PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 145 (13.083)
Trst, petek, 8. julija 1988
Silovita eksplozija razdejala naftno ploščad Piper Alpha
V plamenih ali v ledenih valovih je po vsej verjetnosti izgubilo življenje 165 ljudi - Večina je pogrešanih, rešilo se je samo 65 ljudi - Eksplozijo je menda povzročilo uhajanje plina - Med žrtvami tudi dva reševalca
LONDON — Človek je moral spet plačati peklenski davek velikemu despotu — tehnološkemu in industrijskemu napredku, ki je tokrat poslal svojo kruto izterjevalko — smrt v hladno samoto Severnega morja. Sto petinšestdeset žrtev (večina je zaenkrat še pogrešanih, vendar je bolj malo možnosti, da bi jih še našli pri življenju) je namreč tragičen obračun največje katastrofe, kar se jih je doslej pripetilo na naftnih vrtalnih ploščadih. Silovita eksplozija je v sredo ponoči uničila ogromno jekleno pošast Piper Alpha, ki se je pozibavala na nemirnih valovih, kakih 300 kilometrov vzhodno od mesteca Wick na severnem Škotskem. Od 229 ljudi, kolikor jih je bilo v trenutku tragedije na krovu, je reševalcem uspelo rešiti le 65, ostale pa je doletela strahovita smrt v silovitih plamenih ali pa v objemu ledenih valov. Reševalne skupine so povsem obupale, da bi lahko še kdo preživel smrtonosni hlad Severnega morja. Doslej so našli samo šestnajst trupel.
Do eksplozije je prišlo okrog 23. ure, ko se je večina zaposlenih na ploščadi odpravila k počitku. Prizori, ki so sle-
dili eksploziji, so bili nepopisni, kot so povedali preživeli. Vesti, ki so takoj po katastrofi prispele v Aberdeen, so bile skrajno protislovne. Prvi reševalci so najprej poročali, da se je rešilo več kot dvesto prebivalcev naftne ploščadi, pozneje pa so morali priznati, da je položaj še skrajno nejasen in zapleten. Število žrtev ali pogrešanih se je iz ure v uro večalo, kar je ustvarjalo naraščajoči strah in zmedo med sorodniki in znanci, ki so trepetajoče čakali v aberdeenskem pristanu na preživele ali pa vsaj na vesti, ki bi lahko še vlile kanček upanja.
Delo reševalnih skupin, ki so se zelo hitro odzvale klicu na pomoč, je precej otežkočalo nemirno morje. Poleg angleških ladij vseh vrst in velikosti, so se reševalni akciji pridružile tudi številne ameriške, kanadske, portugalske, nizozemske in nemške ladje. Med žrtve strahovite nesreče je treba, žal, prišteti tudi dva mornarja, ki sta sodelovala pri reševalni akciji. Valovi so prevrnili njun rešilni čoln ter ju pogoltnili.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nepričakovana poteza perestrojke
Včeraj v Iranu pogrebne svečanosti za žrtvami airbusa
Sovjetska televizija intervjuvala Dubčka
MOSKVA - »Perestrojka je včeraj Uresničila še en majhen čudež,« nekako tako so novinarji komentirali vest, je sovjetska televizija predvajala intervju z nekdanjim voditeljem češke Partije Aleksandrom Dubčkom v svo-isrn osrednjem večernem dnevniku
vremja.
V svojih odgovorih je Dubček tako fokoč prehodil vseh dvajset let_ od uasa, ko so sovjetske čete zasedle Češkoslovaško, omenil pa je tudi vzroke, ki so do tega privedli. Pozitivno je ocenil vsebino reform, ki jih uvaja Gorbačov s perestrojko, dejal pa je tudi, da Češkoslovaška še ni dovolj Popravljena, da bi s primerno presojo prejemala te spremembe. »Perestroj-ie pojav, primeren za naš čas, neiz-Pužno je, da je do tega prišlo, zato mirno lahko rečem, da smo nanj čaka-11 celih dvajset let,« je dejal Dubček.
Prav te dni pa poteka v Bologni posvet, ki ga je priredil Inštitut Gramsci in na katerem zgodovinsko in politično ocenjujejo "Praško pomlad" izpred dvajsetih let.
Iranski predsednik Hamenei spet zagrozil z maščevanjem
TEHERAN — Včeraj so se v Iranu začele pogrebne slovesnosti za žrtvami sestreljenega airbusa. Posnetke s pogreba v Bandar Abasu, od koder je v nedeljo poletelo nesrečno potniško letalo, in v Zahedanu je pokazala tudi iranska državna televizija. Množica žensk v črnini in mož z dvignjenimi pestmi je vzklikala gesla proti Združenim državam Amerike.
Glavne pogrebne svečanosti pa so bile v Teheranu, kjer so se pogreba udeležili tudi iranski predsednik Hamenei, predsednik parlamenta Rafsandžani in ajatolah Montazeri, ki so vodili pogrebni sprevod. Večdesettisočglava množica je vzklikala gesla kot "smrt Reaganu", "neusmiljena vojna do končne zmage" in "brezkompromisni boj za uničenje Amerike". Tudi predsednik Hamenei je v nagovoru množici poudaril, da je maščevanje sveta pravica Irana. Hamenei je ZDA obtožil namernega incidenta in zagrozil, da ameriška prisotnost v Zalivu, ki je doslej povzročala le napetost, odslej lahko pomeni pravo katastrofo, za katero bodo odgovorne le ZDA. Grožnje Američanom pa so prišle tudi od drugod. Proiranska revolucionarna organizacija resnice je zagrozila, da bodo za sestrelitev iranskega letala z življenjem plačali ameriški talci.
O sestrelitvi iranskega potniškega letala pa bo na iransko zahtevo razpravljal tudi varnostni svet OZN. Zasedanje bo 12. julija, včeraj pa je generalni tajnik OZN De Cuellar grajal Reaganovo izjavo, da je zanj primer zaključen. O tem po De Cuellarjevem mnenju ne morejo odločati ZDA same.
Odobreno finansiranje vojne misije v Zalivu
RIM — Veliko presenečenje v Montecitoriu. 'Tako bi lahko naslovili potek včerajšnjega glasovanja v poslanski zbornici o ustavnosti vladnega odloka o nadaljnjem šestmesečnem finansiranju italijanske vojaške misije v Perzijskem zalivu. Pričakovanega masovnega pojava prostih strelcev, ki naj bi glasovali proti temu odloku, ni bilo.
»To je poraz za Andreottija,« je sarkastično komentiral eden izmed demokrščanskih poslancev. In res bi morebitni "neuspeh" odloka v poslanski zbornici dal novo moč trditvam zunanjega ministra, da je treba dokončno rešitev v vojni med Iranom in Irakom iskati izključno v okviru Organizacije združenih narodov.
Toda vrnimo se nazaj v poslansko zbornico in k izidu včerajšnjega glasovanja. Povsem logično se postavlja vprašanje, kako so se mogli očitni dvomi in nekatera nasprotna stališča do tega odloka v vrstah večine kar čez noč razbliniti? Po vsej verjetnosti je k temu pripomogla tudi nakazana možnost, da že v kratkem času pride do skrčenja števila italijanskih vojnih ladij v Perzijskem zalivu. To možnost so sprejeli za svojo tudi republikanci in liberalci, ki so v začetku odločno nasprotovali vsaki spremembi glede italijan-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi zamud, splošne zmede, napetih notranjih odnosov in slabega upravljanja letalska služba pod udavom hudih kritik
Prodi je zahteval in dosegel odstop predsednika letalske družbe Alitalia
RJM - Zamude v letalskem potniškem prometu, neskončne ure čakanja na letališčih, splošna zmeda in nezadovoljstvo. To P0.stala že vsakdanja podoba rimskega letališča Fiumicino in orugih italijanskih letališč. Tako je bilo tudi včeraj zaradi stavke carinskega osebja. Z italijanskim civilnim letalstvom skratka marsikaj ni v redu in postaja predmet vse pogostejših kritik in Polemik,
Sliko splošne krize, ki se odseva tudi v neskončnih stavke Mh akcijah, je včeraj dopolnila včst o silovitem potresnem si ku, ki je močno zamajal vrhove italijanske javne letalske sli pe. Predsednik državne ustanove IRI Romano Prodi je zahte' glavo predsednika letalske družbe Alitalia Umberta Nordia to zahtevo se je zaključila faza dolge polemike med predsed koma, ki je polnila časopisne strani. Odnosi med Prodijem Cgigiom so bili že dolgo časa zelo napeti. To napetost pa so podžigale izjave raznih političnih predstavnikov.
Včeraj je prišlo do končnega obračuna. Prodi je predlo P o Ulem napetih in skaljenih odnosov med ustanovo IRI trs- • - predsedniškemu odboru, ki je na kratkem, slabo i vJaJoc,em sestanku sklenil s štirimi glasovi proti enemu, "da razlogov za vzdrževanje zaupnega odnosa, ki je bil osno
svojčas 'poverjenega predsedniškega mandata Umbertu Nor-diu". Te besede v bistvu pomenijo, da predsedstvo ustanove IRI zahteva odstop predsednika Alitalie. V tiskovnem poročilu, ki ga je predsedniški odbor objavil na koncu seje, je še rečeno, da bodo ustanovili preiskovalno komisijo, ki naj bi proučila in preverila ozadje objave dokumentov o tej aferi v tisku. V komisiji, ki ji bo predsedoval podpredsednik ustanove IRI prof. Piet-ro Armani, bosta tudi prof. Giuseppe de Vergottini in odv. Sergio Trauner. Nordiu očitajo slabo upravljanje letalske družbe ter dejstvo, da je dajal prednost bilančnim vprašanjem na račun bodočih perspektiv družbe. Letalska služba je skratka pod njegovo upravo vidno nazadovala. Med številne očitke pa je treba prišteti še tega, da je Nordio slabo vodil pogajanja s sindikalnimi predstavniki, kar dokazuje naraščajoča zmeda, ki so jo v letalski potniški promet vnesle neskončne stavkovne akcije. Prodijeva odločitev je močno odjeknila v političnih krogih, ki so dokaj enotno ocenili to razčiščevanje odnosov v vrhovih IRI-Alitalia ter zahtevo po odstopu Nordia kot pomemben premik na poti reševanja hudega položaja, v katerega je zabredla letalska prometna služba.
Odobreno
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ske prisotnosti v Zalivu. Perspektiva postopnega umika je torej prepričala dvomljivce", da tokrat ne zadajo milostnega udarca vladi. Najbrž pa ni treba posebej poudarjati, da bi imel morebitni neuspeh v zbornici tudi neugodne posledice za samo stabilnost De Mitove vlade
Toda s tem včeraj ni bilo konec presenečenj v poslanski zbornici. V večernih urah bi namreč morali glasovati o reformi finančnega zakona, toda že dalj časa napovedano glasovanje je odpadlo zaradi premajhnega legalnega števila poslancev. O reformi finančnega zakona bodo tako ponovno glasovali v torek. Velikih presenečenj ni pričakovati, razen če ne bo prišlo do nepredvidenih sprememb v stališčih posameznih skupin. Skoraj vse parlamentarne skupine soglašajo z reformo, včerajšnje premajhno legalno število pa si lahko razlagamo s tem, da so najbrž poslanci istočasno z odobritvijo reforme finančnega zakona želeli tudi ukiniti tajno glasovanje ob odločitvah glede stroškov.
Po novem finančni zakon ne bo več 'zakon omnibus", ki ima priloženo celo vrsto določil, ki so si včasih v nasprotju, temveč bo postal elastičen zakonski instrument z malo členi, ki bodo obravnavali globalno finančno politiko države. Finančnemu zakonu bo priložen tudi večletni finančni načrt, ki bo določal cilje, ki jih vlada želi doseči s svojo gospodarsko politiko. Lahko trdimo torej, da bo poslanska zbornica odobrila tako reformo finančnega zakona, ki ima skoraj ustavni značaj, na določen način pa je s tem povezana tudi ukinitev tajnega glasovanja, ko gre za odločitve glede stroškov.
G. R.
Dramatične izpovedi preživelih delavcev pričajo o peklu na ploščadi Piper Alpha
LONDON — Agencijske vesti poročajo, da je eksplozijo s požarom na ploščadi Piper Alpha preživelo samo 65 oseb. Reševalnim ekipam so preživeli v šoku povedali, kaj so doživljali takoj po eksploziji in kako je bilo treba v drobcih sekunde ukrepati, da si rešijo življenje.
»Nisem imel druge izbire, v trenutku se mi je posvetilo in sem skočil v prazno. Niti na to nisem pomislil, da bi me lahko zaneslo v plamene namesto v morje. Ploščad je bila še najbolj podobna ražnju.« Drugi delavec je povedal, da je vse, kar so plameni zajeli, gorelo s hitrostjo žveplenke. »Plameni so bili visoki najmanj dvesto metrov.« »Prepričan sem, da je prišlo do dveh eksplozij, druga pa je bila usodna, saj je pognala v zrak reševalne čolne. Dim me je
popolnoma zaslepil, ničesar nisem videl, skočil sem v temo, znašel sem se v morju, in kar je morda kar groteskno, niti plavati ne znam,« je povedala naslednja priča. »V ledeni vodi sem preživel dobro uro, dobil sem krče, v neposredni bližini ploščadi pa je bila vročina neznosna. Okrog mene so plavala iznakažena trupla. Mižal sem, da mi ne bi bilo treba gledati in razpoznavati svojih delovnih tovarišev. Navdajala me je ena sama misel, bolje, da takoj umrem, kot da tu počasi, neizprosno zmrznem...«
To je le del pričevanj, ki jih je reševalcem uspelo zbrati, vendar so dovolj zgovorna, da si lahko ustvarimo sliko, kakšen pekel so doživljali delavci.
Na sliki (telefoto AP): član helikopterske reševalne ekipe pomaga enemu od preživelih na varno.
• Tragedija v Severnem morju
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vzroki eksplozije še niso znani. Družba lastnica ploščadi je včeraj potrdila, da je katastrofo verjetno povzročilo uhajanje plina. Vprašanje je, če so redno in pravilno delovale vse varnostne naprave. Preživeli tehniki, ki so jih s helikopterjem pripeljali na varno, so povedali, da so protipožarne naprave sicer delovale, a so se izkazale kot povsem nekoristne zaradi silovitosti eksplozije in več izjemno visokih plamenov, ki so zajeli ploščad kot bi bila vžigalica.
Dvajset ur po katastrofi je bila naftna ploščad še vedno v plamenih. Nad Veliko Britanijo je po tem dogodku legla senca globokega žalovanja. O tragediji je v angleškem parlamentu sinoči poročal minister za energetsko politiko Cecil Parkinson, ki je najavil tudi temeljito preiskavo vzrokov katastrofe
ter povedal, da bodo podroben seznam mrtvih in pogrešanih objavili danes. Sporočili so le, da je bila večina "prebivalcev" Piper Alphe škotske narodnosti, nekaj tehnikov pa je bilo tudi iz nekaterih drugih evropskih držav ter iz ZDA in Avstralije. Piper Alpha je ena največjih obstoječih naftnih ploščadi. Tehta namreč 34 tisoč ton in meri skoraj sto metrov v višino.
Nesreče na naftnih ploščadih so, žal, prepogost pojav. Včeraj so sporočili, da so v dneh pred katastrofo na Piper Alphi zabeležili še dve manjši eksploziji na dveh drugih ploščadih v Severnem morju, a na srečo brez hujših posledic. Med hujše tovrstne katastrofe pa moramo prišteti eksplozijo, ki je pred osmimi leti razdejala ploščad Alexander Kielland in terjala 123 žrtev.
Glasnost le počasi prodira v časopise ko je treba poročati o armenskem uporu
Med zasedbo erevanskega letališča	(Telefoto TASS)
MOSKVA - - V armenskem glavnem mestu Erevanu se napetost prej stopinjuje kot zmanjšuje. Tako imenovani oddelki notranje vojske (vojaško oborožena milica) so predvčerajšnjim sicer razgnali demonstrante, ki so dva dni blokirali letalski promet, toda v središču je morala milica za trajno zagraditi osrednji gledališki trg, na katerem so Armenci 'doslej imeli največje demonstracije. V spopadih med milico, vojsko in demonstranti je bilo po uradnih sporočilih 36 ljudi ranjenih, in to z obeh strani - neuradno pa je slišati tudi o treh smrtnih žrtvah, kar pa so v Erevanu in Moskvi zanikali.
Včeraj je osrednji tisk v Moskvi predstavljal ves zaplet tako, kot da so skrajneži iz vrst Armencev - bilo pa jih je očitno nekaj tisoč - hoteli prisiliti tudi tisti del letališkega osebja, ki ni bilpripravljen stavkati, da se jim pridruži. V sovjetski organizaciji Aeroflo-ta pa je večina ruskih oziroma slovanskih predstavnikov v strokovnem osebju in tako je očitno, da je prišlo do zapletov prav na tej (narodnostni)
ločnici. V tisku seveda tega ne orne njajo, ker še naprej hočejo prikazoval vse skupaj kot hujskanje pieščice eks tremistov, ne pa kot množični protes
velikanske večine armenskega naroda proti temu, ker jih v Moskvi nočejo resno jemati in prisluhniti njihovim ustavnim zahtevam.
Vseeno je treba priznati, da vsaj nekateri osrednji dnevniki začenjajo bolj redno in popolno obveščati javnost o dogajanju v Zakavkazju, kot pa so to delali doslej.
Predsinočnjim so na televiziji pokazali množične demonstracije v Erevanu, na katerih je bilo videti le armenske zastve, gesla pa so skandirali za Gorbačova in perestrojko. Vozniki avtomobilov - Armenija pa je nasploh od vseh sovjetskih republik najbolj motorizirana - so s hupami dajali duška prbti temu, ker so jim zaprli vse večje trge in ker na vseh križiščih patruljirajo uniformirani oddelki notranje vojske.
ANTON RUPNIK
Raketa SZ proti Marsu
MOSKVA — Sinoči ob 19. uri 38 minut po italijanskem času so z vesoljske baze v Bajkonuru v Srednji Aziji izstrelili raketo Proton, ki bo popeljala vesoljsko ladjico Phobos 1 proti Marsu. Na-mentega vesoljskega poskusa je raziskovati "rdeči" planet in njegova satelita Phobos in Deimos. Ce se bo poskus posrečil, bo prvič v zgodovini vesoljskih poletov, da zemeljska raketa pristane na tako majhnem nebesnem telesu. Satelita Phobos in Deimos imata namreč samo kakih 15 kilometrov premera.
Strokovnjaki menijo, da je Mars ujel satelita v svojo orbito, kar bi lahko pomenilo, da še danes ohranjata vse značilnosti prvotne materije, iz katere je nastal sončni sistem. Poleg tega pa sovjetski znanstveniki preučujejo možnost tudi človekovega pristanka na Marsu. Kljub temu, da so Američani izpodbili mnenje, da bi ta planet imel svojo biosfero, se nameravajo Sovjeti o tem tudi praktično prepričati.
Jugoslavija se zavzema za realen pristop pri reševanju odnosov med Severom in Jugom
HARARE — Jugoslavija se vsestransko zanima za oživitev dialoga Sever-Jug, s katerim bi bistveno rešili gospodarske težave v svetu, pri čemer meni, da bi se morale neuvrščene in druge države v razvoju vključiti v svetovno gospodarstvo in si tako zagotoviti prostor v mednarodni delitvi dela.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar se je na ministrskem sestanku v Harareju zavzel, naj srečanje sprejme taka stališča in predloge, ki bodo vsebovali določeno mero realnosti in s tem prispevali k oživitvi dialoga med Severom in Jugom.
Naši končni cilji nas ne smejo ovirati, da ne bi bili še bolj pragmatični, prožni, pa tudi pripravljeni na sprejetje manjših korakov, ki bi vodili v želeno smer. V teh naporih se moramo odpreti proti Vzhodu in Zahodu.
Vodja jugoslovanske delegacije je istočasno opozoril, da mora Jug preseči maksimalistične in včasih nerealne zahteve. Velesile so že dojele, da nasprotovanje vodi le v pogubo, zato se moramo tudi mi strezniti in se držati tistih pozitivnih elementov v načinu razmišljanja naših partnerjev, ki nam bodo omogočili uresničiti naše lastne, pa tudi globalne interese.
Lončar je poudaril, da so zunanji dolgovi držav v razvoju najizrazitejša oblika sedanjih strukturalnih motenj v
svetovnem gospodarstvu in mednarodnih odnosih. Ti do, govi niso le finančno in ekonomsko, ampak tudi pomemt no politično vprašanje in dejansko eden najhujših problt mov mednarodne skupnosti. Sčasoma je pri upnikih opaž, ti določene znake evolucije v smeri večjega razumevanj položaja dolžnic in vpliv zunanjih faktorjev na možnoi zagotavljanja deviznih sredstev, potrebnih za odplačevc nje zunanjih finančnih obveznosti. Toda take težnje v ob našanju posameznih upnikov še ne zagotavljajo zanesljiv perspektive dolžniške in zunanje krize, saj Sever ne odstc pa od strateškega pristopa, v katerem je treba problem dolgov reševati »od primera do primera«.
Nadaljevati moramo z napori, da bi zgotovili ugodnejše pogoje glede dolžine prispetja obrestne marže, servisiranje zunanjih dolgov pa mora biti odvisno od gospodarske rasti, namesto neto odliva kapitala iz držav dolžnic je treba zagotoviti neto priliv kapitala, večino zunanjih dolgov pa izvesti na njihovo tržno vrednost.
Ob koncu je Lončar podal mnenje, da stalni ministrski komite ni forum za pogajanja, saj je to vloga skupine 77, da pa je vseeno operativno telo gibanja neuvrščenosti, ki lahko v veliki meri prispeva k uresničevanju njene politike. (dd)
Mehika je volila predsednika
V Mehiki so bile včeraj predsedniške in politične volitve, na katerih je po vsej verjetnosti zmagala revolucionarna stranka PRI, ki že šestdeset let vlada v državi.	(Telefoto AP)
Delavci Borova zapustili Beograd
BEOGRAD — Delavci tovarne čevljev Borovo so včeraj zapustili jugoslovansko glavno mesto, kjer so, kot smo poročali, živahno demonstrirali pred zvezno skupščino in jo tudi zasedli. Po vztrajnih zahtevah so demonstrante sprejeli predsednik Zveze sindikatov Marjan Orožen, hrvaški sindikalni funkcionar Ivo Latin in predsednik skupščine SFRJ Dušan Popovski. Po daljšem zborovanju, ki je bilo v Domu sindikatov, so govorniki obljubili delavcem, da se bodo resno zavzeli za njihove probleme. Kolektiv Borova zahteva predvsem pravičnejšo delitev osebnih dohodkov.
Ob stalnih pohodih in protestih pred jugoslovansko skupščino
Predsedstvo SFRJ o nezadovoljstvu delavcev
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na zasedanju 6. julija, ki mu je predsedoval Raif Dizdarevič, preučila informacijo ZIS o izvajanju reformnih ukrepov gospodarske politike in o aktivnostih za njihovo de-sledno uresničitev. V tem okviru je predsedstvo SFRJ preučilo trenutni položaj ustavitev dela in prihoda delavcev v Beograd z zahtevami, naj organi federacije razrešujejo težave njihovih delovnih kolektivov.
Ugotovili so, da je razlog zaustavitve dela in prihoda delavcev predvsem posledica problemov, ki jih imajo kolektivi že dlje časa in ki jih niso pravočasno in ustrezno razreševali. Napak je torej razreševati te težave šele takrat, ko delavci na svoji koži občutijo
posledice in ko pride do stavk, ki pogosto prinesejo še več problemov in težav.
Četudi so motivi delavskega nezadovoljstva pogosto zelo upravičeni z zahtevami, ki nimajo ekonomskega kritja, ne moremo reševati problemov razvoja in gospodarske reforme. To lahko povzroči le nove težave za delovne ljudi, za njihove kolektive in za celotno skupnost. Predsedstvo je torej opozorilo na veliko odgovornost poslovodnih in samoupravnih organov v delovnih organizacijah, kot tudi pristojnih organov občin, republik in pokrajin, ki morajo pravočasno ukrepati in zagotoviti sprejetje in uresničitev programa prestrukturiranja in sanacije, ukreniti morajo pa tudi vse potrebno, da pomagajo de-
lovnim organizacijam v težavah.
Predsedstvo meni, da morajo delovni ljudje uporabiti vsa samoupravna sredstva, da bi probleme v zvezi z delom, razvojem in z ustvarjanjem dohodka razrešili tam, kjer nastajajo — v delovnih kolektivih, občinah, republikah in pokrajinah — in se tako ogniti stavkam. Od pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti predsedstvo zahteva, naj z delavci pravočasno sprejmejo ukrepe reforme, naj razrešujejo težave, ki vodijo v nezadovoljstvo delavcev in naj storijo vse za sprejetje konkretnih gospodarsko-soci-alnih programov, ki bodo zagotovili razvoj in enakomerno porazdelitev stabilizacije in gospodarske reforme. (dd)
Na svoji zadnji redni seji
IO SKGZ razpravljal o volilnih rezultatih
Slovenci lahko izrazimo zadovoljstvo nad izidi na deželni ravni
TRST — Junijske volitve so tudi v deželi Furlaniji-Ju-llski krajini v glavnem potrdile vsedržavne tendence, ki So se pokazale bodisi na lanskih političnih, kot na upravnih volitvah, ki so bile mesec prej v nekaterih drugih '•eželah Italije. Najbolj značilne podatke je mogoče str-niti v nekaj osnovnih ugotovitev: krščanska demokracija izhaja iz minule volilne preizkušnje še okrepljena, mo-pan porast je beležila socialistična stranka, medtem ko ).e komunistična partija tudi v naši deželi nazadovala, čeprav manj kot drugod v Italiji. Manjše sredinske stranke so doživele neuspeh tako kot krajevna gibanja. Giba-nle zelenih pa je tokrat tudi v krajevni stvarnosti potrje-no kot nov politični dejavnik.
Na deželni ravni torej beležimo pomembne novosti v razmerju med političnimi silami, kar se odraža v sestavi novoizvoljenega deželnega sveta in kar bo nedvomno vPHvalo tudi na sestavo novega deželnega odbora.
Slovenci lahko nad rezultati deželnih volitev izrazi-*no zadovoljstvo, kajti z visokim številom preferenc sta “Ua potrjena dva slovenska deželna svetovalca na listi komunistične partije Italije, eden na listi Slovenske skupnosti in eden na listi socialistične stranke, poleg ;e9a pa so na socialistični listi in na obeh zelenih listah Se vsaj trije izvoljeni svetovalci, ki so po izvoru ali po 0sebni opredeljenosti povezani s slovensko stvarnostjo v 'teželi. Gre nedvomno za pomemben rezultat, ki daje Utemeljeno upati, da bo slovenska problematika tudi s Prizadevnostjo vseh ostalih demokratičnih izvoljenih Predstavnikov v deželnem svetu prisotna trdneje kot v Preteklosti. Naša skupnost od bodoče mandatne dobe de-Zele Furlanije-Julijske krajine pričakuje temeljitejše ob-ravnave in tudi dosledno reševanje pomembnih vprašanj, za katere je dežela pristojna in pri katerih se v Preteklih mandatnih dobah ni dovolj izkazala.
Rezultati upravnih volitev na Tržaškem so privedli
globokih sprememb, pri katerih je nedvomno glavni P°datek poraz Liste za Trst, ki se umika iz političnega Prizorišča kot glavni akter, ki je celo desetletje na Tr-zaškem težko pogojeval vsakršno politično in upravno •zbiro. Razbitje liste je pomembno predvsem zato, ker u^pira možnosti za normalnejša in bolj uravnovešena razmerja v političnem življenju na Tržaškem. Želeti je, da se z Listo vred začenja umikati z dnevnega reda tako
primitivni nacionalizem, kot tudi jalovi lokalistični spori in zapiranja, ki jim je Lista za Trst dajala glavni navdih.
Slovenci smo z upravnimi volitvami na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini lahko le delno zadovoljni. Če sta Komunistična partija Italije in Slovenska skupnost na Tržaškem in Goriškem v glavnem potrdili izvoljeno zastopstvo Slovencev, je treba istočasno ugotoviti, da v novem mandatu ne bo kot doslej slovenskih socialističnih predstavnikov v tržaškem občinskem svetu, kot tudi ne v tržaškem in goriškem pokrajinskem svetu, kljub temu, da je socialistična stranka ohranila svojo volilno moč med slovenskimi volilci. V videmski pokrajini je prav tako treba ugotoviti poraz občinskih enotnih list v dveh manjših beneških občinah.
Splošna ocena volilnih izidov vsekakor ne more biti enostranska in spodbuja bolj k razmišljanju o problemih, ki čakajo našo skupnost na bodočih volilnih preizkušnjah. Slovenski volilci so nedvomno potrdili, da se zavedajo pomena prisotnosti Slovencev v pomembnih upravnih telesih in s tem vpliva, ki ga je mogoče izvajati na upravno in politično življenje. Apel za strnjenost glasovanja za kandidate na listah treh tradicionalnih strank, za katere volijo Slovenci, je naletel na odziv. V veliki meri so bili upoštevani splošni interesi naše skupnosti, ob čemer gre tudi zabeležiti, da so med slovenskimi volilci ostala osamljena in poražena skrajno polemična in prenapeta stališča.
Prihodnji tedni in meseci bodo pokazali kakšena bo sestava bodočih uprav, ki se bodo porodile iz volilne preizkušnje. Poleg upravičenih skrbi lahko Slovenci beležimo v sedanjem položaju mnogo spodbudnih znakov, za katere pričakujemo, da bi bili pokazatelji drugačnega razpoloženja do naše skupnosti. Pri sestavljanju bodočih odborov gre torej ponovno izraziti zahtevo, naj bo manjšinsko vprašanje deležno potrebne pozornosti in volje, da se rešijo številni odprti problemi naše skupnosti. To pričakujemo od bodočih uprav in to bo tudi merilo, s katerim bo mogoče ocenjevati njihovo delo. Slovenski svetovalci predstavljajo v tem okviru dragoceno in nenadomestljivo prisotnost. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza vsem iskreno čestita ob izvolitvi in jim želi plodno in uspešno delo.
Odprli
izolsko
obvoznico,
del
obalne ceste
IZOLA — Popoldan so odprli del nove obalne ceste med križiščem Ruda in Belvederom. Gre za približno pet kilometrov dolg cestni odsek, ki so ga zgradili večji del že pred leti, vendar je bila cesta tako rekoč neuporabna, ker se je nehala sredi njive. Letos so po težkih bitkah uspeli pri Skupnosti za ceste Slovenije zagotoviti približno 2 milijardi dinarjev in končati 1100-metrski priključek na Belvedere, tako da je po tej cesti, pravzaprav izolski obvoznici, danes stekel promet. S tem je največ pridobilo mesto Izola, nam je povedal Milu-tin Radakovič, inšpektor koprske UNZ, saj bo poslej ves promet iz Istre proti Trstu in Ljubljani (oziroma obratno) zaobšel to mestece. Promet po tem 5-kilometrskem odseku bo tekel hitreje, saj na njem ni semaforjev in toliko stranskih priključkov, kot jih je bilo ob cesti skozi Izolo, prav tako se bo reka vozil zdaj izognila ovinkom pod Belvederom. Na obeh koncih obvoznice so urejeni tudi priključki za vozila, ki bodo prihajala iz Izole in sicer tako, da bi moralo biti vključevanje teh vozil v promet na obalno cesto nekoliko lažje kot doslej, če pri Izoli ni delal semafor.
Teh pet kilometrov ceste so gradili kakih pet let, vendar bo novozgrajeni del le malo pripomogel pri odpravljanju vse večjih zapletov na obalni cesti. Tri obalne občine sicer vsako leto zberejo približno eno milijardo dinarjev za gradnjo ceste, toda s tem bi je lahko zgradili le približno pol kilometra na leto.	g
Študira na akademiji umetnosti v Benetkah
Slikarka Karin Pirjevec razstavljala v Sežani
»Bela knjiga« furlanskih komunistov
Volilna kampanja z javnim denarjem
SEŽANA - V prostorih avle skupščine občine Sežana je bila razstava likovnih del mlade slikarke Karin Pir-ievec, študentke 3. letnika akademije u®etnosti v Benetkah, doma iz Križa Pb Sežani. O njenem ustvarjanju je ^Pregovorila Olga Knez Stojkovič, v kulturnem programu pa sta nastopila "litja Gec z lastnimi pesmimi in Ur-“an Benčič (flavta). Razstavo bodo zaprli danes.
Karin Pirjevec je rojena 1964. leta v Kopru, živi in ustvarja v Križu. V sežanski gimnaziji je obiskovala likovni krožek pod vodstvom akademske slikarke Darje Prelec, študirala je dizajn fakstila in oblek na Višji šoli v Zagrebu, kjer jo je med drugim poučevala slikarka Jadranka Nikolič. Jeseni ‘985. leta pa je pričela obiskovati 1. latnik slikarstva na akademiji lepih Umetnosti v Benetkah, kjer jo je usmerjal priznani slikar Emilio Vedova.
V 1. letniku se je ukvarjala pretežno 2 risanjem. V njenem slikarstvu zasledimo močno vizijo prostora. Pojavljajo se figure, ki so blizu realizma, vendar Pa je v njih vpleteno veliko simbolizma. Nadalje zasledimo različne sveto-Ve- Njene risbe izžarevajo srečanje Šketov, svet občuti kot plazmo, kjer j ja plavajo, se srečujejo, prepoznava-m ali pa se odbijajo, gredo druga mimo drugega ne da bi se sploh prepoznala. (oks)
Koper: julij mesec prireditev
KOPER — S koncertom pihalnega orkestra Ljubljanskega armadnega območja so se minuli teden pričele poletne prireditve, ki jih v Kopru organizira občinska zveza kulturnih organizacij. Julij bo na Titovem trgu v Kopru dokaj živahen, saj bo že konec tega tedna nastopila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane, nato bo v sredo, 13. julija, domačinom in turistom zapel pevski zbor iz Arizone, dva dni kasneje pa bo v Kopru nastopila korejska folklorna skupina. Na glasbenem večeru v sredo, 20. julija, bodo nastopili Karst Brothers iz Trsta, nato pa bo po desetdnevnem premoru, torej konec meseca, s svojim programom navduševala Koprčane Kazina iz Ljubljane. Na ta večer bo v Kopru tudi tradicionalna koprska noč. Pri ZKO bodo za prireditve letos odšteli skupno 15 milijonov dinarjev, za koncentracijo prireditev v juliju pa so se odločili na osnovi izkušenj iz preteklosti, saj so bile prireditve v avgustu slabo obiskane.	r* /-*
VIDEM -- Furlanska federacija KPI je pred uradnim začetkom volilne kampanje poslala vsem strankam, z izjemo MSI, predlog za ustanovitev neke vrste "odbora za jamstvo", ki bi nadzoroval lojalni potek volilne kampanje, tako v političnem kot tudi v finančnem smislu. Ljudje zaupajo vedno manj politiki in politikom, je pisalo v komunističnem predlogu, zato bi bilo nujno ter koristno, da stranke in kandidati razkrijejo javnosti, koliko denarja so, oziroma bodo potrosili za to volilno kampanjo. Predlog je, z izjemo zelenih, naletel pri strankah na gluha ušesa, tako da so po volitvah furlanski komunisti izdali "belo knjigo", ki našteva vse tipično volilne pobude in manifestacije, ki so jih v naši deželi priredili z javnim denarjem. Omenjeno dokumentacijo so "v vednost" poslali pristojnim sodnim telesom ter tudi videmski finančni in-
tendanti.
Seznam je dolg in zanimiv. V prvo poglavje so furlanski komunisti vključili vse "predvolilne" sklepe deželne vlade. Seznam otvarja deželni odbornik za prevoze Di Benedetto, ki je 10. maja nakazal dve milijardi in pol lir za nakup 62 novih občinskih šolskih avtobusov. Deželni sklepi in raznovrstni dekreti se nato vrstijo kot na tekočem traku vse do srede. 22. junija,
ko je predsednik Biasutti sporočil občinski upravi v Trbižu, da je Dežela
dala na razpolago dodatnih 200 milijonov lir za posodobitev pokopališča v vasici Plezzut. Drugo poglavje "bele knjige" obsega seznam vseh "uradnih otvoritev", ki so se med volilno kampanjo vrstile v videmski pokrajini. Odpirali in otvarjali so slikarske razstave, gospodarska in industrijska podjetja, avtocestne odseke in županstva, v kraju Flumignano di Talmas-sons so celo priredili proslavo ob rešitvi stoletne platane, katere se je udeležil tudi minister za prevoze San-tuz (KD), ki je podčrtal, "da se pod platanami ponavadi srečujejo ljude, besede in solidarnost". V ta okvir sodi tudi otvoritev novega avtocestnega odseka, ki povezuje novo tržaško pristanišče s Sv. Ano. Slavnosti, ki jo je Dežela v zadnjem trenutku, ne brez polemik, vzela iz rok tržaški Občini, se je udeležil tudi minister Fanfani.
Zadnje poglavje pa zajema nekatere "zanimive" dogodke, katerih protagonisti so bili nekateri kandidati in njihovi prijatelji ter sodelavci. Efren Cosmacini, ravnatelj zasebnih videmskih višjih šol Kennedy, Marco Polo in Carducci, je poslal staršem vseh dijakov priporočilno pismo, v katerem jih je pozval, " da če glasujejo KD", naj oddajo preferenco kandidatu Angelu Compagnonu, katerega marljivost osebno jamči...
SANDOR TENCE
V
menjalnicah
veliko
več
deviz
KOPER — Vse kaže, da je Jugoslavija, vsem slabostim navkljub, letos pred rekordno turistično žetvijo. To bi si zdaj že lahko upali trditi, seveda pa moramo tako predrzno izjavo takoj podrobno razložiti, da si kdo ne bi prehitro delal utvar.
Pravzaprav bi morali reči, da je naš turizem pred rekorno devizno žetvijo. Podatki, ki smo jih uspeli danes dobiti na Splošni banki Koper za prvih šest mesecev, namreč kažejo, da je približno 200 menjalnic južnoprimor-skega območja, na katerem deluje ta banka, zamenjalo za 53 odstotkov več deviz kot v istem obdobju lani. V lanskih šestih mesecih so te menjalnice zamenjale 32,4 milijona dolarjev, letos pa kar za 49,6 milijona dolarjev deviz. Tako ugoden podatek ni posledica kakšnih pisarniških ali računovodskih prijemov in niti ne toliko nepravilnih razmerij med dolarji in drugimi valutami, kar je bilo prisotno v minulih letih. Gre za preprosto dejstvo, da je v menjalnicah res več deviz. Največji del (več kot 50%) deviz ima koprska banka v lirah, teh so zamenjali celo za 69 odstotkov več (več kot 40 milijard lir v celoti), avstrijskih šilingov je bilo za 38 odstotkov več, nemških mark pa za 30 odstotkov več.
Kako to? Kaj se je pravzaprav spremenilo? Gostov ni več, kot jih je bilo lani, vendar na mejnih prehodih opažajo, da prihajajo turisti skoraj brez dinarjev. To pomeni lahko dvoje - na primer, da denimo nemški gostje ne gredo več na limanice in svojih deviz nočejo zamenjati v ZR Nemčiji, ker vedo, da je menjava v Jugoslaviji ugodnejša, ali pa, kar je bolj verjetno, da dinarjev v tujini preprosto ni več veliko. Naši državljani jih nosijo vse manj čez mejo, še manj jih v tujino (po neuradnih podatkih) prodaja Narodna banka Jugoslavije.
Tretji razlog - črnega kliringa z devizami je vse manj, oziroma občutno manj, ker si ga ljudje množično vse težje privoščijo. To lahko sklepamo tudi po podatku, da je vse več Jugoslovanov prisiljenih zamenjati devizne prihranke v dinarje. Na območju Splošne banke Koper so na primer v lanskih petih mesecih na ta način od državljanov odkupili za 1,3 milijona dolarjev deviz, letos pa že za 2,3 milijona dolarjev in to večji del ne na račun kreditov (medtem ko je bil v lanskem znesku odkupljenih deviz večji del na račun kreditov). Preprosteje - ljudem zmanjkuje dinarjev, mnogi pa načenjajo svoje devizne prihranke.
Skratka - statistični podatki bodo nedvomno pokazali, da prihaja s turisti v državo več deviz. Ali bo zaradi tega prikaza države v celoti (upoštevajoč tudi njene državljane, kot njene sestavne delčke) tudi res bogatejša, je seveda že drugo vprašanje, ki terja posebno analizo.
BORIS ŠULIGOJ
»Obljubim, da bom povedal, Mary, zato ker ti nikdar de kričiš name in ker nisi razdražljiva.«
Zasmejala se je. »Daj no, Tim! Nikar se ne delaj mučenika! Prepričana sem, da nihče pogosto ne kriči nate ali Postane razdražljiv, razen morda takrat, kadar to zaslužiš.«
»No, ja«, se je zasmejal. »Toda mama se močno razjezi, kadar pobij uvam vse okrog sebe.«
»Niti najmanj je ne obsojam. Tudi jaz bi se močno razjezila, zato mi moraš res povedati, če ti bo kdajkoli slabo in potem zdržati toliko časa, dokler ne boš izstopil iz avta. Sva domenjena?«
»Prav, Mary.«
Čez nekaj časa se je Mary odkašljala in znova spregovorila. »Si že bil kdaj ven iz mesta, Tim?«
Odkimal je.
»Zakaj ne?«
»Ne vem. Mislim, da ni bilo nič takega, kar bi očka in mama hotela videti zunaj mesta.«
»Kaj pa Dawnie?«
»Moja Dawnie hodi vsepovsod, bila je celo v Angliji.« To je povedal tako, kot bi bila Anglija tam za vogalom.
»Kako pa je bilo s počitnicami, ko si bil še majhen?«
»Vedno smo ostali doma. Mama in očka ne marata grmičastega podeželja, le v mestu jima je všeč.«
»Veš, Tim, velikokrat prihajam v to mojo hišico in vedno greš lahko z menoj. Morda te bom pozneje lahko peljala v puščavo ali pa v Great Barrier Reef na prave počitnice.«
Toda zdaj je ni več poslušal, kajti bližala sta se reki Hawkesbury in razgled je bil čudovit.
»Oh, kaj ni ljubko?« je vzkliknil, se začel presedati in viti roke, kot vedno, kadar ga je kaj prevzelo ali vznemirilo.
Za Mary je prenehalo obstajati vse, razen nenadne bolečine, bolečine, ki je bila tako nova in njej tako tuja, da se ji še sanjalo ni, zakaj jo občuti. Ubogi, žalostni fant! Dogodki so se tako zarotili proti njemu, da so mu zaprli vsako pot k razvoju in duševni rasti. Njegovi starši so ga imeli zelo radi, toda njihovo življenje je bilo ozko, njihovo obzorje pa omejeno na nebo nad Sydneyem. Če jima ni hotela storiti krivice, ju ni mogla obsojati, ker nista spoznala, da Tim nikoli ne bo mogel niti upati, da bi dobil toliko iz njunega načina življenja, kot sta dobila onadva. Enostavno jima še na misel ni prišlo, da bi se vprašala, če je resnično srečen ali ne, ker je bil srečen. Toda, ah ne bi mogel biti morda še srečnejši? Kakšen neki bi bil, če bi se osvobodil verig vsakdana in če bi mu bilo dovoljeno, da bi nekoliko pretegnil noge?
Zanjo je bilo zelo težko zbrati vse niti čustev, ki jih je čutil do njega. V enem trenutku je razmišljala o njem kot o majhnem otroku, že v naslednjem pa jo je njegova mogočna zunanjost opomnila, da ima pred seboj odraslega moškega. In zanjo, ki je toliko časa komaj kaj več kot le obstajala, je bilo tako čustvovanje zelo težko. V njej ni bilo nobenega prirojenega merila, s katerim bi razlikovala pomilovanje od ljubezni, jezo od zaščitništva. Ona in Tim sta si bila v tako nenavadnem nasprotju kot Svengali in Trilby: nespamet je hipnotizirala duha.
Odkar je pred tedni prvič videla Tima, se je omejila le na dejanja, duševno se je zaposlila z drugimi stvarmi, počela je vse mogoče. Nikoli si ni dovolila, da bi obsedela kje v samoti in začela premišljevati, ker po naravi ni bila taka, da bi vrtala po sebi zakaj, čemu in kaj čuti. Tega ni hotela storiti niti sedaj, ni se hotela dovolj oddaljiti od središča bolečine, da bi spoznala, kaj jo povzroča.
Najbližji sosedje v letni hišici so bili tri kilometre daleč, ker to območje še ni bilo »razvito«. Edina pot, ki je vodila do nje je bila grozna. To je bil le kolovoz, ki je vodil skozi evkaliptusov gozd. Kadar je deževalo, zaradi blata ni bil prehoden, kadar pa ni deževalo, so se z njega dvigali oblaki prahu, ki je sedal na zelenje ob cesti in ga spreminjal v rjavkaste okamnine. Globoke brazde, robovi in luknje so spravljali v nevarnost še tako močan avto, zato je bilo le malo ljudi pripravljenih tvegati to pot, da bi prišli do samote.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Popolnejši rezultati v ponedeljek
Prvi rezultati vpisa v slovenske šole
Včeraj se je formalno zaključilo vpisovanje v osnovne in srednje šole ter v otroške vrtce za naslednje šolsko leto. Popolni uradni podatki bodo sicer znani šele v ponedeljek, ponekod pa seznami ne bodo dokončani do septembra, ko bo še zadnja možnost za vpis. Zaenkrat si lahko ogledamo le, kakšen je trenutni položaj na šolah v na-brežinskem in svetoivanskem didaktičnem ravnateljstvu. To nikakor ni pomirjujoče: padec števila vpisanih v osnovne šole, ki smo ga beležili v preteklih letih, se je sedaj izkazal pri srednjih šolah. Osnovne šole pa se lahko pohvalijo s povečanjem števila prvošolcev.
Številke govorijo takole: OSNOVNE ŠOLE
OŠ Virgil Šček — Nabrežina: 8 prvošolcev;
OŠ K. Štrekelj — Sesljan: 8 prvošolcev;
OŠ Josip Jurčič — Devin: 0;
OŠ J. Murn-Aleksandrov — Mavhinje: 0;
OŠ. S. Gruden — Šempolaj: 8 prvošolcev;
osnovna šola Slivno: 0;
OŠ »1. maj 1945« — Zgonik: 0;
OŠ L. Kokoravec-Gorazd Sa-lež: 6 prvošolcev;
OŠ J. Srebrnič — Gabrovec: 4 prvošolci;
OŠ Briščiki: 0;
OŠ O. Župančič — Sv. Ivan: 7 prvošolcev;
OŠ F. S. Finžgar — Barkovlje: 5 prvošolcev;
OŠ F. Milčinski — Katinara: 8 prvošolcev;
OŠ Bazoviški junaki — Rojan: 5 prvošolcev.
NIŽJE SREDNJE ŠOLE
Sv. Ciril in Metod
—	odd. Sv. Ivan: 16 prvošolcev (skupaj 57);
—	odd. Katinara: 10 prvošolcev (skupaj 31);
Fran Levstik - Prosek: 28 prvošolcev;
I. Gruden — Nabrežina: predvidenih je 26 prvošolcev (eden še ni potrdil vpisa);
Fran Erjavec — Rojan: 10 prvošolcev.
Starši, ki še niste vpisali svojih otrok, ne pozabite tega storiti! Prav bi bilo, da so vsi naši otroci deležni šolanja v svojem materinem jeziku, da bodo lahko odkrivali njegove lepote skozi slovensko knjigo.
Še zadnji pregled učnih izidov srednješolcev
Sorazmerno uspešni dijaki na nižjih srednjih šolah v Dolini in Nabrežini
S pregledom učnih izidov na državnih nižjih srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini in Igo Gruden v Nabrežini zaključujemo objavo tega šolskega poglavja. Naša pozornost bo šla še maturantom, predvsem pa nas bodo v naslednjih dneh zanimali vpisi za prihodnje šolsko leto, o katerih poročamo posebej.
SIMON GREGORČIČ — DOLINA
Izdelali so:
1.	A raz.: Igor Mingot, Aleš Petaros, Albert Tul, Petra Bandi, Vanja Brajnik, Karin Kocijančič, Jana Kosmač, Tjaša Pettirosso, Liza Slavec, Martina Slavec, Biserka Tul, Martina Tul. Trije dijaki so bili odklonjeni.
1.	B raz.: Massimo Andreassi, Andrej Canziani, Alen Corbatti, Marco Delise, Fabio Gobbo, Rodney Koren, Denis Novato, Ivan Ota, Michele Ota, Marco Pintarelli, Bojan Žafran, Samuela Bandi, Elena Braini, Valentina Corbatti, Martina Fonda, Sandra Gri-sancich, Mateja Metlika, Erika Palčič, Karin Slavec, Katja Terčelj, Zaira Vidah. Trije dijaki so bili odklonjeni.
1.	C raz.: Alessandro Bossi, Peter Chermaz, Igor Comari, Borut Klabian, Rado Kocijančič, Mitja Pozzobon, Luca Sturman, Patrick Zeriali, Elena Bandi, Martina Mauri, Karin Slavec, Raffaella Sacchi, Sara Rossetti. Štirje dijaki so bili odklonjeni.
2.	A raz.: Peter Bandi, Roberto Bandi, Dimitrij Korošec, Emil Tul, Ilario
Tul, Susana Bandi, Erika Furlan, Katja Kosmač, Erika Kraljič, Alenka Mauri, Sonia Mauri, Paola Pettirosso, Ivana Santi, Tania Sturman.
2.	B raz.: Denis Argenti, Michele Di Donato, Marco Cossi, Davorin Grop-pazzi, Diego Karis, Davide Marassi, Ervin Matkovič, Iztok Rapotec, Mitja Vodopivec, Igor Zerial, Malina lanco-vich, Katja Pettirosso, Ulyana Pettirosso, Caterina Spangaro, Elena Stanič, Tatjana Tavčar, Moira Vodopivec, Marina Zobec. En dijak je neocenjen, ena dijakinja je bila odklonjena.
3.	A raz.: Roberto Blason, Piero Gigante, Massimiliano Gorian, Alan Cos-sutta, Dario Grilanc, Egon Mikol, Saško Mocor, Massimo Ota, Aleš Salvi, Aleš Vodopivec, Katja Bandi, Alenka Kraljič, Valentina Korošec, Katja Salvi, Iris Vouk.
3.	B raz.: Davide Bajec, Martin Caia, Miroslav Chert, Martin Corbatti, Antonio Giacomin, Dean Kralj, Mitja La-urica, Mitja Lovriha, Vasijan Mauri, David Novak, Michele Poretti, Andrea Sancin, Luka Švab, Igor Zerial, Tanja Bastia, Katja Mirola, Natascia Cibi, Ileana Gobbo, Daniela Jakomin, Tatjana Jercog, Tania Pala, Vesna Parovel, Eva Žafran, Alenia Zobec Michela Zeriali.
3. C raz.: Dean Kocijančič, Damjan Kuzmič, Marco Piciga, Janko Švara, Dunja Pečenik, Francesca Rapotec Nataša Rodella, Natascia Tiepolo, Ro-mina Tomini, Alenka Vazzi.
IGO GRUDEN — NABREŽINA
Izdelali so:
1.	razred: Enrico Bogateč, Kristjan Gruden, Marco Radetič, Mitja Sandri David Šuligoj, Roberto Švara, Devis Tinta, Tanja Cante, Barbara Gabrovec, Veruška Kuk, Majda Pernarcich, MO' nika Radovič, Martina Golemac. Dva dijaka sta bila odklonjena.
2.	razred: Dean Cante, Christian Cherin, Dean Gerin, Adrian Gerli, Jurij Gruden, Andrea Leghissa, Michele Leghissa, Andrea Mervič, Erik Peric, David Sirca, Mirjan Trampuž, Ivana Ban, Nataša Caharija, Sanja Ferlan, Tatiana Leghissa, Natascia Margiani, Nataša Paulina, Clara Pernarcich, Dunja Pertot, Mara Puglia, Roberta Sale-tu, Jana Umek.
3.	A raz.: Mitja Buržan, Aleksander Franza, Davide Gruden, Dejan Gruden, Mitja Gruden, Dean Peric, Igor Pipan, Igor Ščurek, Daniele Toscano, Elisabetta Antonič, Tanja Leghissa, Veronika Paulina, Valentina Leghissa. Štirje dijaki niso bili pripuščeni k zaključnim izpitom.
3. B raz.: Lorenzo Argiolas, Andrej Cosmina, Tomaž Fabec, Aljoša Gabrovec, Marjan Gruden, Matej Gruden, Claudio Leghissa, Walter Osi, Fabian Peric, Samo Pertot, Erik Sardoč, Franco Vrabec, Tamara Antonini, Matejka Gruden, Erika Pertot, Claudia Signo-retti.
Labirint kot znamenje našega časa je v sredo zaznamoval miljski festival
Tudi v sredo so se Milje pričele ogrevati šele tedaj, ko se je ozračje nekoliko ohladilo. Dopoldan in zgodnji popoldan so zapolnile zanimive predstave za najmlajše — večidel lutkovne — nato pa se je dan ob glasbenih prireditvah prevesil v večer.
Poslušali smo lahko duo Belli-Sepi-ni, komorni orkester glasbenega zavoda Antonio Vivaldi in opero enodejanko Italian Comedy. Vse to pa se je dogajalo na dveh različnih koncih, kar je že napovedovalo »prelevitev« Milj v nekakšen labirint. Ob desetih zvečer (s polurno zamudo) se je prelevitev dovršila: v telovadnici smo lahko na lastne oči videli, kako je iz brezobličnega kupa cunj vzniknilo veliko belo jajce, iz katerega se je nato zvalila živahna lutka, Pulcinella. Tako se je pričela »tragikomedija za masko in dve lutki« v okviru projekta Labirinti. »Pulcinella je labirint,« pravijo o svoji predstavi lutkarji Grante-atrina iz Barija. Paolo Comentale (animator, a Uidi pisec in režiser tega odrskega dela) vodi svoji dve Pulci-nelli skozi izmišljen svet commedie dellarte na podlagi aleatoričnega meta kocke: številka, ki se prikaže, določa, kateri prizor je treba uprizoriti. Tako prevzema njegov canevas (canovaccio) Pulcinellabirintus vsakokrat nove protejske oblike. Izhoda iz labirinta ne najde, čeprav nikoli ne izgubi niti iz rok. Morebiti pa izhoda tudi ne išče — zunaj gledališča (ki ga Pulcinella nikoli v življenju ni zapustil) ne čaka nihče. Ali bolje: čakajo zgolj sirene, ki so samo prispodoba za svetlobo, znanje, obvladanje zunanjega sveta. V naši elektični dobi pa je labirint znamenje časa, simbol neskončno zapletenega in neobvladljivega sveta. Najbolj živo smo to neobvladljivost občutili sami, ko bi nam po predstavi skoraj ušel zadnji avto-
bus za v Trst. Vendar smo ga čeprav za las — vseeno ujeli in v kaki poldrugi uri prispeli domov.
Spomniti velja še na to, kar ponujajo prireditelji miljskega festivala za drevi. Poleg ponovitve omenjene
predstave »Granteatrina« bomo imeli na voljo vrsto glasbenih užitkov (duo Da Rii Bonitatibus, pihalni ansambel Tomadini in kasneje istoimenski komorni orkester), pozno v večer pa bomo lahko sledili igralskemu in lut-
kovnemu »dogodku«, s katerim nam bo postreglo češko gledališče Drak. Petkov večer je tudi zadnji festivalski večer. Zaokrožili ga bodo godci iz Modene - Flower's Blues Band,
ALEKSA SUSULIČ
Novo vodstvo konzorcija Promotrieste
Člani konzorcija Promotrieste, ki prireja in uresničuje številne turistič-no-kulturne zamisli v našem mestu, so po triletni mandatni dobi izvolili svoje nove predstavnike. Promotrieste upravlja Kongresni center na tržaški Pomorske postaje. V obdobju 1988/91 bodo vsekakor konzorcij vodile iste osebe kot doslej. Predsednik Lamberto Ariani, mednarodni izvedenec za turizem in podpredsednik Giorgio Civi-din, lastnik potovalne agencije UTAT, sta si s svojim dosedanjim delom zaslužila zaupanje članov. Doživela sta namreč izjemen uspeh, saj so se volilci soglasno izrekli zanju. Ariani bo torej še tri leta zasedal predsedniško mesto v konzorciju. Ponovno je bil v svoji vlogi potrjen tudi Andrea Gandolfi, predsednik Združenja hotelirjev.
Upravni odbor se je po teh volitvah nekoliko razširil. Sestavljali ga bodo vsi najpomembmnejši predstavniki, ki se v našem mestu ukvarjajo s turizmom: GJuirino Cardarelli (družba Fin-sepol), Laura Castelli (Trieste Traduzi-oni Congressi), Franco Delli (Starho-tels), Umberto Fabricci (Zveza trgovcev), Gabriella Kropf (Key viaggi), Emilio Paterniti (Paterniti viaggi) in Franco Rosso (II Planetario). Število članov upravnega odbora pa bodo dopolnili tudi nekateri predstavniki občinskega in pokrajinskega odbora, Trgovinske zbornice ter Letoviščarske in Velesejmske ustanove.
Izvoljeni predstavniki konzorcija Promotrieste že načrtujejo nekaj pomembnih prireditev. Prav gotovo bo zanimanje publike vzbudila 6. prodajna razstava antikvariata, ki se je že usidrala v tradicijo našega mesta. Razstavo, ki se bo na Pomorski postaji začela 9. novembra, bo letos namreč priredil prav konzorcij Promotrieste v skrbi, da ne bi ta prireditev, kot se je že primerilo drugim, usahnila.
Tudi jeseni varstvena služba pred obveznimi šolami
Prav v najbolj vročih dneh leta
Vrste pred uradom za obnovo potnih listin
Občina Trst obvešča, da namerava tudi v naslednjem šolskem letu pred osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami uvesti varstveno službo. Naloge bodo prevzeli starejši občani, ki se bodo izkazali z ustreznimi psihofizičnimi značilnostmi.
Na razpis se lahko prijavijo moški in ženske, ki so (ali še bodo) do 31. julija 1988 dopolnili 55 let, razen seveda tistih, ki so še zaposleni ali pa so bili upokojeni po zakonu št. 336/70. Prošnje morajo biti izpisane na posebnih obrazcih, ki jih interesenti lahko dobijo na sedežih rajonskih svetov, in sicer do 31. julija letos.
O izvajanju varstvene službe v prihodnjem šolskem letu bodo zadnjo besedo izrekle nadzorne oblasti. Kot vemo, ima ta služba dvojno korist, saj služi tudi upokojencem za koristno izrabo prostega časa.
Vsa nadaljnja obvestila so na voljo v občinski palači, 2. nadstropje, soba 20, med 10. in 13. uro.
V tretjem nadstropju kvestura, na hodniku pred sobo 156 se vsako jutro potijo ljudje, ki čakajo na obnovitev prepustnice ali potnega lista. Vrsta postaja vedno daljša in še nekaj minut pred zaprtjem urada se čakajoči ne razidejo, saj upajo, da bodo le prišli na vrsto. Nekateri glasno protestirajo in hočejo s silo vstopiti v urad. K še večjemu neugodju prosilcev pa prispeva tudi neznosna vročina zadnjih dni.
Za uslužbence, ki izdajajo in obnavljajo dokumente za prehod čez državno mejo, se je delo v tem mesecu potrojilo. Jeseni in pozimi je prošenj veliko manj. Navadno se pač zgodi, da se ljudje spomnimo na dokumente šele potem, ko smo že plačali potovanje ali rezervirali hotel v kaki drugi državi. Mnogi kak teden ali dva pred odhodom pridrvijo na kvesturo in obupani prosijo uslužbence, naj jim takoj obnovijo potrebne dokumente. Ko pa prošnje ne zaležejo več, stopijo nekateri tudi do odgovornega funkcionarja, jezijo se in brezpogojno zahtevajo pomoč, drugi le vztrajno prosijo in tarnajo, tretji spet navajajo najrazličnejše vzroke, zaradi katerih morajo takoj čez mejo. Med najbolj priljubljenimi in najobičajnejšimi opravičili^ lahko omenimo hudo bolne sorodnike v Istri... »Če bi bilo vse res, kar pravijo,«
so pikro pripomnili na kvesturi, »potem bi bil Istrski polotok poseljen s samimi smrtnimi bolniki.«
Mnogi se šele na meji zavedo, da je njihov potni list potekel. Obmejna policija jih mora seveda poslati nazaj. Prav pred kratkim se je nekaj podobnega zgodilo petčlanski družini iz Bologne. Mož in žena s tremi majhnimi otroki sta prišla na kvesturo v čisto poletni opravi. Kot kaže, nista vedela, da vstop v Jugoslavijo brez potnega lista ni mogoč. Uradniki so jim izjemoma še isti dan uredili dokumente. Lansko poletje so na meji zavrnili malo množico. Nekateri se namreč niso spomnili, da je treba potni list tudi obnavljati.
Uslužbenci v sobi št. 156 sprejemajo v teh treh poletnih mesecih okrog 200 prepustnic in okrog 150 potnih listov dnevno. Vsak dan pa izdajo kakih 150 dokumentov za prehod čez državno mejo. Za tiskanje imen in osebnih podatkov državljanov uporabljajo poseben pisalni stroj, ki ga je predpisalo ministrstvo za notranje zadeve. Trenutno razpolagajo v Trstu z enim samim takim strojem. Če bi se pokvaril, bi to povzročilo izredne zastoje pri izdajanju dokumentov. V poletnem času, ko je naval največji, bo treba za prenovitev prepustnice čakati najmanj 10 dni, potni list pa bodo največji srečneži dobili po 15
dneh. Vsak, čeprav le enodnevni zastoj v uradu, pa bo seveda povzročil večdnevno zamudo pri izdajanju teh dokumentov.
Poleg vsega tega je treba upoštevati, da so uslužbenci urada za prenavljanje potnih listov najprej policisti. V poletnih mesecih pa potrebuje policija več osebja kot v drugih letnih časih, ker se poleti poveča število kraj v praznih stanovanjih, pa tudi žeparji si v tem obdobju manejo roke, saj je nekaterim turistom kaj lahko izmakniti denarnico. Policija mora torej poostriti nadzorstvo, takšna služba pa seveda zahteva več agentov. Tudi urad za izdajo prepustnic in potnih listov zgubi zato v tem obdobju nekaj ljudi. Poleg tega pa je treba upoštevati, da je poletje tudi zanje čas počitnic.
Naval ljudi v zadnjem trenutku in pomanjkanje osebja so torej glavni razlogi za neznosne zastoje pri izdajanju dokumentov za prehod državne meje. K temu pa lahko dodamo še splošno in obrabljeno ugotovitev o počasnosti birokratskega sistema. Seveda pa smo za marsikaj krivi tudi sami, ko se nekaj tednov pred počitnicami spomnimo na dokumente. Ker trajata prepustnica in potni list 5 let, ni težko ugotoviti, da bodo dokumenti spet potekli v najbolj vročih in najbolj obljudenih mesecih. In zgodba se bo spet ponovila... (hj)
Na pobudo tajništev CGIL, CISL, UIL
Danes splošna stavka za davčno reformo
»Statistični« pregled pasjih vročin
Naj bo neurje ali sonce nesreča nikoli ne počiva
v tržaški pokrajini bo danes dan b°ja proti davčnim utajam, ki bo sovpadal z razčlenjeno splošno stavko za korenito davčno reformo. Za protestno akcijo so dala pobudo vsedržavna tajništva CGIL, CISL, UIL, katerih zahte-Po pravični davčni reformi so pri vladi in pri vladnih strankah doslej naletele na skoraj povsem gluha uše-®>a._ Ustavni člen, ki pravi, da morajo državljani plačevati davke na podlagi svojih realnih osebnih dohodkov, je v niarsičem ostal mrtva črka, tako, da davčni pritisk v državi bremeni pred-Vsem odvisne delavce in upokojence.
Tržaška vodstva sindikalnih organizacij so sporočila urnike, po katerih “odo danes stavkale različne delavske stroke. Uslužbenci javnih in zasebnih Prevoznih podjetij bodo stavkali od tO. do 12. ure, tako da v tem času ne “odo vozili mestni ter medkrajevni avtobusi. Železničarji se sicer ne bodo pridružili tej razčlenjeni stavki, ker bi jim uprava Državnih železnic ha podlagi najnovejšega ministrskega dekreta odvzela celodnevno plačo, zbrali pa se bodo na skupščinah in iz-tazili solidarnost stavkajočim delavcem. Dve uri pa bodo stavkali uslužbenci deželnega letališča v Ronkah, zato ne gre izključiti zamud v držav-dem in v mednarodnem letalskem Prometu. Bančni uslužbenci bodo stavkali od 8. do 11. ure, zdravstveni delavci pa bodo prekrižali roke tri ure ?t> koncu vsake delovne izmene, pri čemer pa bodo jamčili vse nujne pose-
Uslužbenci trgovskega sektorja bodo stavkali od 8.30 do 12.30, tako da je pričakovati, da bodo mnoge trgovine v dopoldanskih urah zaprte. Uslužbenci krajevnih uprav bodo stavkali prve tri ure, podobno kot poštni uslužbenci. Pristaniški in pomorski delavci bodo prekrižali roke za dve uri, delavci gradbenih podjetij pa ves dopoldan. Končno pa bodo industrijski delavci v dogovoru s podjetji stavkali v teku dopoldneva. Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL pozivajo vse stavkajoče delavce, upokojence in širšo javnost, da se udeležijo protestnega shoda, ki bo ob 10. uri na Trgu Pamfili pred sedežem finančne intendance.
Pokrajinski sekretarji CGIL, CISL, UIL so se medtem v prešnjih dneh sestali s pokrajinskim predsednikom zavoda INPS, s predstavniki občinske uprave, finančne intendance in poveljstva finančnih stražnikov, katerim so izročili sindikalno platformo z zahtevami po davčni reformi.
Pokrajinski predsednik zavoda INPS Bruno Degrassi je pokazal veliko zanimanje za sindikalne zahteve in izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s predstavniki delavcev in upokojencev. Zanimivo je bilo tudi srečanje s predstavniki raznih organov finančnega ministrstva, ki si prvenstveno prizadevajo za izvajanje obstoječih zakonskih norm, pri tem pa se soočajo s hudimi težavami in predvsem s pomanjkanjem zadostnega števila osebja.
V teh dneh pasje vročine (zapisana besedna figura je v našem časopisu zelo priljubljena in trdoživa) bi bilo povsem nesmotrno razglabljati, zakaj je tako vroče in zakaj je po hladnih in deževnih dnevih poletje izbruhnilo tako nenadoma.
Najbolj znani tržaški vremenoslovci nam bi v hipu postregli s statističnimi podatki in z njimi izpodbili vse naše teorije. Sončne pege, zaskrbljujoče ozonske luknje itd. so vsekakor pojavi, ki lahko vplivajo na vreme, vendar ne v tolikšni meri, kot si mi predstavljamo. Tudi ko vsega tega ni bilo, je bilo vreme zdaj takšno, zdaj drugačno.
Vreme tudi ni nikakršno znamenje za dobre ali hude čase. Ni res, da si
lahko z vremenom razlagaš vse to, kar se na svetu dogaja, kot pravijo stari možje: »Vse se je spremenilo na slabše, tudi vreme...« Kot da je vreme krivo, če kosti bolj bolijo kot pri dvajsetih letih.
Oboroženi s treznostjo in statistično vnemo smo se poglobili v branje starih Primorskih dnevnikov. Naša statistika je zelo zelo šibka, vsaj z znanstvenega vidika, nekaj pa le pove.
Leta 1948 se Primorski dnevnik ni veliko ukvarjal z vremenom. Novinarje so žulili drugačni in usodnejši problemi. 13. avgusta pa smo na tržaški kroniki le zasledili poročilo o hudem neurju, opremljeno s tremi zgovornimi
Zbliževanje med otroki obeh narodnosti namen poletnega centra v dijaškem domu
T T dijaškem domu Srečko Kosovel v /rstu se je 27. junija začel poletni cen-za slovenske in italijanske otroke v prosti od 3 do 10 let, ki ga že več let zapovrstjo organizira Združenje žensk 'ahje (UDI). Trajal bo vse do zadnjega ti r ' torej skupaj pet tednov, ki jih “kateri otroci preživijo v celoti v di-ern domu, drugi pa ga bodo obi-kovali le dva ali tri tedne. Več je ta-ki so bili že v prejšnjih poletnih ?ntrih in ker je tudi letos na letova-lepo, so nam mnogi zagotovili, da žen° prihodnje leto med udele-
e^i smo imeli še časa, da jih občiš-jj®0 in da se z otroki in vzgojiteljica-b 1 Pogovorimo. Pa smo si rekli: Zakaj j čakali?! Jih bomo pa pred koncem 6 enkrat obiskali in takrat zapisali še zaključne misli in želje.
. Našli smo jih prav pri kosilu. In ker )e bilo to, kar so imeli, na krožnikih
prav gotovo dobro, smo jih pustili, da so v miru pojedli. Potem pa so se tako hitro razbežali po vrtu — eni z žogo, drugi na gugalnice, tretji so se lovili — da bi jih bili le težko pripravili k razgovoru, če ne bi imeli s seboj magnetofona. Ta jih je pritegnil in tako so nam nekaj povedali v mikrofon, nekaj pa kar tako »v živo«.
Pred njimi smo še malo povprašali vzgojiteljice, Slovenke in Italijanke, ki živijo z otroki, jih spremljajo na izlete, se z njimi igrajo, delajo razne risbe, gledajo diapozitive in se z njimi zabavajo. Tako so nam povedale, da je v letošnjem poletnem centru 35 otrok. Število se spreminja, prav zaradi tega, ker traja center pet tednov. Otroci so povečini iz Trsta ali njegove okolice. Za center skrbita Adriana Janežič in Piera Cavenaghi, ki si delita upravno in organizacijsko delo, pa še razgovore s starši vodita.
Otroci prihajajo v center okrog osmih zjutraj ter ostajajo v njem do 17. ure. V tem času se igrajo, rišejo in delajo sprehode ter izlete. »Vsako leto posvetimo delovanje centra eni temi. Tokrat je tema posvečena miru in pomenu mirnega sožitja,« nam je povedala vzgojiteljica Marija, ki opravlja to delo skupno z Mariocristino, Kristino, Tanjo, Alessandro, Srečko in Irene (ker sta med otroki tudi dva prizadeta, imata svoji osebni spremljevalki).
»Pripravili smo več diapozitivov, ki kažejo narode z različnih celin. Prva serija diapozitivov je bila namenjena Eskimom. O njih so slišali otroci pravljice in igre, ki so za ta narod značilne. Na temo Eskimov so otroci narisali vrsto risb, ki krasijo stene jedilnice dija-šekga doma.«
Vsak dan je na programu krajši sprehod, ali tudi daljši izlet. Tako so si otroci že ogledali Miramarski grad in park, festival otroških gledališč v Miljah, Dolino, Vilo Engelmann, botanični vrt; v programu pa imajo še druge daljše in krajše izlete in sprehode.
Pozanimali smo se za morebitne težave, če je kdo zbolel, če so otroci zadovoljni s hrano, z družbo in nasploh z bivanjem v poletnem centru.
»V dom prihajajo dobro razpoloženi, najmlajšim je morda takoj na začetku dolgčas po starših. Potem jih pa igre z drugimi otroki tako zaposlijo, da jim kar mine domotožje. In ko se popoldne poslavljajo, že delajo načrte za naslednji dan ter se veselijo snidenja.«
Poletni center v dijaškem domu ima še eno, prav gotovo najpomembnejšo nalogo: družiti otroke dveh narodnosti in jih privajati na to, da bodo tudi kot odrasli živeli v medsebojnem prijateljstvu, strpnosti in spoštovanju. Se italijanski otroci naučijo kaj slovenščine?
»To je poletni center in je namenjen predvsem igri in razvedrilu. Seveda pa večkrat pojemo, tako slovenske kot
italijanske pesmi in vsi jih znajo peti. Mislimo, da tu ni glavni namen ta, da bi se italijanski otroci naučili slovenščine, temveč, da bi spoznali slovenske vrstnike in razumeli, da je lepo živeti v prijateljstvu in soglasju.«
Več otrok se je medtem zbralo okrog nas. Vsi so nam v glavnem povedali, da se imajo lepo, da se dobro razumejo, da imajo veliko prijateljev in da radi hodijo na izlete. Še najmlajši gostji letošnjega centra, Verena in Veronika, sta nam s prstki pokazali, koliko sta stari in nam prikimali, ko smo ju vprašali, če jima je v centru všeč.
Do konca poletnega centra je še skoraj tri tedne. Mladi udeleženci bodo za zaključek prav gotovo pripravili kakšno prireditev, da se bodo poslovili od svojih vzgojiteljic. Pa nasvidenje še takrat... (N. L.)
Finančni stražniki zaplenili majice
Finančni stražniki so v teh dneh zaplenili 216 tisoč uvoženih oblačil. Večinoma gre za majice brez etiket, ki bi pričala o njihovem izvoru. Po mednarodnem pravu je uvoz oblačil brez etiket strogo prepovedan.
Ko so preiskovalci pregledali uvoženo blago, so takoj posumili, da nekaj ni v redu. Na zabojih iz kartona je bila natisnjena znamka neke znane tovarne tkanin. Ko pa so finančni stražniki pregledali blago, so ugotovili, da je znamka ponarejena. Majice so bile namreč uvožene iz Kitajske, namenjene pa so bile v okolico Bergama.
Preiskave so obenem pokazale, da je 202 tisoč kitajskih majic že odkupila neka družba iz Neaplja.
Prvi znanstveni laboratorij v okviru Centra za raziskave
Zadnje slovo od dveh zaslužnih Slovencev
Danes se bodo v prostorih Centra za hanstvene in tehnološke raziskave (L1 Padričah zbrali člani znanstvenega yeta novoustanovljenega prvega razi-kovainega laboratorija, ki ga bodo resničili v okviru te tržaške znan-J-\ene ustanove. »S pomočjo uporabe “ajpopolnejših naprav je raziskovalče-^ roka danes sposobna manipulirati ta£me najrazličnejših elementov in ®ro nadzorovati konstrukcijo zaplete-?ln struktur, in torej novih materialov, akršni so na primer superprevodniki, ®Prave z ultrahitrimi tranzistorji ali fjfrdci za televizijske kamere na in-ardeče žarke,« beremo v sporočilu “veznega konzorcija za Center za aziskave. Profesor Carlo Rizzuto, zna-j izvedenec za superprevodnike in “lrektor Meduniverzitetnega konzor-ba za fiziko materije, v katerega je Ganjenih 32 italijanskih univerz, je “stvari! strukturo, katere namen je “krepiti ta pomemben sektor visoke ehnologije. Velik pomen ima ta sek-
tor namreč zlasti za področje industrijske inovacije. In prav v okviru tržaškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave bodo uresničili ta prvi laboratorij, ki bo razpolagal z najsodobnejšimi raziskovalnimi napravami. Med njegovimi številnimi funkcijami bo še posebno pomembna priprava vzorcev za raziskovanje s pomočjo bodočega svetlobnega sinhrotrona "Elet-tra", ki je. po trditvah tržaških znanstvenih krogov že v visoki fazi uresničevanja. Med člani znanstvenega sveta novega laboratorija, ki se bodo danes mudili v Trstu, bosta tudi predsednik Vsedržavne skupine za strukturo materije prof. Angelo Stella in inž. Vittorio Gergia od Eksperimentalnega centra za elektroniko in telekomunikacije. Znanstvenemu svetu predseduje znani izvedenec za fiziko materije prof. Renzo Rosei, medtem ko bo novi laboratorij vodil prof. Fernan-do Tommasini z Univerze v Trstu.
Včeraj dopoldne smo se poslovili od dveh zaslužnih Slovencev od Danila Pilata in Stanka Andolška. V dveh sosednjih mrliških vežah sta ležala in pogrebci enega so bili v veliki meri tudi pogrebci drugega. Pokojni Danilo je bil dolgoletni odbornik Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, bil je član združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih in tudi član Društva slovenskih upokojencev.
Stanko Andolšek je bil več let tajnik Društva slovenskih upokojencev, medvojni aktivist in tudi ves povojni čas aktivno prisoten v delovanju Slovencev.
S četrt ure razlike sta se oba pogrebna sprevoda napotila iz mrtvašnice. Danila Pilata so njegovi najdražji, številni prijatelji in tovariši spremili na tržaško pokopališče, kjer se je od njega v imenu Združenja bivših deportirancev z ganjenostjo in s toplimi besedami poslovil njegov dolgo-
letni tovariš in prijatelj Viktor Bogateč. Orisal je njegovo življenjsko pot in leta trpljenja v uničevalnem taborišču v Dachau. Malo jih je bilo, ki se jim ne bi ob tem zadnjem slovesu orosilo oko.
Pogrebni sprevod za Stankom An-dolškom pa se je usmeril proti Opčinam, kjer je bila v tamkajšnji cerkvi krajša pogrebna svečanost. Od pokojnika so se nato ob odprtem grobu poslovili predsednica Društva slovenskih upokojencev Nadja Pahor, Jože Koren, ki je spregovoril v imenu Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika, kjer je pokojnik toliko let zvesto in požrtvovalno služboval, kratek poslovilni govor pa je imel tudi openski župnik Viljem Žerjal.
Naj bo obema lahka zemlja, v kateri počivata! Hudo prizadetima družinama in svojcem pa naše iskreno sožalje.
slikami. Novinar je med drugim pisal: »Vihar je izruval v kraških vaseh veliko dreves s koreninami vred... Trte je pobila toča in večina grozdja je na tleh.« Slike pa kažejo opustošeno koruzno polje, izruta drevesa in pobite trte. To pa leta 1948 ni bil edini vihar. Med neurja lahko prištejemo resolucijo informbiroja, hude spopade s tržaškimi komunističnimi frakcionaši, ki jim je načeloval Vidah, nepregledno število stavk (po vsej Italiji in Trstu), napade na Slovence itd. Neurje, ki je najbolj divjalo v Nabrežini in okolici, je bilo v bistvu le siten poletni dež...
17. julija 1958 je novinar našega časopisa pisal o vremenu zelo trezno. Privoščil si je krajše razmišljanje o človeški naravi in tudi tu se ni izognil materialističnemu pragmatizmu: »Kot si pozimi želimo toplote in vzdihujemo, kdaj bosta prišla pomlad in poletje, tako sedaj tožimo nad neznosno vročino in si želimo, da bi kmalu ponehala. Je že tako, da človek ni nikoli zadovoljen in si želi, da bi lahko prikrojeval vreme in temperaturo: ne pretoplo in ne premrzlo, ne preveč in ne premalo dežja, točo, nevihte in druge take pojave pa bi najraje za vselej odpravili.« Človek očitno teži k zlati sredini in harmoničnemu bivanju. Novinar je očitno pozabil, da je dan prej PD prinesel na prvi strani popolnoma neharmonično novico, da so ameriške čete vdrle v Libanon...
30. julija 1968 beremo na tržaški kroniki skopo vremensko novico: »Sonce, ki je po dnevih in dnevih kislega vremena z dežjem, kratkotrajnimi razvedritvami in hladom ponovno zagorelo na nebu, je zvabilo predvčerajšnjim Tržačane na ceste, ki peljejo iz mesta v bližnjo in oddaljeno okolico.« Vreme je bilo julija kislo, avgusta pa se je sonce ponovno skrilo (od sramu?) in sovjetske čete so zasedle Češkoslovaško.
25. julija 1978 se je novinar (seveda ne isti) lotil vremena s stilom, ki spominja na ekspresionistične apokalipse. Takole je zapel: »Po hudem neurju, ki je bilo v sredo, po dolgih dneh, ko so nebo prekrivali temni oblaki, po takem začetku poletja, ko je bilo več dežja kot lepega vremena, je končno v soboto in nedeljo prevladala na nebu ognjena obla in razveselila (?) Tržačane.« Po tem krvavem znamenju na nebu je bil 29. julija Cecovini izvoljen za tržaškega župana.
Bralce bo morda zanimalo, kako je bilo pred komaj petimi leti. Vročina je bila huda, saj lahko v našem časopisu z dne 21. julija 1983 beremo vremensko sporočilo, ki ga ne bremenijo čustveni izlivi (takrat smo že korakali v obdobje modernizacije): »Huda vročina tudi včeraj ni prizanesla Tržačanom... Izredno toplo vreme teh dni je že spet nevarno postavilo v ospredje vprašanje dobave vode.« Vreme je takrat vplivalo na dogodke v dobrem in slabem. V Rovtah smo se mučili z novimi razlastitvami (razlaščali so seveda našo zemljo), Craxi je v zatohlem Rimu postal predsednik vlade, Mauri-zio Namor pa je bil 23. julija izvoljen za župana Občine Dreka.
Kot vidimo, se vreme spreminja, vendar ne vpliva na svetovni položaj, saj se tu ob slabem in grdem vremenu vedno nekaj zlobnega kuha. Kako bo letos? Težko bi prerokovali, v Dreki pa Namor le ne bo več župan, saj je ponovno zmagala KD.
ACE MERMOLJA
J- Zapustila me je moja draga
Francesca Brajnik por. Pentich
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporoča mož Carlo
Trst, 8. julija 1988
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Franc Zadnik
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Hermina, sin Dario in drugo sorodstvo.
Trst, 8. julija 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Pokrajinska slovenska komisija PSI izreka občuteno sožalje Danilu Pilatu in svojcem ob boleči izgubi dragega očeta.
Vladka Vodopivec sprejeta v devinski zavod
»Komaj čakam, da minejo počitnice in se začne pouk!«
Vladica (ob stoječem dekletu) med svojimi bodočimi sošolci ob obisku v Rimu
Medtem ko se je za večino šolarjev komaj končalo šolsko leto in se nekateri še mučijo z zaključnimi izpiti, bomo mi že pokukali v prihodnje šolsko leto. V tisto, ki se bo v Jadranskem zavodu združenega sveta — mednarodnem collegeu v Devinu — uradno začelo 12. septembra, otvoritvena slovesnost pa bo letos v madžarskem glavnem mestu Budimpešti.
Razlog, da smo tako pohiteli z objavo začetka novega šolskega leta, pa je v dejstvu, da so morali dijaki, ki bodo obiskovali to mednarodno šolo, v juniju opraviti sprejemne izpite in da so takoj nato dobili tudi odgovor, ali so preizkušnjo uspešno prestali in če so bili torej sprejeti v to zahtevno šolo.
Izmed petnajstih dijakov iz naše dežele, ki so se prijavili za šolanje v Jadranskem zavodu, jih je bilo sprejetih deset, in to iz vseh krajev Furlani-je-Julijske krajine. Med njimi je tudi slovenska dijakinja Vladica Vodopivec, doma iz Milj, ki jo večkrat videvamo na raznih domačih kulturnih prireditvah, kot pevko v domačem pevskem zboru, napovedovalko in tudi kot članico mladinskega raziskovalnega tabora.
Vladico smo seveda najprej vprašali, če je bila vesela sporočila, da so jo sprejeli v to mednarodno šolo. »Za rezultat sem zvedela 11. junija. Dobila sem pismo in mama si ga ni upala niti odpreti, zato je tri ure čakala na moj povratek, da sva ga skupaj prebrali. Tega dne ne bom pozabila: tako sem bila vesela, da komaj čakam, da minejo poletni meseci in da se bo začel pouk.«
Pot za sprejem v Jadranski zavod združenega sveta ni ravno lahka. Vladica je končala tretji razred klasičnega liceja, in ne ravno z odliko, kot nam je sama povedala. Potem pa je morala na sprejemne izpite, ki so bili najprej v Devinu, nato pa še v kraju Coppito pri Aguili. »Najprej smo opravili pisne naloge, in sicer iz matematike in angleščine. Potem pa smo morali opraviti — kot pravijo po angleško - "VJork-shoop". Dobili smo na primer članek, ki je zagovarjal apartheid, mi pa smo morali povedati svoje mnenje in se izreči, ali smo za apartheid ali proti njemu ter seveda to tudi utemeljiti. Mene je rektor na tem delu izpita na primer tudi vprašal, kaj je bilingvizem, drugi pa so me spraševali, če je med Slovenci še vedno v teku asimilacija. Seveda sem povedala vse, kar sem vedela in to skušala tudi dovolj utemeljeno poglobiti. Govor je bil tudi o filozofiji, o znanosti, pa še o ekologiji. Tu so me tudi vprašali, kaj čitam, pa sem jim
hotela povedati nekaj o Stanku Vugi, ker ga niso kdove kako poznali, potem pa sem govorila o knjigi pisateljice Else Morante. Vprašanj je bilo mnogo, morali smo veliko odgovarjati, vendar so bile teme tako zanimive, da nam ni bilo težko delati tega dela izpita. Potem pa so bili na vrsti še ustni izpiti v Coppitu pri Aguili. Tu je bil govor o tem, kako razvite države prodajajo orožje nerazvitim in razvila se je zelo zanimiva razprava. Razgovori so potekali v manjših skupinah, tako da so prišli na vrsto še drugi problemi, kot na primer problem splava in sploh vprašanja, ki so danes v svetu močno aktualna.«
»Si imela takoj občutek, da si izpite napravila?« nas je še zanimalo.
»Dober občutek sem imela že v Devinu, nato tudi v Aguili. Prepričana sem bila, da sem nekako dobro odgovarjala, saj sem med drugim govorila tudi o prijateljstvu med narodi, predstavila sem se kot Slovenka, povedala, da obvladam tudi srbščino in povedala nekaj o srbski književnosti. Govorila sem tudi o slovenski literaturi in jo primerjala z italijansko, pa še o svojih interesih zunaj šole sem marsikaj povedala. Mislim, da sem bila kar zgovorna in da so morda tudi to upoštevali, ko so me ocenjevali.«
Vladica bo torej edina slovenska dijakinja iz naše dežele, ki bo tokrat začela 1. letnik devinske mednarodne šole. Srečala pa se bo tudi s študenti iz raznih krajev Jugoslavije, ki šolo že obiskujejo ali bodo jeseni prišli na novo. Z desetimi študenti iz naše dežele se je že spoznala in se spoprijateljila, tako da so si že privoščili skupni izlet v Benetke.
»Za sprejem v šolo sem morala napisati tudi posebno prošnjo. V njej sem govorila o tem, kaj naj bi mi šolanje na takšni mednarodni šoli pomenilo. Poudarila sem, da je spoznavanje drugih narodov in njihove kulture pomembno, če hočemo ustvarjati neko kulturno sožitje, strpnost in boljše medsebojno spoznavanje. Vse to — sem poudarila v prošnji — mi bo lahko nudila ta mednarodna šola, ki bo prav gotovo za nas vse dobra izkušnja za prihodnost.«
Na koncu nam je Vladica povedala še to, da bi po njenem mnenju morali na naših šolah nuditi več napotkov in reklame za šolanje v Jadranskem zavodu združenega sveta. Sprejem števila dijakov na tej šoli je sicer omejen, vendar pa je pomembno — je dejala naša intervjuvanka da se med temi študenti dobro uveljavimo tudi Slovenci.
NEVA LUKEŠ
gledališča
Grad sv. Justa
14.	julija bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88.
Cirkus Orfei
Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in
21.45	se vrstijo na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti.
razstave
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ.
Na sedežu Tržaške turistične ustanove v Sesljanu št. 56/B razstavlja svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Razstava bo odprta do 9. julija s sledečim urnikom: od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja Antonia GUACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 16. t. m.
V	tržaški Občinski galeriji je na
ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO.
koncerti
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na
razpolago vstopnice za peto predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo jutri ob 20.30. Dirigent Rudolf Bibl, režija Vito Molinari, scenografija Antonio Mastro-mattei, koreografija Gino Landi.
V nedeljo ob 18. uri šesta predstava.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec prireja od 13. do 23. julija neobičajno potovanje v Sovjetsko zvezo na Črno morje in po reki Volgi. Prva skupina bo odpotovala 13. julija na Črno morje, tej se bo 17. julija pridružila druga skupina za skupno križarjenje po Volgi z ladjo "S. Jesenin" in ogledom Zagorskega, Rostova, Jaroslava, Ugliča in Kalinina. Na koncu potovanja še kratek ogled Moskve. Za vse podrobnosti potovanja telefonirati na št. 820943 od 13. do 14. ure.
SPDT vabi na avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 17. julija, v Forni di Sopra z obiskom čudovite planinske poti ' Sentiero delle genzianelle" od koče Flabjan-Paca-rini do koče Giaf. Hoje bo približno 8 ur. Obstaja tudi lažja varianta, kjer je hoje le štiri ure. Izlet vodi A. Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI.
SLOV ENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar Premiera in ponovitvi na REPENTABRU danes, 8. t. m; jutri, 9. t. m.; v nedeljo, 10. t. m.
ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV-II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Večkrat je sama s flavto zaigrala, danes pa v dvoje bosta pred oltarjem stala.
ERIKI in PAVLU
sošolci
Danes se poročita
ERIKA in PAVEL
Vsi dragi iz Skednja jima želijo, da bi jima ljubezen sijala skozi vse življenje.
čestitke
MERI AŽMAN praznuje rojstni dan. Mož Polde in otroci z družinami ji čestitajo in ji kličejo še na mnoga zdrava leta.
Živijo KATJA! Čeprav v zamudi ti mama vošči vse najboljše za 16. rojstni dan.
Družina Santin čestita SARI ZOBEC ob uspešno opravljenem izpitu za diplomirane bolničarke.
šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaj "150 ur" za delavce za šolsko leto 1988/89. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto in nimajo še diplome nižje srednje šole.
Julija in avgusta Sindikat slovenske
šole, Ul. Carducci 8/II., posluje s poletnim urnikom, in sicer ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 16. do 17. ure.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis s kvalifikacijo (350 ur);
4.	srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov. (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico); 11. čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, us-tekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen ob sobotah) od 9.00 do 12.00.
kino
ARISTON - 21.30 Tre scapoli e un bebe,
ZDA, 1988, r. Leonard Nimoy, i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Dan-son, Nancy Travis.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Arancia meccanica, fant. ZDA, 1971, 137’, r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Mogel, □ □
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Milagro, ZDA, 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher Walken
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 II colonello Redi, r. Istvan Szabo, □ □ .
NAZIONALE II - 18.00, 22.00 American way - I folli delTetere.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Le tocca-bili, porn., □ □
NAZIONALE IV - 18.00, 22.00 Ouarto comandamento, dram., Fr.; r. B. Taver-nier.
PENICE - 19.00, 22.15 Kidnapping.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Colors -Colori di guerra.
MIGNON - 17.00, 22.15 In nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
LJUDSKI VRT - 21.15 Opera, srh., It., 1987, r. Dario Argento; i. Claudia Mar-sillach, Urbano Barbrine.
EDEN - 16.00, 20.00 LTnsazlabile Lili Čarati IIL, porn., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. av-
včeraj - danes
Danes, PETEK, 8. julija 1988
JADRAN
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 16.02.
Jutri, SOBOTA, 9. julija 1988
VERA
PLIMOVANJE DANES: ob 24.42 najnižja -27 cm, ob 6.47 najvišja -2 cm, ob
10.45	najnižja -9 cm, ob 17.59 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj, zračni tlak 1016,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja
25,4	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Edoardo luretich, Alessia Mongelli, Saša Ciabatti, Kevin De Michele, Giancarlo Zulian, Sebastian Luca Raciti.
UMRLI SO: 49-letni Giuseppe Bressan, 85-letna Norma Waiz, 76-letni Danilo Pilat, 54-letni Bruno Furlani, 92-letna Antonia Di Fede vd. Orlando, 66-letni Mas-simo Segnan, 82-letni Stanislav Andol-šek, 63-letni Dario Cottich, 81-letna Angela Kobau, 82-letna Giovanna Frances-chinel, 87-letna Domenica Petruzzi, 67-letni Giuseppe Vuck, 84-letna Francesca Brajnik, 69-letni Ermanno Sferza, 59-letni Ramiro Agosti, 91-letna Eugenia Frank. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4., do sobote,
9. julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul- Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita-4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira od 22. do 26. avgusta t. 1. RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO od 12. do 16. leta starosti. Vpisovanje do 15. julija po telefonu od 13. do 14. ure na sledeče številke: 228438, 228614 in 228729.
Številke velike loterije, izžrebane na festivalu sekcije KPI Dolina, ki se je odvijal od 30. junija do 4. julija v Športnem centru v Dolini: 1. št. 00141, 2. št. 04597, 3. št. 04267, 4. št. 08069, 5. št. 06931, 6. št. 08411, 7. št. 07581, 8. št. 06063, 9. št. 05507 in 10. št. 01730; rezervne številke: 1. št. 04337, 2. št. 07925, 3. št. 08330, 4. št. 07514,
5.	št. 02259, 6. št. 07153, 7. št. 00103, 8. št. 02908, 9. št. 02252 ter 10. št. 08509. Za posamezne informacije oglasite se na tel. št. 232223. Na razpolago je 15 dni časa, da dobitniki dvignejo nagrade.
Poletni ŽIVŽAV - Nabrežina bo potekal od 11. do 22. julija 1988. Urnik občinskega šolabusa: Medja vas 7.35, Štivan 7.38, Devin 7.40, Sesljan 7.45, Mavhinje 7.48, Cerovlje 7.50, Nabrežina Kamnolomi 7.55, Slivno 8.05, Prečnik 8.08, Trnovca 8.12, Praprot 8.15, Šempolaj 8.20, Nabrežina Postaja 8.25 ter s Proseka ob 8. uri. Otroci naj imajo s sabo malico in manjšo brisačo.
razne prireditve
Šagra bo v Ricmanjih 9., 10. in 11. julija.
Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina P. Tomažič prirejata PARTIZANSKO SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI v Bazovici 9. in 10. julija. Spored: jutri, 9. julija: ob 16.00 odprtje kioskov; ob 18.00 okrogla miza na temo Boji Slovencev za rabo materinščine; ob 19.30 koncert Godbe na pihala iz Ricmanj; ob 21.00 ples z ansamblom Lords. V nedeljo, 10. julija: od 10.00 odprtje kioskov; ob 16.00 govori; ob 18.00 koncert TPPZ P. Tomažič; ob
21.00	ples z ansamblom Lords. V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 11. julija. Vabljeni!
__________prispevki________________
V	spomin na Bruno Sulčič darujej" dvajsetletniki iz Križa 50.000 lir za baletni odsek ŠD Mladina.
V	spomin na Marico Antonič vd. Trobec daruje družina Ukmar (s Plačal
15.000	lir za Godbeno društvo prosek.
Ob 22. obletnici smrti (3. 7.) dra<Jc
mame Rožine Grgič vd. Čok in v sponrit' na pokojne svojce daruje Avguštin Čok
30.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Avguština Fondo darujeta Lojze in Milka Žagar 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB ' Bazovici.
V	spomin na pok. Guština Fondo darujeta družini Edvard Grgič 15.000 lir z8 KD Lipa v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Josipa Škrk8 daruje Janko Rebula z družino 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Ivana Tretjaka daruje Vojko Simoneta z družino 20.000 lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob pok. dr. Sardoča daruje Stanislav Renko 30.000 lir za Sklad pri ZTT za obnovo mesečnika, Dan.
Namesto cvetja na grob Karla Rudeže daruje Karla Verša 50.000 lir za Cente1 za rakasta obolenja.
__________mali oglasi
OSMICO .je odprla Sonja Štrajn v Mač-koljah - Križpot št. 84. Toči črno k1 belo vino.
OSMICO ima ' Duhtar" v Saležu in vabi vse na obisk.
PRI BIBČEVIH v Križu je odprt kmečki turizem. Točijo belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lupine v PraprotU’ Toči sortirana bela vina in teran.
DACEVI so v Doberdobu - Jezerska 2 ' odprli osmico. Točijo črno in bele vino.
GOSTILNA POD TABROM na Colu )e ponovno odprta. Priporoča se za obisk!
OSMICO ima odprto Stanko Milič v Zgoniku.
NA OSMICO v Samatorco št. 6 vabi Stanko Gruden. Toči belo in črno vino. reže domač pršut.
UMETNICA išče v najem v Trstu lokal ali stanovanje, tudi brez kopalnice (namenjen slikanju). Tel. 228390.
PRODAM dvoje dvojnih aluminijastih vrat. Mere: širina 2,12 m x višina 2,23 m. Tel. 228692 ob uri obedov.
PRODAM enosobno stanovanje, potrebno popravil, pri Sv. Ivanu. Tel. 226275 -zvečer.
PRODAM tri litografije Bogdana Groma (1957) in Hlavatyjev akvarel-karikatu-ro "Vojaki pred gostilno". Vse za
1.300.000	lir. tel. 213267 (od 13. do 15. ure).
MOTOR evinrude 20 konjskih sil - iz-venkrmski, v odličnem stanju, za
1.500.000	lir prodam. Tel. 413576.
IMATE visoko omaro za spalnico in bi
se je radi znebili? Meni bi prav prišla-Tel. 228766.
BI RADI PODARILI kolo za otroka, starega 8-10 let, tudi potrebno popravil? Tel. 228766.
NUJNO IŠČEMO sposoben par, starost 40-50 let, znanje slovenskega in italb janskega jezika, za stalno službo v vil' z velikim vrtom na Opčinah. Delovne obveznosti: mož - šofer in vrtnar, žena - opravljanje kuharskih in gospodinjskih del. Nudimo samostojno stanovanje z vrtom in garažo. Telefonirati zjutraj od 8. do 9. ure na št. 212-239.
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel-213267 (od 13. do 15. ure).
KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro ."Zemljišče".
ŠTUDENTKA bi rada sledila pri študij" v prihodnjem šolskem letu petkrat tedensko ob odsotnosti staršev dijakinje nižje in višje šole. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Študentka".
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso pisarniškega dela import/export (strojepisja, teleksa, telefaksa, kompjuterja-primenote, vodenja bank itd.) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega in diskretnim obvladanjem angleškega jezika išče primerno zaposlitev. Tel-213392.
PRODAM pritikline za avtomobil fiat uno: sedežne prevleke, zunanje vzvratno ogledalce za desno stran ter dodatne zasteklitve za sprednja vrata. Tel-0481/520484.
NUJNO Iščemo popravljalca In monterja hladilnikov, dobra plača, za delo v Nemčiji. Tel. ob uradnih urah na št. 0481/45447 ali 0481/790410.
PRODAM peugeot 205 junior, letnik 1987, prevoženih 16.700 km. Za informacije tel. 200512 v večernih urah.
GORIŠKA komercialna firma išče urad-nika/co z večletno prakso v zunanji trgovini, Zahteva se znanje srbohrvaškega in angleškega jezika, poleg italijanskega in slovenskega. Pismene ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro 1 Zunanja trgovina".
gusta.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Ironweed LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 II ventre delFarchitetto, r. Peter Greenaway, i. Brian Dennehy, Lambert Wilson. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Follie supererotic-he, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
menjalnica			7. 7. 1988
Ameriški dolar		....	1338,—	Japonski jen			 9,50
Nemška marka 		739.—	Švicarski frank 			 891.—:
Francoski frank		218.—	Avstrijski šiling			 105.—
Holandski florint 		656.—	Norveška krona 			 200,—
Belgijski frank		34,40	Švedska krona			 212,—
Funt šterling		....	2290,—	Portugalski eskudo			 8,50
Irski šterling		....	1970,—	Španska peseta			 10,50
Danska krona		192.—	Avstralski dolar 			 1030,—
Grška drahma 		8,50	Debeli dinar			 0,52
Kanadski dolar 			 1080,—	Drobni dinar			 0,52
			
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
IL SERVO — The Servant — Služabnik, VB 1963.
Režija: Joseph Losey. Igrajo: Dirk Bogarde, James Fox, Sarah Miles, Wendy Craig.
Drevi, 8. julija, ob 22.10, na Rete 4.
Psihološki film. Mlad posestnik najame izkušenega služabnika, ki naj skrbi za njegovo veliko stanovanje. Pokvar-jeni služabnik Barrett (odlični Dirk Bogarde) pa kmalu popolnoma sprevrže hišni red. Najprej prepriča naivnega in nemočnega gospodarja, naj vzame v službo še njegovo na-niišljeno^sestro, ki je v resnici njegova ljubimka. Nato ga oba »služabnika« tako izigrata, da se začetne vloge popolnoma spremenijo. Mladi gospodar postane nemočna žrtev nenasitnih zahtev svojih ciničnih služabnikov - biričev.
Služabnik je eno najbolj proslavljenih in gotovo tudi najboljših del Josepha Loseya, ameriškega oporečniškega režiserja, ki se ni vpregel v konformistično mašinerijo hol-lywoodskega filmskega biznisa in se je raje preselil v strpnejšo in za avtorski film bolj razumevajočo Evropo. In prav v tem filmu je morda najnazorneje zajel kvintesenco svoje radikalne kritike sodobne meščanske družbe, v njegovem morbidnem prikazovanju počasnega in neustavljivega hiranja tako žrtve kot krvnikov ni videti nikakršnega izho-
GRAJSKI BIKI, Slovenija 1967.
Režija: Jože Pogačnik. Igrajo: Kole Angelovski, Hana Brejchova, Janez Rohaček, Miha Baloh, Stane Sever, Polde Bibič.
Jutri, 9. julija, ob 17.30, na RTV Ljubljana.
. Domači igrani film. Slovenski režiser Jože Pogačnik, rojen v Mariboru leta 1932, je v prvi vrsti avtor dokumentarcih filmov. Za svoje številne družbeno angažirane in športne filme je prejel pomembna priznanja doma in v svetu, tako da je bil proglašen za enega izmed najboljših in najbolj izvirnih jugoslovanskih dokumentaristov. Grajski biki so njegov prvi celovečerni film, ki prav tako dosledno udejanja Pogačnikovo osnovno zanimanje za odpiranje žgočih in nelagodnih družbenih vprašanj.
V	domu za vojne sirote vzgojitelji niso sposobni vzpostaviti pravega odnosa do svojih gojencev, ker jih preveč zaposlujejo osebni problemi. Zato se globok spopad med dvema gojencema nepričakovano izteče zelo tragično. Zaradi izrazite ostrine in »pohujšljivega« naboja tega dela (zgodbo in scenarij je napisal Primož Kozak) je moral Pogačnik počakati 18 let, da je sploh prišel do svojega drugega celovečerca (Naš človek, 1985). V kratkem pa bo dokončal svoj tretji igrani film Kavarna Astorija.
SALOMONOVI RUDNIKI — King Salomon's Mineš, ZDA 1950.
Režija: Compton Bennetrt in Andrevv Marton. Igrajo: Deborah Kerr, Stewart Granger, Richard Carlson, Hugo Haas.
V	nedeljo, 10. julija, ob 17.20, na RTV Ljubljana.
Pustolovski film. Znani raziskovalec izgine brez sledu v Afriki ob iskanju bajnih zakladov in rudnikov kralja Salomona. Zato njegova žena Deborah Kerr prepriča izkušenega izvidnika Stewarta Grangerja, da ji pomaga pri iskanju rzginulega moža. Njihova ekspedicija se spoprijame s številnimi nevarnostmi in šele po nedopovedljivih skušnjah doseže skrivnostno dolino. Naši junaki ne bodo dobili biserov, a bodo odnesli celo kožo...
»Neznana« ameriška režiserja Bennett in Marton sta uporabila zelo tehtno znano pustolovsko literarno predlogo ter jo prevedla v sijajen dokumentarno-igrani film o Črnem kontinentu.
GILDA, ZDA 1946.
Režija: Charles Vidor. Igrajo: Rita Hayworth, Glenn Ford, George Mc Ready.
V sredo, 13. julija, ob 22.30, na Italia 1.
Filmska melodrama. Mladi pustolovec Johnny (Glenn Ford) reši življenje lastniku neke igralnice. Slednji postane njegov prijatelj, mu ponudi delo ter ga celo določi za upravitelja igralnice. Čez nekaj časa se šef oženi z očarljivo Gildo (Rita Hayworth), staro Jphnnyjevo ljubico. Tako se sproži običajen hollywoodski melodramski zaplet, v katerem so vsi trije protagonisti usodno zavezani in razdvojeni med čustvom ljubezni in prijateljstva, sovraštva in strasti, nostalgije, lojalnosti in cinizma. Vse se še posebno zaplete zaradi skrivnostne vohunske afere, v kateruima vidno vlogo prav lastnik igralnice...
Vidorjev film zelo spominja po vzdušju na Curtizov kultni film Casablanca, kjer sta bila nesrečna romantična ljubimca Bogart in Bacallova, vendar je tu igra strasti in nasprotujočih si čustev neprimerno bolj dvoumna, skrajna in cinična..
NON DRAMATIZZIAMO... E SOLO OUESTIONE Dl CORNA — Domicile conjugale — Zakonsko bivališče. Fr. 1970.
Režija: Francois Trouffaut. Igrajo: Jean-Pierre Leaud, Claude Jade, Barbara Laage, Daniel Ceccaldi.
V	četrtek, 14. julija, ob 20.30, na Rete 4.
Filmska komedija. Francoski režiser Francois Trouffaut je neločljivo povezan z imenom in obrazom svojega najbolj priljubljenega igralca ter alter-ega Jeana-Perra Leauda. Leta je bil, še kot otrok protagonist čudovitega Truffautovega prvenca Štiristo udarcev iz 1. 1959 in je potem nastopil še v njegovih poznejših filmih Antoine in Colette (1962), Ukradeni poljubi (1961) in seveda v Zakonskem bivališču.
V	vseh teh delih je Leaud vselej podoživljal vedno isti lik, s svojim otožnim in hkrati živahnim izrazom je utelesil rast najbolj značilnega Trouffautovega junaka, ki avtobiografsko predstavlja tako Leaudovo kot Trouffautovo življenje. Lik Antoina predstavlja ob tem tudi nekakšen portret »v razvoju« oporečniškega rodu, ki je zrasel v poznih 50. in zgodnjih 60. letih, vsekakor pred splošnim revolucionarnim vzgibom leta 68.
Antoine se v tej »nadaljevanki« končno poroči, še se upira »integraciji«, ampak sprejme delo, ki ga ne zadovoljuje. Tudi zakonsko življenje mu ne daje tega, kar si želi, zato se odloči za eksotično pustolovščino z lepo Japonko...
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
FARAONI - FARAONI	LP
Končno so na vrsti Faraoni, ki jih publika pozna predvsem kot plesni ansambel. Vendar so se fantje odločili, da posnamejo samostojno kaseto avtorskih pesmi. Ker smo vsi prepričani, da so Faraoni odlični glasbeniki in izvajalci, tudi izdelek ne more biti drugačen. Glasbo in priredbe skoraj vseh pesmi sta podpisala klaviaturist Ferdo Maraž in kitarist Enzo Hrovatin, ki med drugim tudi poje.
Glede posnetka naj že na začetku povemo, da so vsi motivi zelo dobro aranžirani in odigrani. Poslušalec lahko zares uživa ob dobri pop glasbi, ki je postala v Sloveniji prava redkost. Lepo izdelana je začetna Spaghetti Mix, ki vsebuje razne izvlečke najboljših hitov šestdesetih let. Zelo spevna in melodična je Martina, nedvomno pa izstopa pesem Ti si moja glasba, za katero mislim, da je na kaseti daleč najboljša. Za besedila so poskrbeli običajni Mislej, nato še Toth, De-pangher, Nelfi in Pahek.
Sicer še ne vem, kako bo to kaseto sprejela publika glede na glasbene okoliščine, ki niso ta trenutek najbolj idilične. Delo in trud, ki so ga Faraoni vložili v ta projekt, pa nedvomno terjata pohvalo in je te tudi vreden.
Celotna zbirka je bila posneta v studiu Tivoli in Metro, za zvok so poskrbeli Razbornik, Toni in Gruden, za pomoč in dobre ideje pa se Faraoni zahvaljujejo Janezu Bonči-ni-Benču, ki ima verjetno svoje prste vmes pri snemanju in aranžira-nju posameznih pesmi. Glede aranžmajev bi omenil posebno vokale, ki večkrat pridejo do izraza in so zelo bogati. Kaseto priporočam vsem ljubiteljem dobre lahke glasbe!
Pesmi na kaseti so: Spaghetti Mix, Pokliči me kdaj, Kozarci ruma, Martina, Ti si moja glasba, Dolgčas in jaz, Prijatelju, Celica.
X----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.......................-.....................................
Naslov:......................................................................
Glasujem za:.................................................................
Moj predlog:.................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo-oznako »Vročih 10«.
I

■ '	5

ianašnji televizijski in radijski sporedi
C RA' 1__________________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Dokumentarec: Park Bharaptur
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: La regina Cristina (zgod., ZDA 1933, r. Rouben Mamouli-an, 1. Greta Garbo, John Gilbert)
15.40	Risanka: Moncicci
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Nad.: Sulla rotta di Morosini
17.30	Risanka: Tao Tao
17.50	Oddaja iz parlamenta
17.55	Film: Cronaca di un amore (dram., It. 1950, r. Michelangelo Antonioni, 1. Massimo Girotti, Lucia Bose)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Šport: boks, Rosi-Don Curry
(Prenos iz Sanrema)
22.10	Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Una notte di mušica (vodi Daniele Piombi)
23.10	Glasbena oddaja: Nočni rock
9.10	Dnevnik - zadnje vesti
9-25 Nad.: Mastro don Gesualdo (5. del)
# RAi 2
11.50	Nadaljevanka: Madame Bovary
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Aktualno: Diogenes
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - E il vicitore e...
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Il piacere delTestate
16.30	Film: Čampo de' Fiori (kom., Tt. 1943, r. Mario Bonnard, i. Aldo Fabrizi, Caterina Boratto)
17.55	Oddaja iz parlamenta
18.00	Dnevnik - športne vesti
18.15	Nanizanka: Un caso per due
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: 3 minuti per me (pripravil Riccardo Pazzaglia)
20.35 Variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
21.50	Dnevnik
22.05	Drama: Pygmalion (George B. Shaw, r. John Glenister, i. Twigg, Robert Powell)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: La folle impresa del dottor Schaefer (dram., ZDA 1967, r. Theodore J. Flicker, i. James Coburn, Godfrey Cambridge)
[ A RAI 3 ___________
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Johannesa Brahmsa
15.10	Film: La fortuna viene dal cielo (kom., 1942, r. A. Rothonyi, i. V. Carmi, R. Villa, A. Magnani)
16.25 Kolesarstvo: Tour de France
17.45	Šport: plavanje
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskem delu
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Aktualno: Lo spettacolo in confi-denza
22.10	Dokument.: Tujci v New Yorku
22.50	Inf. oddaja: Speciale TG 3 - Širjenje aidsa v Italiji
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.35 Kulturna oddaja: Una sera, un libro
0.05 Film: Constants (dram., Poljska 1980, r. Krizysztof Zanussi, i. Ta-deusz Bradecki, Zofia Mrozow-ska)
RTV Ljubljana___________
9.00	Poletna noč (pon.)
17.25 Video strani
17.40	Tednik (pon.)
18.40	Nanizanka: Grizli Adams (23. del)
19.05	Risanka
19.18 Vreme
19.24 TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helena Valentinčič, 3. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Na krilih vetra - Kuba in Brazilija
21.50	Dnevnik
22.05	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (18. del)
23.55	Informativna oddaja za tujce
24.00	Film: Willis in Burke (pust., Av-stral. 1985, r. Bob Weis, i. Garry McDonald, Kim Gyngell. To je zgodba o nesrečni ekspediciji, ki je 20. avgusta 1860 krenila iz Melbourna čez avstralski kontinent.)
@ TV Koper_______________________
13.30	TVD Novice
14.00	Košarka: kvalifikacije za OI (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Ocena SKGZ o junijskih volitvah v F-JK
TRST — Pogovor z novoizvoljenima slovenskima svetovalcema tržaške Občine Anamarijo Kalc (KPI) in Alešem Lokarjem (SSk)
TRST — Koncert Miriam Makebe TRST — Pogovor z ravnateljem SSG Miroslavom Košuto pred začetkom poletne gledališke sezone GORICA — Vse pripravljeno za 27. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: kvalifikacije za Ol (neposredni prenos)
23.00	TVD Vsedanes
23.10	Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
24.10	Športna oddaja: Juke box
•§£ CANALE 5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Terra nera (pust., ZDA 1943, r. Albert S. Rogell, i. John Wayne, Martha Scott)
17.00	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 17.30 L albe-ro delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito
20.30	Variete: Festival
22.30	Kviz: Passiamo la notte insieme
23.15	Film: Il caro estinto (kom., ZDA 1965, r. Tony Richardson, i. Robert Morse, Jonat-han Winters)
1.30	Nanizanka: Spy Force
[JSL RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Il santo
915 Film: Elisir d'amore
(glas., It. 1947, r. Mario
Costa, i. Nelly Corradi, Gino Sininberghi)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a guei due
20.30	Film: La maschera di Frankenstein (srh., VB 1975, r. Terence Fisher,
i.	Peter Cushing, Christopher Lee)
22.10	Film: Il servo (dram., VB 1963, r. Joseph Lo-sey, i. Dirk Bogarde, Sarah Miles)
0.20 Nanizanki: Petrocelli,
1.15	Vegas
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.10 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero
18.00	Nanizanki: Gemelli Edison, 18.30 Skippy,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: La collina degli stivali (vestern, It. 1969, r. Giuseppe Co-lizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.30	Nanizanke: Šulle stra-de della California,
23.30	Star Trek, 0.30 Ai confini della realta,
1.00	Taki, 1.30 Giudice di notte
HMfif TELEPAPOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 14.50 Ciranda de Pedra,
16.30	Piume e paillet-tes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: L'oro dei Caraibi (pust., ZDA 1953, r. Ed-
ward Ludvig, i. John Payne, Arlene Dahi)
22.30	Film: Giarrettiera Colt (pust., It. 1968, r. Gian Rocco, i. Nicoletta Machiavelli)
0.30 Nanizanka: Switch
1.00	Film: Exterminator (dram., ZDA 1980, r. James Glickenhaus, i. Samantha Eggar)
rt	TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Ekološka rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Mozart
21.30	Dnevnik
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1|
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. orkestra RTV-LJ (dir. Thomas Koncz); 11.30 Poldnevniški program;
12.00	V filmskem svetu; 12.40 Beležka; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik; 14.10 Časovna kovačnica; 16.00 Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoržaka; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Dober dan z ...; 8.35 Mladina poje;
9.05	Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Komorni orkestri z baročno glasbo; 12.10 Pod domačo mare-lo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel - Franca Miheliča; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi;
23.05	Lit. nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pika na i; 14.00 Lanciatissimi; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Pismo iz...;
17.00	Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Iz filmov,- 18.30 Opereta.
RADIO OPČINE
.	10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glas-
beni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba.
Včeraj uspela pokrajinska manifestacija v Tržiču
Delavci in upokojenci zahtevajo pravičnejšo delitev davčnih bremen
Delavci in upokojenci so se včeraj v velikem številu odzvali vabilu sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL in se udeležili stavke in demonstracije proti vladni davčni politiki in za večjo davčno pravičnost. Na shodu na Trgu Republike v Tržiču sta spregovorila vsedržavni tajnik upokojencev CISL Raul Valbanesi in član deželnega tajništva CGIL Luciano Milocco.
Prvi je posvetil pretežni del svojega govora problemom upokojencev. Poudaril je pomen ponovnega zbližanja in skupnih pobud treh sindikalnih zvez upokojencev, kar je že omogočilo dosego delnih rezultatov glede minimalnih pokojnin. Dosedanji dosežbi pa še ne zadovoljujejo upokojencev, je podčrtal Valbanesi, ki je napovedal nadaljevanje sindikalne akcije. Med cilji je zlasti ovrednotenje pokojnin INPS, saj se morajo minimalne pokojnine ljudi, ki so delali in proizvajali celo življenje, po znesku razlikovati od socialnih. Zavzel se je tudi za povečanje pokojninskega sklada.
Sindikalist Milocco je ostro ožigosal davčno politiko v Italiji. Odvisni delavci in upokojenci, je dejal, so naveličani mašiti luknje državnega proračuna, ko pa se drugi izneverjajo dolžnosti plačevanja davkov. Navedel je, da ostaja vsako leto neobdavčenih dohodkov za ogromno vsoto 240 tisoč milijard lir. To prikrajša državo, torej
nas vse, za vsaj 40 tisoč milijard lir. Milocco je nato navedel sindikalne predloge, v podporo katerih se v teh dneh vrstijo po Italiji stavke. Dohodki odvisnih delavcev in upokojencev do 7 milijonov lir naj bi bili neobdavčeni, nadalje naj bi poenotili davčne količnike za nekoliko višje dohodke in končno naj bi rešili vprašanje davčnega grabeža, t.j. pojava, zaradi katerega se država prilasti večjega dela vsakega povečanja oz. prilagoditve plač višjim življenjskim stroškom. Ob teh zahtevah pa je sindikat iznesel tudi splošnejšo potrebo po reformi državnega finančnega aparata: doslej precej deljene pristojnosti različnih služb (fi-načne straže in uprave, katastrskih uradov itd.) naj bi v večji meri poenotili in s tem odpravili neučinkovitost v boju proti davčnim utajam.
Milocco se je v svojem posegu dotaknil tudi vprašanja cene dela. Dejal je, da je cena dela v Italiji na prvem mestu v Evropi, medtem ko so po osebnih dohodkih tukajšnji delavci šele na osmem mestu. Od vsakih nominalnih 100 lir plače prejme dejansko delavec le 64 lir, delodajalec pa mora plačati okrog 150 lir. Tudi to je po govornikovem mnenju podatek, ki daje misliti in postavlja potrebo po korenitih reformah celotnega sistema obdavčevanja.
Izgubljene
pokojnine
Pred časom so se izgubile tri poštne pošiljke, v katerih je bilo 31 tisoč pokojninskih nakazil. Šlo je za aprilske pokojnine italijanskih državljanov, ki so svojčas delali v Belgiji in uživajo pokojnino tiste države. Sindikalni patronat ITAL-UIL obvešča zainteresirane, ki niso prejeli navedenega obroka pokojnine, da se za ureditev svojega položaja lahko obrnejo do sedežev patronata v Gorici, Korzo Italia 54, in Tržiču, Ul. Giacich 12.
Gorica v 1. A razredu italijanskih občin
Občina Gorica je napredovala v 1. razred A, ki je najvišja oznaka za italijanske občine. Vest je prišla z notranjega ministrstva. Gre za prestižno oznako, ki bi našemu mestu glede na velikost in prebivalstvo ne pripadala, za katero pa so se še ob nedavnem obisku ministra Gave potegovali naši občinski možje sklicujoč se na kulturno in mednarodno vlogo mesta ob meji.
Nocoj v hladu grajskega dvorišča
Nastop plesalcev Kazine za prijeten poletni večer
Vsem, ki si želijo utehe ob vročini teh dni, se nocoj na goričkem gradu ponuja lepa priložnost. V hladu sredi zelenja pod grajskim obzidjem bo nocoj s pričetkom ob 20.30 nastopila vrhunska plesna skupina Kazina iz Ljubljane. Ljubljanski plesni ansambel, ki velja za najboljšega v Jugoslaviji, je pri nas že imel navdušujoč nastop jeseni ob obletnici Kulturnega doma. Nocoj se bodo predstavili na poletni prireditvi, ki želi na sproščen in zabaven način popeljati gledalce skozi magičnost gibov in glasbe, ki spremlja plese raznih obdobij in raznih kontinentov. Večer prireja, v sklopu slovenskih poletnih prireditev na gradu, Kulturni dom v sodelovanju z ZSŠDI.
V nocojšnjem programu nam bo trideset med najboljšimi plesalci Kazine predstavilo program klasičnih, latinsko-ameriških in sodobnih plesov. Med standardne plese gotovo sodita angleški in dunajski valček v izvedbi treh že profesionalno izurjenih parov. Dokaj vesela in razgibana se obetata nastop s can canom in akrobatskim rock and rollom. Latin-sko-ameriški ritmi bodo tudi bogato zastopani: plesalci bodo predstavili tango, rumbo, cha cha cha, sambo in passo doble.
Ob teh tradicionalnejših plesih pa bodo gotovo pritegnili pozornost in občudovanje zlasti mlajšega dela
občinstva ples jive in bregk-dance ter izvedbi iz brodwayskih musiclov 42 nd Street in Chicago. Prav z nastopom Ali That Jazz iz tega musicla je Kazina na evropskem prvenstvu v show danceu osvojila zavidljivo 4. mesto.
Poletje 88 v Novi Gorici
"Neformalno" je geslo letošnjih prireditev poletja '88 v Novi Gorici. Kulturna in druga družabna srečanja se odvijajo vsak petek zvečer na ploščadi pred Kulturnim domom.
Nocoj bo na vrsti že drugi tak petkov večer. Ob mraku (okrog 21. ure) bo nastopil Sergej Ferrari s satirično humoresko Pepe Žabar glavni vratar. Tekst je napisal Marjan Moškrič. V teku večera bosta nato ljudska pevca in godca Anton in Slavo Plut izvajala ljudske viže.
POKRAJINSKA UPRAVA V GORICI
Pokrajinska uprava v Gorici razpisuje javni natečaj za mesto pravnega funkcionarja.
Od kandidata se med drugim zahtevajo doktorat v pravu, habilitacija za izvrševanje odvetniškega poklica in vpis v poklicni seznam.
Prošnje za natečaj morajo prispeti najkasneje do 30. julija ob 12. uri.
Kdor želi podrobnejše informacije, naj se obrne do urada za osebje na sedežu Pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italia 55 - tel. 385252.
Mladenič s pridržano prognozo po padcu na skale ob Soči
Mladenič se je težko ponesrečil zaradi padca v neposredni bližini Pevm-skega mostu. Okoliščine nezgode so še precej nejasne. Nekateri so celo pomislili na ponoven poskus samomora, saj so taka tragična dejanja v zadnjem času na Goriškem, žal, skoraj na dnevnem redu. Ob pomanjkanju jasnejših obrisov o dogodku pa vsekakor prevladuje hipoteza o nezgodi.
Dogodek se-je pripetil včeraj nekaj pred 12. uro. 23-letni Davide Travan iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto, se je takrat mudil ob bregu Soče, nedaleč od Pevmskega mostu. Pravzaprav so okoliščine glede tega še nekoliko nejasne, saj je po nekaterih vesteh bil prav na končnem delu mostu, po drugih, verjetno verodostojne]ših, pa na opornem zidku na desnem bregu, kjer so pred kratkim uredili park. Vsekakor je nesrečni Travan kar naenkrat zgrmel v prazno in pristal na skalah tik ob vodi.
Takoj je stekla akcija za reševanje, ki ni bilo nič kaj enostavno. Najprej so se do težko dostopnega brega skušali spustiti bolničarji Zelenega križa, ki pa kljub posebnemu nosilu niso uspeli potegniti težko ranjenega mladeniča do rešilnega avtomobila. Takoj je bilo namreč opaziti, da je dobil Travan poškodbe v hrbtu in da je zato vsak premik nevaren. Zaradi tega so
posegli tudi gasilci, ki so z gumijastim čolnom dosegli kraj nezgode ih nato ranjenca prenesli na drugi breg, kjer se je rešilec Zelenega križa lahko spustil tik do vode.
V	splošni bolnišnici so Travana sprejeli s pridržano prognozo v ortopedski oddelek. Ugotovili so mu težjo poškodbo na enem vretencu, poleg tega pa še poškodbe v trebušni votlini.
Vaški praznik v Gabrjah
V	Gabrjah se nocoj pričenja vaški poletni praznik, ki ga prireja domače kulturno društvo Skala. Praznik bo trajal do nedelje, ko bo med drugim na programu tradicionalno, letos že 11. tekmovanje v košnji in šaljiva preizkušnja med župani v isti veščini.
Danes bodo kioske odprli na vsakoletnem prireditvenem prostoru okrog 20. ure. Ob isti uri je napovedano nagrajevanje najboljših ekip na nogometnem turnirju, ki se je v prejšnjih dneh odvijal v vasi. Sledi tekmovanje v briškoli in družabnost. Jutri zvečer bo prav tako na sporedu briškola in ples z ansamblom Misel.
Umrla je Ana Bavdaž
Na svojem domu na Pristavi v Novi Gorici jg v torek po kratki in hudi bolezni umrla v starosti 82 let Ana Bavdaž. Bila je iz znane goriške družine Maksovih. Starša Terezija in Maks Petrovčič, ki sta desetletja vodila znano gostilno s prenočiščem "Pri Maksu" v Ul. Sv. Ivana, prav nasproti današnjega slovenskega duhovnega središča, sta svoje otroke vzgajala, vedno v slovenskem duhu. In tudi v letih, ko je fašistični režim postajal iz dneva v dan bolj aroganten in nasilen, so bila slovenska omizja pri Maksovih zbirališča goriških Slovencev vseh političnih barv. In tako so bili Maksovi tudi stalno pod policijskim nadzorstvom, ki se je z bližanjem novega svetovnega spopada nevarno stopnjeval.
Ana se je med tem srečala s Kristijanom Bavdažem, iz znane kanalske družine, in si v Kanalu ustvarila dom. Toda v ljubeče domače ozračje Bav-daževih, v katerem sta brezskrbno rastla sinova Jurko in Marko, je tako kot v mnoge primorske odporniške družine, neusmiljeno udaril sovražnik. Očeta Kristijana so fašistične oblasti konfinirale na Ustico, Colottijeva banda pa je pohitela z aretacijo in zaporom mlade žene Ane. V zloglasni vili Bellosguardo v Trstu je morala politična osumljenka prenesti mučna zaslišanja pred samim Colottijem. Najbrž je hotel vedeti povezave, ki jih je gospa Ana imela s stricem Matev-
Spor v vrstah komunistične partije
Ekološka vprašanja burijo duhove občinskih upraviteljev v Skocijanu
V Škocijanu ob Soči, eni med občinami na Goriškem, ki sodijo med srednje po številu prebivalstva, je v vladajoči komunistični partiji prišlo do nesoglasij in sporov, ki so privedli župana ter nekatere občinske odbornike, da dajo ostavko s svojih mest, to pa zaradi spora z vodstvom komunistične sekcije kateri pripadajo. Ostavka župana ter odbornikov je bila na dnevnem redu seje občinskega sveta v torek 5. julija. Stvar pa so odložili na kasnejšo sejo, ki bo čez kakih deset dni.
Komunistična partija upravlja občino Škocijan že_ polnih štirideset let. S Turjakom in Šempetrom ob Soči je Škocijan ena treh občin, ki jih imajo komunisti trdno v rokah vse od prvih demokratičnih občinskih volitev. Še do nedavnega so komunisti tu imeli absolutno večino glasov. Na Deželnih volitvah leta 1983 so imeli 57 odstotkov glasov, ma pokrajinskih istega dne pa 55,2 odstotkov.
Že na lanskih političnih volitvah so izgubili glasove in dobili le 48,3 odstotkov. Na sedanjih volitvah pa so izgubili ponovno. Vpisanih volilcev je bilo 4.856, na volišča jih je šlo 4.502, kar pomeni 92,7 odstotkov. KPI je 26. junija letos na deželnih volitvah dobila 1.880 glasov oz. 44,7 odstotkov, na pokrajinskih pa 1.912 glasov, oz. 45,5 odstotkov. Na deželnih volitvah je % KPI izgubila 299 glasov, na pokrajinskih pa 324 v primerjavi s tem kar je dobila leta 1983. Te glasove so prido-
bili tako socialisti kot demokristjani, pojavili so se tudi zeleni.
Ze pred volitvami so prišla na dan nesoglasja v vrstah komunistične partije. Deželna uprava je namreč ugodila prošnji Občine, da finansira nakup in ureditev večjega gozda, Bose grand, ob Soči. Znano je namreč, da so občine v Posočju imele nekaj posvetov in zahtevale od Dežele, da finančno podpre njih prizadevanja za ureditev obrežij te reke od državne meje do izliva v morje. Seveda je za vse to potrebnih veliko denarjev. Dežela je občini Škocijan namenila kar 10 milijard lir za odkup in ureditev tega velike gozda. Seveda bi se denar stekal v več letih. Občina bi od svojega morala dati eno desetino denarja.
Medtem ko so občinski upravitelji v Škocijanu, komunisti, z zadovoljstvom sprejeli nakazilo Dežele, je bilo vodstvo sekcije KPI nasprotno. Menilo je, da so druga bolj nujna dela na ozemlju občine, in da mora denar v druge investicije. Znano pa je, da je denar iz deželnih skladov finaliziran. Porabiti ga smeš le za tisto investicijo, ki ji je bil namenjen. Če se dotična občina odpove namenskemu denarju, bo ta ostal v deželni blagajni.
Spor je dobil take razsežnosti, da je že pred volitvami dala ostavko ena odbornica. Pokrajinska federacija KPI je skušala spor pomiriti, a zdi se, da brez uspeha. Že pred volitvami se je govorilo, da tudi župan namerava odstopiti. Stvar so utišali. Po volitvah pa
je počilo. Župan Amedeo Cosolo in trije odborniki so dali ostavko na svoje položaje.
Ostavka je bila vpisana v dnevni red občinske seje v torek 5. julija. Ta dan bi bili morali razpravljati tudi o letošnjem proračunu (smo že v juliju). Odložili pa so tako proračunsko razpravo kot ostavko na prihodnjo sejo. V teh dneh bodo imeli komunisti v tem kraju več sestankov. Očitno je, da bodo na njih skušali ugladiti spor. Nad 300 glasov zelenih, v odstotkih kar 7,3, pa očitno daje misliti, da so tudi v tem kraju ljudje, ki se zavzemajo za zaščito okolja.
Meso in sladkor proste cone
Trgovska zbornica v Gorici obvešča, da so na razpolago karte za meso in sladkor proste cone za meseca julij in avgust. Količina za vsako karto je naslednja: 3,900 kg mesa za goriško in sovodenjsko cono, 2,700 kg za ostale občine v provinci. Zakon za nadzor cen velja na celotnem ozemlju ne glede na razlike med conami in določa maksimalno vrednost cen prodaje v prosti coni: 9.800 lir na kg za goveje meso boljše kakovosti, 4.500 lir na kg za goveje prsi. Za odnosne dele mesa državne proizvodnje veljata ceni 14.170 lir in 7.380 lir na kg. Sladkor je v prodaji po 820 lir na 3 kg v količinah po 1 ali 2 kilograma, vključno z davkom Iva, medtem ko je državna cena tega živila 1375 lir.
Trgovska zbornica opominja, da so kupne olajšave proste cone dostopne le tistim, ki razpolagajo z omenjenimi kartami.
KULTURNI Danes, 8. julija, ob 20.30
dom
Prvič na Goriškem gradu!
Plesna skupina
KAZINA
iz Ljubljane
Predprodaja vstopnic:
v Kulturnem domu (tel. 33288) v dopoldanskih urah
žem (narodnim herojem M. Veluščkom) in imena drugih sodelavcev v Kanalu.
Maksova gostilna v Gorici je bila takrat večkrat zaprta; goriška kvestura je prežala na "dogajanja" v njej, posebej na obnašanje članov družine Petrovčič. Najstarejši sin Maks je moral v nemško taborišče, najmlajši Jož-ko-Bobo pa je kot italijanski podporočnik po kapitulaciji Italije vodil hude bitke na goriški fronti in 28. septembra 1943, star komaj 23 let, na bojišču v Renčah izkrvavel.
Po vojni sta se Bavdaževa s- sinovoma nastanila v Gorici, bližje Maksovim, ki so težko prebolevali Boboto-vo izgubo. Kristijan Bavdaž je v času Zavezniške vojaške uprave bil urednik Soškega tednika.
Nato ga srečamo na državnem obmejnem bloku pri Rdeči hiši kot predstavnika turistične organizacije in z Ano se preselita visoko gori na Pristavo, odkoder je čudovit pogled na Gorico. Maksova Ana tako ni bila daleč od Gosposke ulice in Sv. Ivana, kjer je potekala njena lepa mladost. Pa se ni zatekala v objokovanja; v svojih optimističnih in realnih pogledih na svet in ljudi okoli sebe se je plemenita žena vse do zadnjih moči razdajala ne le soprogu, sinovoma in ljubljenim vnukom, ampak vsem, ki so bili potrebni pomoči in dobre, spodbudne besede.
Od gospe Ane Petrovčič-Bavdaž se bomo poslovili danes, v petek, 17. uri izpred mrliške vežice na solkanskem pokopališču, odkoder bodo pokojnico pripeljali v družinsko grobnico v Kanalu.
DORICA MAKUC
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško obvešča, da bo odhod avtobusov za izlet na Višarje v nedeljo, 10. julija, ob 6. uri. Prvi avtobus bo šel iz Sovodenj skozi Štandrež, drugi s Travnika in bo ustavil pri Paulinu, v Pevmi in na Oslav-ju.
SPD Gorica priredi v nedeljo, 10. julija, izlet na Rombon. Odhod z lastnimi sredstvi ob 5.30 s Travnika. Vodi Vlado Klemše. V primeru slabega vremena izlet odpade.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Regina della notte«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »II vizio nel ven-tre«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Mož z zvezde«, 20.30 »Smrtonosni plen«.	>
DESKLE 19.30 »Policaj iz Beverly Hill-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 530268..
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
pogrebi
Danes ob 9.30 Regina Maria Sfriso iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražice in na glavno pokopališče, ob 11. uri Ettore Tesolin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo.
Delo bodo v prihodnjih dneh ponovili v drugih okoliških vaseh
SSG predstavlja drevi na Repentabru Molierovo komedijo George Dandin
Spoštovani urednik,
nikoli si ne bi mislila, da me bodo dogodki prisilili, da napišem pismo časopisni rubriki, ki ureja meddružinske spore.
Do tega me je privedlo pismo mojega soproga gospoda Sotenvilskega, ki ni čutil potrebe, da bi me sploh omenil v svojem pismu.
Dovolite torej, da se Vam najprej predstavim. Grofica Plemenite hiše de la Prudoteri. To je hiša, v kateri podeljuje plemstvo materino krilo. Poročila sem se še zelo mlada z grofom Sotenvilskim in iz najinega zakona se je rodila moja Prvorojenka in tudi zadnorojenka, plemenita hčerka Angelika.
Podla namigovanja mojega zeta odločno odklanjam!
Moja hči je iz rodu, ki je prekreposten, da bi se mogel spozabiti do takega koraka, ki bi bil zoper čast.
Kar se tiče hiše Prudoterijev, že tristo let ni poznala ženske, ki bi dala povod za kakršnekoli govorice.
V zadevah časti ne poznava z možem šale. Vzgojila sva jo z vso možno strogostjo. Sicer pa, kako bi bilo mogoče, da bi se bila spozabila spričo modrega zgleda, ki ga je imela v meni?
Moram že reči, da je ljubosumnost čudna stvar!
Moj zet bi se moral zavedati, da ni vreden poštene žene, kakršno smo mu dali. Najprej naj se nauči bolje ravnati z damo plemenitega rodu in naj spoštljivejše govori o njej.
Če pa se še kdaj spozabi, ga bomo mi naučili spoštovanja, ki ga je dolžan svoji ženi in tistim, iz katerih je rojena. Hvala za pozornost!
S spoštovanjem
pl. grofica Izabela de la Prudoterie por. Sotenville
JAVNA OBRAVNAVA TEGA DOGODKA BO DANES, 8. JULIJA 1988, OB 21. URI NA DVORIŠČU PRED REPEN-TABRSKO CERKVIJO.
Filmi iz Afrikey Azije in Latinske Amerike
V Rimu zanimiv pogled na Tretji svet na TV
Kulturnih prireditev, ki se nanašajo šeni nekateri problemi, premalo pa
na tako imenovani Tretji svet, je v Italiji bolj malo, pa vendar nekatere začenjajo biti že tradicionalne. V gledališču Colosseo v Rimu so imeli tretjo prireditev z naslovom Tretji svet na TV, s katero so dokaj stvarno ponazorili stanje v deželah v razvoju, ob tem pa tudi vse globljo razliko med bogatimi in siromašnimi deželami na svetu.
Prireditev ima tudi nekakšno vsaj poluradno oznako, saj je njen pokrovitelj, med drugimi, italijansko ministrstvo za zunanje zadeve. Italijanska vlada s tem izraža svoje zanimanje za države v razvoju, pa tudi težnjo, da bi z njimi vse bolj sodelovala. Italija je za skandinavskimi deželami prva, ki v Zahodni Evropi redno prispeva svoj delež v Sklad Združenih narodov za pomoč deželam tretjega sveta.
TV predstava (šlo je za 18 filmov) je izhajala iz razmerja med bogatim, a brezbrižnim Severom in siromašnim Jugom. V razpravah, ki so jih imeli po predvajanju TV izdelkov, je bilo por gosto slišati, da so nekatera dela tudi s čisto poklicnega vidika kar zrela za najširšo javnost.
Prireditelji so filme predvajali nekako po poglavjih: afriška tematika je imela kot težišče problem prehrane, Bližnji in Srednji vzhod problem vojnih spopadov, poglavitna tema za Latinsko Ameriko pa je bila preprosto diktatura. Posebno mesto v filmih iz Latinske Amerike je imel Čile.
Udeleženci so med drugimi pripombami izpostavili zlasti to, da takšni filmi, žal, premalo obravnavajo gospodarsko problematiko dežel v razvoju in da je bilo vprašanje dolgov, ki najbolj tare dežele Afrike, Azije in Latinske Amerike, komaj načeto. Zveni, kakor da je položaj na Jugu neizbežno katastrofalen, pri nekaterih filmih pa je prizvok o emigraciji iz Juga na Sever zaznaven zlasti v smislu, da bo to nekakšna domala tragična nevarnost za severne predele.
Filmska prireditev je uspela, ne glede na vsebinske (preveč so bili nagla-
drugi) in tehniške praznine.
Tako je na primer tudi pri filmskih izdelkih očitna razlika med Latinsko Ameriko in Afriko. Afriška celina še danes nima kulturnega ali strokovnega kadra. Avtorji TV filmov o afriškem stanju so še zmeraj v glavnem Evropejci. V Latinski Ameriki pa je precej drugače. Tam je kulturna nota kar prisotna, njeni kulturni dejavniki so v filmih neposreden subjekt.
V vsakem primeru pa nekateri trdijo, da bi bilo treba v prihodnje posvetiti pozornost (poleg gospodarstvu) zlasti kulturni problematiki držav v razvoju (kajpak po celinah in regijah). Odkrivanje kulturnih značilnosti in vrlin posamezne populacije bi omogočilo tesnejši stik s Severom. Filmska prireditev je sicer poudarila nekaj kulturnih izsekov, toda to je še daleč premalo.
MIRO KOCJAN
Priznanje pedagogu Glasbene matice
Prof. Eliana Zajec, ki poučuje harmoniko na šoli Glasbene matice, je bila član žirije za selekcijo italijanskih harmonikarjev, ki se bodo udeležili svetovnega pokala harmonik v Fointainebleau. Selekcija je bila konec junija in je potekala v Stresi. Žirijo so poleg predsednika Efrema Časagrande-ja in Zajčeve sestavljali še VValter Bozzia in Noemi Gobbi, profesorja na konservatorijih v Alessan-drii in Milanu ter skladatelj Renato Guzzoni iz Lugana. Izbrani so bili štirje kandidati, dva v kategoriji juniores do 18. leta starosti, ter dva v kategoriji koncertanti, od 18. leta dalje. Oba kandidata iz kategorije starejših sta iz Pordenona in sicer Riccardo Cen-tazzo in Adolfo Del Cont.
Nova knjiga v zbirki Domače in tuje gore Založbe Obzorja
Smisel in spoznanje alpinista Lenarčiča
Zadnja knjiga izredno brane in pri-Jiubljene zbirke Domače in tuje gore, f1 jo že vrsto let uspešno izdaja mari-“orska Založba Obzorja, ima enigma-glcen in skoraj hamletovski naslov , fhisel in spoznanje. In smo že pri Dlstvu tega dela. Kakšen smisel in ka-tero spoznanje? To vprašanje se kot Meča nit vleče preko vse pripovedi dveh alpinističnih odprav na skrajni ]ug Južne Amerike. Z drugimi besedami bi lahko to imenovali »življenje in smrt«, morda »biti in ne biti« ali še kako drugače.
Avtor tega alpinističnega zapisa je znani slovenski alpinist iz Trbovelj Matevž Lenarčič, opisuje pa svoji odpravi v Patagonijo. Prvič se je tja Podal leta 1983 z Borisom Simonči-cein, ki je še isto leto tragično umrl Pri spustu z vrha Les Courtes v Centralnih Alpah. Prav njemu je posvečena ta knjiga. Avtor ob prijateljevi usodi razmišlja o smrti in o prijateljstvu samem. Ob prvem obisku te neverjetne dežele je z nepozabnim tovarišem Preplezal Ameriško smer na znamenitem Fitz Royu, ko pa se je drugič vrnil, je skupno s prijateljema Bogdanom Biščakom in Radom Fabianom osvojil tako očak Cerro Torre kot sam Fitz Roy po prvenstveni smeri.
Vendar je to le okvir nekega opisa, ki hoče in gre v globino. V zadnjem obdobju doživlja slovenska alpinistična literatura pravo renesanso, tako v kvantiteti, kot tudi in predvsem v kvaliteti. V ta okvir, ki ga je prvi nakazal nepozabni Nejc Zaplotnik, spa-da tudi Matevž Lenarčič s pričujočo knjigo. Delodokončno razbija ustalje-ie6 Jjterarne okove in kalupe, v katerih t ,f -0 opisovanje lepo preplezanega
tezaja in krasnih jutranjih zarij, ko se ti razneži pogled, važnejše od opi-
sovanja alpinistove notranjosti. Le-ta je v tem primeru bistvena. Kaj vse se namreč dogaja v človekovi duši, ko je na meji s smrtjo in se torej poigrava s celotno svojo bitnostjo. Kako polna vtisov, divjih, vseobsegajočih, polnih, plodnih, skoraj brezsmrtnih in nadnaravnih ter skoraj nadčutnih je takrat alpinistova duša! Pisatelj mora to opisati: Lenarčič je v svojem Smislu in spoznanju to storil.
Bralec si bo morebiti predstavljal, da bo tu dobil dokončne odgovore na tisto večno neznanko »zakaj plezam«, »zakaj se podajam v nevarnost«, »zakaj silim v limb, kjer je meja med obstojem in uničenjem skoraj zabrisana in zarisana kvečjemu s skoraj nevidno ločnico«. Kaj takega v knjigi ne bo dobil. Lenarčič opisuje vse drugo. Kako jim počasi mineva čas v čakanju na izboljšavo vremena, kako trije prijatelji jedo in so, ne da bi se zavedali, pravi sužnji svojih navad, kako vsak zase razmišlja o svojem majhnem obstoju, ki je spričo veličastnega dogajanja, še toliko bolj neznaten. Lenarčič nadalje razmišlja o nesmislu posaditve državne zastave na vrh osvojene gore, o nesmislu plitve vsakdanjosti, v katero se bodo morali vrniti vsi, tudi alpinisti po koncu odprave. In prav zato je naslov Smisel in spoznanje upravičen. Ker samo s spoznanjem, ki se nam je razkrilo na poti po robu med življenjem in smrtjo, pridemo do resničnega in pravega smisla.
DUŠAN JELINČIČ
Južnoafriška pevka je nastopila na tržaškem Gradu sv. Justa
Pesmi Minam Makebe proti apartheidu
Miriam Makeba (v sredini) med koncertom na Gradu sv. Justa v Trstu
Manifestacija proti apartheidu -tako bi lahko skopo poimenovali sredin tržaški koncert Miriam Makebe, južnoafriške pevke, ki se vse življenje bori proti rasističnemu režimu bele manjšine v njeni domovini in za pravice črncev. »Mama Afrika«, kot so jo poimenovali prav zaradi njenega zavzemanja za zatirane ljudi na Črni celini, je zapela vrsto uspešnic, pa tudi sklop afriških ljudskih pesmi, ki so ob koncu nastopa dvignile na noge
in zvabile k plesu številne temnopolte udeležence koncerta.
Resnici na ljubo se prireditev ni začela najbolje. Kot je postal za Trst skorajda že običaj (spomnimo se le na koncerta Dizzyja Gillespieja in The Blues Brothers band), je bilo treba v sredo zvečer na Gradu sv. Justa čakati skoraj poldrugo uro na začetek prireditve. Pevki je zagodla stavka na rimskem letališču, tako da je prispela v Trst šele zadnji hip.
Umetniška pot Miriam Makebe je tesno povezana z njeno politično dejavnostjo v korist zatiranih črncev. Zaradi tega delovanja jo je južnoafriški režim pred skoraj tremi desetletji izgnal iz domovine. Zatekla se je v ZDA, se poročila s črnskim radikalnim liderjem Carmichaelom, a tudi tu so kmalu prepovedali njene nastope. Kljub temu je nadaljevala s svojim bojem za državljanske pravice črncev na odrih vsega sveta. Med njenimi zadnjimi nastopi gre omeniti gotovo nedavno londonsko manifestacijo za Nelsona Mandelo, na kateri je bila deležna najdaljšega aplavza med vsemi nastopajočimi.
Tudi v sredo zvečer jo je sicer ne preveč številno tržaško občinstvo nagradilo s ploskanjem. V prvem delu koncerta je Miriam Makeba zapela več svojih uspešnic, od Malaike (pred leti je v izvedbi ansambla Lojzeta Furlana postala tudi hit naših poletnih šager...), pa vse do Pata pata.
Drugi del, v katerem so se Miriam Makeba in pevke-spremljevalke predstavile na odru v ljudskih oblačilih iz Swazilanda, je zaobjel večinoma afriške ljudske pesmi.Prisluhnili smo tako Sovreta bluesu, pesmi o Mozambiku in odporniškem gibanju Frelimo, nato otroškim in drugim pesmim. Prav te pesmi so najbolj »vžgale« občinstvo, ki je nato še dolgo po zadnji pesmi zaman vztrajalo pred odrom, da bi spet priklicalo »Mamo Afriko«.
Guaccijevi grafični odtisi v galeriji Cartesius
Antonio Guacci je eden tistih likovnikov, ki jim je likovno izživljanjesicer plemenit hobby, hkrati pa tudi nekaj več. Po poklicu je arhitekt, toda svojemu plemenitemu konjičku se posveča z veliko zavzetostjo, s tolikšno resnostjo kot svojemu osnovnemu poklicu. Zato se v javnosti, v galerijah, bolj redkoma pojavlja. Le takrat ko ima kaj pokazati, ko ima kaj povedati. Kljub svojim ne tako mladim letom je doslej pripravil le nekaj samostojnih razstav in prav tako malo je sodeloval na skupinskih likovnih prireditvah. Ob tem bi dodali: Guacci je tudi v svojem likovnem izživljanju vztrajen iskalec. Zato so njegove razstave, kot smo rekli, redke, a vsaka prinaša kaj novega, zanimivega.
Sedaj se je ponovno predstavil v galeriji Cartesius, kjer je že nekajkrat razstavljal, poslednjič pred dobrimi osmimi leti. Na ogled je dal kar trideset svojih grafičnih odtisov, ki nosijo različne letnice in .torej niso plod njegovih zadevnih naporov zadnjih let.
Govoriti o Guaccijevi grafiki pomeni predvsem govoriti o resnem preverjanju lastnih sposobnosti in zmogljivosti. Pri vsakem odtiskavanju posamezne plošče išče Guacci nov izraz ali točneje novo izraznost. Pri tem si seveda pomaga tudi z izbiro barv iz svoje ne preveč bogate barvne lestvice. Pravzaprav je mojster v nekaterih primerih barvno bolj bogat, drugod pa celo skromen. To pa verjetno niti ne v zvezi z motivom ali z motivno zvezo nasploh. Pri tem dobi obiskovalec vtis, da njegove grafike malone niso več ponavljajoči se grafični odtisi, pač pa že monotipije. In še nekaj bi v zvezi s tem dodali: nekatere odtise mojster barvno dodela in bi torej mogli govoriti ne le o grafiki, pač pa o mešani tehniki.
Mojster, kot se zdi, ne pazi veliko na natančnost pri odtiskavanju tudi po več plošč pri posameznem delu. In ta igra mu služi za zgovornejšo povednost, ko pa so nekatera izrazna sredstva na prvi pogled skromnejša.
Vsebinsko je Antonio Guacci prijeten in zelo raznolik, hkrati pa ne bogat. Pri izbiri ali bolje pri
uresničenju zamišljenega motiva prepusti vajeti svoji fantaziji. In vendar nastanejo pri vsem tem tudi zelo preprosta, hkrati pa lepa dela, kot na primer trije odtisi, ki prikazujejo cvetne motive: preprosta le dobro nakazana vaza in v njej skromna prav tako komaj nakazana cvetna vejica. In vse to je tudi dimenzijsko majhno. Pa vendar gre v vseh treh primerih za zelo posrečene stvaritve, kot pri skromni domačiji na Krasu: vse je majhno, le dobro nakazano, a resnično domače.
Ko si ogledamo vso Guaccijevo sedanjo razstavo, se nam vsiljuje dvom, da sta v delih navzoča pravzaprav dva mojstra. Eden izraža vpliv poklicnega Guaccija, torej Guaccija arhitekta, drugi pa se prepušča izključno trenutnim navdihom ali razpoloženjem. In tu prihaja do izraza nekakšna liričnost ali čustvenost. Nekaj del pa je sedanji gost galerije Cartesius napravil tudi pod vplivom verzov pred leti umrlega gradeškega narečnega pesnika Biagia Marina. (Ere)
Marljiv v osvajanju poklica
Od svoje prve številke je rubrika Mladi in delo skušala prikazati bralcem najrazličnejše možnosti zaposlitve, ki jih nudi italijanski trg: od služb, ki zahtevajo visoko izobrazbeno stopnjo do takih, ki terjajo predvsem spretne in marljive roke. V tem smislu je gornja fotografija z marsikaterega vidika simbolična, saj odraža napor, ki ga mlad čevljar vlaga v osvajanje poklica. V poletnih mesecih rubrika ne bo izšla, ker je ponudba na trgu v tem času skromna.
Objavljati jo bomo spet začeli septembra, ko je po počitnicah tudi delovno tržišče bolj živahno
UNIVERZE
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za vodjo tiskarne centra splošnih tehničnih in pomožnih storitev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji in arhitekti ali kdor je končal višjo srednjo šolo in je že štiri leta opravljal v javnih ustanovah delo, za katero je razpisan natečaj. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in mora obvladati tehnično in administrativno vodenje tiskarne. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifi-co Rettore deiriJniversita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za 4 izvajalce obdelav na kompjuterju centra za obdelavo podatkov. Natečaja še lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo in se je na strokovni šoli izšolal za izvajalca obdelav na kompjuterju. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in mora poznati delovanje in vzdrževanja elektronskih aparatur za obdelavo podatkov. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifico Rettore delPUni-versita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za 10 administrativnih sodelavcev centra za administracijo in računovodstvo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo in se je na strokovni šoli izšolal za administrativnega sodelavca. Kandidat morg. biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), mora biti splošno razgledan in mora obvladati stenografijo in strojepisje. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifico Rettore delPUniversita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za sodelavca-tiskarja centra splošnih tehničnih in pomožnih storitev. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo in se je na strokovni šoli izšolal za sodelavca-tiskarja. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in mora znati, kako se fotokopira in veže liste. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Al Magnifico Rettore delPUniversita degli Studi di Venezia, Dorsoduro 3246, Benetke. Rok za predložitev prošenj zapade 11. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 10. 6. 1988.
MINISTRSTVA
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo
razpisuje javni natečaj za 15 geometrov in izvedencev, ki jih bodo zaposlili v uradih državnih gozdarskih čuvajev. Natečaja se lahko udeležijo geometri in kmetijski izvedenci, ki so že polnoletni in nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Kandidati morajo dobro obvladati topografijo in agronomijo. Prošnje za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Ministero delPAgricoltura e delle Foreste, Direzione Generale per 1'Economia Montana e delle Foreste, Di-visione IV, Ulica G. Carducci 5, 00187 Rim. Rok za predložitev prošenj zapade 14. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 14. 6. 1988.
OSTALI JAVNI NATEČAJI
Poligraiični zavod in državna kovnica razpisujeta javni natečaj za 6 mehanskih izvedencev. Tri izvedence bodo zaposlili v Foggi, tri pa v Rimu. Natečaja se lahko udeleži, kdor je maturiral na tehnično-industrijski šoli - usmeritev mehanika ali pa se je izšolal na poklicni šoli kot tehnik mehanske industrije. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), mora tudi dobro poznati splošno mehaniko in aplicirano strojno mehaniko. Prošnjo za vpis morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Istituto poligarafico e zecca dello stato, Piazza Verdi 10, 00100 Rim. Rok za predložitev prošenj zapade 17. julija 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 17. 6, 1988.
Svef evropske skupnosti s sedežem v Bruslju razpisuje javni natečaj, sigla A/281, za analiste-specialiste v informatiki. Natečaja se lahko udeleži, kdor se je rodil po 31 decembru 1952 in je končal šolanje na univerzi ali pa ima enakovredne delovne izkušnje; dobro morajo obvladati vsaj še en uradni jezik Evropske skupnosti (danščino, francoščino, grščino, angleščino, italijanščino, holandščino, portugalščino, španščino, nemščino) in en jezik za programiranje kompjuterjev ( Co-bol, pascal ali C) in nekaj principov strukturiranega programiranja. Rok za predložitev prošenj zapade 18 julija 1988. Ostale informacije lahko interesenti dobijo v uradu za odnose z Evropsko skupnostjo v ulisi Sv. Frančiška 41 v Trstu ali po telefonu na številki: 040/7355.
Svef evropske skupnosti s sedežem v Bruslju razpisuje javni natečaj, sigla B/312, za progra-merje-specialiste v informatiki. Natečaja se lahko udeleži, kdor se je rodil po 31 decembru 1952 in je končal šolanje na višji srednji šoli ali pa ima enakovredne delovne izkušnje; dobro mora obvladati vsaj še en uradni jezik Evropske skupnosti in en jezik za programiranje kompjuterjev. Rok za predložitev prošenj zapade 18 julija 1988. Ostale informacije lahko interesenti dobijo v uradu za odnose z Evropsko skupnostjo v ulici Sv. Frančiška 41 v Trstu ali po telefonu na številki: 040/7355.
Občina Trst razpisuje javni natečaj za 3 inženirje. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v civilnem inženirstvu, ki nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so usposobljeni za opravljanje svojega poklica. Rok za predložitev prošenj zapade 15. julija 1988 ob 12. uri. Ostale informacije, kopijo razpisa in vzorec prošnje za vpis na natečaj lahko interesenti dobijo na Drugem odseku, v uradu za osebje, Trg Unita 4.
Občina Trst razpisuje javni natečaj za 2 načrtovalca. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v civilnem inženirstvu in diplomirani arhitekti, ki nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so usposobljeni za opravljanje svojega poklica. Rok za predložitev prošenj zapade
15.	julija 1988 ob 12. uri. Ostale informacije, kopijo razpisa in vzorec prošnje za vpis na natečaj lahko interesenti dobijo na Drugem odseku, v uradu za osebje, Trg Unita 4.
Goriška krajevna zdravstvena enota št. 2
razpisuje javni natečaj za zdravstvenega direktorja. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki še nimajo 50 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so že tri mesece pred rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 56 z dne 9. maja 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Gori-ziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Os-
tale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451.
Videmska krajevna zdravstvena enota št.
7 razpisuje javni natečaj za 4 zdravstvene sodelavce za higieno, epidemiologijo in javno zdravstvo na oddelku za preventivno in javno zdravstvo. Na tečaja se lahko udeležijo diplomirani zdravniki, ki nimajo še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so že vpisani v poklicni seznam, so opravili triletno poklicno usposabljanje ali pa so že pet let opravljali poklic, za katerega je razpisan natečaj. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 67 z dne 28. maja 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFU-nita Sanitaria Locale n. 7 Udinese, Ulica Colug-na 50, 33100 Videm.
Sposoben vrtnar z dobrimi delovnimi ocenami, ki bi obdeloval obsežen park vile v Grljanu. Možna je zaposlitev s polovičnim delovnim časom. Ugodni pogoji. Kogar zanima, naj telefonira od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 na številko: 040/305133.
Dinamičen in sposoben trgovski potnik. Zaposli ga družba Angro Italija, ki hoče okrepiti svoje poslovanje v tržaški in goriški pokrajini. Kogar zanima, naj telefonra na številko: 040/68838.
Trgovski potnik, ki je dobro vpeljan v prehrambeni in okrepčevalni sektor ter v prodajo na debelo. Dodelili bi mu ekskluzivne artikle in ekskluzivno področje poslovanja. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/214438.
Čevljarski vajenec, ki ne sme imeti več kot 16 let. Kogar zanima, naj telefonira od 11.30 do
16.	ure na številko: 040/910557.
Pošten vrtnar, ki želi vzdrževati vrt. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/722516.
Dekleta, ki se želijo zaposliti v slaščičarni. Ponujajo jim zaposlitev od julija do avgusta na Jonski obali Kalabrije (Siderno). Interesentke naj telefonirajo ob urah kosila na številko: 0434/767929.
Fant, ki se želi zaposliti v Nemčiji. Začasno zaposlitev do oktobra mu ponuja slaščičarna. Zagotovljena je dobra plača, hrana in nočnina. Interesenti naj telefonirajo po 20. uri na številko: 0049/287112043.
26-letni Mehanik z delovnimi izkušnjami kot avto-elektrikar. Pogoji: resnost, odslužena vojaš-
čina.Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/730881.
Vestna otroška varuška. Zaposlitev ji ponuja družina z dvema otrokoma. Interesentke naj telefonirajo na številko: 040/764101.
Frizerka-pomočnica ali vajenka. 3-mesečno zaposlitev ji ponuja frizerski salon. Kogar zank ma, naj telefonira na številko: 040/304990.
Dekle, ki se želi zaposliti kot hišna pomočnica. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/768123.
Mladi z univerzitetno ali višješolsko diplomo. Zaposlitev v Azzanu Decimu, Casarsi della Delizia, Cervignanu, Čedadu, Codroipu, Gemoni, Gorici, Latisani, Manzanu, Tržiču, Mortiglianu, Pavii pri Vidmu, Pordenonu, Sacilu, Spilimbergu, Šentvidu, Tricesimu, Vidmu in Trstu jim ponuja delniška družba Gener Comit, ki jo sestavljata zavarovalnica Generali in Banca Commerciale Italiana, Gener Comit hoče okrepiti svoje delovanje v finančnem, zavarovalnem in ekonomskem sektorju. Možni so zanimivi zaslužki in strokovna izobrazba. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjepis na naslov: Genercomit Distri-buzione spa, San Marco 875, 30124 Benetke.
Izvedenec za kemijo. Zaposlitev mu/ji ponuja tvrdka Urospital Pharma, ki deluje na Tržaškem. Omogočajo mu, da postane najprej kemijski asistent, nato pa vodja oddelka kemičnih proizvodov. Kogar zanima, naj pošlje kratek življenjepis na naslov: Urospital Pharma, Direzione Personale, Ulica Flavia 122, 34147 Trst.
Animatorji, kabaretisti, športni inštruktorji, inštruktorji za tenis, deskanje in telovadbo, animatorji za mini klub. Ponujajo jim zaposlitev v turističnih naseljih. Kogar zanima, naj pošlje kratek življenjepis in sliko na naslov: Poštni predal 872, 34100 Trst Center.
Diplomiranci višje srednje šole. Zaposlitev jim ponuja prevozno in špedicijsko podjetje. Pogoji: aktivno in pasivno znanje tujih jezikov. Kogar zanima, naj pošlje pisne (rokopis) ponudbe na naslov: Primorski dnevnik, Tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z 21".
Diplomiranci. Zaposlitev in specializacijo v prevozniškem zavarovanju, kavcijah, finančnih naložbah, leasingih jim ponuja zavarovalna družba. Kogar zanima, naj pošlje pisne (rokopis) ponudbe na naslov: Primorski dnevnik, Tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z 22".
Prodajalno osebje, ki hoče prodajati proizvode za drogerije in trgovine kozmetike. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/567165.
Prodajalno osebje part-time, ki bo lahko samostojno in kadarkoli prodajalo razno blago. Interesenti naj telefonirajo ob uri obeda na številko: 040/639491.
Mladi motivirani univerzitetni diplomanti, ki se želijo zaposliti v sektorjih: new business development (sigla Ml), načrtovanje proizvodnje in oskrbovanja (M2), farmacevtska proizvodnja (M3), marketing in management (M4). Prednost pri zaposlitvi bodo imeli tisti, ki so napisali tezo ali imeli delovne izkušnje v teh sektorjih. Diplomanti inženirstva, medicine ali biologije in drugih znanstvenih fakultet lahko pošljejo svoj cur-riculum vitae pod siglo (Ml ali M4); diplomanti ekonomske fakultete lahko pošljejo svoj curricu-lum pod siglo (Ml); diplomanti matematike, statističnih ved lahko pošljejo svoj curriculum pod siglo (M2); kdor hoče poslati svoj curriculum pod siglo (M3), mora biti vpisan v poklicni seznam farmacevtov ali kemikov. Vsi pa morajo obvladati anglaščino in imeti dobre diplomske ocene, zaposlili jra jih bodo v Trstu. Interesenti naj pošljejo svoj kratek podroben življenjepis na naslov: Eurospital Pharma SpA, Direzione personale, Ulica Flavia 122, 34147 Trst.
Pošten in resen slovenski strugar, z vozniškim dovoljenjem kategorije B, išče kakršnokoli zaposlitev. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/751684.
Hišna pomočnica, ki se želi zaposliti samo ob sobotah. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 003865/59040.
17-	letno dekle išče katerokoli zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/200617.
20-letno dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/200782.
18-	letno dekle išče kakršnokoli resno zaposlitev. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/577097.
17-letno dekle išče kakršnokoli resno delo. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/212633.
Fant, ki je odslužil vojaški rok išče službo. Ponudniki naj telefonirajo na številko: 040/200707.
Univerzitetni študent nudi lekcije iz fizike in matematike za srednje in višje šole. Kogar zanima naj telefonira na številko: 040/229347.
Na touru je nova rumena majica Nizozemec Lubberding
Nepričakovan razplet »mirne« etape
LIEVIN Peta etapa toura naj bi bila miren prehod 147 km dolge razdalje od Neuchatela do Lievina, bila Pa je dokaj razgibana. V resnici po zaslugi manj prestižnih imen. Rumeno Gajico je vsekakor oblekel Nizozemec Lubberding:.
Začetek je bil dokaj lagoden, nato Pa so kolesarji naleteli na mrzel dež in veter, kar jih je verjetno spodbudilo k Večji aktivnosti. Ključen je bil maso-ven padec, ki ni imel hujših posledic za zdravje kolesarjev. Iz zmede je na-stal pobeg 15 kolesarjev, med katerimi le bil v dolgem končnem naletu najboljši Nizozemec Nijdam. Izredna je bila poprečna hitrost nad 45 km na uro. Italijan Ghirotto je bil drugi, slo-viti Irec Kelly pa je odpravil ostale
ubežnike.
Vrstni red 5. etape: 1. Nijdam (Niz.), ki je 147 km od Neuchatela do Lievina prevozil v 3 urah 14'14", s poprečno hitrostjo 45,563 km na uro; 2. Ghirotto (It.) po 8"; 3. Kelly (Ir.) po 13";
Verhoven (Niz.); 5. Lubberding (Niz.); 6. Bauer (Kan.); 7. Heynderickx
(Bel.); 8. Rooks (Niz.); 9. Kiefel (ZDA); 10. Breukink (Niz.) vsi s časom Kellyja.
Skupna lestvica: 1. Lubberding (Niz.) 14 ur 44'22"; 2. Breukink (Niz.) in Winnen (Niz.) z istim časom; 4. Bauer (Kan.) po 10"; 5. Vanderaerden (Bel.) po 31"; 6. Van Lacker (Bel.) po 41"; 7. Nulens (Bel.), De Rooy (Niz.) in Nijdam (Niz.) po 43"; 10. Simon (Fr.) po 55".
Smole odličen v Umbriji
ORVIETO — Amaterji so na krožni kolesarski dirki po Umbriji vozili na kronometer. Na 40 km dolgi progi je premočno zmagal Sovjet Jekimov, ki je zadal vodilnemu na lestvici Genne-ru poldrugo minuto zamude. Dobro je vozil Jugoslovan Jože Smole, ki je bil peti z zamudo 2’14". Na skupni lestvici je Smole tretji z zaostankom samih 19".
Bezbol: pomoč Nikaragui za SP
RIM — Športna zveza UISP je razpisala nabiralno akcijo, ki bi omogočila Nikaragui, da krije stroške za nastop na svetovnem bezbolskem prvenstvu,
ki bo v avgustu v Italiji. Vojno stanje v tej srednjeameriški državi postavlja namreč v nevarnost redno športno delovanje in pred kratkim je organizacijski odbor prejel vest o odpovedi udeležbe.
Nabiralni akciji so se pridružili številni znani športniki, med katerimi bivša košarkarica Mabel Bocchi, atletinja Paola Pigni, odbojkarski trener Carlo Pittera, kolesarka Maria Canins in časnikar Gianni Mina.
Madžarska: za slavo in tudi denar
BUDIMPEŠTA — Madžarski olimpijski odbor je objavil seznam nagrad, katerih bodo deležni madžarski športniki v primeru uspehov na OI v Seulu.
Zmagovalci zlatih kolajn v panogah za posameznike bodo prejeli nagrado za 13 milijonov lir, člani največ 4-član-skih ekip po 10 milijonov, člani številčnejših ekip pa po 5 milijonov.
Odbor je pristavil, da gre madžarskim atletom predvsem za slavo, ni pa napak, da se njihov trud pri treningu vsaj delno materialno poplača.
Nogometna borza se nagiba k zaključku
Altobelli k Juventusu!
MILAN — Vest dneva je prestop Altobellija k Juventu-ft. Sloviti "Spillo", ki je 11 let igral za Inter, je "izdal" crno-modre in se prodal tradicionalnemu turinskemu rivalu.
Altobelli je imel pri Interju nekaj težav s Trapattonijem, v celoti pa je bil najbolj zanesljiv, kljub temu, da se je niegova storilnost manjšala.
Statistiki odkrivajo, da je pred leti Inter odslovil Bonin-Segno, ker je bil prestar. Boninsegna je nato pri Juventusu Osvojil dva državna naslova.
Milanski ligaš je opravil enega večjih podvigov z nakupom Bertija, negotov pa je položaj Alžirca Madjerja. Mednom ko se portugalski Porto noče odpovedati svojim zahte-Vam, pritiska na Interja tudi Diaz, ki se verjetno zaveda, da Olma na tržišču močne kotacije.
V škripcih je tudi Napoli, ki je izgubil Bagnija in nato Se Bertija, sedaj pa se zaveda, da nujno potrebuje ustrezne-9a igralca za sredino igrišča. Kandidat je Crippa, Torino pa Spenja vrv in zahteva 8 milijard. Očitno se kandidati za Napoli vsi nekoliko "pomaradonijo".
Libero Triestine Biagini bo v prihodnji sezoni igral za Genoo. Za prestop sta se dogovorila oba kluba in pričakuje Se. da bo na dogovor v kratkem pristal tudi nogometaš.
Biagini je igral pri Triestini štiri leta. Še prej je nastopal Za Torino, Parmo, Avellino in Varese.
543 milijard za športne vstopnice
RIM — Družba SIAE je objavila podatke o vsotah, ki so bile lani potrošene za vstopnice na športna tekmovanja.
Medtem ko so v letu 1986 Italijani potrosili 373 milijard, se je postavka lani zvišala na 543 milijard. Povišek z odbitkom inflacije znaša 16,2 odstotka.
Košarka: Jordan Marušič k Benettonu
TREVISO —- Potrdili so, da bo goriški košarkar Jordan Marušič v prihodnji sezoni nastopal za moštvo Benetton iz Trevisa. Marušič, ki ima 31 let, je v A ligi odigral že 359 tekem in dosegel 2750 točk.
Boks: Rosi-Curry za svetovni naslov
SANREMO - Italijan Rosi in Američan Curry se bosta nocoj srečala v dvoboju za svetovni naslov superwelter kategorije (WBC). Jasnega favorita ni, "bookmakerji" pa dajejo lažjo prednost Curryju. Rosi, ki brani naslov, je kot poklicni boksar opravil 45 srečanj. Zmagal je 43-krat (od tega 14-krat pred koncem), dvakrat pa je bil poražen. Curry se je boril 31-krat. Dosegel je 29 zmag (22 pred koncem) in bil dvakrat poražen.
Mansell: ”Od vedno sem sanjal ferrarije"
SILVERSTONE — Novi pilot ferrarija Nigel Mansell je na tiskovni konferenci potrdil vest o svojem prestopu k italijanski avtomobilski hiši za sezono 1989. Mansell je povedal, da je že kot otrok sanjal o ferrarijih.
V Silverstonu se bodo danes začele poskusne vožnje dirke za VN Velike Britanije.
Kvalifikacije za Seul: po dnevu počitka
Drevi Italija - Jugoslavija
Italijani so se doslej po vsaki tekmi veselili, kako bo pa drevi?
ROTTERDAM — Po včerajšnjem počitku bodo na košarkarskih kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Seulu od danes do nedelje na sporedu odločilni boji za uvrstitve na prva tri mesta. Po petih kolih vodita Sovjetska zveza in Italija, toda obe, še posebej pa vrsta »azzurrov«, sta doslej tudi imeli najlažji spored. Varovance trenerja Gambe čaka zdaj triptih težkih srečanj, najprej z Jugoslavijo, nato pa še z Grčijo in SZ.
Drevi, ob 19. uri, bo torej v Rotterdamu spet vroče. Po neverjetnem porazu s Sovjeti so Jugoslovani še posebej željni oddolžitve. »Poraz s ŠZ je treba pripisati neizkušenosti,« meni siva eminenca v jugoslovanskem taboru Mirko Novosel, »fantje so imeli 15 točk predngsti in mislili so, da je tek-, me konec. Še ne vedo, da se proti Sovjetom vsaka tekma konča šele po 40. min.« Istega mnenja je tudi trener »azzurrov« Sandro Gamba. »Po visokem vodstvu in 25 minutah mojstrske igre so Jugoslovani mislili, da imajo opravka z ekshibicijsko tekmo. Ko so za sabo znova začutili sapo Sovjetov, so se zavedli, da je treba znova zaigrati, a je bilo prepozno.«
Večina poznavalcev vsekakor meni, da je Jugoslavija, vsaj s tehničnega vidika, daleč najboljše moštvo na tem turnirju. Mnogi menijo tudi, da bo to kmalu najboljša jugoslovanska reprezentanca sploh, čeprav je doslej Jugoslavija že zmagala čisto vse. Sam Novosel priznava, da je zdajšnji rod »plavih« izredno obetaven, kmalu pa bodo v moštvo vključili tudi 18-letne-ga Zadrčana Arjana Komazeca, »novega Petroviča«.
Italijani drevi najbolj računajo na raztresenost »plavih«, ki, kot pravi pomočnik Gambe Riccardo Sales, včasih podcenjujejo določene situacije. Pri »azzurrih« bo znova igral Della Valle. To, da so proti Franciji igrali slabo, jih ne skrbi, ne načrtujejo nobenih taktičnih »pasti« za Petroviča, ki po njihovem mnenju (kljub Divcu) ostaja najnevarnejši nasprotnik.
Pri Jugoslovanih ne bo nastopil »boksar« Paspalj. Po »dvoboju« s Sovjetoma Volkovom in Belostenjijem ga je disciplinska komisija diskvalificirala za eno kolo, a Paspalj si je tudi sicer zlomil nos. Novosel meni, da bo lahko spet igral šele v nedeljo, toda šušlja se, da je jugoslovansko spremstvo že naročilo posebno masko za obrambo pred udarci, kar naj bi pomenilo, da bo Paspalj že jutri kolikor toliko nared.
Belostenji pa je bil diskvalificiran za dve koli.
Najmanj napet je bil včeraj trener SZ Gomelski. Njegovo moštvo si je že zagotovilo nastop v Seulu, zato je bil še posebej zgovoren. Napovedal je, da bo Sabonis po zdravljenju doma in v ZDA začel trenirati 5. avgusta, Tka-čenko pa na OI ne bo nastopil. Kritiziral je mednarodno zvezo FIBA zaradi porazdelitve mest za Seul in izrazil mnenje, da bi morale na azijske igre odpotovati SZ, Italija, Španija, Jugoslavija in tudi Grčija.
DANAŠNJI SPORED
14.00	Francija - ZRN, 16.00 SZ - Velika Britanija, 19.00 Italija - Jugoslavija, 21.00 Grčija - Španija.
^ Montegiorgiu je možna baza s lupino 2, v kateri prednjači konj Fer-Danmark Wh (2) preživlja ugodno °Bdobje in je možen protagonist. Bai-j*10 (1) se vse bolj izboljšuje in se bo a°rii z boljšimi.
Drugo dirko v Montegiorgiu pa je napovedovati, ker je konkurenca “°ljša. Ditres Mo (2) se lahko povzpne čelo dirke. Favolello AF je pred ne-®avnim zmagal v podobni konkurneci.
r6senetil bi lahko Furyos (1).
L' Ceseni Escondido (X) tekmuje v Zahj ugodni kategoriji. Escudo (2) stal-
0 napreduje. Omembe vreden je Fon-,°'an (1) zaradi štarta iz ugodnega po-l0zaja.
V Montecatiniju računamo na uspeh "Unicelle (2), ki bo štartala ob ograji.
®*Di je treba na Durissima (X), ki je jdhčen finišer. Erulema (1) je v formi se bo potegovala za zmago.
, v Rimu je Docteur UB (1) prebolel b0lZ° jn je spet v formi. Za zmago se štar?"te9°val tudi Dadero, (X) čeprav de ru v 0Zadju. Preseneti lahko Drim
Qe Gloria (2).
V Tarantu bo imel Fileo PL (1) na štartu 20 metrov prednosti. Ni rečeno, da ga bodo dohiteli! Tudi Chiungue (X) ni slab, med protagonisti pa bo tudi Fly Cik (2).
DIRKA TRIS
Drevišnje dirke v Vareseju se bo udeležilo 14 konj. Naši favoriti: Hooli-gan (2); Cicciobomber (6); Reef Rife (7). Za sistemiste: Economy Špirit (10); Diamond Flight (3), Al Vabir (4).
1.	—	prvi	2
drugi	1	X
2.	—	prvi	2	X
drugi	1
3.	—	prvi	X
drugi	2	1
4.	—	prvi	1	2
drugi	1
5.	—	prvi	1	2
drugi	X
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
Košarka: ob 25. obletnici ŠZ Dom
Turnir za člane in dečke
Drevi se bo na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici začel tradicionalni košarkarski turnir Dom 88.
Letošnji turnir, na katerem bodo poleg četverice članskih ekip, nastopile tudi nekatere skupine dečkov (letnik 1974), je nekoliko slovesnejši od preteklih, saj spada v okvir praznovanj ob 25. obletnici ustanovitve goriškega Športnega združenja Dom.
V članski konkurenci bodo med sabo merile moči ekipe tržaškega Bora, novogoriškega Kluba prijateljev košarke, BB Fagagna in domačega Doma.
SPORED TURNIRJA
Drevi: ob 19.30 KPK - Bor; ob 21.00 Fagagna - Dom.
Jutri: ob 19.00 finale za 3. mesto; ob 20.30 finale za 1. mesto.
Pred finalnima srečanjema bo na sporedu turnir dečkov.
Turnir se bo zaključil v soboto zvečer s podelitvijo pokalov.
(mč)
TPK SIRENA
vabi mladince in odrasle, da se udeležijo tečaja vvindsurfa, ki bo od 25. do 30. julija. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu ob nedeljah zjutraj ali med tednom v popoldanskih urah (tel. 422696).
KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi - Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, UL Malta 2 (tel. 33029).
Ob 20. uri na Padričah
Balinarji ZSŠDI drevi praznujejo
Danes bo na Padričah, s pričetkom ob 20. uri, v neposredni bližini nogometnega igrišča, zaključna družabnost, povezana z nagrajevanjem pravkar zaključenega 8. zamejskega balinarskega prvenstva.1
Letošnja izvedba, ki jo je kot ponavadi priredila balinarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, se je končala z zmago nabre-žinskega Sokola, ki je slavil drugič zapored.
Na drugo mesto se je uvrstil dalj časa vodilni na začasni lestvici Kras, tretja je bila ekipa Nabrežina.
Tekmovanje je letos označevalo povečanje število nastopajočih ekip, bilo jih je namreč devet, kar priča o čedalje večjem zanimanju za to dejavnost, ki bo drevi, kot rečeno, imela svoj slovesen epilog s podelitvjo priznanj.
Torej poskusi gibalnih dejavnosti, ki dajejo svoj dopri-^°s k zbiranju ljudi, k podružabljanju prostega časa, kar je edno bilo in je še izredno težko ob prisotnosti takšnega Posredovalca kot je televizija, ob kateri skoraj nujno zbledi ^arsikateri ljubiteljski poskus. Vendar je treba pri teh poskusih premostiti tisto organizacijsko in izvajalsko raven, M sili ljudi, da prihajajo na ogled iz usmiljenja do mladeži, 1 nastopa. Dodatno k gledališkemu in glasbenemu pous-Varjanju je prav, da v telesni kulturi poiščemo prilike iz-en mrzlice prvenstev in občasno kaj prikažemo, oblikuje-Dio ne v nadomestilo tega, kar se že pametno dela, temveč kot dodatek brez prenasičenja.
Misel, ki se je izoblikovala prav na koncu proslave ® oletnice Sokola, je drzna in privlačna istočasno. Samo uradi poskusa bi veljalo morda enkrat prirediti nekaj od-jnevnoga s trgovsko-menežersko tehniko namesto z aktivis-lcno, kot vedno delamo. Kaj če bi bila to oblika pridobivanja sredstev za nekatere naše dejavnosti? Drugačen organi-ucijski pristop še ne pomeni, da bi se odpovedali vsebini P Ueditvo in njeni sporočilnosti. Druga misel, ki se je izo-ikovala, je bila, da bi ob kakšni naslednji priliki najeli
večjo, osrednjo športno stavbo, kot so že storili v Trstu, za sicer drugačno vsebino. Predlog si je vredno zapomniti.
Preden preidem na drugo področje in izpostavim njegove značilnosti, bom povedal nekaj splošnejšega, kar je v zvezi z izrazoma novost in tradicionalnost. Kdo bi naštel vse tekme, srečanja, prvenstva, dvoboje, prireditve in turnirje, ki se dan za dan, teden za tednom in iz leta v leto vrstijo po telovadnicah, igriščih, stezah, progah, ploščadih in v bazenih, ob mrežah, koših, vratcih, mizah, malem in velikem orodju, z žogami, loparji, palicami, nahrbtniki in kotalkami? Glede naših društev je ob razpoložljivih kadrih in sredstvih vprašljiva smotrnost uvajanja novih dejavnosti, čeprav je tudi res, da si privoščimo pomanjkljivosti in odsotnosti, ki so težko opravičljive. Vendar se je dogajalo in se zgodi, da si izmislimo in tudi uresničimo kakšno zamisel. Uvedemo za naše okolje zanimivo, celo navdušujočo panogo, priredimo srečanje, ki ga primerno reklamiziramo in mu zagotovimo uspeh, domiselno spremenimo običajni način prikazovanja ali običajni potek turnirjev in dosegamo občutek svežega in novega.
Ravno za to gre. V člankih, razgovorih, napovedih in reklamnih okvirčkih se dogaja, da zasledimo težnjo po poudarjanju, kako je neka pobuda nova, drugačna in so njeni uresničevalci že zaradi tega pohvale vredni. Gre za vprašanje novosti, ki bi jo radi neupravičeno dosegli. Novost se navadno podčrtuje v dobri veri. Zaradi neznanja ali zaradi površnosti menimo, da ni bilo podobne prireditve nikoli prej; vsaj v našem okolju ne, kar je največkrat zgrešeno. Taki napačni občutki izhajajo iz dejstva, da je morala naša skupnost večkrat prekiniti z delovanjem in je morala naslednja generacija začeti znova. Res pa je tudi da novi
odgovorni celo v okviru istega društva ne vedo za izkušnje in zgodovino predhodnikov, za njihov napor in domiselnost.
KADRI
V prejšnjem razglabljanju najdemo-vzroke, zakaj smo se v naslovu opredelili za besedo drugačnost in ne novost. Drugačnost pojavov, vsaj nekaterih, v tem desetletju glede na prejšnja obdobja, a ne absolutna novost.
Do sprememb je prišlo tudi na področju kadrov, to je usposobljenih vaditeljev, trenerjev, profesorjev telesne vzgoje. Telesna kultura se je vedno ubadala s tremi osnovnimi vprašanji: z gmotnimi sredstvi, z napravami in prostori ter s kadri. O prvih dveh vprašanjih bom spregovoril na naslednjih straneh, zdaj poglejmo, kaj je s spremembami pri kadrih. V petih, šestih letih se je položaj korenito spremenil. Vzemimo kot primer šole in v zvezi z njimi število profesorjev telesne vzgoje. Še pred štirimi leti niso bila vsa razpoložljiva delovna mesta zasedena s strokovno pripravljenimi učnimi močmi. Danes je tega kadra več, kot ga lahko šolski ustroj zaposli. To je seveda, družbeno vzeto, negativna postavka. Istočasno pa pomeni, če za trenutek odmislimo socialni vidik, da je več usposobljenega kadra na razpolago za moštva, odseke, društva, in je torej to pozitivna postavka. V zadnjih dvajsetih letih je bilo več pobud v obliki tečajev, predavanj in posredovanja strokovnega čtiva zlasti za vaditelje srednjih sposobnosti. Po dveh desetletjih ne moremo trditi, da je bila uspešnost takih naporov navdušujoča. Rast števila panog, s katerimi se bavimo, in število moštev sta hitreje rastla od števila potrebnih strokovnjakov.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
8. julija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
član italijanaM zveze časopisnih založnikov FlEG
Vremenoslovci napovedujejo za prihodnje dni le zmerno ohladitev s pooblačitvami
Evropa in Sredozemlje še v nenavadnem toplotnem objemu na vzhodu pa neurja sejejo smrt in uničujejo pridelek
RIM, MOSKVA, PEKING V Italiji, Sredozemlju in dobršnem delu Evrope se spopadamo s pravo tropsko vročino že od ponedeljka, kot poročamo na drugem mestu pa kaže, da se bo tropski val prav kmalu umiril. Najvišje dnevne temperature so še vedno izredno visoke, mesta pa so čez dan tako rekoč prazna. Ljudje iščejo osvežitve ob morju, čeprav tudi tu ni kakega posebnega hlada, večina pa jih v najtoplejših urah dneva ostaja kar doma. V nekaterih krajih Sicilje so oblasti uvedle obsedno stanje zaradi požarov, ki se hitro širijo, hkrati pa se soočajo s problemom pitne vode, ki je že krepko primanjkuje. V Kalabriji so včeraj v senci namerili do 40 stopinj Celzija, edini pozitiven podatek v tej vročinski ujmi pa je, da so se saharski vetrovi skoraj popolnoma polegli.
Vročina pa ne prizadeja samo ljudi in bolnike, temveč tudi živali. V predmestju Foggie je zaradi toplotnega udara poginilo 13 tisoč piščancev tamkajšnje zadružne kokošere-je. Kaže, da obrat ni bil opremljen z ustreznimi hladilnimi napravami.
Tudi Tiskovna agencija Tanjug stalno poroča o neznosni vročini, ki je zajela zlasti Črno goro in Makedonijo. Že v zgodnjih jutranjih urah se je v Titogradu živo srebro povzpelo do 40 stopinj, morje pa je doseglo že rekordnih 27 stopinj, vodna .gladina rek in vodovodov pa postopoma vpada. Nič kaj prijetno pa ni bilo včeraj v Niksiču v železarni Boris Kidrič, kjer so termometri grozili celo s 70 stopinjami.
Če pa se nas na tem koncu Evrope loteva slabost zaradi nenavadne toplote, na vzhodu, na Kitajskem, v Sovjetski zvezi in Bangladešu ljudje trepetajo zaradi hudih poplav in monsunov, ki razsajajo že od začetka meseca, V Sečuanu je zaradi povodenj umrlo 13 ljudi. V sovjetskem Krasnodaru je moralo 250 družin zapustiti domove, povodenj pa je uničila nad 100 tisoč hektarov obdelanih polij, preostalih 330 tisoč pa je resno ogroženih. Čisto obratna vremenska slika pa prihaja iz Tadžikistana, kjer je nenavadna vročina povzročila taljenje ledenikov. Zaradi tega so reke prestopile bregove, uničile ceste in popolnoma odrezale od sveta nekatere gorske predele. Iz Bangladeša pa poročajo, da je zaradi monsunov umrlo vsaj 18 ljudi, neuradni viri pa ocenjujejo, da je smrtnih žrtev vsaj dvakrat več.
Na sliki (telefoto AP): Pri 42 stopinjah je čoiotanje v vodometu bolj osvežujoče od sladoleda.
Tudi za konec tedna precejšnja vročina
RIM — Vse kaže, da vročina še ne bo popustila, pa čeprav nam vremenarji že za konec tedna obljubljajo osvežitve in ponekod tudi kakšno poletno ploho. Za kakšne osvežitve gre ni prav jasno, saj naj bi bile temperature še naprej višje od 30 stopinj. Toda poglejmo, kaj nam za danes in prihodnje dni napoveduje meteorološka služba pri italijanskem vojnem letalstvu.
Prvi znaki osvežitve naj bi bili vidni že danes, saj naj bi na jugu Italije, na področju Apeninov, v Emiliji in v alpskih predelih prišlo do povečane oblačnosti in predvsem popoldne tudi do posameznih ploh. Drugod po Italiji naj bi bilo danes pretežno jasno. Temperatura bo nekoliko nižja kot v prejšnjih dneh, vendar pa naj bi bila še vedno višja od temperatur, ki so običajne za ta letni čas. Vetrovi ne bodo močni, nekoliko se bodo okrepili le tam, kjer bodo nevihte. Jadralci bodo imeli morje dokaj mirno.
Kako pa bo za konec tedna in v ponedeljek? Napoved je podobna današnji, padavin bo malo, temperatura pa naj bi še rahlo padla, vendar pa ne pod 30 stopinj. Zato pa vremenoslovci napovedujejo, da bo izginila neznosna sopara, ki je bila v zadnjih dneh glavni krivec, da je vročina povzročila še večje neprijetnosti kot sicer. V popoldanskih urah so skoraj povsod možne posamezne plohe, ki pa ne bodo bistveno osvežile ozračja.
Tudi jugoslovanski vremenoslovci se v glavnem strinjajo z italijanskimi. Povsod po Jugoslaviji naj bi bilo danes in tudi za konec tedna lepo vreme, temperature pa še naprej visoke in naj bi se gibale med 30 stopinjami v Sloveniji in 40 stopinjami v Makedoniji.
Avstrijski vojaki nezadovoljni z življenjskimi pogoji v vojski
DUNAJ — Avstrijsko javno mnenje ni naklonjeno načrtom obrambnega ministra Roberta Lichala, po katerih bi bilo z nakupom novega orožja (predvsem vodenih raket) treba posodobiti avstrijsko vojsko. To se je prvič-pokazalo pred dvema mesecema ob objavi rezultatov javno-mnenjske raziskave, po katerih večina Avstrijcev meni, da je vojska sicer potrebna, da pa so stroški zanjo že sedaj preveliki (za leto 1988 znašajo predvideni stroški za vojsko 3,2 odstotkov proračunskih izdatkov ali 1,08 odstotka bruto nacionalnega produkta). Odgovori v vprašalniku mladinske organizacije avstrijskih sindikatov (OGJ), ki so ga razdelili 3000 mladim vojakom, so takšno mnenje potrdili obenem pa pokazali številne razloge za njihovo nezadovoljstvo. Kar 70 odstotkov vprašanih je namreč ocenilo, da je usluga v avstrijski vojski v celoti slaba. Prehrana je za večino sicer "znosna", zato pa je bilo zelo veliko kritičnih pripomb na bivalne in ostale življenjske razmere. V tem oziru vojake moti predvsem to, da je velik del zgradb, kjer prebivajo, podobnih barakam. Zato večina meni, da bi bilo denar, ki ga minister Lichal želi zbrati za nakup vodenih raket, potrebno uporabiti za posodobitev oziroma gradnjo modernih vojašnic. Zelo slabo so se v ocenah vojakov odrezali tudi oficirji, katerim mladi med drugim očitajo, da z njimi premalo osebno komunicirajo. Dve tretjini mladih je v odgovorih npr. navedlo, da se predpostavljeni z njimi še nikoli niso pogovarjali na osebni ravni. Mladi vojaki
prav tako žele, da bi imeli v času služenja vojaškega roka možnost za nadaljnjo poklicno usposobljanje. Zdaleč največ pritožb pa je na račun delovnega časa. V Avstriji, kjer so mladi vpoklicani z osemnajstimi leti in kjer vojaški rok traja osem mesecev (pri čemer je večini na izbiro tudi možnost, da služi le šest mesecev, nato pa v naslednjih letih posameznik ostala dva meseca odsluži z štirikratnimi dvotedenskimi orožnimi vajami), vojaški rok pa - tako kot marsikje drugod na Zahodu - šteje v pokojninska leta, je povprečni tedenski delovni čas vojakov 46 ur. Načeloma se delovni čas zaključi .v soboto opoldne in vsak vojak naj bi imel pravico do izhoda, ki traja do ponedeljka zjutraj (v času izhoda je avstrijski vojak - tako kot vojaki v večini drugih zahodnih držav - lahko v civilni obleki in ogromna večina mladih vojakov to prakticira), vendar pa se je pokazalo, da mora vsak vojak povprečno trikrat v dveh mesecih ostati ob koncu tedna v vojašnici zaradi dodatnih stražarskih in drugačnih nalog.
Zato mladinska sindikalna organizacija za mlade vojake zahteva predvsem petdnevni delavnik oziroma izenačitev delovnega časa vojakov s 40-urnim tedenskim delavnikom v civilnem življenju. Nadaljnja odločna zahteva je povišanje dnevne žepnine na sto šilingov. Sedanja dnevna žepnina, ki bo kmalu povišana na 60, je 45 šilingov.
BOJAN GROBOVŠEK
Če se dedec sleče...
Izrecno ženska publika je navdušeno sledila moškemu striptizu. Nič nenavadnega, morda le malce neokusno. Pa še to: dogajalo se je na Siciliji (AP)
Priprave na drugo vsedržavno konferenco o izseljeništvu
Delavci v tujini terjajo zaščito kulturne in jezikovne identitete
RIM — Italija se je začela zavedati problema vse večjega dotoka tujerodcev iz tretjega sveta, ki ustvarja potencialno žarišče hudih etničnih napetosti in konfliktov in prinaša nove nevarne oblike rasizma. Pred temi družbenimi pojavi si Evropa in z njo Italija he moreta in ne smeta več zapirati oči. Če je množično priseljevanje tuje neoproletarske delovne sile za Italijo sorazmerno mlad pojav, pa je izseljevanje italijanskih revnih množic s trebuhom za kruhom že od nekdaj zelo resen problem, ki se ga državne oblasti niso nikoli lotile globalno in organsko. Pojav zadeva skoraj brez izjeme vso državo in z njim se sooča (morda še vedno ne dovolj) tudi naša narodnostna skupnost, saj je moralo tudi iz naših krajev veliko ljudi pb svetu za zaslužkom, da ne govorimo o Beneških dolinah, ki sta jih potreba po preživetju in klic tujine vidno izpraznila.
Pred trinajstimi leti so sicer v Rimu priredili konferenco o izseljeništvu, ki je poglobila in razčlenila razne aspekte te razvejane ter zemljepisno raznolike problematike, vendar je bil to le plah korak na poti resničnega reševanja vedno bolj kompleksnih potreb in zahtev italijanskih delavcev, ki so se v raznih razdobjih razkropili po svetu. Medtem je zorela zavest, ki jo je oplajal v prvi vrsti pritisk samih izseljencev in njihovih organizacij, da je treba ukrepati, in italijanski parlament je zato konec preteklega leta sprejel zakon o sklicanju druge vsedržavne konference o izseljeništvu.
Konferenca bo od 28. novembra do 3. decembra letos v Rimu in se je bo udeležilo več kot tisoč delegatov italijanskih izseljeniških organizacij z vseh celin. V ta namen je bil v okviru ministrstva za zunanje zadeve ustanovljen pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vladnih, parlamentarnih, sindikalnih, gospodarskih, kulturnih in drugih krogov. Med desetimi parlamentarci (pet senatorjev in pet poslancev) sta tudi slovenski senator Stojan Spetič in pordenonski senator Fioret. Že na prvi seji ožjega pripravljalnega odbora je Spetič priporočal, da se pri izbiri delegatov upoštevajo
tudi emigrantske organizacije deželnega značaja, ki so nositeljice specifičnih kulturnih in jezikovnih interesov (glej Zvezo slovenskih beneških emigrantov). Priporočilo je bilo okvirno sprejeto.
Za pripravo druge konference je odbor sklical serijo predkonferenc v posameznih državah, kjer živijo italijanski emigranti, ter štiri kontinentalne pred-konference. Prva predkonferenca celinskega značaja je bila junija meseca v JVevv Yorku za Severno Ameriko. Ravno te dni je bila v Buenos Airesu predkonferenca za Latinsko Ameriko. Septembra se bodo v Strasbourgu sestali predstavniki izseljencev iz evropskih držav, v začetku oktobra pa bo na vrsti Avstralija.
Preden je odpotoval v Buenos Aires, smo se o dosedanjem poteku priprav pogovarjali s senatorjem Stojanom Spetičem, ki v parlamentu poleg zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti aktivno spremlja (kot tajnik senatne komisije za zunanje politične zadeve) zlasti probleme izseljeništva ter novega priseljeništva iz nerazvitega sveta (bil je prvi v Italiji, ki je začel pripravljati zakonski osnutek za zaščito temnopoltih in drugih priseljencev pred pojavi rasizma). »Boli me,« se je mimogrede potožil, »ko slišim očitke, da se ukvarjam z zadevami, ki se ne tičejo naše manjšine. Rasizem je pojav, ki ga naša manjšina večkrat občuti
na lastni koži. Emigracija pa je stoleten pojav, ki nam preko pretresljivih verzov Župančičeve Dume prikliče v zavest trpljenje naših delavcev v belgijskih rudnikih ali v avstralskih puščavah. Govoriti o enotnem slovenskem kulturnem prostoru pomeni upoštevati tudi slovenske ljudi, ki so pred, med in po obeh vojnah zapustili svojo domovino. V kolikor so ti ljudje tudi italijanski državljani in torej pripadniki slovenske manjšine, potrebujejo še večjo zaščito in stik s svojim predstavnikom v parlamentu.«
Kaj pa v splošnem lahko pričakujemo od druge vsedržavne konference o izseljeništvu, smo vprašali slovenskega senatorja. Predvsem gre za tri različne ravni reševanja te zapletene problematike, pravi Spetič. Italija je v prvi vrsti dolžna, da s svojimi zakoni zaščiti delavske in socialne pravice izseljencev. Hkrati bi morala vplivati na druge države, v katerih živijo in delajo italijanski izseljenci, da bi upoštevale in zavarovale njihove koristi, Z državami izven Evrope (Kanada, Argentina, Avstralija) pa mora na bilateralni ravni voditi pogajanja za uskladitev pravic izseljencev. Tu se ne postavljajo več samo tehnični problemi ureditve delovnega ali pokojninskega statusa in podobnih socialnih zadev, temveč gre že za širša vprašanja soodločanja in soudeležbe pri družbenopolitičnih in gospodarskih izbirah, za volilno pravico (glasovi izseljencev so
lahko rezervoar nepredvidljivih političnih sprememb) in predvsem za uveljavljanje narodne, kulturne in jezikovne identitete (pravica do šolanja v lastnem jeziku, zaščita kulturnih društev, stiki 1 matično domovino itd.).
Ob vsem tem je treba upoštevati, meni Spetič, do je pojav izseljeništva v stalnem presnavljanju. Pred petnajstimi, dvajsetimi leti se je nekako zaključil prvi veliki migracijski val, ki ga je označeval beg iz hribov v mesta in z Juga na Sever. To je bil beg nekvalificirane delovne sile, kar je zmanjševalo njeno pogajalno moč ter jo izpostavljalo rasističnim izpadom. V tem migracijskem valu so bili številno zastopani Beneški Slovenci. Zelo različna so bila tudi zadržanja posameznih držav do priseljencev. Ene so bile odprte in tolerantne, druge pa dokaj sovražno razpoložene, kar se dogaja še danes, Tudi odgovor italijanske države na ta pojav je bil seveda zelo protisloven. Delavcem v tujini je nudila le malenkostno zaslombo preko svojih konzulatov, drugače pa je kazala veliko brezbrižnost. Naftna kriza in nujnost gospodarske restrukturacije ja nato privedla do korenite proizvodne preosnove v Evropi in v svetu, kar je vplivalo na skokovito naraščanje brezposelnosti in na velike premike delovne sile. Pojavil se je problem prekvalifikacije delovne sile.
Vse to je bistveno spremenilo družbeno podobo in vlogo emigrantskih organizacij v njej, kar se ja pokazalo že na predkonferenci v New Yorku. Te se danes lotevajo problemov družine, ženske enakopravnosti, pravic vzgoje otrok v nacionalnem duha matičnega naroda in hkrati v družbenem duhu gos-titeljskega naroda. Podoba Evrope se spreminja-Pripravljamo se na ukinitev vseh meja EGS in v ta okvir se uvršča tudi nova skrb Italije za ureditev izseljeniškega vprašanja, skrb, ki je narekovala sklicanje druge vsedržavne konference.
DUŠAN KALC