več geografov, k a r ne preseneča. P ra v za p ra v se geograf v ta k šn ih de jav n o stih k a r najbo lj u s tv a rja ln o p r i­ bliža osnovnim ciljem geografske vede. P ri tem n i pom em bno, ali je sa­ m osto jen ali v k lju čen v skupino raz ličn ih strokovn jakov . D ejstvo je, da m ora ob ičajno rešev a ti naloge n a kom pleksen nač in in z uporabo geograf­ sk ih m etod, spoznan ja in izhodišč, ven d ar ob u strezn i ap likac iji svojih dognanj. R esda se m ora pogostom a p rilag o d iti d rug im vedam ali točneje rečeno dejavnosti, ki jo oprav lja , v en d a r to več ali m an j ve lja tud i za d ru ­ ge s trokovn jake . N jegova osnovna izobrazba d o stik ra t n i na jbo lj u strezna. P o treb o v al bi več zn an ja iz k v a n tita tiv n ih in sta tis tičn ih m etod, m a tem a­ tike , nekaj več sociologije in zlasti po litične ekonom ije, dobrega po zn av a­ n ja reg iona lne geografije dom ače dežele in občasno še n e k a te rih bolj spe­ c ia ln ih p red m eto v (npr. kem ije in fizike, m eteoro log ije ali h id ro log ije ). V endar ve lja ta ugo tov itev v enak i m eri tu d i za d ruge izšolane s tro k o v ­ n jake , k i sode lu je jo z n jim p ri raz re šev an ju posam eznih nalog. Nemogoče je, da bi u n iv e rz ite tn i štud ij dokončno oblikoval s trokovn jaka . Na tako om ejenem tržišču , ko t je slovensko, pa tu d i jugoslovansko, bi b ilo šolanje ozkih stro k o v n jak o v povsem negospodarno, da ne rečem o nesm iselno. Kaj tak eg a p rid e v poštev le v d ržav ah z zelo obsežnim trgom . Zato so občas­ ne p ritožbe slu ša te ljev ali m lad ih strokovn jakov , da jih v isoka šola ni dovolj usposobila za bodoči poklic, izraz nepoznavan ja d e jan sk ih razm er in n eu p o š tev an ja m ožnosti in zahtev , k i jih p rin aša ž iv ljen je in današn ji h itr i d ružben i razvoj in p ri k a te rem ni m ogoče raču n a ti, da bom o vse ž iv ljen je op rav lja li is ti poklic v en ak ih okoliščinah. G lede na dosedan je skušn je se je p ri nas raz iskovalna geografija n a j­ bolj u v e ljav ila v d ružbenem in zlasti p ro sto rskem p la n iran ju , v reg io n a l­ n ih analizah , v p roučevan ju tu rizm a in m est in p ri n ek a te rih posebnih problem ih , kot so p roučevan je socialnogeografsk ih razm er in sprem em b v okv iru posam eznih reg ij in obm očij (obm ejn ih ali zam ejsk ih ). M anj u s ­ pešna je b ila v p ro u čev an ju problem ov, ki so v zvezi z varstvom okolja, čep rav ji je ta te m a tik a v m a rs ik a te re m pogledu izredno blizu. Res je škoda, da se n i u spe la bolj uve ljav iti, saj bi v n a sp ro tju z ana litsk im i v e­ dam i opozarja la n a v ečstranskost p ro b lem atik e in svetovala, kako jo u s­ pešneje reševati, ozirom a bi sv a rila p re d m oreb itn im i posledicam i pogosto zelo en o s tran sk ih posegov v okolje — »sistem zgodnjega opozarjan ja« — (13). VI. Na koncu se želim o še na k ra tk o ozre ti na n ek a te re p rob lem e g e o ­ g r a f i j e k o t n a c i o n a l n e v e d e . P ra v za p ra v b i s tem vidikom sploh m orali začeti naša razm išljan ja . O te j vlogi geografije smo sicer veliko slišali ob 50-letnici G eografskega d ru š tv a S lovenije. S liko do p o ln ju ­ je jo sp ro ti tu d i n e k a te ra poročila geografskega in š titu ta A ntona M elika p ri SAZU in geografskega in š t itu ta un iverze E d v ard a K ard e lja v L ju b ljan i te r In š titu ta za raz iskovan je k ra sa SAZU v P osto jn i. Iz n jih je mogoče raz b ra ti m ars ik a te ro značilnost sedan jega razv o ja geografske vede pri nas. U gotovitve bi lahko s trn ili v nasledn jem : —• S lovenska geografija doživ lja ves čas po v o jn i m očan vzpon, k a r d oka­ zu je veliko štev ilo o p rav ljen ih raz iskav in p u b lic iran ih znanstven ih del. Š tevilo in sestav geografsk ih in štitu c ij s ta se znatno okrep ila . Iz­ šolano je b ilo veliko k v alite tn eg a raz iskovalnega ozirom a znanstvenega k ad ra . V endar v zadn jih le tih zapažam o določeno upočasn itev v ra z ­ voju. Zdi se, kot da je p rišlo do nek ak šn eg a p rem ora, ki je lahko posle­ dica, da so v delu večje raziskave, ali pa da je u s tv a rja ln i vzpon iz raz ličn ih razlogov zastal, se razd ro b il ali se celo u sm eril na m anj u s trez n a področja. — U gotoviti je treb a , da nam p rim a n jk u je jo več ja s in te tsk a dela. E dina iz jem a je nac ionaln i a tlas S lovenije, k i n ap re d u je zelo počasi in n jegovo p u b lic iran je je še zelo daleč. O bsta ja jo sicer n ek a te re večje skupinske in dobro o rgan iz irane raziskave, ko t je p ro u čev an je poplav in še pred tem k v a r ta rn ih sed im en tov p r i geografskem in š titu tu A ntona M elika, SAZU, ali p roučevan je socialnogeografske p reob razbe S lovenije in n je ­ n ih zam ejsk ih in obm ejn ih p rede lov p r i u n iv e rz ite tn em geografskem in š titu tu , ali k a ta s te r k ra šk ih po javov p r i In š titu tu za raz iskovan je krasa , SAZU, toda le m an jši del teh raz iskav je bil s in te tsko obdelan in p u b lic iran te r le iz jem om a so te raziskave, po tem ko so bile o p rav ­ ljene, še dopo ln jevali in novelirali. P redvsem pa pogrešam o novo geo­ grafijo S lovenije, ki bi se postav ila ob s tra n NAS. Čas je, da bi p r is to ­ p ili k o rgan iz iran im p rip ra v am za sestavo takšnega obsežnega dela, ki * N e d a v n o te g a je G e o g ra fsk i in š t itu t A n to n a M elika pri SA Z U p r ija v il n a logo »P ro u čev a n je r eg io n a liz a c ije S lo v e n ije , n jen e m e to d o lo g ije in n o m en k la tu re k o t s tru k ­ tu rn e o sn o v e za reg io n a ln o g eo g ra fsk o m o n o g ra fijo S lo v en ije« , k a tere n o s ile c je prof. dr. S v e to za r I leš ič . bo n a jb rž e m oralo b iti skupinsko , dobro red ig iran o in v k a te rem bodo p riš la do iz raza bogata dognan ja tr id e se tle tn e g a povojnega razvo ja geografije, p a h k ra ti tu d i ve lika p reob razba naše ožje dom ovine v so­ cia lističn i Jugoslav iji* — Ni se m ogoče u b ra n it i v tisa, da je geografsko delo v zadn jem času p reveč razd ro b ljen o in d a p reveč p r ih a ja jo do iz raza razn a ind iv idualna ho ten ja . Sam o po sebi to n e bi b ilo narobe, če bi im eli na d ru g i stran i n ek a te re več je in p rem išljen e znanstvene p ro jek te , ki jih pa žal sko­ ra jd a ni. Vse p re v e čk ra t se tu d i u stav ljam o p r i sondn ih raziskavah , k i jih po tem ne razširim o na celo tno S lovenijo , zarad i česar ostanejo ti zn an stv en i n ap o ri n ekakšen torzo. — Ob splošnem znanstvenem n ap re d k u geografije pa osta ja čedalje bolj zapostav ljeno področje »po ljudnoznanstvena geografija«, ki je im ela svoj čas veliko pom em bnejšo vlogo v naši k u ltu rn i u stv a rja ln o s ti. To­ v rs tn a p u b lic is tik a peša in s tem spodrezu jem o k o ren in e eni izm ed n a j­ pom em bnejših geografsk ih dejavnosti, k i b i lahko geografijo z enakim ali celo večjim učinkom ko t »znanstvena geografija« u v e ljav lja la v širši javnosti. P r i vsem tem so pogoji za to v rs tn o p u b lic iran je ugodn i in je trž išče zan je zelo do jem ljivo . — Z arad i u m ik an ja » sta re jše generacije« je skoraj docela opešalo izdelo ­ v an je in p u b lic iran je k a r t, k i je svoj čas pom enilo iz redno pom em bno geografsko u d ejs tv o v an je . D elom a so ta »izpad« nadom estili geodetski zavodi, delom a neslovenske založbe, k lju b tem u je osta la v naši d e jav ­ nosti v e lik a vrzel, k i bi jo bilo tre b a č im pre je zapoln iti. — P oseben p rob lem je »pedagoška« ali »šolska geografija«, k a te re n a p re ­ dek bi bil nu jen . S led iti bi m ora l znanstvenem u razvoju , refo rm nim g iban jem in se obenem organizacijsko p rila g a ja ti novim razm eram . Zal je m ed geografsk im i pedagoškim i delavci, k lju b stiski, v k a te ri smo, zelo m alo odziva. Po vsem tem sodeč bi lahko rekli, da smo v razv o ju slovenske geogra­ fije dosegli neko raven , ko bo tre b a p rem is liti o p reh o jen i po ti in začrta ti nove sm ern ice n jen em u n ad a ljn jem u delovanju . VII. Ob koncu teh razm išljan j o geografiji b i rad i poudarili, da ni bil n j i ­ hov nam en, da b i b ra lcem p riča ra li op tim istično podobo geografske p r i­ hodnosti. N aspro tno , dosežki, ki jih tu om enjam o, so b ili p lod trd e g a dela in so p rinesli m a rs ik a te ro razočaran je . Položaj geografije še zdaleč n i tako trd en , ko t to dokazu je jo sp rem en jen e razm ere , v k a te r ih se je znašla geografija v s red n ji šoli. Izp o stav ljen a je o stri k o n k u ren c i d ru g ih znanosti. V sodobnem , h itre m znanstvenem razvo ju je vsak dosežek km alu p re se ­ žen in h itro izgubi veljavo . Tej neusm iljen i tek m i bom o kos edino z v z tra jn im in te m e ljitim delom , z zavestn im i in p rem išljen im i odločitvam i, z dobro p r ip ra v o v času šo lan ja (npr. p rem išljen izbor d ip lom skega dela ali sem inarsk ih nalog) in s čedalje bolj n u jn im podip lom skim izobraže­ van jem (m ag is tra tu ra , d o k to ra t, udeležba n a sim pozijih ). O rgan iz irano d o ­ poln ilno izob raževan je n am je p r i tem lahko v veliko pomoč, Ni več m o­ goče rač u n a ti s tem , da nam bo ob šo lan ju p rid o b ljen o znan je zadoščalo za vse ž iv ljen je. Težišče bo ja za nap red ek , večje b lagostan je in n ad a ljn ji razvoj se sp rem in ja . N am esto k ru te g a bo ja za socialn i obstoj in osnovni ž iv ljen jsk i s ta n d a rd se te k m a p re s ta v lja na področje znanja , večje in te ­ le k tu a ln e p ro d o rn o sti in izna jd ljivosti. Z nanost p o s ta ja čedalje bolj pogla­ v itno gibalo d ružbenega nap red k a , ko t to dokazujejo različne raziskave o tem , kaj je v posledn jih d ese tle tjih n ajveč doprineslo k povečan ju d ru ž­ benega pro izvoda v najbo lj raz v itih deželah. Ob tem niso v o sp red ju zgolj teh n išk e in ekonom ske vede, enako nepogrešljiva so dognan ja tem eljn ih naravoslovn ih in d ružboslovn ih ved, k i pogosto odp ira jo docela nova znan­ stvena, p ro izvodna in o rgan izac ijska obm očja. Č edalje bolj pa cenim o tu d i raz lične »prostorske vede«, m ed k a te re se u v ršča tu d i geografija, saj so napake in škode, k i n a s ta ja jo v p o k ra jin i, tak šn e n ara v e in takšnega ob­ sega, d a jih n i m ogoče za n em arja ti. V te j tek m i se bo geografija uspešno uveljav ila , če bo n ap ra v ila svoja dognan ja u p o rab n a tu d i za ž iv ljen je in jih bo zna la povezati s k o n k re tn i­ m i d ružben im i s trem ljen ji, po treb am i in razvojem . O benem bo ta navezava n a jb o ljša p rev e ritev n je n ih zn an stv en ih dosežkov. V endar pa na j ta za h te ­ va ne pom eni, da b i se za rad i tega m o ra li odpovedati teo re tičn im raz isk a­ vam in prispevkom . Le-ti so p ra v tak o n u jn i. Z n jim i bom o n aši ved i od­ p ira li nove poglede te r j i začrta li d ru g ačn e izv irne zam isli. N aj nas ob tem ne m oti, če ti te o re tsk i p risp ev k i ne bodo našli ta k o jšn je uporabe. Po d rug i s tran i pa lah k o up rav ičeno te rjam o od vsakega geografskega de­ lavca, da skuša v čim večji m eri p re v e riti svoja do g n an ja v em piriji, to pa je n a jv e č k ra t ravno »družbena overitev«. M enimo, da za geografijo, g lede n a n je n značaj in n jeno dosedanjo u sm eritev , to ne bo težko. B ib liog rafija — B ib liography 1. S. Ilešič: A p lic irana geografija ali ap likac ija geografije. G eografski vestn ik , XXXV, 1963, str. 98 S. Ilešič: Za reg ionalno kom pleksnost v geografski te o riji in p raksi (Ob novi k n jig i V. A. A nučina), G eografsk i vestn ik , X L V, 1973, str. 9 i— 99 _ S. Ilešič: G eografija n a razpo tjih , G eografsk i vestn ik , XLVI, 1974, str. 3— 8 2. J . Roglič: G eografski e lem en ti i fak to ri, Z agreb 1958, str. 4 3. V. A. A nučin, D. J. K oleševskij: O ed instve geografii; v zborn iku »D ialektičeskij m a teria lizm i voprosi es testvoznan ija , M oskva 1964, s tr. 371 4. A d Hoc C om m ittee on G eography: R eport, W ashington D. C., 1965, s tr . 1 5. P. G eorge: D ictionnaire de la geographie, P aris, 1970 6. R. H artsh o rn e : P ersp ec tiv e on th e N atu re of th e G eography, London 1959, s tr . 21 7. E. A. A ckerm an: G eography as a F u n d am en ta l R esearch D iscipline, Chicago, 1958 8. K ra tk a ja geografičeska ja encik loped ija , 1—4, M oskva 1961 9. P. I lag g e tt: G eography, A M odern S ynthesis, N ew Y ork, London, 1973, str. 583 10. S. Ilešič: G ospodarska in po litična geografija sveta, L ju b ljan a , 1960 11. V. A. A nučin, D. J . Koleševski.i; o. c. s tr. 346 12. 1. V rišer: Nove m eje geografije, G eografsk i vestn ik , X LV II, 1975, str. 3— 9 13. T. P a tr i, D. S trea tfie ld , T. Igm ire: R egionalno p la n ira n je in sistem zgodnjega opozarjan ja . K ra jin sk o p lan iran je , L jub ljana , 1972 I. A. M cHarg: D esign w ith N atu re , New York, 1971 REFLECTION ON GEOGRAPHY (S um m ary) Igor V r i š e r In his p ap e r th e au th o r deals w ith th e fo llow ing questions: — th e essence and th e object of geography; — the position of geography in the general classification of sciences; — th e in te rn a l com position and th e u n ity of geography; — the in fluences and the reflec tions of d iffe ren t ph ilosophical cognitive approaches to geography; — the app lica tion of geography in th e societal life, and — the ro le of geography as a science of n a tio n al im portance. He su p p o rts th e concep t of geography as a science th a t is bound to exp la in those phenom ena and fac to rs on th e surface of the e a r th th a t are in te rre la te d and th a t, in th e fu n ctio n al in te rd ep en d an ce , exercise an in fluence on th e design of a g iven su rface of the e a r th and on the d is tr i­ bu tion of p henom ena and w hich jo in tly m ake up a vast in te ra c tu re sys­ tem (includ ing subsystem s) of th e surface of the ea rth . The sy the tical and com plex m ethod of resea rch th a t is req u ired in such an approach w hen dea ling w ith the sub jec t of geography (or th e su rface of th e earth , the landscape, th e geograph ica l env ironm en t, th e geosphere), req u ires of geography to develop h e r ow n cognitive ap p a ra tu s and ap p ro p ria te te c h ­ niques of rese arch and not to re ly on m ethods bo rro w ed from o ther disciplines. I t is expected th a t th e com plex app roach in geography w ill ev en tu a lly also tran sc en d th e tra d itio n a l d istinction betw een general and reg ional geography and b e tw een physical and h u m an (social) geo­ graphy . The au th o r declares h im self in fav o u r of d ia lec tical m ateria lism in co n tem p o rary geography since it b est su its the in tensions of m odern geography. The au th o r m en tions th e th re e basic functions of geography: th a t of th e in fo rm ation on concepts, phenom ena and processes on the surface of the ea rth , th a t of th e education in th is sense, and th a t of r e ­ search (eng ineering geography). F inally , the au th o r adds som e reflec tions on th e ro le of geography in S lovenia as a science of n a tio n a l significance.