14«
Reetnnjr in pnkaii
M. Jo»
ADORNO
KRT. ljubljeno 1990
Nezaslišano! Amerikanec v deieli. ki j« ukorrkoč te del Keicha, v jeziku domorodcev Ulj« U|l|o o filozofu, v Ulerra je akumulirana stoletna zgodovin* nemške "Kultur". dediščina ■«■Ur klasične filozofije. nrmUa dekadenc* atonalaega Dunaja. nemški Weltachmerz i« nemška krivda. In napiše predgovor k slovenskemu prevoda Adorna.
S trm j e ogroženo obstoječe polj' silnic. ki določa recepcijo Adorna na Slovenskem. Za nekatere je seveda samo in edinole marksist v izvornem pomena le oznake. heideggerjanci ga, kljub njegovi brezobzirni kriliki lleideggra umestijo toatraa Heideggrove zareze, marksis-lom slaii kol kladivo,! katerim m je filozofiralo proli heideggerjancem, lacsnovcem kol blilajica. ki ravno a simplomatičaimi polvor-bami Freuda vodi od spodletele poroke med marksizmom in psihoanalizo k nezavednem, ki je struklurirano kol govorica, za logike pa je vnele) bil lo, kar je v osemdesetih poatal za mlajše kulturne kritike - "definitivno out".
Kol izvemo aa koncu knjige, ki poteg bibliografije Adornovik del; bibliografij izbrane Ador-nove korespondence: del o Adorna; del z obsežnejšimi deli, posvečenimi Adorna; poaebatk časopisnih izdaj. poavečeaih Adorna, splošnih del o Frankfurtski <oli; knjig v angleščini. ki vsebujejo i«ij» dele z Ador-novimi tekati: prinaša tudi bibliografijo Adorna v slovenščini • v kajilnik izdajah in bibliografijo Adorna v ilovrilfiii - revije in časopisi, je velika večina prevodov Adorna v slovenščino izšla od lela l%8 do sredine oaemdeaetik. V zgodnjih sedemdesetih je bil pri nas takorekoč eden glavnik likov pri pos-kasa revitalizacije kritičnega marksizma. Vendar je Adorao obenem preveč in premalo marksista, poleg lega pa ne samo estetski modernist, ki ne ai nikoli otreael impulzov židovslva ia pesimizma kulturnega man-danastva. temveč ladi dekoaslrnktivisl avaal la lettre, da bi ae pod njegovo zaščitno znamko lahko posrečilo kakršnokoli podjetje revitalizacije marksizma- Poskus ae je končal
a plaralizacijo materialistične teorije na Sovesskem.
Značilno za prevode Adornovik del v slovenščino je, da imamo na razpolago le (največkrat uvodni! del poaamičaega dela. v celoti sta prevedena le Žargon prariiyottl in Uvod v sociologijo glasbe. Prav akvarjaaje z Adomom je velik del cele generacije slovenskih filozofov uvedlo v nedogmatično filozofijo. Adorno«i teksti ao kot odprta dela. ki zahtevajo "praksia" bralca, za tak «vod * filozofijo kot poklicani. Tudi zaradi llevilaih mostišč. ki velejo njegovo filozofijo s sociologijo, antropologijo, psihologijo, psihoanalizo, glasbo, Hteralaro. kullurologijo, estetiko, saj prek njik komuairirajo Hegel. Kant, Hasserl. Kierkegaard, Freud, M. Weber. Marx, Schoenberg. Nielzache. Dürkheim in plejada dragih, k i nastopajo kol kronske priče v Adornovik modernističnih obračuaavaajih z Lakac-sem. Popprom. Heideggrom, Wietgensleinom, Stravinski itd. s katerimi sije Adornova melanholična znaaoal v lasek.
Vendar motnost širokega pristopa ia pluralnega vstopa v Adorna implicira kol pogoj možnosti pravilne interpretacije filozofsko branje, ki predpostavlja poznavaaje samoraz-voja pojma in olivljanja tistega, kar le-ta potlači. Do slonokoščenegn stolpa Adoraove filozofije tako vodijo številne poli. toda vstop v slolp sam je moten le preko vegasle brvi zapletenih partikulamoali. ki pelje čez jarek, v katerem Idi v zmaja preoblečena zgodovina filozofije, ki ob prečkanja brv i poslavlja zoprna vprašanja in brvohodca znova in znova požira vase. Tako so lahko igoraj omenjeni miselni sistemi mostišče do Adorna le ob poznavanju njihovih parlikalareosti, tega, kar izstopa iz sistemskosti in sistemaličnoati in nastopa kol vemo v alonalnem miselnem eksperimentu.
Martinu Java je uspelo sistematično ia z enciklopedično natančnostjo zaobjeti kljačne vidike Adornovega "sistema". Knjiga bo zlaali dobrodošla za vse tisle, ki zaaaje o Adorna danes prejemajo prek lisle filozofske generacije, ki ji je bil ta filozof «vod v "pravo* filozofijo, vendar jih je sledenje nekomu par-tikularnemu momentu koaec koncev postavilo onstran .Adorna, skladno i njegovo trditvijo, da je resnica celote prej aa strani eno vrstno« ti kol pa aa strani pluralistične sinteze.
Recenzije in prikazi
149
Problem RMlopi likni, koar uporablja Adorna le še kot legitimacijsko »rrdiho lastnegega iHlrau. Bfujf " Adoraa" nspotujc u brujf Homik njegov ik tekstov in (o ne le tistih, ki utrjujejo določeno interpretacijo. Tako deluje kol prolistnip proti enodimenzionalni recepciji, ki ni sposobna brati Adoraa proti Adora«, hkrati pa nudi tudi nastavke u revitalizacijo in revizijo zgodovinske usode kritičae teorije dniibe.
Tej filozofski AMC enolončnici. ki ne kaka brez «ode ia zato vsaka stvar okrani svoj okns. manjka omaka, ki bi dala biografiji žannkl priokas po anekdotah. Iračih Kl|ub pedanlnma branja Adoraa je Jav očilno spregledal njegov aforizem. daje "filozofija najbolj resna stvar na •vet«, no, tako resna pa vendarle ar.
Ajkdrtj Klemene
Joseph Morko/Tomislav Boril (ur.)
Slowenien - Kroatien - Serbien. Die
neuen Verfassungen.
Bohlou Vertag, Dunaj, Köln, Gradac. 1991
V okviru itudij politike in uprav Ijaaja je izlel v Gradca zbornik treh ustav: Slovenije, Hrvatske in Srbije, po vrstnem red« kot nas glede na svoje geografsko mesto vidi Avstrija. I rednika, J. Marko in T. Boril, zaposlena na pravnem inltitutu Univerze v Grade«, «ta zbrala iz vsake od tre k biviik republik Jugoslavije avtorje, ki so komentirali «stavo svoje drlave. Odlomila sta se za mlajie avtorje in jima tako omogočila promocijo v nemški strokovni prostor. 0 slovenski «stavi piše Miro Cerar, j r. novi raziskovalec in sekretar «stavne komisije Skupščine RS. Hrvaško «slavo «vajajo Josip Kregar. Branko Sme rdel in Ivaa Šimonovič. «stavo Srbije pa komeatira Stevan Lilič. Od vsek je bil Cerar v največji zagati, saj je moral pisati tekst ok številnih spreminjajočih se os-nutkik, nazadnje pa je bil prisiljen oddali lekat pol leta pred sprejemom «slave. T«di tekst slovenske ustave je objavljen v obliki janijskega oaaatka iz leta 1991. Urednika sta po slsbem let« čakanja opustila «panje, da bo
«stava Republike Slovenije v d ogled nem času sprejeta.
Joseph Marko najprej povzema razvoj ustav, nosti v razmerah socialistične demokracije in samoupravljanja v povojni Jngoelaviji. nato pa se loteva pnmeljave treh novih «slav,
Tomislav Boril * dragem «vodnem tekst« orisaje zgodovino sožitja jugoslovanskik narodov do razpada njihovega dniienja. Posebno je pozoren do pololaja .Albancev.
Hubert Isak seje v tretjem uvodnem tekst« lotil novega stnaktunranja Titove J«goalavije kol študijskega primera za uveljavljanje načela samoodločbe v Evropi.
Vsi «vodničarji v posamezne «slave najprej na kratko predstavljajo proces demokratizacije t posameznih republikah, ki je pripeljal do volilev v let« 1990. Nato navajajo strankarsko straktnro parlamentov, v osrednjem del« pa komentirajo tekste «slav.
Ustave no objavljene v nemškem prevodu, v dodatku pa so objavljene v originalnih jezikih in pisavah. V dodatka je tudi v nemški jezik preveden oanatek koafederalne pogodbe med Slovenijo in Hrvaiko. Tako je nemško obvladujoča strokovna javnost dobila v sorazmerno kratkem čas« * obdelavo ustave novonastalih držav s koaipeteataimi komentarji pravnik strokovnjakov iz Slovenije, Hrvatske in Srbije.
IgoeUkiU
Rudi Rizmon (ur.)
Študije o etnonocionalizmu KRT, Ljublrarvo 1991
Krtov zbornik tekstov o etnonscioaalizmu je izšel ravno v čas«, ko se je glavno ie zgodilo. Nemčija je združena, Jugoslavija je razpadla. Sov jetska zveza je zvodenel*. Na daljaejšem Zahod« pa v tem pogleda zaenkrat nič novega. Glavno se je zgodilo, če gledamo pravniško. Družbeni in politični procesi so se šele aprobli. Zato zbornik ni prav nič zamudil- Ravno sedaj nam je krvavo potrebno premtfljanje o