(T DR. JOSIP 20NTAR LOČAN VOLBENK SCHWARZ Pris]H'\ok k zgoilo\ iIIi finanr-iioira ^'ospiKliirstNci v dobi Krklcrikii III. in Maksiniilijaiui I. Doba prehoda iz 15. \ 16. stoletje za slovenske dežele po mojem riiiieiijii še ni zadovoljivo raziskana. Za 16. stoletje so pri nas izmed l)ist\enih \prašanj obravjiavali reformacijo skoraj izključno z vidika literarne zfiodo\ ine. Zadnje čase je bil dosežen nekakšen napredek v študiju kmcčkib iiporoN. Vzroki za takšno stčinje v slo\enskem zgodo\ inopisjii so različnimed njimi je gotovo pomembno dejst\o, da so viri za omenjeno dobo raztreseni po številnih arhivih in knjižnicah zunaj Slovenije ter so deloma še neznani. Zato ni čudo, da \emo še ^•se premalo o bistvenih spremen. da spoznamo najprej življenje in dclo\anje čim večjega števila vodilnni oseb. ki jih je poleg častihlepnosti odlikovala obilna mera i)odjetnosti n' gospodarskega racionalizma. Med njimi \ loga Ločana Volbenka Sch^^•arza ni bila najmanjša. Po potlatku sjiominske plošče o ustano\it\i beneficija sv. Irojicc, ki je vzidana na pročelju njegove »gosposke hiše?- v L.oki na Mestnem trgu danes št. '^8: glej si. I). je bil Volbenk Schwarz rojen \ kraju \ nscr l'rawen Zeli aus Osterreich«, t. j . v Mariazell ob reki Triesting pri Pottcndorfii na Nižjem Avstrijskem, kjer je bil tedaj samostan.' Od kod in kdaj se je priselil v Skofjo Loko, za zdaj ne vem. Na omenjeni plošči opaziin" njegov značilni meščanski grb: tri »griče«, iz katerih poganja vejica s cvetovi. Isti grb se nahaja na Sch\\'arzovem nagrol)niku pri žiipni cc^k^' v Stari Loki (glej si. 2). Precej \erjetna je domiie\a dr. E. ("evca, da .)'" opremijen s Schvvarzovim grbom tudi eden izmed figuralnih sklepnikov jirezbiterija \ cerkvi s\. Jakoba \ Skofji l.oki. ki kaže škofa s\. Volbenka". Le na podlagi nagrobne plošče, ki jo je izdelal isti jiodobar Jakob Schnitzer kakor spominsko ploščo \- .Škofji Loki,'-" si moremo nekoliko predočiti .Sch\varzo\o osebo. Poleg njega stojita prva žena Uršula-'' in druga žciia Doroteja, vendar mi ni znano, kakšnih rodbin sta bili. I udi nista do\ol,l individualizirani na nagrobni i)lošči. Potomcev pa Sch\\arz ni imel. I o .JP postalo usodno za njego\'o premoženje. Kolikor mi je doslej znano, je omenjen Schwarz v arhivskem gradil" pr\'ič leta 1483. Ledaj je užival ta loški meščan že izredno velik uglf<'. liratje Erazem. Nikolaj. Jurij in Andrej, gradiščani (Burggrafen) v Lieiizi' 25 in Jami (Lueg), so ga naprosili, da Jih zastopa in posreduje pri goriškem grofu Lenartu \ njiln)\eni siKirii zaradi fevdalne posesti.-' .Sch\varzo\ ega prcmičnejra premoženja natančneje ne morem oceniti. Ako pa l)i bile ohranjene njegove trgosske knjige, ki jih je gotovo \odil. bi mogel marsikaj ix>\edati o njegovih trgovskih in finančnih poslih, za katere je bila Skofja I.oka po svoji legi dokaj ugodna. Le slučajno izvemo iz obračunske knjige ljubljanskega trgovca Sigmunda Mospacherja. da mu je posodil ^olbenk .Sch\varz 644 ren. gld. in 24 dukato\. ki leta 151S, že po Mospacherjevi smrti, še niso bili vrnjeni.^ lakrat j e prejel Schwarz za kritje svojih terjatev pred ljubljanskim sodnikom zadolžnico Lenarta Gruberja. gla\nega podjetnika A rudniku bakra \ Samoboru (Hrvatska).' To goto\o ni bil edini primer .Schwarzovega poslovanja, s katerim je večal s\ojc premoženje. Nalagal je denar tudi v nepremičnine. \endar mi tii mogoče reči, kaj vse je še posedoval poleg hiše na Me.stnem trgu. Ni izključeno, da je spadal nekaj časa tudi mlin na Studencu v Loki k njegovi zemljiški posesti." Do leta 1518 je imel neki travnik, ki ga mu je bil zastavil Mospacher. Tedaj pa ga je prevzel staroloSki graščak Baltazar pl. Sigesdorfer. ki je plačal Sfhwarzn zastavno vsoto.' Skupaj 2 Ahacom Pcischacherjem in Krištofom Wcningerjem je pripadala Sthvvarzu kot deželnoknežji fevd desetina na kmetijah v Lužah pri .Šenčurju.'^ Ko je tistanovii leta f48() skupaj z duhovnikom Fabijanom aniverzarij v cerkvah sv. Jurija v .Stari Loki in .sv. Jakoba v Škofji Loki, je podaril v ta namen desetino na Bregu ob Kokri z letnim donosom '^ marke in 30 šilingov, nji\o \ \ irškii z donosoin poldruge marke ter mesnico poieg mestnih vrat z enakim donosom." Ob uvedbi gillnoga davčnega sistema je moral tudi .Schvvarz v letih 1304 in 1518 napovedati dohodke svojega premoženja. Zato najdemo v »deželni knjigi« tudi njegovo ocenitev (vendar Šele po stanju o!) Schvvarzovi smrti): 1? gld, 7 krajcarjev in pol denariča (pfeniga). V tem premoženju pa niso bile vštete ])odložne kmetije, marveč poleg hiš najbrž samo razno desetine."' Za frcisiiiškega škofa Siksta (1473—1495) so leta 1483 oddajali oskrbnistvo pri Zgornjem stolpu na Kranclju. ki ga je imel do takrat Krištof Petschacher, drugemu oskrbniku. Ni izključeno, da ga je prejel Scluvarz in ga obdržal do leta 1485. ko se pojavi kot gradiSčan Joahim Pušialski (Purgstaller)." Morda da je bil posodil Sclivvarz freisiiiškemii škofu denar tu si zavaroval terjatev z dohodki omenjene službe. Še večje usluge je izkazal škofu, ko se je razvnelo v letih 1490/91 uporniško gibanje kmečkih podložnikov loškega gospostva in polproletariata v Loki sami. .S])rva je želel škof .Sikst poravnati nasprotja na miren način in je poslal nekaj svetovalcev kot zastopnikov na Kranjsko. Z njimi je sodeloval in jim pomagal do nesrečnega konca kmečkega upora Aolbenk Schvvarz, za kar mu je izrekel zemljiški gospod s posebnim pismom zahvalo.'- lakrat je že tekel pred cesarjem spor med freisinškim škofom in deželno- kncžjim mestom Kranjem za soilne i)ravice v Besnici, na Okroglem in na Šmarjetni gori. za varst^o proščenj in užitek tamkajšnjih gozdov. Škof Filip (1498—1541) je krepkeje zastavil v tej borbi in dosegel, du je Maksimilijan I. določil novo preiskovalno komisijo, ker bi .sicer zadeva zastarala. Toda dogovorjenega sestanka komisije ni bilo, ker je bil eden izmed članov baje zadržan. Zato stti prosila freisinška za-stopnika, ki sta nalašč zaradi tega prišla z Bavarskega, loškega meščana Volbenka 26 SI. 1. Schwarzova spominska plošča, vzidana na pročelju hiše na Mestnem trgu št. 35 Schwarza, naj pregovori deželnega glavarja Viljema pl. Aner.sperga, da bi prišel z ljubljanskim škofom Krištofom pl. Rauberjem v loko. da bi jima onad\a mogla predložiti tožbene zahtevke ifi zagotoviti dokaze. Ker pa je ukazal vladar miro\anje postopka, zaenkrat ni bilo uspeha, ."šele 1. 1507 je določil Maksimilijan I. nove člane preiskovalne komisije, ki naj bi zaslišala priče in prevzela pravdne spise. Po tedanjem zelo zamotanem postopku sta morali predložiti stranki več pravdnih spisov. Pri tem delu je pomagal škofovim pooblaščencem zopet Volbenk .Schwarz.'^ Kadar koli je šlo za varstvo zemljiškogospost^enih pravic, je klical freisiuSki škof Schwarza. tako tudi 1. 1507 ob sporu loških podložnikov s fužinarji Krope, ki so iskali železno rudo tudi na tleh loškega gospostva.''' No\ o postavljenemu loškemu oskrbniku Pavlu Raspu so predali leta 1510 odposlanci škofa \ Schvvarzovi navzočnosti %es imentar.'^ Tudi račune loškega kaščarja je pregledoval odbor, ki mu jo pripadal Schwarz (1514—1515).'" Kako je bila vsa gospo- \icedom«. ua .štajerskem pa deželni pisar,.'" Na Kranjskem je spadala ogromna ortcnburško- celjska posest pod \ icedoma celjskih grofov s sedežem v Celju. Ta dvodelnost v finančni upravi Kranjske je obveljala za nekaj časa tudi še potem, ko so Celjani izumrli in je pripadla celjska dediščina Fride- 27 rikii III.. dokler ni prevzel relodie uprave kranjski \ icetioni s seiležem v Ljuljijiini. -Njeinu je šla težka skrb, da pobere dajat\e in davščine l)oj;ate kanieralne posesti, ki je oiiscgaia vsaj 30 zemljiških gospostev oziroma tiradoN.'* Rastoči izdatki za vojaške namene in za zunanjo jHilitiko pa so povzročili, da sta Friderik 111. in Maksimilijan I. zastavila velik del gospo- .sfev raznim osebam, ki so dale vladarju posojila. Ker pa tudi ta posojila niso zadoščala in je bilo iivelja\ Ijanje finančnih zahte\ pri državnih in deželnih stanovih združeno z dolgotrajnimi pogajanji, sta iskala \hularja večjih posojil pri trgovcih in trgovskih družbah v južni Nemčiji (l'iigger. Welser, Hochstctter, Gossombrot. Baumgarten. Gassner. Stetten, vsi iz Augsburga ali Niirnberga). ki so zato dobili ugodnosti v trgovini z bakrom in srebrom ter zaslužili pri blagovnih in meničnih transakcijah lepe vsote.-" J.cta 1498 je skušal Maksimilijan I. s posebnim pra\ ilnikom poskrbeti. da bi bilo delo deželnih \icedomo\ kot finančnih organov načrtno in enotno. Njihovo nradno poostavitvah no\ili uradnikov, o oddaji urado\ v zakup, o zastavitvi oziroma oddaji oskrbništva, prejemal pa je zlasti mnogo plačilnih nalogo\. Mnogo\rstno d(>lo\anje kranjskega \ icedoma naj pojasni nekaj primero\-. Leta 1500 je moral poskrbeti, da je prejela trgovska družba I Irika Fuggerja in bratov svoj denar iz naklad in mitnin, ki jih je zasta^il Maksimilijan I. za prejeto |)osojilo.-"^ Naslednje leto je moral plačati drnžbi Baumgarten 2000 gld. iz dohodkov \ icedomskega urada.-^ Pogosto je moral nabaviti Maksiitiilijann I. \ečje število tovoro\' rebule, uialvazije. posušenih breskc\. smokcv. pomaranč in melon ter jih poslati po kranjskih tONornikih \ Augsburg ali drugam na vladarjev dvor.-^ Angleški kralj Ileurik Vil. 1 ndor je leta 1508 ponovno prosil Maksimilijana 1.. naj mu pošlje več voz starega \ipavskega -vina, kakor je to storil prejšnja leta. Kranjski vicedom jc^ nakupil vino in ga poslal Janžii Banmgartnerju v Augsbnrg. Aiigsburžan Ambrož Hochsteter, ki je imel podrnžnico v Ant\verpnu. pa. je poskrbel za nadtiljnji prevoz vina, ki so ga prevzeli v Ant\\erpnn zastopniki angleškega kralja.-'^' Zato je prejela dvorna komora končno le tisti del (lohodko\ vicedomskega urada, ki so ostali po izpolnitvi vseh nakazil. Po vladarjevem naročilu se je moral vicedom ukvarjati tudi z upra\- nimi posli, n. pr. pre\zeli leta 1508 od l'"nggerjexega faktorja 500 pušk za opremo \ojako\ \ deželi,-" leta 1512 pa je moral skrbeti, da bodo pregnali s Kranjskega cigane, ki so se tedaj prvič poja\ili pri nas.-' Posebno važna je bila ui>ravna in računska kontrola, ki jo je opravljal vicedom nad podlejeninii uradniki. /,a to delo so dodelili kranjskemu \icedomu nekaj dežel- 28 nih svetnikov, ki so mu na potllagi nrljarjov in flrufiih listin, ki so izkazovale prejemke in izplačila posameznih nratlov. pomagali pri pregledovanju računov oskrbnikov in drugih uradnikov. Prevzete dohodke je potrdil vicedoni uradnikom le začasno: definitisno razrešnico jim je mogel dati •šele, ko je odobrila obračune računska komora. Kolegij deželnih svetnikov iz vrst domačega plemstva naj bi preprečeval v icedonui, da l)i zlorabil svojo oblast, obenem pa je bil s to reformo ^ icedom zavarovan pred posegom v njegovo področje od zgoraj, ker niti vladar niti dvorna komora nista več pošiljala plačilnih nalogov nižjim uradnikom, kakor se je to dogajalo do tedaj. Davščine, ki so jih odobrili deželni stanovi, so jx)birali stanovski prejemniki, zbrano vsoto pa izročili deželnemu viccdomu. Za uresničenje novega reda v deželnoknežjem finančnem gos])odarstvii je bilo potrebno, da se pregleda in reformira komorna posest in revidirajo urbarji in registri, ki se tičejo uprave omenjenih posestev. Zato so imenovali v Innsbrucku posebne konusije, ki naj lii v letih 1498 do 1501 tudi dokončno obračunale z vsemi uradniki, izmed katerih mnogi še od časov Iriderika lil. niso predložili računov.-'* februarja 1300 je poslal Maksimilijan I. Janža pl. Stcttena. augsburškega trgovca, ki je bil kot komorni mojster dolnjeav strijskih dežel med glavnimi upravniki .Vfaksimilijanovih financ, da skupno s kranjskim v iccdomom Jurijem pl. Egkom in Volbcnkom Schvvarzoni pregleda obračune vicedomskega urada z uižjimi uslužbenci.^' Na i)odlagi na novo sestavljenih ui'barjev naj se prepričajo, če so vpisane vse dajatvene obveznosti. Nato naj sestavijo izvlečke o flonosu posameznih uradov in o vsotah, ki so jih ostali dolžni posamezni uradiiiki. Iz teh pregledov naj ugotove celotni donos kranjskega vicedomskega urada. Marca je prispela na Kranjsko še revizijska komisija dvorne komore.'"' Pozneje so trtlili kranjski stanovi, da je bilo poslovanje teh reformnih komisij eflen glavnih vzrokov za nastanek kmečkih puntov.'" Delovanje \olbcnka Schvvarza je moralo biti zelo uspešno, ker ga je postavil Maksimilijan I. septembra 1500 za kranjskega vicedoma in mu določil plačo 300 ren. gld., kakor jih je imel dotlej Jurij pl. Egk. \ instrukciji mu je naložil skrb, da bodo spravili podrejeni uradniki o pravem času pridelke, n. pr. žito in vino, v kašče in kleti ter oddali denar vicedomu. \sako leto o božiču pa mora vicedoni dostavili čisti donos vladarjevemu zastopniku. Ob elementarnih nezgodah in sovražnikovih vpatlih, ki bi o.škodovali deželnoknežje podložnike, je moral vicedoni ugotoviti nastalo .«kodo in predlagati dvorni komori znižanje dajatev.''^ Deželni glavar Viljem pl. Aiiersj>erg je zato ])rcjel nalog, da predloži Schvvarzii reverz o prevzemu \ icedomske službe in da ga zapriseže. 1 oda Schvvarz ni hotel sprejeti silno odgovorne službe. Morda se tudi ni hotel zameriti pohlepnemu Juriju pl. Egku, ki jo ostal še nadalje deželni vicedoni. Pač pa je Schvvarz prevzel sodelovanje v komisiji, ki je dobila leta 1301 nalogo, da pregleda po smrti zadnjega goriškega iirofa Lenarta (u. 1300) vse urade v l)ivši goriški in odslej hab^^burški posesti na Krasu. (loriškem in ^' 1'urlaiiiji (zlasti Pordenone).-'-' Komisija je morala imenovati sposobne oskrbnike in za njihovega vodjo posebnega rentnega mojstra za Kras, Cioriško in Furlanijo. Vsi ti uradniki finančne uprave naj bi prejemali plačo iz kranjskega vicedomskega urada in bili podrejeni kranjskemu vicedomu. .S iem je pojasnjeno, kdaj se je raztegnila pristojnost kranjskega vicedunui na Goriško in zakaj lam niso postavljali posebnih deželnih viccdomov. Za 29 omenjeno službeno potovanje, ki ga je opravil Sch%varz skupno z Jurijem pl. Egkoni in Jurijem Elacherjeni, je imel na razpolago dva konja.'^ Kot pisar mu je pomagal Jo.št (j\viner, ki je najbrž istoveten s poznejšim ljubljanskim mestnim sodnikom istega imena.'" Kmalu nato je zašel Maksimilijan 1. v finančno krizo in ni mogel ^ eč •» redu plače\aii uradnikov. Zato je zaupal januarja 1502 celokupno finančno upra\o drža\e za tri leta augsburškemu trgo\cii Juriju Cfossembrotu. ki je obljubil, da bo dal na razpolago določene zneske za d\or, dvorne urade, upravo dežel in za odplačevanje številnih dolgov.^* Kranjski vicedom je tako moral biti pokoren Gosseinbrotu oziroma njego\cmu nainestnikti Janžu pl. .Stettenu.'' Ko pa je Gossembrot leta J505 umrl. sta prevzela njego\o funkcijo augsburška trgovca Janž Baunigartncr in Luka Gassner. Jurij pl. Egk je tetlaj prejel ukaz, da pregleda skupaj z Volbenkom .Sch\varzoni in Erazmom Brainnvartojn, vodjem ljid)ljanskega višjega mitniškega in nakladniškega urada, vse račune podrejenih uradnikov in stori vse, da bo mogel pravočasno v Linzu predložiti končni obračun.-'* Maksimilijanove finance se niso dale urediti ne le zaradi pretiranih vladarjevih izdatkov, marveč tudi zato, ker so ga njegovi svetovalci silno izkoriščali. 7ako si j e znal izg"o\oriti razna darila Simon pl. Hungerspach (z Vogrskega na Krasu), ki je bil nekaj časa glavni zakladničar Maksimilijana I. in je imel že oskrbništvo \ Mpavi. Leta 1504 mu je morala komisija, ki ji je pripadal tudi Volbenk Schwarz. izročiti podarjene gilte v Kanalski dolini.^' O spekulacijski sposobnosti pl. Hungerspacha priča njegov nasvet Maksimilijanu, ko je terjal pri ogrskem kralju \ladislavu II. večjo vsoto in ga je vprašal za nasvet, ali naj sprejme gotovino ali ogrske vole. Hungerspach je odvrnil, da bo ogrski kralj laže dobavil vole, kakor pa dal denar. Zato naj vzame cesar vole, potem pa zapre promet z Ogrsko, dokler ne bodo cesarski voli prodani. Tako je mogel priti Maksimilijan I. hitro do s\ojega denarja.''" Za miselnost \odilnih oseb v okolici vladarja je bila tudi značilna tajna prošnja Simona pl. Hungerspacha, Jurija pl. Egka in Jakoba Villiugerja, cesarjevega knjigovodje, leta 1504, naj jim Maksimilijun I. obljubi, da bo pripadla JK) smrti Volbenka Sch\sarza, ki utegne umreti brez potomcev, polovica njegove zapuščine (nepremičnine, zlasti hiše. denar, dragotiiie, terjatve, fcMli in vse ostalo) omenjeni trojici oseb. Po občem pravu je zapadla celotna imovina osebe, ki ni imela potomcev, vladarju. Maksimilijan I. je sicer obljubil, da bo ustregel nadležnim prosilcem.'*' toodclili odpustke.''' Kot svetnik Maksimilijana 1. in njegovih osrednjih uradov je moral prevzeti Volbenk Schvvarz razsojanje številnih zamotanih sjjorov. Lo o nekaterih so se ohranili dokazi, lako je bil I. 1511 razsodnik v dediščinskem sporu med Apolonijo. vdo>() Janža Cllanlioferja. ljubljanskega meščana in trgovca, ter njenim sinom Janžem ml."" Leta 1514 se je moral ukvarjati 7 zelo kočljivo zadevo. Ljubljanski ceh krznarjev je odvzel obrtno dovoljenje svojenui članu mojstru Tomažu, ki je bil obdolžen sodelovanja z ljubljansko čarovnico Jero. Onemogočil mu je vsako nadaljnje izvrševanje obrli s tem. da je >zel mojstru j)omočnika in tnu dal uničiti rokodelsko opremo delavnice. Žal mi ni znano, kako je oiHočil Schvvarz opisani spor med cehom in njegovim članom."" Točnega leta Schvvarzove smrti za zdaj ne morem ugotoviti. Dne 22. marca 1522 je bila njegova bolehna žena Doroteja že vdova. Značilno je. da po Schvvarzovi smrti nihče ni dal izpojiolniti datuma smrti na njegovem nagrobniku v Stari Loki. Besedilo je ostalo, kakor ga je bil dal vklesati že Schvvarz sam. Po običaju dolnjeavstrijskih dežel je zapadla zapuščina zemljiškemu gospodu, če je umrl meščan ali podložnik brez pravih dedičev.*' Zato so šle nepremičnine freisinškemu škofti, ki jih je prepustil loškemu kaščarjii Lenartu pl. Sigesdorfu i>o(l pogojem, da odda ob svoji sntrti ali izstopu iz IreisinSke službe omenjena posestva škofu proti plačilu 200 ren. gld. Med temi nepreniičninanii je bila tudi Schvvarzova hiša na Mestnem trgu s kajielo, ki je imela posebnega beneficiata in 4 ustanovne raaše na teden. To hišo je prepustil Lenait pl. Sigesdorf lošken)ii meščanu Lrbanu Kiinstlju 32 za 535 frld."- S c h \ v a r z o v delež pri i d r i j s k em r u d n i k u pa j e podelil F e r d i n a n d J. l e t a 1522 s v o j e m u p o d k a n c l c r j u H e r \ \ a r t u . jrradiščanu v Laiiibecku.*' K a r e l V., k i j e p o t r d i l r u d a r s k i d r u ž b i \ Idriji s v o b o š č i n e iz leta 1510, p a j e dosegel, da so s p r e j e l i tega Schvvarzovega n a s l e d n i k a tudi za e n a k o p r a v n e g a č l a n a i d r i j s k e r u d a r s k e d r u ž b e . "' K r či ! i C e ADvK = Arhiv dvorne komore. Dunaj; DAD = Državni arhiv. Dunaj; DAS Lj. = Državni arhiv LRS. Ljubljajia; Gdb = Gedenkbuch v ADvK: GIDA = Glavni državni arhiv; Metrop.\ = Metropolitanski arhiv; OkA = Okrožni arhiv (vsi Miinclicn); -MALj = Mestni airhiv, Ljubljana; Stan = Stanovski a r h i \ . I)AS Lj. O |) o ni h t' ;. G. Kolh. .Murianischfs NicdcTosterroich, Wjen 1899, 202. — 2. E. Cevc, Kipar IIR. Loški ra/.gl«!:! III (1956). 164 in i~l> op. 15. — 2a. Isti. Umetnostni ixvincn .škofjflaškejfa okoli.ša, Loiški razjrlcdi J (1954) 70 »1. — 2b. Ur.šula Schuarz je ii/nela 1. 1485 neko desetino kot fovd Lueg^iTJev in prosila Friderika III.. da ga podeli njenemu možu Volbemku (Miitlh. d. hiislor. Ver. f. Kraiin 1862. 54) — 1. 1485. 24. L Osterr. Akten D.\D. Gorišika, fasc. 24. — 4. God. XXIII. 48 fol. 58 MALj. — 5. E. LaszKmski, Monumenta Hateburgica I. 464. L Tkalčič. O staroj zagrebaflkoj trgovini. Rad 176. 226 s!.. Rad 178, 105. — 6. GIDA Miindien. Hochstift Freisin«. Listine, fasc. 140 (22. 5. 1522). — F. God. XXIII. 48, fol. 59 MALj. — S. Listina 6. 6. 1516 DAS; nakup nepremičnin po Schuarzu (umenja tudi listina 19. 11. 1504. DAS. vendar jih ne navaja. — 9. Listina 17. 9. 1486 DAS. — 10. C;iltiia knji.ifa DAS I. fol. 572. — /;.Metro-pA Munchen, Pisma škofu Siksta 8"—61. fol. 178'; P. Blaznik. Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad P

iy). II. .Suittjrart 1912. 112 s!. — 42. Gfll) 17. fol. 251'—252. — 45. Cklb 16. fol. 89' (2. 4. 150S). — 44. Golna. se nahaja v arhivu ind.rijskega rudnika. Dala mi ga je tov. Marija Verbič, ki pri))ravlja obsežno zgodovino idrijskega rudnika. Z u s a m m c n f a s s u n g WOLFGANG SCWARZ Eim Beitrag ziir Gescliichtc der Finanz\virtschaft im Zeita'lter F"rii>driclis lil. und MaxiiaiHans I. Zvvtii Deukmiiler rnfen nocli h<'ute dais Godachtnis an Wolfgang Sclnvarz wacli: die Tafcl zur Erinnerung an die Griindung des Boutfiziiums (der Kapelic) der hI. Dreifaltigkeit, vvelche an seiiiean einstigen Herrenhause in Skofja Loka (Stadtplatz 38) aiigebracht ist, und sein Epitaph au der \Vand der Pfarrkirche in Stara Ix>ka, vvelche« ihn mit seinen beiden Gemahlincn darstellt. Der Verfasser der Studie war bestrebt, auf Grund des liickenhaft orhaltenen Quellenmatcrials das I^bcn und Wirken dicses bedeutsamen .Mannes darzustellen. Gebiirtig aus Klein Mariazell in Niodenistcrreich, taucht sein .\ame erst in eiiier Urkiinde von 1483 airf. Dainals spielte er eine Rolle als Vermitlkr zvvisclien den Burggraifen von Lienz und zu Lueg und ihrcan l^ehensherri), er aribeitete er viele Jahre als Mitglied der Kommission zur Reform der landosfUrstlichen Kammergiiter in Kraiu, Giirz und FViaul. NuT Einiges koiinte iilx'r .seine Vermogensverhaltulsse, seiiie Darlehensgeschafte und seinen Besitz von Kuxcn des Idrianer Quecksilberl>erg\verks festgestellt vverden. Vieillciclit vvefrden nachtragliche glilckliche Quellenifunde das Bild ilieses l>edeutsumen Burgers vou Škofja Ix>ka aiis der noch \venig orforschten Cbergangsperiode vom 15. zum 16, jah.rhundert, dem sog. Zeitalter des Fiiihkapitalisinus, abrunden konnen. 34