U D C U D K 910.1:711.2(497.12) =20 NEKATERE ZNANSTVENE PUBLIKACIJE S PODROČJA PROSTORSKEGA PLANIRANJA V SR SLOVENIJI Andrej Č e r n e * Med strokovnim i gradivi za oblikovanje zasnove uporabe prostora je Zavod SRS za družbeno planiranje-področje za prostorsko planiranje izdal sedem strokovnih raziskav: km etijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, vodno gospo­ darstvo, varstvo narave, kulturni spomeniki, rekreacija in poselitev. Gradiva predstavljajo del tem eljnih strokovnih osnov za pripravo prostorskega plana SR Slovenije. Vsebujejo objektivno inform acijo o gibalnih fizičnih lastnostih celotnega obm očja SR Slovenije in njegovi prim ernosti za uresničevanje raz­ vojnih ciljev. Glede na nam en se vsebine študij om ejujejo le na analizo tistih kazalcev, ki so pomembni za načrtovanje uporabe p rostora v fizičnem smislu. Od tod tudi izbor tistih dejavnosti, katerih razvoj je poleg družbeno gospodar­ skih pogojev močno odvisen od določenih naravnih razmer. Celotno delo na teh raziskavah je potekalo v treh fazah. V prvi fazi so bile izdelane tako imenovane sektorske študije z naslednjim i vsebinskimi elementi: — pomen prostora za razvoj posameznih dejavnosti (pomen naravnih loka­ cijskih dejavnikov); — stanje v p rostoru in razvojne težnje posameznih dejavnosti (dosedanje in predvidene dolgoročne potrebe po prostoru za posamezne dejavnosti in problemi, ki se pojavljajo v zvezi s tem); — vrednotenje prostora na osnovi naravnih razm er z opredelitvijo primernost- nih območij, pom em bnejših območij in objektov za varovanje naravne de­ diščine, inventarizacija pom em bnejših vodnih virov in podtalnic in območ­ ja varovanja podzemnih vodnih virov ter opredelitev območij s pomemb­ nejšimi om ejitvenimi razm eram i (poplavna območja, obm očja m okrih tal). Druga faza je obsegala soočenje izbranih prim ernostnih in varstvenih ob­ m očij, to je analizo odnosov med posameznimi dejavnostmi. Ob tem so bili opredeljeni poglavitni konflikti, navzkrižja ali možna sočasna prepletanja de­ javnosti p ri uporabi prostora. * asistent, PZE za geografijo, Filozofska fakulteta , A škerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU V zaključni tre tji fazi pa so vse te ugotovitve skušali s trn iti in povezati z drugimi socio-ekonomskimi sm ernicam i in dognanji v tako imenovano »Sin­ tezo«, ki naj bi pomenila nekakšen regionalni program razvoja in prostorske­ ga ure jan ja SR Slovenije. Bila naj bi podlaga regionalnemu prostorskem u planu, ki bi sledil kot zaključni dokument. H itri in hkrati neenakom erni ekonomski, socialni in prostorski razvoj v povojni Sloveniji je nam reč vplival na čedalje intenzivnejše poseganje v pro­ sto r in na vse večje izkoriščanje naravnih dobrin. Kazal se je v naraščajoči porabi m ineralnih surovin, energetskih virov in vode ter v zahtevah po novih površinah za industrijo, naselitev, prom etne naprave itd. Po drugi strani pa je ta h iter in vsestran, a hkrati regionalno različen razvoj povzročal tudi šte­ vilne negativne posledice, kot so npr. onesnaženje voda in zraka, odlaganje odpadkov, hrup itd. Ves prostorski razvoj je bil pod močnim vplivom neka­ terih fizičnih danosti (reliefa, poplavnih in hudourniških območij, območij vlažnih tal itd.), ki so omejevale ali preprečevale uporabo prostora. Družbeni posegi v naravno okolje so tudi m arsikje om ajali prvotno naravno ravnotežje in povzročili različne nove in pogostom a zelo destruktivne procese (uničevanje prvotne gozdne vegetacije in s tem nastanek plazov ali povečanje erozije). Na rabo prostora je imelo poleg tega čedalje večji vpliv večanje pom ena ne­ katerih življenjsko pomembnih, vendar omejenih naravnih virov, kot so to voda (zlasti pitna voda) ali rodovitna tla. Obenem se je čedalje večjo težo pripisovalo nekaterim naravnim vrednotam zaradi njihovega kulturnega ali rekreacijskega pomena. Tako je postalo prostorsko načrtovanje nujno. Postalo naj bi prepotreben instrum ent družbenega upravljanja. N ašteti razlogi so narekovali prostorskim planerjem , da so ob pripravah za izdelavo prostorskega plana SRS upoštevali razen socialno-ekonomskih raz­ m er in sm ernic v veliko večji m eri kot doslej naravne danosti. Lotili so se vrednotenja »naravne prim ernosti«, kar naj bi pripomoglo, da bi ocenili osnovne fizične razm ere in njihove sestavine po enotnih kriterijih . S tem bi si olajšali usklajevanje širših in ožjih interesov ter si lažje zasnovali skupno strategijo ure jan ja prostora. Ovrednotenje »naravne prim ernosti« in ugotavlja­ nje možnosti in pogojev za rabo prostora naj ne bi bilo potem takem nam enje­ no zgolj om ejevanju družbenih posegov v pokrajino, marveč bi težilo za za­ vestnim in sm otrnim urejanjem , sprem injanjem in tudi varovanjem prostora in naravnih virov. Izsledki teh raziskav bi omogočili posameznim nosilcem pla­ niranja pregled nad predvidenimi potrebam i po prostoru, možnostmi za nje­ govo rabo te r pogoji, pod katerim i bi ga družbenopolitične skupnosti lahko uporabile. Na osnovi ocen in bilančnih razm erij med razpoložljivim prostorom in njegovo prim ernostjo za posamezne dejavnosti na eni strani te r potrebam i po p rostoru na drugi strani bi lahko planerji na podlagi teh raziskav analizi­ rali prostorske problem e posameznih dejavnosti kot tudi prostorske odnose med različnimi dejavnostm i, zlasti tistim i, ki so veliki porabniki prostora ali pa im ajo močan vpliv na njegovo oblikovanje. Osnova orisanega vrednotenja prostora je bila opredelitev »primernostnih območij«. To naj bi bili predeli, ki bi izkazovali ugodno kombinacijo naravnih danosti za nam estitev določene dejavnosti (npr. za km etijstvo, rekreacijo, vodno izrabo, rudarjen je itd.) Določitev »prim ernostnih območij« za posamez­ ne dejavnosti bi omogočila razm ejevanje med posameznimi dejavnostm i, izlo- čenje prednostnih območij za nekatere dejavnosti in, ne nazadnje, razpravo o tistih predelih, ki so bili prim erni za več dejavnosti in so se zanje tudi potegovale različne in pogosto nasprotujoče si dejavnosti. Takšna analiza bi torej lahko bila zelo prim erna podlaga za nadaljn je dogovarjanje o bodoči nam enski porazdelitvi p rostora med različnimi dejavnostm i in interesenti. Večina teh raziskav nedvomno pomeni pomemben in napreden korak v prostorskem načrtovanju, tako po vsebinski zasnovi, kot po uporabljeni me­ todologiji. Po svojem značaju so nekatere med njim i močno geografske, ali pa vsaj pom enijo aplikacijo geografskih znanstvenih m etod za potrebe p rostor­ skega planiranja. Pri njihovi izdelavi je sodelovalo več geografov, ki delujejo na republiškem zavodu za družbeno planiranje. Prav gotovo bi bile vse te razi­ skave tudi zelo dragocen pripom oček pri pouku regionalne geografije Slove­ nije, k je r že dalj časa pogrešam o ustreznega novejšega geografskega priroč­ nika. Razen tega so vse publicirane raziskave obogatene s številnimi novimi podatki o slovenskem prostoru in je v n jih več posebnih kart Slovenije, ki prikazujejo našo republiko v docela novi luči oziroma s povsem novih vidikov (npr. k arta prim ernosti slovenskega prostora za različne zvrsti re­ kreacije ali karte o razvoju industrializacije Slovenije na osnovi popisov pre­ bivalstva ali karta, ki prikazuje gozdove po varovalnem pomenu). K arte so kartografsko in grafično odlično zasnovane in vzorno natisnjene. Raziskave so po vsebinski zasnovi razdeljene na dva dela. V prvem so pri­ kazane nekatere značilnosti stan ja in dosedanjega prostorskega razvoja v SR Sloveniji, v drugem delu pa je prikazan metodološki pristop k vrednotenju naravne prim ernosti in krite riji za določevanje varstvenih območij. V tem prikazu bomo poročali predvsem o publiciranih raziskavah s pod­ ročja km etijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva in industrializacije Slo­ venije. Km etijstvo.1 Raziskovalci so izhajali iz ugotovitve, da ima km etijska de­ javnost proizvodno in neproizvodno vlogo v prostoru. Km etijstvo je dejav­ nost, ki oskrbuje prebivalstvo s prehram benim i proizvodi, obenem pa tudi vzdržuje in oblikuje kulturno pokrajino, s čem er izboljšuje prim ernost p ro­ stora za bivanje in rekreacijo, hkrati pa varuje obstoječe ravnotežje v okolju. Zaradi odvisnosti od naravnih razm er presoja dolgoročnih potreb km etij­ stva po p rostoru ne m ore tem eljiti na trenutn ih potrebah po prehram benih proizvodih in sedanjih gospodarskih pogojih te r na tej osnovi ovrednoteni prim ernosti prostora. Prav tako se ne m ore opirati le na presojo o razm erah v slovenskem prostoru , temveč m ora upoštevati tudi dolgoročni razvoj v sve­ tovnem merilu. Med svetovnimi značilnostmi, ki vplivajo tudi na usm erjenost jugoslovanskega km etijstva m oram o omeniti: da zaenkrat ni realnih mož­ nosti za m ednarodno delitev dela p ri proizvodnji hrane ter da obstaja ne­ ustrezno razm erje med potrebam i po hran i in njeno proizvodnjo. V prim eru vojne je treba čimveč hrane pridelati dom a in sicer tudi na m anj ustreznih območjih, to je v hribovitih predelih in na manj plodnih zemljiščih. Zaradi tega je potrebno pri dolgoročnem urejan ju km etijskih zemljišč upoštevati interese in potrebe splošnega ljudskega odpora. Perspektivna dolgoročna proizvodnja in poraba osnovnih prehram benih proizvodov sta lahko osnova za ugotavljanje potrebnega obsega km etijskih zemljišč. Današnji obseg km etijskih zemljišč bi m oral tudi v dolgoročnem obdobju zagotoviti določeno stopnjo samooskrbe, vendar pa kaže sedanji razvoj le m anjšanje obsega km etijskih zemljišč. Med poglavitne vzroke za tako stanje uvrščajo avtorji publikacije: opuščanje manj prim ernih zemljišč za km etijsko rabo (planinski pašniki, senožeti, manj donosni travniki). Od leta 1938 do 1974 se je obseg km etijskih zemljišč zm anjšal za okoli 10%, pred­ vsem v korist gozda. N adaljnja značilnost je sprem injanje razm erja med posameznimi zemljiškimi kategorijam i v korist kategorij, ki zahtevajo eksten- zivnejšo obdelavo, kar pomeni m anjšanje obsega njiv, vrtov in vinogradov. Širjenje urbanizacije je povzročilo, da je 50 % poseljenih površin na km etij­ sko zelo prim ernih zemljiščih, ali z drugim i besedami: 10—20% boljših km e­ tijsk ih zemljišč je že pozidanih. Med ostale vzroke za zm anjšanje obsega km etijskih zemljišč prištevajo avtorji še naslednje: nakupe km etijskih zem­ ljišč od nekmetov, deagrarizacijo, neposredne izgube zaradi zazidave, ki zna­ šajo po grobi oceni 1200 ha letno in posredne izgube zemljišč z razkosanjem zemljiških kompleksov in nastajanjem enklav med zazidanimi površinami. Pri vrednotenju zemljišč za km etijsko rabo so raziskovalci izhajali iz ne­ katerih osnovnih pogojev in določenih lastnosti zemljišč: — da je zemljišče prim em o za obdelavo s stro ji in sodobnimi orodji, — da zadržuje erozijo in ohran ja svojo rodovitno moč, — da lahko zadržuje vlago, ki je potrebna posevkom, te r omogoča dostop zraka do potrebne globine, — da vsebuje potrebna hranila za pridelke, ima ustrezno struk turo tal in je biološko aktivno in da nima škodljivih kemičnih in bioloških lastnosti. Osnovni elementi za razvrščanje zemljišč v prim ernostna obm očja na osnovi naravnih razm er pa so bili: pedološke značilnosti tal, nagib zemljišča in osončenje, klim atske razm ere in nadm orska višina. Na osnovi klasifikacije so raziskovalci razlikovali več kategorij. — Zelo prim erna zemljišča. Srečujem o jih predvsem na peščenih prodnatih fluvio-glacialnih in deloma tudi holocenskih zasipih, ki oblikujejo tipične ravninske predele Slovenije: Mursko ravan, Apaško polje, Dravsko in Ptujsko polje, Celjsko kotlino. Krško polje, Gorenjsko, Kranjsko-sorško polje, L jubljansko polje te r spodnjo Vipavsko dolino. — Prim erna zemljišča. Zastopana so predvsem na ravnejših ali malo nagnje­ nih pobočjih (raven ali gričevnat svet, ki sega do višine 600 m). V to kate­ gorijo sodijo nekateri deli Goričkega, Slovenskih goric, Haloz in Kozjan­ skega, na Dolenjskem dolina spodnje Krke, v zahodni Sloveniji pa Ilirsko- bistriška kotlina z Brkini te r del Koperskega in Vipavske doline. — Srednje prim erna zemljišča. Zastopana so po vsej Sloveniji, vendar ne na­ stopajo kontinuirano, temveč v posameznih arealih. Največ območij te sku­ pine je v predalpskem hribovju osrednje Slovenije, v terciarnem hribovju vzhodne Slovenije in na robeh nekaterih večjih ravnin oziroma kotlin. — Malo prim erna zemljišča. So predvsem na kraških planotah Dolenjske in Primorske, v Skofjeloško-Cerkljanskem in višjem predalpskem hribovju severovzhodne Slovenije te r na pobočjih oziroma robeh alpskih planot. Od skupne površine km etijskih zemljišč v letu 1974 je odpadlo na »najbolj primerna« in »prim erna km etijska zemljišča« 22,6%. Značilno je, da je teh zemljišč izven največjih ravninskih območij (izven Ljubljanske in Celjske kotline, Dravskega in M urskega polja) relativno malo. Le v Pom urski regiji obsegajo »zelo primerna« in »primerna« zemljišča 50% km etijskih površin. Vsekakor je teh zemljišč, ki so najbolj prim erna za km etijsko proizvodnjo zelo malo. Poleg tega pa ta obm očja sovpadajo s predeli, k jer je največ urbanih površin, industrije in in frastruk ture, kar predstavlja potencialno nevarnost za nadaljnje zm anjševanje obsega km etijskih zemljišč. G ozd ars tvo .2 Naloga raziskovalcev je bila ovrednotiti gozdni p rostor SR Slovenije po varovalnem in lesno-proizvodnem pomenu na osnovi naravnih razm er in za potrebe plan iran ja širših republiških interesov. Gozdovi in lesna proizvodnja sta za naše gospodarstvo izjemnega po­ mena. Isto velja za vlogo gozdov pri vzdrževanju ravnotežja v našem pro­ storu, k jer je potrebno doseči skladno delovanje vrste naravnih pa tudi gospodarskih dejavnikov. Vse to skupaj pa opredeljuje varovalno funkcijo, lesno proizvodni pomen in nekatere druge družbene funkcije gozdov. Zaradi tega m ora vsako gospodarstvo z gozdovi zagotoviti: tra jnost gozdov in tra jnost gozdne proizvodnje, izboljševanje in ohranjanje lesno-proizvodne in drugih družbenih funkcij gozdov, enostavno biološko reprodukcijo in načrtno odpi­ ranje gozdov z gozdnimi potmi. Lesne zaloge SR Slovenije znašajo 176 milijonov b ru to m 3, izkoriščamo pa poprečno 3,42 m ilijona b ru to kubičnih m etrov lesa letno. Intenzivnost izko­ riščanja gozdov zajem a v družbenem sektorju 92 % prirastka, v zasebnih gozdovih pa le 76 %. Vzroki za to so v slabšem stanju, s truk tu ri in dražji gozdni proizvodnji v zasebnih gozdovih. V zasebni lasti je 62,7 % gozdov, ki so v posesti 210.111 zasebnikov. Po­ prečna velikost posesti je 3,01 ha. Drobljenje posesti pa se še nadaljuje in to predvsem v agrarno močno prenaseljenih obm očjih Dolenjske in Bele K rajine, v Halozah in Slovenskih Goricah. Navezanost kmetov, lastnikov gozdov, na sprotno oskrbo s tehničnim lesom, drvmi in steljo te r že omenjena drobna posest onemogočajo pristop k večjim združenim m elioracijam , s ka­ terim i bi uredili razm ere v degradiranih gozdovih. Poprečni letni prirastek je v zasebnih gozdovih najnižji, prav tako etat, k ar je še zlasti očitno, če prim erjam o razm ere s sosednjim i državami. S tanje v družbenih gozdovih je ugodnejše, vendar se tudi tu pojavljajo nekateri problemi. Delež zrelih gozdov sicer prevladuje, na drugi strani pa je delež m lajših gozdov relativno velik, kar pomeni, da ne bo mogoče zagotoviti tra jnosti donosov, niti ni mogoče pospeševati obnove v prezrelih gozdovih. Do leta 1975 je propadlo zaradi onesnaženja ozračja preko 1.000 ha gozdov. N adaljnjih 2.500 ha pa je bilo tako močno poškodovanih, da so bile onemogočene vse tri osnovne funkcije gozda. Izpad lesne proizvodnje v celoti ali samo deloma je bil ugo­ tovljen na obm očju 20.000 ha gozdov. Izgubo varovalne vloge gozda zasledimo v obm očju Zasavja in Mežiške doline, družbena vloga gozda pa je prizadeta v okolici Celja. Poleg analiz o proizvodnem potencialu naših gozdov so za osvetlitev pom ena obsega gozdnih zemljišč raziskovalci poudarili tudi pomen perspek­ tivnih ocen potreb po lesu. Prim anjkljaj lesne surovine se zaradi večanja zmogljivosti lesnopredelovalne industrije vedno bolj veča. Ker je priča­ kovati nadaljnje omejitve v uvozu lesa, bo tudi p ritisk lesne industrije na domačo surovinsko osnovo vedno večji. K ljub močni gozdnatosti Slovenije in predvidenem povečanju skupnih gozdnih površin ter sočasnem večanju pro­ izvodnega potenciala, ne bo možno zadostiti vsem potrebam domače indu­ strije po lesu. Ovrednotenje gozda se je oprlo na proučevanju in k artiran ju gozdnih združb, ki so ga opravili v sklopu fitocenoloških kartiran j in na tej osnovi izdelanih gozdnovegetacijskih kart SR Slovenije. Rezultate ovrednotenja gozd­ nih združb na osnovi različnih kriterijev so raziskovalci povezali v skupno oceno, v kateri so razvrstili gozdne združbe na bonitetne razrede. Na osnovi teh pa so določili sedem kategorij gozdov po varovalnem pomenu. V »trajno varovane gozdove« so všteli gozdne združbe, ki so na rastišču zavirale že prisotne erozijske procese, so vplivale na stabilnost tal, so s tem ščitile nižje ležeča zemljišča in jih varovale pred zasipavanjem z gruščem, pla­ zovi ali usadi. To so bili gozdovi ali grmovne združbe gozdnega drevja v ekstrem nih rastiščnih razm erah. Obsegali so 4 % slovenskih gozdov. V njih je bilo izključeno vsako pridobivanje lesa. Zavzemali so predvsem območja alpskega sveta. »Gozdovi z vsestranskim poudarjenim varovalnim pomenom« so gozdne združbe, katerih pom en je sicer lesnoproizvodni, vendar se m ora gozdno gospodarjenje podrejati varovalnemu pom enu teh gozdov. Gozdovi obsegajo nekoliko nižji alpski in predalpski svet te r visokogorske kraške planote. »Obrečni varovalni gozdovi« obsegajo gozdove in loge na obrežjih rek in potokov te r poplavne ravnice v njihovi neposredni bližini. »Gozdovi interferenčnih klimatov« so vključevali gozdove jelke in bukve v interferenčni klimi na prehodu iz subm editeranskih v celinske pokrajine. To so hkra ti naši najpom em bnejši lesno proizvodni gozdovi. »Gozdove na labilnih tleh sestavljajo gozdne združbe, ki poraščajo ra­ stišča v dokaj ugodnih orografskih razm erah, vendar je talni kompleks zelo labilen. Ti gozdovi so pomembni za proizvodnjo lesa. Nekatere med njim i uvrščamo celo med najdonosnejše v Sloveniji. Zavzemajo obm očja nižjih predelov alpskega in subalpskega sveta in segajo še v subpanonsko obrobje. »Gozdovi stalnih ekoloških kompleksov« predstavljajo gozdove, ki se naglo naravno obnavljajo in so zato prim erni za različne sistem e gospodar­ jen ja z gozdovi. Predstavniki teh gozdov so visokogorski, gorski in pred- gorski bukovi gozdovi. »Gozdovi s stabilnim ekološkim kompleksom« v sklopu km etijskih zem­ ljišč in naselij tvorijo gozdne združbe, ki so v gričevju in ravnini dosegli najvišjo razvojno stopnjo, a so že pod močnim vplivom človeka. Rastejo v obm očju močnejše poselitve in km etijske rabe zemljišč, ki pa, kot kaže, so nastale ravno na rastiščih teh gozdnih združb. Vodno gospodarstvo.3 Gradivo ne obravnava vseh področij, ki običajno sodijo v celovit prikaz vodnega gospodarstva. Avtorji torej niso obravnavali vseh družbenih in ekonomskih vidikov, temveč le tiste, ki prispevajo k opre­ delitvi fizične rabe prostora v zvezi z urejanjem voda. Kot glavno nalogo so si raziskovalci zastavili, da pri prostorskem urejan ju predvsem zavarujejo vodne vire, kajti nadaljn ji razvoj gospodarskih in nego­ spodarskih dejavnosti te r predvidene sprem em be v številu in socialni struk­ tu ri prebivalstva bodo vplivali na večjo rabo pitne in industrijske vode. Celotna vodna bilanca SR Slovenije je sicer ugodna, vendar jo kvarijo mnoge vode s hudourniškim značajem, neugodnimi odtočnim i razm eram i (odnos med visokimi in nizkimi vodami je v razm erju 100:1 in celo več) in kraškim značajem. Kras zavzema eno tre tjino slovenskega ozemlja. Za velik del kraškega sveta še nim am o zadovoljivih raziskav. Skozi SR Slovenijo odteka letno poprečno 34 m ilijard m 3 vode, od tega z ozemlja SR Slovenije 19 m ilijard m 3 ali 56 %, ostalih 15 m ilijard m 3 pa im a svoj izvor zunaj obm očja SR Slovenije. Ob najnižjih znanih stan jih vode razpolagamo le s 130 m 3/s vode. Zmogljivost izvirnih in podtalnih voda ob nizkih vodah znaša 38 m 3/s oziroma 780 milijonov m 3 letno. Dve tre tjin i teh voda je v obm očju Save, ena tre tjina pa v drugih območjih, kar kaže na izredno neenakom erno regionalno razdelitev. Podtalnica je za izviri drugi najbolj kakovostni vir oskrbe z vodo. Ob­ m očja podtalnice so tudi regionalno neenakom erno razporejena; večje zaloge so na Dravskem in P tujskem polju, v Celjski kotlini, na L jubljanskem in Krškem polju, na Kamniški ravnini te r v obm očju Soške in Vipavske doline med Vrtojbo in Mirnom. Povsod tod je podtalnica še tako kvalitetna, da je ni treba čistiti. Podtalnice na m anjših ravninskih obm očjih Dravinje, Mislinje, Pake, Drete, Poljanske in Selške Sore, Tržiške Bistrice in Save Dolinke ter Save Bohinjke pridejo v poštev zaradi prem ajhne izdatnosti le za oskrbo posameznih m anjših naselij. 32% slovenskega ozemlja sodi med območja, k jer je mogoče podtalno vodo zaenkrat tehnično le delno izkoriščati. Glavni vzrok je nepoznavanje vodnih razm er na krasu. Pitne vode je v SR Sloveniji na splošno dovolj, ni pa lokacijsko, niti glede na sezonsko rabo, ugodno porazdeljena, kar povzroča številne težave. Z vodo iz vodovodov se je leta 1971 preskrbovalo 74,5 % gospodinjstev, ostala pa iz drugih sodobnemu načinu življenja manj prim ernih ali neustreznih virov. Delež vseh stanovanj, ki so imela tedaj napeljane vodovode je znašal 68,7%. Raziskovalci so zaradi vedno večjega pomena, ki ga dajem o oskrbi z vodo in zaradi vedno večje porabe vode, določili varstvena obm očja in varstvene pasove, ki im ajo nam en zaščititi kakovost in zmogljivost tistih vodnih virov, ki jih ali pa jih bomo verjetno izkoriščali v prihodnosti. Zaščita naj bi bila u rejena tako, da bi se omejevalo nam estitev posameznih dejavnosti oziroma bi bili predvideni določeni zaščitni ukrepi. Velikost varstvenih območij in pasov je bila določena na osnovi geoloških, hidroloških in tehničnih razm er. Ta obm očja so naslednja: — vplivno varstveno območje z blagim režimom, v katerem je dovoljena stanovanjska in druga gradnja te r čista industrija in obrt, pod pogojem, da je obm očje oprem ljeno s kanalizacijo; — širše varstveno območje s sanitarnim režimom z istim i pogoji kot v prejšnjem prim eru; — ožji varstveni pas s strogim režimom, k jer je dovoljeno gozdarstvo, kme­ tijstvo in rekreacija, vendar z nekaterim i omejitvami; — najožji varstveni pas z najstrožjim režimom, ki dovoljuje iste dejavnosti kot v prejšnjem prim eru, le da m orajo biti sanitarije zunaj varstvenega pasu; — najožji varstveni pas — območje vodarne z najstrožjim varstvenim reži­ mom, k jer so prepovedane vse druge dejavnosti. Ta pas naj bi bil pogozden ali urejen kot park. Industrializacija SR Slovenije.4 Sektorska študija za tisto industrijo, ki je poleg ostalih pogojev odvisna tudi od naravnih in drugih prostorskih loka­ cijskih pogojev (npr.: velik porabnik vode), v okviru zasnove uporabe prostora ni bila izdelana. Zato so v »Sintezo« strokovnih gradiv vključili povzetek študije I. V rišerja »Industrializacija SR Slovenije«.5 Žal se metodologija in vsebina te študije ne vključujeta v bolj ali m anj enoten značaj ostalih študij uporabe prostora, čeprav razprava le nakazuje nekatere razvojne tendence industrije, ki so pomembne za nadaljnji prostorski razvoj. Š tudija na osnovi različnih m eril (števila zaposlenih v industriji, števila industrijsk ih dejav­ nosti, deleža aktivnega prebivalstva v industriji in rudarstvu) podaja razvoj industrije predvsem po letu 1945 in njeno regionalno razporeditev. Analizira sedanje stanje in stopnjo industrializacije v SR Sloveniji. Na osnovi razpoložljivih statističnih podatkov (deleža aktivnega prebival­ stva v industriji in rudarstvu) ob posameznih popisih prebivalstva so bile za katastrske in upravne občine opredeljena obm očja z različno stopnjo indu­ strializacije v SR Sloveniji. Avtor je razlikoval 6 tipov industrializacije (pri­ kazal jih je tudi na karti): — »neindustrializirana območja« zavzemajo severnovzhodno Slovenijo in ob­ čino Brežice; — »območja nazadovanja ali stagniranja industrializacije« so na obm očju ob­ čin L jubljana—Bežigrad in Center in Piran; — »šibko industrializirana območja« z rahlim ali zm ernim porastom so na območju občin P tuj, Slovenska Bistrica, Šm arje, Grosuplje, L jubljana in Vič-Rudnik, Postojna, Dravograd, Mozirje, Šentjur, Črnomelj, Trebnje, Cerknica, Koper, Sežana in Krško; — »industrializirana obm očja v razvoju« zavzemajo obm očja občin Maribor, Celje, Laško, Žalec, Ljubljana-Moste in šiška, Ajdovščina, Radlje, Slo­ venske Konjice, Sevnica, Kočevje, Litija, Ribnica, Nova Gorica, Vrhnika, Slovenj Gradec, Novo mesto, Logatec, Idrija , Ilirska Bistrica, Metlika in Tolmin; — »stara industrializirana območja« se razprostirajo na obm očjih občin Ravne, Jesenice, Izola, Zagorje, H rastnik, Trbovlje in Tržič; — »obstoječa industrializirana območja, ki se še dalje razvijajo ali nova indu­ strializirana območja« so na obm očju občin Domžale, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Velenje. Razvoj industrializacije se je odražal v razvoju delovnih m est v industriji, razvoju novih industrijsk ih panog, povečanem deležu industrije v ustvarjenem družbenem proizvodu itd. te r tudi v sprem em bah v načinu življenja: v deagra- rizaciji, urbanizaciji, zazidavi naselij itd. Merili sprem em b v razporeditvi industrijskih dejavnosti sta bila lokacijski kvocient in regionalni faktor. To sta ulomka, ki m erita sprem em bo po regio- nalnih enotah glede na republiško povprečje. Močno pod slovenskim po­ prečjem je bilo leta 1975 osem občin: Ormož, Lenart, Šm arje, Ptuj, Brežice, Šentjur, Grosuplje in Piran, najvišjo stopnjo industrializacije pa so izkazale občine: Ljubljana-šiška, Celje, Velenje, Izola, Tržič, Kamnik, Trbovlje, H rastnik te r Ljubljana-Vič-Rudnik. Iz tega kratkega prikaza vsebine študij in njihove metodologije vredno­ tenja je razvidna neenotnost med posameznimi študijam i, tako po vsebinski, kot po metodološki zahtevnosti. M nenja sem, da je to odraz pom anjkanja skupnega enotnega koncepta srednjeročnega in dolgoročnega razvoja LR Slo­ venije na tem področju, ki ga povzroča »sektorsko« reševanje problemov in razm estitve posameznih med seboj neusklajenih dejavnosti v prostoru. Ven­ dar take in podobne študije le pripom orejo k hitrejšem u in kvalitetnejšem u reševanju odnosov med posameznimi dejavnostm i, kar ima ugodno posledico: skladnejše načrtovanje slovenskega prostora. Bibliografija — Bibliography 1. Zasnova uporabe prostora, Kmetijstvo. Zavod SRS za družbeno planiranje — področje za prostorsko planiranje, L jubljana 1975. 2. Zasnova uporabe prostora, Gozdarstvo. Zavod SRS za družbeno planiranje — področje za prostorsko planiranje, L jubljana 1975. 3. Zasnova uporabe prostora, Vodno gospodarstvo. Zavod SRS za družbeno planiranje — področje za prostorsko planiranje, L jubljana 1976. 4. Sinteza (povzetki) strokovnih gradiv, ki zadevajo prostorski plan SR Slo­ venije, delovno gradivo za strokovno razpravo. Zavod SRS za družbeno pla­ niranje — področje za prostorsko planiranje, L jubljana 1977. Glej tudi: 5. Vrišer I.: Industrializacija Slovenije. Zavod SRS za družbeno planiranje — področje za prostorsko planiranje. 33 (Zeleni zvezki), L jubljana, 1977. SOME PUBLISHED RESEARCH FROM THE REGIONAL PHYSICAL PLANNING FIELD IN THE SOCIALIST REPUBLIC OF SLOVENIA Andrej Č e r n e (Summary) In order to prepare a professional basis for the physical plan of the SR Slovenia, the Republican Planning Office of the SRS-departm ent for physical planning, published in the period 1973—1978 research on agriculture, forestry, w ater management, recreation, protection of cultural monum ents, nature p re­ servation and industrialization. The purpose of these expert m aterials was to find out and to face the foreknown long-term needs for physical space of those activities whose development depends a great deal on natu ral circum­ stances. To find out the possibilities and conditions for land use, a valuation of »natural suitability« had been made. By confronting the findings of »natural suitability« w ith the long-term needs for physical space, a base for judging the m ajor priorities was provided, in tu rn providing a basis for the possibilities for the entire distribution considered achtivities.