237
Podučne stvari. Učitelj in kmet.
Nedavno sem poklical nekega očeta zarad nepored-nega sina njegovega k sebi, da bi ga bil opomnil očetovskih dolžnosti. Prišel je na ponavljeni poklic k meni. Imela sva ta-le pogovor:
Kmet.    Dobro jutro, šolmaštlr, kaj bi mi radi?
Učitelj. Rad bi, da bi vi svojega Tončka doma strahovali, kajti on je pohujsljivec vsem učencem v šoli in zunaj šole.
Kmet.    Zakaj neki ?
Učitelj. Za gotovo vem, da vaš Tonče od druzih šolarjev denar za smodnik pobira in vi ste ga še v tem podpirali, da ste mu ga sami kupili in domu prinesli.
Kmet. Res je to, pa kaj je za to, saj ni šlo iz vašega denarja.
Učitelj. Ljubi moj! To je moja dolžnost in skrb, da vaš sin druzih učencev ne zapeljuje in oškodava. Glejte! kako bi bili kmalu vi s sinom svojim nesrečni. V nedeljo popoldne je z dvema tovarišema na spašniku s ključem streljal; ključ se je bil razletel, k sreči ni nobenega nič zadelo.
Kmet. Naj si igrajo otroci; igra je nedolžna reč, to za-me ni nikaka nesreča,   drugače  če bi me požgal.
Učitelj. Ako si vi to v nesrečo ne štejete, kolika nesreča bila bi pa vašemu sinu za celo življenje, če bi ga bilo oslepilo.
Kmet.    Naj ga hudič vzame, vsaj imam dost otnSk.
Učitelj. Pa sem slišal, da mu tudi tobak kupujete za čikanje.
Kmet. Ne kupujem mu ga ravno ne, ampak iz svojega mosnjička ga mu večkrat dam. Moji otroci vsi Cikajo, še celo mali 71etni pankrt.
Učitelj. Prosim vas, ali ste vi res oče svojim otrokom !
Kmet. No, tako je. Tobak in smodnik sta cesarska reč, kakor je tudi šola cesarska reč. Vse more biti; če prej človek kaj zna, bolje je. Saj tudi starci streljamo in tobak pijemo.
Učitelj. Ako je tako, moram pota storiti, da poredni vaš sin iz šole izostane , da mi drugih šolarjev ne popači.
Kmet Saj imam dosti dela domd, bo pa delal, vsaj bo še bolj  prav.
Učitelj. Sin vaš pa tudi rad kolne in večkrat v šoli po šnopsu smrdi. Pomislite, da je to otrok še le v 11. letu.
Kmet. To sem ga vse jaz naučil. Kdo pa dandanes ne zna kleti in kdo se šnopsa brani?
Učitelj. No, ker hočete vi vse prav imeti, pa imejte! Poklical sem vas , da bi vas bil podučil; al ker vidim, da nič ne opravim, hodite z Bogom!
Moji bralci bodo gotovo si mislili, da je ta človek bil prismuknjen in mu je pameti manjkalo. Al ni temu tako* Bil je toliko odkritosrčen, da mi kar nič ni tajil ali prikrival in govoril, kar je mislil in kar je on za prav spoznal. Skoraj pa me je sram povedati, da se je to resnično godilo in sicer ne daleč od Ljubljane. Hvala Bogu! da v celi naši fari tacih ni pet, al gotovo je še eden preveč!   Vsaj ne tožim rad čez su-
rovost neomikanega ljudstva; al priča naj je ta pogovor, kamo pridemo z izomiko ljudstva, če po načelih brezverske šole vrh tega še nekateri novokopitni učitelji sami ljuliko sejejo med ljudstvo!