PoŽtnina plaiana v gDTo^inj VESTNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS Št. 6 LETNIK III 1964 VABILO K SODELOVANJU Uredništvo bo prav rado objavljalo strokovne in druge prispevke s področja izkušenj, metod in vsebine socialnega dela. Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov: Anka Polak, Ljubljana, Cankarjeva 1/IV. VSEBINA: Stran Osnutek perspektivnega razvoja socialnega varstva za obdobje 1964 - 197q ... 1 Predlog razvoja socialnega varstva v letu 1965 .................................. 41 Aktualni problemi socialnega varstva v SR Sloveniji...................................48 Poročilo o izvajanju priporočili o ustanavljanju in delu cen.rov za socialno delo v SR Sloveniji..............................................................58 Sklepi in predlogi o stanju in razvoju domov za starejše judi.....................70 Posvetovan a o aktualnih problemih domov za starejše ljudi........................78 Olga Krajger: Socialno - medicinski problemi na starost v naših pogojih življenja in dela 84 Sklepi o otroškem varstvu ........ ... 92 Stališča skupščine S.< Slovenije glede politike na področju rehabilitacije invalidnih oseb 93 Aktualnosti iz naših revij .... ....... 97 VESTNIK “ m’št-6 REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS OSNUTEK PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 1964 1970 I Uvod Pri usklajevanju savno težja med ekonomskim in socialnim razvojem, s katerim sc ge ne ukvaija le naga dežela, temveč vse ds-gave, k? so članice Ekonomskega in social nega sveta OZN, iščemo tudi v nagi republiki način, kako integrirati službe ki me jajo vprašanja socialne politike v skladen družbeno-ekonoraski razvoj Stu|bn socialnega varstva kot sestavni del socialne politike obravnava obsežno p.oblematiko s področja splošne skrbi za delovnega človeka in njespvo družino, posebnega varstva matere, otroka in družine, varstva vojaških vojnih invalidov in borcev NOV, pa čudi s področja posebnega varstva nekaterih kategprij državljanov ali posameznikov, ki niso povsem sposob ni la hi skrbeli sami zase, za svoje pravice ali da bi varovali svoje koristi. Na io širše in ožjo skrb družbene skupnosti za človeka so uročno vplivali nagli razvoj gDspodaistva, sprememba strukture prebivalstva, hiter razvoj mest in naslajanje novi!; industrijskih centrov, vse večje zaposlovanje žensk,pomanjkanj e in prenaseljenost stanovanj in spreisnbe družinskih odnosov, To je ustvarjalo številne nove osebne, družinske in družbene problene, ki spa dejo v dejavnosti službe socialnega varstva Io obsežne spremembe v kvaliteti in kvantiteti socialnih problemov,obzakoao-' tji grajeni na osnovali socialističnega humanizma in najpomembnejših doku men tih digave in družbe, ki odpirajo in nakazujejo potrebo po reševanju tovrstnih 1 r problemov, vedno bolj zastavljajo vprašanje, kako zagotoviti izvajanje določil te zakonodaje; kako zagotoviti potrebno ukrepanje, ki ga nakazujejo navedeni dokumenti. Skratka, kako zagotoviti skladen razvoj dejavnosti in rasti slufbe para lelno z ostalini področji družbeno-ekonomskega življenja. Predvsem pred temi vprašanji je stala skupina za izdelavo perspektivnega razvoja socialnega varsl-va. Že pri pripravah monografije razvoja socialnega varstva v preteklem obdobju so izstopali nekatero problemi, ki so izstopali nekateri problemi, ki so kazalinaza ostajanje pfi reševanju nekaterih perečih vprašanj (otroško in mladinsko varstvo, varstvo borcev NOV, varstvo starejših oseb itd), ki so za življenje in delo ljudstva ter za skladen družbeno-ekonomski razvoj zelo pomembni Analize vzrokov zaostajanja so odprle nekaj problemov, ki so za organizacijo in dejavnost socialnega varstva odločilni, ker so ključni problemi vsake dejavnosti Udeležba družbene skupnosti pri reševanju njenih problemov, je vodenje politi ke na področju določene dejavnosti, tj. študij problematike te dejavnosti in uk re-oanje na osnovi dokazanih dejstev, za kar je potrebna organizacija dela zustrez-nimi kadri in zagotovitev potrebnih materialnih sredstev. Tudi področje socialnega varstva kot eno izmed izrazitih področij dejavnosti družbene skupnosti v skr bi za človeka, je doživljalo in doživlja premike v smeri izpopolnjevanja. Čeprav počasi, si je nova, sodobnejša, popolnejša organizacija strokovne socialne službe (centri za socialno delo) pričela utirati pot stvarnega vključevanja v življenje in dejavnost komune. Organizacija socialno varstvene dejavnosti že postaja del dejavnosti komunalne samouprave in jo na podlagi intencij ustavepo-časi uvajajo tudi delovne in dmge samoupravne organizacije. Ozka in vse bolj izpopolnjujoča se koordinacija dela (skupno ugotavljanje, planiranje in progra -miranje ter opredeljevanje izvajanja nalog med sodelujoče) z družbenimi organizacijami, omogoča obsežnejše in širše reševanje problemov. Tudi strokovnost -metode strokovnega socialnega dela potekajo v smislu mednarodnih gledanj na to vrsto stroke in v smislu zahtev našega družbenega sistema. Pri teh vprašanjih je torej potrebno obravnavati le del problema, ki se nanaša na študijsko poglabljanje, proučevanje, utrjevanje in pospeševanje zgoraj opisanega. Velik del socialnih problemov se rešuje s splošnim dvigom materialne,prosvetne, kulturno civilizacijske, zdravstvene in dmge ravni, del primerov pa je nujno sanirati s posebej za to predvidenimi sredstvi. Prav pri tem vprašanju se odpre e-den izmed osnovnih vzrokov zaostajanja pri reševanju nekaterih vprašanj s področja socialnega varstva. Izdelana monografija je pokazala, da razpoložljiva oziroma potrošena materialna sredstva za financiranje osnovne dejavnosti v socialnem varstvu zaostajajo za nekaterimi drugimi družbenimi službami in da je njena udeležba pri narodnem črt- hodku od leta 1958 v stalnem upadanju (udelefba izdatkov za osnovno dejavnost leta 1958 0,64 %, leta 1962 0,56 %, leta i%3 0,46 %), čeprav so se ti izdatki v absolutnih zneskih sice< povečali v letu 1962 za 61,9 % in v letu 1963 za 53.4 % napram letu 1958- Dviganje dajatev za osnovno dejavnost socialnih služb pa je tesno povezano z dvigom splošnih življenjskih stroškov, ki so se po podatkih v statističnem pregledu XIII/4 povečali v letu 1962 za 43 % in v letu 1963 za 54 % v primerjavi z letom 1958 To pomeni, da so se sredstva za osnovno dejavnost dvigala približno paralelno z dvigom življenjskih stroškov Sredstva za investicije so se izredno hitro dvigala v primerjavi z letom 1958, ko je bilo za investicije socialnega varstva potrošeno le 119 milijonov din, kar pa seveda ne more predstavljati realne osnove. Prištetje investicijskih izdatkov nekoliko izboljša podobo vlaganj finančnih sredstev v sodalno varstveno dejavnost, na ta način je znašala potrošnja socialnega varstva leta 1958 0,68 %, leta 1962 0,65 % in leta 1963 0,54 % narodnega dohodka. Povečanje celotnih izdatkov socialnega varstva je znašalo v letu 1962 79,3 % in v letu 1963 63,8 % v primer- javi z letom 1958, dočim je znašalo povečanje narodnega dohodka v istih letih 85.5 % oziroma 111,4 % nasproti letu 1958 Glede investicij je bilo ugotovljeno, da za ožje področje socialnega varstva ni bil zgrajen po osvoboditvi niti en nov objekt (leta 1963 se je pričel gradit? Prehodni mladinski dom v Ljubljani, ki je pedagoško socialna institucija) V istem obdobju, ko ugotavljamo majhen realni dvig materialnih sredstev namen jenih za socialno varstveno dejavnost, postaja struktura problema bolj zapletena in s tem reševanje zahtevnejše. Hkrati narašča tudi obseg problemov. Socialno varstveni službi so bile v tem času dodeljene dodatne naloge na podlagi na novo sprejetih zakonov ali drugih predpisov (Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, republiški zakon o rejništvu, republiški zakon o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za določene skupine oseb, Pravilnik o kategorizaciji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju) in nekaterih drugih predpisov, ki se nanašajo na sodelovanje socralne službe (npr Uredba o pogojih in postopku za dovolitev splava) Ker zahteva izvrševanje teh dodatnih nalog precejšnja materialna sredstva, katerih pa ni bilo dovolj na raz -poiago, je bilo njihovo reševanje omejeno Socialna služba ukrepa le v najtežjih primerih, in sicer v situacijah, ko je tudi ukrepanje zaradi teže problema zelo drago. To dejstvo je eno izmed vzrokov ne najbolj smotrnega trošenja material ■ nih sredstev Takšen položaj je v sedanjih razmerah, razen izjemnih primerov posameznih občin, pogojen tako zaradi organizacije in zasedenosti službe, kot tudi zasadi pomanjkanja materialnih sredstev za najosnovnejšo preventivno dejavnost (otroško varstvo, organizacija varstva starejših oseb na domu itd,). Naslednje vprašanje, ki deluje nekoliko zaviralno na pravilen razvoj socialnega varstva, je pomanjkanje raziskovalnega ali vsaj širšega oziroma temeljitejšega študijsko analitičnega dela Za področje socialnega varstva ga v nekaterih republi kah opravljajo zato posebej ustanovljeni republiški zavodi za socialna vprašanja V naši republiki tale ega zavoda še nimamo, vendar bi ga bilo potrebno ustanoviti glede na sedanji položaj in potrebe. Zavod bi raziskoval razvojne nujnosti ali okoliščine, ki vplivajo na nastajanje novih socialnih problemov, proučeval bi povzročitelje socialnih problemov, študijsko obravnaval organizacijo proučevanja in raziskovanja netod in organizacijo sodobnega socialnega dela in socialne dejavnosti ter usmerjal iti oblikoval čim učinkovitejše službe. Paralelno s tem pa mora potekati študij načina, obsega m vsebine »ednega, izredno ga in dopolnilnega usposabljanja kadrov Vprašanje kadrov j c ozko povezano tudr z izvajanjem naipg na področju socialnega varstva, ki so odvisne od specifične metode dela, povezane s strokovnim obravnavanjem vseh zahtevnejših problemov, pa tudi s strokovno in družbeno organizacijsko dejavnostjo P*i slednjem gre za tisti del op/a-vil, ki niso formalno označena v pravnih predpisih, rešuj e jih pa socialna služba nujno upoštevajoč potrebe m zahteve d užbe (vse oblike varstva in skibi) Na seda -nji stopnji razvoja, ko je skrb za človeka v celoti zaupana občinam in delovnim ter d/ugjm samoupravnim organizacijam, je sposobnost spodbujanja, koordiniranja,mobi liziranja to organiziranja vseh prizadetih izredno pomembno Skrb je največkrat pre ventivno usmerjena in pozitivno deluje na omejevanje pritiska na že itak omejena sredstva socialnega va rstva, odvisna pa je od pravilne in uspešne koordinacije vseh č.initeljev. lu delujejo na področju socialne politike. Take se končno tudi vprašanje študijsko-analitičnega dda, kadrov ih organizacijske službe, poleg materialnih problemov mora obravnavati in reševati kot prioritetno v perspektivnem razvoju socialnega varstva. Monografija in perspektivni program razvoja socialne-ga va-siva je izdelala 8 čia-ska skupina, k; jo je imenoval Izvršni svet Skupščine Sit Slovenije Zaradi boljše in sistematičnejše izdelave programa te skupina formirala 5 podskupin za posamezna področja dela (socialna služba in kadri, varstvo otrok .'■n družine,vaist vo odraslih, rehabilitacija, varstvo invalidov in borcev). V skupini in podskupinah je sodelovalo 33 strokovnjakov s področja sodainegi varstva, šolstva in zdravstva. Pii tem so bili zastopani vsi zavodi., društva in organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko socialnega varstva, predvsem Zveza prijateljev mladine, Zveza zdroženj borcev MOV Slovenije, Zavod za napredek šolstva SRS, Centralni zavod za napredek gospodinjstva SRS, Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji, Društvo socialnih delavcev Slove -nije, Višja šola za socialne delavce v Ljubljani, Republiški sekretariat za u>ba nizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve SRS, Pravna fakulteta Uri verze v Ljubljani, Inštitut za kriminologijo pri univerzi v Ljubljani, Zveza slepih Slovenije, Zvezo gluhih Slovenije, Koordinacijski odbor domov za starejše osebe itd. Osnova za izdelavo perspektivnega piana je bila analiza razvoja socialnega varstva v zadnjih petih letih, tj od leta 1958 do 1962- Največ težav pri analizi razvoja socialnega varstva v letih 1958 - 1962 ie skupini in podskupinam povzročalo pomanjkanje metodologije planiranja socialnega vaislva in pomanjkanje ustieznih statističnih po laikov in dokumentacije. Izdelava elaborata je bila otežkoč*ne tudi zaradi omejenih možnosti primesiav položaja in predvidenega razvoja socialnega varstva v S*? Sloveniji spolofajem v ostalih republikah S F H J in v dingih državah Teh podatkov izjem jemalo ni oziroma jih ni rnoč priraeijati zaradi različne strukture dejavnosti socialnega varstvo Zaradi zgornjih dejstev je skupina sp«ejela predloženo gradivo za prvi osnutek pe-sp fiktivnega razvoja socialnega varstva, kr naj bi bil temelj zn razprave tako glede stopnje dosedanjega kot tudi potreb prhodnjega razveja socialno varstvene dejavno sti L. Socialna služba in kadri 1 Socialna služba e Integracija služb, ki delujejo v smeri reševanja vprašanj socialne politike v skla den družbeno ekonomski razvoj, zahteva strokovno delo in primerno organizacijo ter nenehno tehtno dokazovanje medsebojnega vpliva m medsebojne odvisnosti obeh po dročij. Da bi dosegli ta namen, je nujno ne le študijsko analitično, temveč tudi stal no dobro organizirano študijsko raziskovalno dele. katerega spoznanja natančno o predelijo potrebnost in pomen neke dejavnosti v dmžbi Za področje socialnega varstva v naš.' republiki še vedno govorimo ie o študijsko analitičnem in to verjetno bolj o analitičnem kot. o študijskem delu ki je usmerjeno predvsem v ugotavljanje pomena reševanja, omejevanja in odpravljanja posameznih socialnih vprašanj Zato je vedno bolj nujno odločiti se za širše študijsko žmalirič no delo na področju socialnega varstva v SR Sloveniji ■ V Dejavnost socialnega varstva in organizacija socialnih služb v SFRJ in SR Slo veniji še nista urejeni z zakonitimi predpisi, ki bi jili v celoti, obravnavali. Dejav nost službe uravnavajo različni zvezni in republiški zakoni, resolucije in priporo čila ter lokalni pravni predpisi, organizacijsko pa je služba socialnega varat va izoblikovana tako, da posluje kot upravna služba občinskih skupščin in kot samostojna strokovna služba pri občinskih skupščinah. Nalogo, ki so sprva narekovale neposredno ukrepanje in vsiljevale za osnovno obliko varstva predvsem gmotno pomoč dmibe posamezniku in skupinam, so začele preraščati novo nastajajoče socialne probleme in terjale modernizacijo o ziroma strokovno in organizacijsko izpopolnitev službe Prvi korak k temu je bila:opredelitev profila strokovnega kadra za področje socialnega dela. K izoblikovanju profila kadra je pripomogla leta 1955 ustanovlje na Višja šola za socialne delavce, s čemer je bil postavljen temelj za poznejše formiranje strokovnih socialnih služb - centrov za socialno delo Nadaljnji korak k strokovno organizacijski izpopolnitvi službe je bil storjen leta 1961. ko so se pričeli ustanavljati centri za socialno delo kot samostojne strokovne službe za socialno delo v občini. Centri za socialno delo so se v svojem analitičnem delu usmerili na najrazlič -nejša področja in pojave v skladu s potrebami svojega teritorija. S svojo dejav nostjo opravljajo pionirsko delo, ker skušajo v svojih analizah odkriti socialne probleme v komuni, nakazati vzroke njihovega nastajanja pa tudi podatki kon kretne predloge za reševanje kar je med ostalim tudi preventivnega pomena. A nalize in poročila centrov za socialno delo prispevajo tudi k dejstvu, da dajejo občinske skupščine vedno pogostejšo na razpravo svojih sej parcialne probleme s področja socialnega varstva, kar je izredno pomembne in kar je bilo v pretek losu. ie izjema. Na podlagi teh mateaalov organizirajo nekateri centri ši še razprave o obstoječem problemu z različnimi delovnimi in družbenimi organi in or ganizacijami v komuni Novembra 1964 je bilo v Sloveniji organiziranih 14 socialnih centrov, predvideva pa se, da bodo rmele do konca ieta 1970 vse občine svoje občinske ali med občinske centre za socialno delo Centri zs socialno delo bodo poleg rednih nalog, ki so jih že prevzeli oziroma "h bodo prevzeli od upravnega organa socialnega varstva občinske skupščine, * .'N sSč«d.aije izboljševali organizacijo socialnega dela v občini in kvalitetnejše reševMi socialne probleme, kakor tudi aktivirali družbene činnelje za večjo skrb za človeka. Vzporedno z ugotavljanjem, spremljanjem in reševanjem socialne problematike naj bi se centri za socialno delo trudili, da se skladno z go spodarskim razvojem dvigne kvaliteta in kvantiteta skrbi za čic>veka. Družbeni organi socialnega varstva občinskih skupščin naj bodo v bodoče mo bilizatorji vseh faktorjev v občini za izvajanje socialne varnosti občanov pri organizaciji socialnega dela na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti Pri svojem delu naj povezujejo in usklajujejo delo krajevnih skupnosti, gospodarskih organizacij in družbenih služb, društev prijateljev mladine, zdrufenj zveze borcev, zveze mladine, ljudske tehnike, športnih ter drugih družbenih or ganizacij in prostovoljnih socialnih delavcev, pa tudi drugih organov in organizacij, ki lahko prispevajo k širjenju preventive na socialnem področju. Vzporedno z organizacijsko in kadrovsko krepitvijo socialnih služb v občinah in z uresničevanjem oblik družbenega upravljanja, pa bo treba nadaljevati z u-vajanjem socialnega dela tudi na druga področja družbeno-ekonomskega življe -nja in sicer predvsem v krajevnih skupnostih, službi za zaposlovanje delavcev, socialnem zavarovanju, zdravstvu, šolstvu, notranjih zadevah in gospodarskih organizacijah, kjer je socialno delo šele v razvoju 2- Kadri Kadri v socialnih službah so vsa povojna leta spadali med osnovne probleme pri reševanju nalog na področju socialnega varstva. To vprašanje je postalo poseb no pereče po letu 1955, ko so bile zaradi vse večje demokratizacije ljudske o-blasti in uveljavljanja komun kot osnovnih politično teritorialnih enot v našem družbenem sistemu prenešene pristojnosti tudi s področja socialnega varstva na občinske organe in njihove svete. V socialnem varstvu strokovno usposobljeni kadri še nimajo dolgoletnih izku -šenj, kajti v teh službah so delali predvsem družbeni delavci, ki niso bili strokovnjaki za področje socialnega dela. Ko so naloge začele preraščati ozek o-kvir socialne kurati ve, se je pokazala potreba po strokovnih kadrih v teh služ -bah. Prav zaradi tega je bila leta 1955 ustanovljena Višja šola za socialne delavce, ki usposablja strokovne kadre za socialno delo. Od tedaj naprej prihaja v socialne službe vedno več strokovno šolanih kadrov. števil° teh kadrov je za sedaj še relativno majhno, vendar se stanje ia leta v leto popravlja. Konec leta 1963 je bilo zaposlenih v upravnih službah socialnega varstva na o-krajih in občinah ter občinskih centrih za socialno delo skupno 336 uslužbencev, od tega 73 (22 %) z nižjo, 141 (41 %) s srednjo, 107 (31 %) z višjo in 15 (6 %) z visoko izobrazbo Skupno število uslužbencev se je povečalo napram letu 1959 za 43,6 % Največji porast uslužbencev zaznamujemo v letu 1963, kar je bilo posledica decentralizacije službe za varstvo invalidov in borcev NOV- Kljub takšnemu porastu pa je na področju socialnega varstva v nekaterih obči -nali glede na socialno problematiko in naloge zaposlenih še vedno premajhno število uslužbencev. Vzrok za tako minimalno zasedbo jev prenizko določeni sistemizaciji delovnih mest, ki je na splošno premalo proučena in ponekod ne realna Sistemizacija namreč ni urejena po enotnih kriterijih in se zelo razlikuje po posameznih občinah. Za enako delovno mesto in s podobno problematiko v različnih krajih zahtevajo različno izobrazbo. Mnogokje zahteve glede izobrazbe niso v skladu z delovnim mestom, temveč so prilagojen e uslužbencem, ki de- iajo sedaj na tem delovnem mestu. Glede na sistemizacijo delovnih mest nima po stanju konec leta 1963 92 uslužben- cev ustrezne izobrazbe za delovno mesto, na katerem delajo. Če bi hoteli uskladiti sedanjo sistemizacijo s sedanjo zasedbo, bi bilo nujno potrebno te uslužbence redno ali dopolnilno izobraževati V ta namen bi bilo treba proučiti, katere oblike izobra ževanja bi piigle v poštev. Zaradi nakazanega stanja in vse večjih potreb po strokovnem usposabljanju kadrov v socialnih službah oiganizira Republiški sekretariat za socialno varstvo s pomočjo Društva socialnih delavcev Slovenije dopolnilne seminaije V letu 1962 je bilo izve deno 13 seminaijev, v letu 1963 pa 9 seminaijev za kadre v socialnih službah Višja šola za socialne delavce ima izredno pomembno vlogp pri usposabljanju ka drov za socialno delo. Šola usposablja kadre za vsa področja socialnega dela. V ča su svojega obstoja od leta 1955 do vpisa v šolo leta 1963/64 je bilo na Višjo šo lo za socialne delavce vpisanih 397 rednih in 262 izrednih študentov. Od tega je diplomiralo 162 socialnih delavcev, m pa jih je tik pred diplomo Dejavnost šo le je za foimiranje strokovnih kadrov izredno pomembna, zaradi česai je treba njenemu vsebinskemu in organizacijskemu delu posvečati čim večjo skrb v okviru strokovnega šolstva Poleg osnovne dejavnosti je Višja šola za socialne delavce uiesničila določila svo jega statuta, ki ji omogoča razširjeno dejavnost Kot strokovna ustanova za so cialno področje je p-evzeia nalogo dopolnilnega izobraževanja vseh kadrov v social nih službah Šola organizira tečaje, seminarje in predavanja za diplomirane so cialne delavce in za drage kadre, ki delajo v socialnem varstvu ali opravljajo socialno delo na dragih področjih Na osnovi dosedanjih ugotovitev stanja socialnih služb v socialnem varstvu, dragih družbenih službah in gospodarstvu, se sporazumno z republiškimi organi predvi deva da bo potrebno v naslednjih 7 letih do 300 strokovnih delavcev za področje socialnega dela Poleg teh je predvideno naimanj 200 socialnih d?!avcev z do davnim šolanjem, n pr pedagoških delavcev za socialno delo v šolstvu, izmed katerih bodo nekateri opravili strokovne izpite za socialne delavce po opravljeni višji šoli ali fakulteti V sedemletnem planskem razdobju bo prišlo 9 644 prebivalcev na ^uega šolanega socialnega delavca. Od teh 800 strokovnih delavcev bo potrebno za posliti najmanj 60 strokovnih delavcev z visoko izobrazbo, ostale pa socialne delavce z višjo izobrazbo. Med njimi je potrebno predvideti najmanj 200 social nih delavcev za potrebe osnovnih stsokovnih socialnih služb na občini Ostali pa se bodo predvidoma zaposlovali na socialnem delu v šolstvu, zdravstvu, soci alnem zavarovanju in rehabilitaciji invalidnih oseb, službi zaposlovanja delavcev, organih kazenskega pravosodja in gospodarskih organizacijah Socialne delavce za potrebe socialnih služb usposablja Višja šola za socialne delavce v Ljubljani. Predvideni kadri z visoko izobrazbo pa naj bi se rekrutirali z ustreznih fakultet. Po dosedanjih kapacitetah Višje šole za socialne delavce se predvideva, da bo šola pokrila predvidene potrebe po socialnih delavcih v naslednjih 7 letih. V 7-letnem načrtu bo potrebno zagotoviti koordiniranost socialnega dela in po -spešeno usposabljanje strokovnih kadrov za izvajanje nalog na tem področju To bo omogočilo širše preventivno delo, predhodno strokovno analizirano in uskla -jeno z vsemi družbenimi organi in organizacijami III. Varstvo otrok in družine Varstvo otrok in družine je družbena dejavnost, katere namen je normalen in zdrav razvoj otrok v razmerah sodobnega družbenega življenja. Obsega socialne, zdravstvene in vzgojne dejavnosti ter preventivne in kurativne oblike varstva Preventivne dejavnosti ustvarjajo pogoje za zdrav razvoj otrok, kurativne pa odklanjajo že nastale motnje v njihovem razvoju. Ker so preventivne dejavnosti namenjene vsem otrokom in je interes dražbe, da se vsestransko in pospešeno razvijajo, je obravnavanju preventivnih oblik varstva posvečena posebna pozornost \ £na izmed najvažnejših preventivnih oblik varstva je dnevno varstvo otrok, ki se razvija v varstveno vzgojnih ustanovah. Razvoj dnevnega varstva otrok je izredno pomemben za družbo, ker preprečuje nastanek motenj v njihovem razvoju bodisi zaradi notranjih strukturnih družinskih sprememb ali pod vplivom nezadr-žane dinamičnosti v razvoju materialne proizvodnje, tehničnega napredka, razvoja urbanizma itd. Dnevno varstvo rešuje probleme otrok, ki jih utesnjujejo stanovanjske razmere in otrok, ki ne dosegajo uspehov v šoli Z njim se rešujejo pereči socialno zdravstveni problemi in preprečujejo motnje, ki bi nujno nastale zaradi neurejenih razmer, v katerih žive otroci. Pri tem ne gre samo za socialno plat delovanja dnevnega varstva. Važen je predvsem vzgojni moment, zato je dnevno varstvo namenjeno vsem otrokom kot dopolnilo družinske vzgoje Problem varstva otrok je pa hkrati tudi ekonomski in politični problem, ki narašča z rastjo zaposlovanja žensk. V varstvenih ustanovah je bilo leta 1962 skupno 12 178 otrok, od tega l 028 do 3. leta starosti, 8 270 od 4 do 6- leta in 2 880 od 7. do 16 leta starosti Tempo porasta je izredno počasen, saj se je število otrok v varstvenih ustanovah pove čalo v letu 1962 te za 31 % napram letu 1958 Kljub temu pa je porast otrok v varstvenih ustanovah nekoliko večji kot porast števila zaposlenih žensk, ki znaša za isto razdobje 24 %- To pa je razumljivo, ker je v varstvenih ustanovah še vedno premajhno število otrok zaposlenih ma-ter, V varstvenih ustanovah je bilo leta 1962 le 15 % otrok, ki bi bili nujno pot-ebni tega varstva. Dosedanje razisk^e so namreč pokazale, daje približno petina otrok v Sloveniji, Id jim družine zaradi zaposlenosti staršev ali zaradi neureje-nosti pogojev za življenje ne morejo nuditi varstva in redne prehrane, medtem ko so potrebe po vzgojnem delu z otroki še obsežnejše Razlog za počasen razvoj je v pomanjkanju rednih virov sredstev za to dejavnost v komunah, ki se mu pri. dmžuje pomanjkanje kadsa in neustrezna porazdelitev bremen med dmžbo in star še. Posledice pomanjkanja osnovnih pogojev za normalni razvoj se bodo, če se ne bomo resneje lotili pioblema, kazale še v nadaljnji tasti fizičnih okvar, slabovid nosti, živčnih obolenj, pa tudi v porastu mladinske delinkvence in kriminala, in s tera porasta bremena, ki ga bodo nosile še naslednje generacije Drugi vzrok, ki terja resno reševanje je nujnost povezovanja tega problema s problemom storilnosii in učinkovitosti na delovnem mestu zaposlenih staršev ter tesno vprašanje regeneracije ljudstva, glede na to, da se starši zaradi nerešenega vprašanja varstva ne odločajo za naraščaj Zato bo nujno potrebno v naslednjem planskem razdobju pospešiti razvoj oziroma izgraditi in organizirati nove ustanove za otroško varstvo. Predvidevamo, da bo treba do vključno leta 1970 zagotoviti v varstvenih ustanovah piostor za oko W 55 000 otni. V takih primerih je bilo po -trebno mejah razmere v otrokovi lastni družini, oddati ga v posvojitev, v rejništvo ari v socialni zavod p ti tem so organi socialnega varstva upoštevali nače io, da je z? pravila! duševni, in telesni razvoj cirok pod družbenim varstvom nuj 'to potrebno otroku nadomestiti lastne družino in mu urediti okolje, kjer mu bo tak razvoj možno zagotoviti v največji možni meri. Otroci pod družbenim varstvom uživajo različne obliko zaščit'-, !• a- ic razvidno iz tabele V Najvažnejše sc skrbništvo, posvojitev, rejništvo, aosako varstvo. 11 dmžbene denarne pomoči itd. Po temeljnem zakonu o skrbništvu je mladoletnik postavljen pod skrbništvo, kadar ni noben od roditeljev šiv ali znan, če je obema roditeljema odvzeta roditelj ska pravica ali če sta oba roditelja iz raznih vzrokov zadržana pri izvrševanju roditeljskih pravic Problematika skrbništva v_Sloveniji ni proučena že več let število otrok pod skrbništvom v letih 1953 1962 pada Konec leta 1962 je bilo pod skrbništvom še skupno l 399 otrok, večinoma otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja Postavljanje otrok pod skrbništvo je bila in bo važna naloga organov socialnega varstva. Posebno odgovorna je izbira skrbnikov, ko morajo skrbstveni organi u -poštevati osebna svcjstva in sposobnosti oseb, ki naj bi postali skrbniki ter pri tem sodelovati z drugimi strokovnimi službami in čiani družbenih organizacij Zelo važna je tudi skrb za j me vino otrok, ki so jo skrbstveni organi v zadnjih ie tih zanemamt Najprimernejša oblika varstva otrok brez staršev ali otrok in mladrne, ki iz raz nih vzrokov ne morejo živeti v lastnr diužmr, je posvojitev. Tudi ta problematika v Sloveniji ni bila proučena že več let. Na podlagi zakona o posvojitvi oddajo skrbstveni organi letno okrog 200 otrok v posvojitev. Strokovne priprave za posvojitev vršijo centri za socialno delo oziroma občinski upravni organi socialnega varstva. Mladoletne osebe lahko posvojijo tuji ljudje, sorodniki v stranski vrsti ali očim oziroma mačeha otrok. Pravih posvojitev, ko tuji ljudje posvojijo drugega otroka, je v Sloveniji ca 30 % Pretežna večina posvojenih otrok je že pred posvojitvijo živela v družinah posvojiteljev. Med posvojenimi otroci prevladujejo nezakonski (ea 70 %)> se je nezakonska mati poročila in je mož posvojil njenega nezakonskega otroka. Mazvez posvojitev je ca 10 primerov (5 %) letno. Ugotovljeno je, da je še vedno premalo strokovnega socialnega dela vloženega ptavv posvojitve, ker se le-te še vedno izvajajo preveč formalno, kar bo treba v bodoče odpraviti. Rejništvo ureja v naši republiki poseben zakon o rejništvu, ki velja za vse otro ke, ki živijo v tujih družinah. Po določilih zakona so tako pod družbenim varst -vom tudi otroci, ki jih starši sami dajejo v oskrbo tujim družinam. V rejniških družinah živi po ocena!’, skrbstvenih organov okrog 4 000 otrok in jih je le polovica pod družbenim varstvom, to je pod r dzorstvom skrbstvenih organom. Rejniške dmžine so predvsem kmečke (60 %)■ Poselren problem je pojav mladoletnih otrok, ki služijo pri tujih ljudeh na podeželju in ki so jih iz ekonomskih razlogov oddali v rejništvo starši sani Povprečne rejnine znašajo v mestu od g 000- do 15.000- din, na vasi pa od 2 000 - do g 000-- din mesečno. Občine prispevajo okrog 80 % rejnine, ostalo starši. Ker kaže število otrok, ki jih oddajajo starši ali organi socialnega varstva v rejo, trenutno rahlo tendenco naraščanja, lahke pričakujemo, da bc leta 1970 še vedno okrog 4 000 otrok v reji pri tujih družinah. Organi socialnega varstva bo do morali skladno z zakonom o rejništvu sistematično izbirati in nadzirati rejniške družine ter jim nuditi strokovno pomoč, da bodo otroci našli pri :ejnikih družbeno in kulturno okolje, ki jim bo zagotavljalo nemoten razvoj. Prav zaradi tega bo potrebno izbirati rejniške družine v mestih in kulturnih središčih, za kar bo potrebno predvideti sredstva za zvišanje rejnin Formirati bo potrebno tudi umetne rejniške družine za oskrbovanje večjega š>evila rejencev v večjih stanovanjih in predvideti sredstva za taka primerna stanovanja Od predvidenih 4 000 rejencev v Sloveniji bo po oceni organov socialnega varstva potrebno iz sredstev socialnega varstva delno ali v celoti vzdrževati 3 000 rejencev, ki bodo pod družbenim varstvom Stalno domsko varstvo je le izhod v sili, ko drugače ni možno zagotoviti otroku pravilnega razvoja. Ta oblika varstva odmira in v perspektivi ne bo potrebno u stanavljati novih domov za normalne otroke. V obstoječih domovih pa bo treba zagptoviti primeren sistem vzgoje in določiti njihov status in delokrog. Posebne kategorije otrok in mladine pod družbenim varstvom tvorijo otroci pad lih borcev in žrtev fašističnega nasilja, otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, moralno in vzgojno ogroženi ter vzgojno zanemarjeni otroci. Varstvo otrok padlih borcev in žrtev fašisličnega nasilia je zaradi doraščanja teh otrok v stalnem nazadovanju. Tako je bilo v Sloveniji v letu 1962 le še 1 786 otrok padlih borcev in 315 otrok žrtev fašističnega nasilja Konec leta 1970 bo verjetno to varstvo v celoti nepotrebno. Problematičen pa postaja raz -voj otrok po vojni umrlih borcev in otrok še živečih borcev, ki so v težkem zdravstvenem in ekonomskem položaju. Tem otrokom bo potrebno zagotoviti šolanje in materialne pogoje za življenje. Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter moralno in vzgojno o-grožene in vzgojno zanemarjene otroke neposredno skrbijo v Sloveniji organi šolstva, ki imajo v ta namen posebne vzgojne zavode Organi socialnega varst-stva so pri tem obvezni predvsem evidentirati in kategorizirati vse te otroke ter jim s svojimi sredstvi zagotoviti možnost oskrbe in šolanja v posebnih zavodih. Do 31. maja 1963 je bilo kategoriziranih in evidentiranih 3 914 otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (od tega 2 676 otrok zavarovancev) - glej tabeli Vi/a in VI/b. Od tega se rehabilitira 3 251 otrok (2 251 otrok zavarovancev). Ostalih l 003 otrok, ki se šolajo ali rehabilitirajo, nima pravice do poklicne re habilitacije iz sredstev socialnega zavarovanja. To so predvsem otroci delavcev in kmetov, ki nimajo pravice do otroškega dodatka in se šolajo oziroma rehabilitirajo predvsem iz sredstev socialnega varstva pristojnih občinskih skupščin- Število vzgojno zanemarjenih in vzgojno ogroženih otrok in mladine staino ra -ste. Tako je bilo v Sloveniji leta 1962 3 619 moralno in vzgojno ogroženih otrok (41 % povečanje napram letu 1958). vzgojno zanemarjenih otrok pa 2 817 (70 % povečanje napram letu 1958) Zato bo potrebno v naslednjih letih močno razviti preventivno varstveno in vzgojno delo na vseh področjih. Istočasno pa bo treba zagotoviti kadrovske in materialne pogoje za izvajanje nalog, ki jih v zvezi s to mladino nalagata socialni službi Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. IV. Varstvo odraslih Pod varstvo odraslih spadajo vse odrasle osebe od 18-leta starosti navzgor, ki zaradi posebnih okoliščin glede na njihov socialni in zdravstveni položaj, osta-relost in podobno potrebujejo posebno skrb družbe. Zaradi obsežnega razpona v starostni strukturi je pti ceh osebah več značilnosti. Glede na možnosti vključitve v družbene življenje se delijo predvsem na kategorijo, v kateri so tudi mlajše osebe, pri katerih so poglavitne oblike družbene pomoči ukrepi za ustvarjanje njihove eksistence s pomočjo ustrezne zaposlitve ali kompleksne rehabilitacije in ketegerijo starejših oseb, ki potrebujejo družbe p.o pomoč predvsem glede gmotne preskrbe, oskrbe in nege z.a reševanje- socialni!, problemov opisanih skupin imame zelo skromno zakone-daic,, sej zakoniti predpisi obravnavajo l.e dajanje pomoči žrtvam fašističnega na s..;ja družinam kadrovcev in odpuščanim obsojencem Posebno delovno področje je podeljevanje družbenih denarnih pomoči, ki posega v enaki meri na področje varstva otrok in družine in na področje varstva odras lih Gmotna preskrba je namreč eden osnovnih ukrepov pri neposrednem reševa -n ju socialnih ali zdravstvenih problemov eseh, ki so pod posebnim družbenim varstvom. V kar.egorno involldnih oseb spadajo čivkni invalidi invahdi vida in invalidi sluh i k.rvJ: i invalidi so telesno invalidne osebe s prirejenimi ali kasneje pridobljeni mi poškodbami. Točnih podatkov o gce. Jo civilnih invalidov ni, v en de r se ceni. da jih je v Slo veniji - če odštejemo osebne vojaške vojne in mitovne invalide, delovne invalide, gluhe, slepe in mentalno prizadete - okoli 9.000- Večina civilnih invalidnih oseb se vključuje v normalni delovni proces in živi v normalnih življenjskih razmerah. Med njimi pa je nekaj odstotkov tudi takšnih, ki zaradi invalidnosti ne dosegajo predpisanih norm, čeprav delajo na ustreznih delovnih mestih in so dovolj prizadevni. Pri tem se pojavlja vprašanje njihove zmogljivosti glede na zahtevnost delovnega mesta ter vprašanje nagrajevanja po delu oziioraa primernih dohodkov za osnovno preživljanje. Invalidov vida je v Sloveniji 1.595. Od tega živi v socialnih zavodih 215 ostarelih slepih, stalno družbeno denarno pomoč pa prejemajo 203 osebe. Gibanje po letih kaže, da število novih oslepitev ne pada, temveč zmerno narašča. Poseben pro blem so pri nas slepi žitve vojne in eksplozij vojnega materiala iz prve in druge svetovne vojne. Teh slepih je 135 in prebivajo skoraj vsi na območju okraja Koper. V Italiji so dobivali primerne rente, po priključitvi Primorske k Jugoslavi ji pa so izenačeni s tistimi, ki prejemajo družbeno denarno pomoč- Prizadetih na sluhu je po sedanjih kriterijih v Sloveniji 3.330- Od tega je l 565 gluhonemih, 382 gluhih in 833 težko naglušnih. Pri tem niso upoštevane osebe,ki so postali naglušne zaradi poklicnega dela ali ostarelosti. V delovnem razmerju je v Sloveniji 739 gluhih oseb. Okoli 2.300 odraslih gluhih živi v težkih social nih razmerah in jih precejšnje število prejema družbeno denarno pomoč- Posebno kategorijo odraslih pod družbenim varstvom tvorijo duševno abnormalne osebe in alkoholiki Delo s temi osebami se na področju zdravstva, socialnega varstva, notranjih zadev in pravosodja močno prepleta. Točno število duševno abnormnih oseb v Sloveniji ni ugotovljeno, vendar se na osnovi statističnih študij v svetu ceni, da tih je okoli 9 500 Vse te abnormne o sebe seveda ne zahtevajo aktivne pomoči socialno varstvenih organov, po podatkih občinskih organov socialnega varstva je bilo konec leta 1962 P°d neposrednim družbenim varstvom 3.145 otrok in 2.111 odraslih oseb, ki jih uvrščamo v kategorijo oligofrenih Naš današnji psihiatrični posteljni fond obsega 2.300 postelj. Tu so vštete tudi postelje domov za duševno defektne odrasle in otroke v Hrastovcu, Tratah in Donavi, kar pomeni, da zaostajamo za mednarodnimi standardi za celih 4.000 postelj Niso pa tu vštete postelje duševno prizadetih oseb, ki so v domovih za ostarele osebe in katerih je okoli 1 400- Tu-li število alkoholikov, ki so potrebni predvsem zdravljenja, bi bilo zelo težko ugotoviti. To onemogoča sam značaj tegp problema, ker sega s svojimi negativ-oini vplivi na različna področja gospodarskega in družbenega življenja. Pri našem delu se opiramo le na podatke, ki so jih . psre.lovali občinski organi socialnega varstva. V teh podatkih, ki otipljivo kanejo na resnost problema, so zajete osebe, s katerimi so imeli opravka ti organi v letu 1959, ko so registrirali 2.221 oseb, ki so zaradi kronične alkoholne zasvojenosti ogrožali sebe in svoje okolje. Od teh je bilo 108 z odvzeto opravilno sposobnostjo, 374 evidentiranih kot delomrzne Ji in 206 kaznovanih po HZ. Drujine teh evidentiranih alkoholikov imajo skupaj 4.193 otrok, ki so v precejšnjem številu defektni ali vzgojno in moralno ogroženi (npr. med temi otroki je 50,8 % duševno defektnih). Po zadnji vojni se je v svetu in tudi pri nas razširilo zdravljenje alkoholikov,vendar uspehi niso zadovoljivi. Zdravljenje, ki traja običajno 4-6 tednov, ne more spremeniti v bistvu alkoholomanovih navad in teženj. Za tako terapijo so brezpo gojno potrebni posebni zavodi, ki poleg zdravljenja vključujejo kompleksno resocializacijo. Vsem tem kategorijem oseb niso organi socialnega varstva v preteklih letih po -svetili zadosti skrbi. Zato bo treba v naslednjem planskem obdobju resno in temeljito pristopiti k reševanju njihovih specifičnih problemov Težišče te skrbi naj bo na njihovi habilitaciji in rehabilitaciji, zlasti po sodobnih metodah,da bo na ta način možno vključevati tudi te invalidne osebe v normalno življenjsko o-kolje. Zaposlovanje slepih in gluhih pa bo treba vskladiti z njihovimi delovnimi in življenjskimi sposobnostmi in z razmerami, v katerih živijo Za to pa so seveda potrebna precejšnja sredstva občin in zavodov za socialno zavarovanje Pri reševanju te problematike naj bi občine upoštevale stališča stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji, ki vodi splošno politiko rehabilitacije v naš' republiki Pri tem delu naj bodo občinski organi socialnega varstva glavni pobudniki prizadevanj, da se tudi v občinah (ali medobčinsko) ustanovijo družbeno koordinacijski organi za rehabilitacijo z enako funkcijo, kot jo ima republiška stalna konferenca. Za osebe, ki zaradi psihičnih motenj nimajo uspehov v normalnem delovnem oko iju, se predvideva v naslednjem planskem obdobju ustanovitev posebne delavni -ce in dom za duševno prizadete osebe, ki so si cer sposobne za delo, niso pa sposobne skrbeti same zase. Poleg tega bo nujno potrebno ustanoviti tudi dva domova za delovno terapijo in resocializacijo alkoholikov. ICer za omenjene in stitucije še nimamo izdelanega profila in opredeljenih kadrovsko organizacijskih oblik ter še nismo proučili sistema njihovega financiranja, bo treba pred ustanovitvijo teh institucij nadrobno proučiti nakazana vprašanja, ki naj pokažejo vsebino in naloge take institucije Pod varstvo odraslih spada tudi skrb za odpuščene obsojence. Ugotovljeno je, da se ni potrebno ukvarjati z vsakim odpuščenim obsojencem. Večina se vrača iz zaporov v urejeno okolje, pa tudi sami so dovolj moralno utrjeni proti storitvi novih kaznivih dejanj Obravnavajo se le obsojenci, ki bi se brez pomoči zelo težko znašli v življenju in za katere je velika nevarnost, da po odpustu iz zapo- rov ponovno zabredejo na stranska pota. Organi socialnega varstva bodo morali tudi v bodoče skušati zagotoviti tem osebam potrebno pomoč. Za najtežje primere, ko odpuščeni obsojenci nimajo prebivališča ali zaposlitve oziroma ko se iz različnih vzrokov ne morejo vrriiti v svoje prejšnje okolje, bo potrebno ustanoviti prehodne domove z delavnicami. Poleg skrbi tem kategorijam bo treba posvetiti posebno pozornost varstvu starejših oseb, katerih število se v zadnjih letih izredno povečuje, tako da bo leta 19?0 v Sloveniji predvidoma že 14,5 % prebivalcev starih nad 60 let. Družbena skrb za starejše prebivalce se mora odražati v razvijanju različnih oblik dela in pomoči tako zdravim normalno starajočim kakor bolehnim in bolnim osebam. O -snovni izvajalci naj postanejo krajevne skupnosti ob materialni in strokovni pomoči ustreznih služb občinskih skupščin Nadalje bo treba reševati probleme tistih kmečkih prebivalcev, ki so v starosti ostali sami na svojih posestvih Takih oseb je po zadnjih podatkih 16-492.od katerih potrebuje 2.556 stalno denarno pomoč za preživljanje, postrežbo in nego, zanje pa je treba plačevati tudi premije za zdravstveno zavarovanje V sodelovanju V z drugimi odgovornimi činitelji v občini jim bo treba pomagati tudi pri preživljanju v mejah njihovih fizičnih sposobnosti, oziroma zagotoviti sredstva za stalno družbeno pomoč za postrežbo ali nego, kakor tudi za zdravstveno zavarovanje. Pri tem pa ne bi smeli zanemariti obveznosti, ki jih imajo otroci do svojih staršev. Ena izmed oblik družbene skrbi so socialni zavodi ali domovi za starejše ljudi Takšno oskrbo je potrebno zagotoviti osebam, ki zaradi ostarelosti ali onemoglosti ne morejo več skrbeti za sebe in nimajo nikogar, ki bi se lahko z njimi pose bej ukvarjal. Izkušnje pa kažejo, da želijo takšno nastanitev tudi relativno zdra ve starejše osebe, ki z leti izgubljajo svojce, znance, vrstnike ter se čutijo o-samljen e. Dom za starejše ljudi naj bi nadomestil individualni dom, saj žive v njem posamezni stanovalci vrsto let. Zato mora vzbujati vsa notranja ureditev doma občutek domačnosti. To uresničiti pri tako raznoliki socialni strukturi stanovalcev pa je težko. To otežkočajo še posebej objektivni pogoji: neprimerne zgradbe, velike sobe, natrpanost, slaba opremljenost, pomanjkanje stranskih prostorov itd. V Sloveniji je 31 domov za stare ljudi, v katerih je 3.100 oseb. Najmanjši dom je v Tržiču s 26 stanovalci, največji dom pa na Bokalcah s 333 stanovalci. K temu je prišteti še dom slepih v Škofji Loki, ki daje streho in oskrbo 64 ostarelim slepim in dom za duševno defektne Hrastovec-Trate s 560 oskrbovanci Ker sedanje zmogljivosti domov za starejše ljudi nikakor ne zadoščajo, bo nujno potrebno v naslednjem planskem obdobju še nadalje razvijati tovrstne domove. V ta namen se predvideva novogradnja g domov za starejše ljudi s skupno kapaci- teto 660 postelj ter preureditev t?eh večjih objektov v domove za starejše ljudi istočasno bo treba izvršiti nujne adaptacije v vseh 31 obstoječih domovih Za duševno prizadete stare osebe bo potrebno organizirati posebne domove. Predvidoma naj bi služili temu namenu dosedanji domovi za stare osebe, ki so daleč od naselij,: seveda ob istočasni graditvi novih kapacitet v industrijskih centrih in mestih. Med navedenirar skupinami odraslih so osebe, ki zaradi invalidnosti (civ.invalidi, slepi, gluhi, duševno abnormni), težke kronične bolezni, ostarelosti ali zaradi drugih okoliščin, prejemajo družbeno denarno pomoč za preživljanje, za rehabtli-tacijo, ortopedske pripomočke, zdravljenje in kadar je to potrebno, tudi za nego. Glede na vrsto teh pomoči ločimo stalne, začasne in enkratne socialne podpore. Stalnih socialnih podpor je bilo konec leta 1962 12 314 (t j. 97 % podpirancev napram letu 1952), njihova povprečna podpora pa je znašala din 3-564 mesečno. Število podpirancev je precej konstantno, dočim se izdana materialna sredstva mi nimalno večajo po posameznih letih. To povečanje finančnih sredstev pa še ne pomeni realnega povečanja socialnih podpor, ki so nizko izpod fiziološkega minimuma. Višina socialnih podpor je zelo različna in je v veliki odvisnosti od gospo darske moči posameznih občrn. Gibljejo se od 1 000-- do največ 15-000 ■ din me sečno. Po predvidevanjih bo v razdobju 1964 - 1970 povprečno 13 500 uživalcev stalnih socialnih podpor, število sedanjih socialnih podpirancev bo sicer polagoma padalo, hkrati pa bo njihovo število naraščalo zaradi ostarevanja oseb, ki so živele v preteklosti od samostojnih poklicev (bivši trgovci) pa so se doslej še nekako sami preživljali Če predvidevamo, da bo znašala povprečna podpora v letu 1964 din 6 000 - in da se bo povečala v letih 1965 in 1966 za 5 %, v naslednjih letih pa za 10 %, bo potrebno v naslednjih 7 letih za stalne socialne podpore okoli 8-534 milijonov dinarjev. Začasne socialne podpore so namenjene tistim osebam, ki so zaradi bolezni rojstev otroka, nezgpde ali bolezni za dalj časa pridobitno nesposobne. Posebne e vidence o teh socialnih podporah ni. Zajemajo približno 1/6 podpor - tako po šte vilu podpirancev, kakor po izdatkih - ki so izkazane med stalnrmi socialnimi pod porami. Enkratne podpore dodeljujejo občinski, deloma tudi okrajni in republiški organi za socialno varstvo. Z njimi pomagajo posamezniki iz trenutnih gmotnih težav, ki so posledica objektivnih okoliščin (nezgode, bolezen, tatvina, začasna brezposelnost itd.) ali zaradi subjektivnih okoliščin (delomrzništvo, alkoholizem, prostitucija itd.). Zato se število podpirancev, kakor tudi skupni letni izdatki iz le ta v leto spreminjajo. Samo povprečni zneski enkratnih podpor imajo konstantno tendenco naraščanja kot posledico naraščanja življenjskih stroškov nasploh. Tako so znašale v letu 1962 enkratne podpore povprečno din 7-700--. kar predstavlja 170 % povečanja napram letu 1952- Za naslednja leta se predvideva, da bo razdeljeno povprečno letno 9-500 enkratnih podpor. To število smo dosegli že leta 1962. vendar se po ocenah do leta 1970 ne bo bistveno povečalo Ob povprečni enkratni podpori drn g 000- v letu 1964 in njenem porastu v naslednjih letih kot pri stalnih podporah bo potrebno v 7 letih za enkratne socialne podpore okoli 667 milijonov dinarjev. Med družbene denarne pomoči štejemo tudi podpore družinam kadrovcev, ki so ure jene z zveznim zakonom, in podpore žrtvam fašističnega nasilja, ki se izplačujejo na podlagi republiške uredbe. Tudi višina teh podpor, ki sicer temeljijo na zakonitih predpisih, ni v skladu s porastom življenjskih stroškov in jih bo treba pravtako v naslednjih letih povečati. Od skupnega števila uživalcev stalne socialne podpore je po oceni 12-300 takih, ki niso zdravstveno zavarovani po drugih predpisih. Zanje naj bi občine zagotovile na osnovi republiškega predpisa o zdarvstvenem zavarovanju uživalcev stalnih socialnih podpor v svojih proračunih v naslednjih 7 letih 2-583 milijonov din za prispevek za zdravstveno zavarovanje. Poleg uživalcev stalnih socialnih podpor, ki so po novem predpisu zdravstveno zavarovani, unajo posamezne občine še precej oseb, ki ne prejemajo podpor in torej niso zavarovane, zdravstvenih storitev pa ne morejo plačevati. Zdravstvenih storitev za te osebe je povprečno 20 000 na leto. Po sedanjih izkušnjah naj bi občine zagotovile v svojih proračunih v ta namen vsako leto 400 milijonov dinarjev. Uspešnost reševanja nakazanih nalog bo odvisna od ekonomskih možnosti občin ter od razumevanja družbenih činiteljev pri reševanju vprašanj socialnega dela skladno s celotnim družbenim in ekonomskim razvojem. V- Varstvo borcev NOV Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 108-905 članov Združenja borcev NOV. Do leta 1957 ni bilo nobenega predpisa, ki bi celovito urejal pravice borcem NOV, razen trstih za vojaške vojne invalide. V problematiko borcev sta posegli skorajda samo Zveza borcev NOV in Zveza vojaških vojnih invalidov, dočim so ljudski od-oori reševanje le spremljali Organizacijam so dajali sredstva za razdeljevanje socialnih pomoči in zdravstveno varstvo borcev NOV, sami pa sc v glavnem ure-Jfli le invalidske prejemke in druge pravice po zakonu o vojaških vojnih invalidih -e> podpore žrtvam fašističnega nasilja. Skrbeli so za okrog 31 926 invalidskih upravičenčev in za 1.055 žrtev fašističnega nasilja. Po letu 1953 so se socialni problemi borcev reševali veliko lažje, ker je izšla za botce vrsta predpisov, tako glede posebnih dodatkov k minimalnemu zaslužku, milejših pogojev za upokojitev, pravice do dvojnega štetja dobe, ki so io preživeli v NOV itd. Kljub temu, da se urejuje ekonomski položaj borcev enotno in s predpisi, njihovi osebni dohodki ob stalnem porastu življenjskih stroškov ne zadoščajo Kvalifikacije članov ZB kažejo na slab ekonomski položaj in se zato niso kdove kaj odmaknili od temelja za določanje posebnega dodatka pri zaslužku, število tistih, ki ga prejemajo kaže, da slabo živijo. Najmanj dvakrat toliko borcev pa je v slabšem položaju Zato je pričel leta 1959 republiški Izvršni svet podeljevati priznavalnine, ki ved no bolj pridobivajo na pomenu Sprva jih je podeljeval predvsem vidnim predvojnim revolucionarjem, organizatorjem in vodjem revolucije ter njihovim družinam Tej kategoiiji se je pridtužila še kategorija zaslužnih kulturnih delavcev Nato so kriteriji zajeli še tiste borce, ki so bili z upokojitvijo močno prikrajšani na dohodkih ali pa so bili z nenehnimi premestitvami na nižje položaje oškodovani pri osebnih dohodkih. Ker je število takih borcev naraščaloi republiška sredstva niso več zadoščala. Zato je Izvršni svet že leta 1960 priporočil občinam naj vključijo med svoje probleme tudi problem borcev. Svet za socialno varstvo pa je leta 1961 poslal občinskim skupščinam priporočilo, da v svoji pristojnosti začno urejati tudi vprašanja priznavalnin. Leta 1962 so občine odobrile preko 900, leta 1963 pa že 1 943 priznavalnin,za katere so zagotovile 95 milijonov din Okrajnih priznavalnin je bilo 224, repu bliskih pa 315, Okrajne in občinske priznavalnine imajo še vedno značaj socialnih podpor eko nomsko šibkih borcev, republiške pa skoraj v vseh primerih že pomenijo prizna nje za zasluge v revolucionarnem gibanju in na kulturnem področju. Kriteriji za podeljevanje priznavalnin, posebno občinskih in okrajnih, niso enot no določeni. Občine so sicer v letih 1962 in 1963 sprejele odloke, ki določajo pogoje za priznavalnine, vendar se med seboj močno razlikujejo Precej občin je določila starostne in premoženjske pogoje ter s tem omejilo števil, upravičencev Povprečna republiška priznavalnina je znašala leta 1963 din 12-306 okrajna din 10-500- ■ občinska pa din 6 372 - Skupno povprečje priznavalnin je znašalo v Sloveniji din 7-715--- Priznavalnino je prejemalo skupno 1-795 borcev. Če ta podatek primerjamo s celotnim številom borcev, je jasno, da priznavalnine ne rešujejo ekonomske situacije, saj jih dobiva le nekaj nad 1,6 % članstva Zveze združenj borcev NOV. Kritična situacija pri varstvu borcev NOV je tudi stanovanjsko vprašanje. Pri popisu v letu 1960 je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji nujno potrebuje stanova -nja 2 9S7 borcev, od tega 766 nezaposlenih «n 2 191 zaposlenih. To število pa se je po ponovnih ugotovitvah ZZB NOV v začelku leta 1963 povečalo, tako da je treba rešili še 1 326 stanovanjskih primerov nezaposlenih borcev. Tako pomembno število potreb je terjalo razpravljanje v republiškem merilu )z vršni svet Skupščine SRS je sklemi podpreti akcijo za rešitev tega problema in je pri Republiškem skladu za stanovanjsko graditev zagp j.ovil_70 milijonov din sredstev za leto 1960 in po 120 milijonov din za leti 1961 in 1962 Znesek 68 milijonov dinarjev je dala na razpolago še Zveza združenj borcev NOV iz sredstev državne loterije. V treh letih je torej zbrala republika 378 milijonov din za reševanje stanovanjske problematike med borci NOV Izvršni svet je dal š© na sledije smernice: za borce izven delovnega razmerja naj poskrbijo občine, za borce v delovnem razmerju pa delovne organizacije Določil je posebno komisijo za razdelitev republiških sredstev. Republika je dodajala k zagotovljenim občinskim sredstvom 25 % vsote. Republiška sredstva je komisija odobrila 28 ob činam, v katerih so bili stanovanjski problemi borcev najbolj pereči- Do leta 1962 ie bilo zgrajenih v občinah iz navedenih sredstev 557 stanovanj v vrednosti l 907 milijonov dinarjev. Občine, ki niso dobile republiške participa cije, so zgradile še 351 stanovanj v vrednosti l milijarde. Skupno je bilo zgra -jenih za nezaposlene borce 908 stanovanj. V naslednjem planskem obdobju bodo morali organi socialnega varstva š® nadalje intenzivno sodelovati pri vsestranskem reševanju problemov borcev NOV.No vi način širšega reševanja bo treba utrditi zlasti v tistih občinah, ki zaradi materialnih in kadrovskih težav niso mogle dosedaj reševati problemov bivših borcev NOV Organi socialnega varstva naj aktivno sodelujejo pri urejanju stanovanjskih vprašanj borcev v delovnem razmerju, kot tudi borcev izven delovnega razmerja Rešitr bo potrebno vse ugotovljene stanovanjske probleme, pa tudi tiste, ki se bodo upravičeno pojavili v tem času Pole g tega naj organi socialnega varstva skupno z Zvezo združenj borcev NOV zasledujejo življenjske, zdravstvene in druge razmere borcev NOV Pri razporeditvi delovnih mest in reševanju minimalnih osebnih dohodkov borcev NOV' bo treba tesno sodelovati tudi z gospodarskimi organizacijami. Materialni položaj nezaposlenih in upokojenih borcev NOV pa bo treba urejati z republiškimi, o krajnimi in občinskimi priznavalninami . Zdravstveni pregledi borcev NOV doslej niso odigrali potrebne preventivne vloge. Zato bo potrebno v naslednjem obdobju sistematično zdravstveno pregledati vse udeležence NOV, določiti in izvajati preventivne ukrepe, ki naj bodo stalna oblika skrbi za njihovo zdravje. Službe socialnega varstva naj pri tem tesno so- delujejo z zdravstveno službo Poleg sk?b.». za otroke padlih borcev naj službe socialnega varstva posvetijo posebno skrb tudi otrokom po vojni umrlih borcev, pa tudi otiokom iz socialno ogseženxh dmžin borcev NOV Z večjo zavzetostjo in posebno pozornostjo bo treba zanje ure jati štipendije in pomoč pri. šolanju >n uku. Pri. -egevanju tega vprašanja naj socialno varstvo sodeluje z Zvezo združenj borcev NOV in Ljudsko mladino VL Varstvo vojaških vojnih invalidov Varstvo vojaških vojnih invalidov, vojaških m.uovmh invalidov invalidov ljudske milice, protiletalske zaščite in predvojaške vzgoje je predmet zvezne zakonodaje. Sredstva za izvajanje tega varstva so zagotovljena v zveznem proračunu. Število vojaških invalidov stalno rahlo narašča, ker številni borci doslej n,so uveljavljali svojih piavic glede zadobljenih ran med NOV Znatno je večje število invalidov iz prve svetovne vojne, katerih je bilo v letu 1939 priznanih samo 2 635» leta 1954 pa že 4 809 Zaradi togosti predpisov v bivši Jugoslaviji jim je uspelo realizirati svoje pravice šele v povojnih letih. Število družinskih invalidskih upravičencev nazaduje Tendenca upadanja števila u-živalcev družinskih invalidnin je konstantna. Vzporedno z varstvom vojaških vojnih invalidov je z zakonom urejena tudi zaščita vojaških mirovnih invalidov ki so bili poškodovan’ v JLA, PAZ ali PV pri opravljanju vojaških dolžnosti. Urejeno je bilo tudi varstvo dmžin umrlih. Z zakonom o vojaških mirovnih invalidih sz leta 1959 so pridobili invalidske pravice tudi bolezenski invalidi iz obvezne službe v JLA z najmanj 60 % invalidnostjo.Pravice bodo izgubili, ko se jim bo zdravstveno stanje popravilo, če ne bodo uživali pravic najmanj 5 let. Številčno stanje vojaških vojnih invalidov rn družinskih invalidskih upravičencev ter mirovnih invalidov in družin umrlih oseb je razvidno iz tabele VIL Na osnovi zveznih predpisov lahko invalidski upravičenci prejemajo - če izpolnjuje jo pogoje - invalidnino, splošni invalidski dodatek, posebni invalidski dodatek, orto pedski dodatek in otroški dodatek. Višina teh dajatev je določena z zakonom. Poleg tega imajo invalidi pravico do ortopedskih pripomočkov, klimatično topliške ga zdravljenja, splošnega zdravstvenega varstva in rehabilitacije. Po dosedanjih določilih bo za oo vaistvo v letih 1964 1970 pot-.ebno okoli 17 milijard dinarjev iz zveznega proračuna. Planirani izdatki upoštevajo znižanje števila invalidskih upravičence«/ in kvalitetnejše zdravstveno varstvo. Za uspešno izvršitev po si avli arih nalog bodo potrebovali organi socialnega varstva v razdobju od 1964 do 1970 leta naslednja finančna sredstva (po tekočih cenah iz leta 1963) v milijonih din A- »a osnovno dejavnost: 1 Rejnine za mladoletne ....................... ................. 2 520 2- Oskrbnine v varstvenih ustanovah (50 %) ............. .......... 15 000 3- Oskrtnine v stalnih socialnih zavodih ........................ 613 4. Otročka in mladinska letovanja '50 %) ....................2 250 5. Podpore otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja za šolanje ........................................................... 105 6- Podpore otrokom umrlih borcev za šolanje ..................... 1 qoo 7. Kategorizacija otrok ........................................ 616 8- Posebni dodatek civilnim invalidom za obleko, perilo, obutev in posteljnino ................................................ 210 9- Posebni dodatek civilnim invalidom za tujo pomoč in postrežbo 226 1q. Dodatek slepim za tujo pomoč in postrežbo ......—...................... 129 11- Dotacija organizacijam slepih ....................................... 122 12- Dotacija organizacijam gluhih ................................. 122 13• Pomoč odpušč^im obsojencem ................................ 35 14. Razne oblike pomoči ostarelim kmetom ............. ............ 4 600 15- Podpore družinam kadrovcev ................................... 273 16- Podpore žrtvam fašistič00«}«3 nasllja •••••.................. 368 17. Stalne socialne podpore ........................................ 8 534 18. Enkratne socialne podpore ........... ........................ 667 19. Proračunski prispevek za zdravstveno zavarovanje nepremožnih .... 2 583 20- Zdravljenje nepremožnih ..................... ................. 2 800 21. Oskrbnine za odrasle v socialnih zavodih (75 %) ............... 5 700 22- Priznavalnine in ostale pomoči borcev NOV ...»_................. 2 620 Skupaj: 51 093 B» za investicije. 1. Ureditev 40 centrov za socialno delo ......................... 200 2» Novograihje varstvenih ustanov a) gradnja (258 000 P° 60 000--) ........................... 15 480 b) oprema ................................................... 3 096 3. Počitniška letovišča .........................'•............. 700 4. Nakup 50 Stanovanj za umetne rejniške diušjine .............. 400 5. Novogradnja mladinskega zaščito®1?3 doma v Ljubljani ......... j 000 6* Ureditev 4 disciplinskih centrov za bivanje mladoletnikov za daljšo dobo v sestavu drugih zavodov ....................... 20 7. Ureditev 40 disciplinskih centrov za bivanje mladoletnikov za krajšo dobo v sestavu drugih socialnih slu£b (najnujnejša oprema) .............................................. 8. Ureditev domov oddiha slepih v Piranu in na Okroglem ........ 20 9. Ureditev posebne delavnice za osebe, ki zaradi psihičnih motenj nimajo uspeha v normalnem delovnem okolju ................. 50 10' Ureditev doma za duševno prizadete osebe, ki niso sposobne skrbeti same zase (s kapaciteto 50 ) ...................... 100 11. Ureditev 2 delovno terapevtskih domov za resocializacijo alkoholikov z delavnicami (s skupno kapaciteto 100) ......... 250 12 Študij domov pod zap. št- 9 do 11 ....................... .. .. 20 13. Novogradnja 3 prehodnih domov z delavnicami za odpuščene obsojence (s skupno kapaciteto go) ......................... 165 14, Novogradnja 5 domov za starejše ljudi in upokojence (s skupno kapaciteto ggo) ....................................... ... 1 980 1 5 Nujne adaptacije obstoječih 31 domov za starejše ljudi ....._.... 310 Ig Preureditev in oprema 3 večjih objektov (od tega 2 š0^3^®) v domove za starejše ljudi .................................. 300 24 101 17. Stanovanja za borce NOV ...................................... 5 750 Skupaj: 29 851 V zgornjem prikazu niso upoštevani izdatki za usposabljanje kadrov, invalidnine vojaškim invalidom (zvezna sredstva) in del investicij za stanovanja borcem NOV, ki naj bi jih prispevale delovne organizacije, združenja zveze borcev in borci sami V naslednjem planskem razdobju bi torej potrebovalo socialno varstvo: za osnovno dgavnost ................................ 51 093 milijonov din za investicije ................................... ••• 29 851 milijonov din Skupaj: 80 944 milijonov din kar znese povprečno letno okoli H;6 milijarde dinarjev. To predstavlja poveča -nje za 210 % v primerjavi s celotno potrošnjo socialnega varstva v letu 1962- Razvoj socialnega varstva je v primerjavi z nekaterimi družbenimi službami, sploh pa v primerjavi z narodnim dohodkom v izrednem zaostajanju. Bilo bi prav, da bi ga reševali v smislu nakazanih smernic. Posamezne dejavnosti socialnega varstva naj bi se financirale iz sledečih virov: osnovna dejavnost: - iz občinskih proračunskih sredstev s tem, da se občinam zagotovijo potrebna minimalna sredstva za izvajanje ustavnih in zakonskih določil ter v skladu z dvigom narodnega dohodka. Poleg tega bo potrebno proučiti možnost delnega financiranja osnovne dejavno -sti varstveno vzgojnih zavodov iz prispevka socialnega zavarovanja za otroške dodatke ob njihovem eventuelnem povečanju, ki naj se ne da v celoti posamez nikom - staršem, temveč del tudi občinskim skupščinam po principu proizvajal -čevega prebivališča. investicije: - iz Sklada SRS za negospodarske investicije (za republiške socialne zavode)in občinskih skladov za negospodarske investicije (za občinske socialne zavode), - iz Sklada za socialne ustanove (za sofinanciranje republiških socialnih zavodov in kreditiranje oziroma dotiranje občinskih socialnih zavodov), - iz skladov za šolstvo (za varstveno vzgpjne ustanove), - iz 4 % prispevkov za stanovanjski sklad iz starostnih in invalidskih pokojnin (za domove za starejše ljudi in upokojence), - iz sredstev socialnega zavarovanja (za posebne zavode), - iz občinskih stanovanjskih skladov (za stanovanja borcem NOV) ob participaciji republiškega stanovanjskega sklada, in - iz investicijskih skladov socialnih zavodov. Investitoijem socialnih zavodov pa bi bilo potrebno omogočiti tudi najetje kreditov pri Narodni banki vsaj ob pogojih, ki jih dajejo gospodarstvu. PREGLED POVPREČNEGA ŠTEVILA PREBIVALCEV NA ENEGA USLUŽBENCA SOCIALNEGA VARSTVA (stanje oktobia 1963) O b^ina Število uslužbencev Povprečno število prebivalcev na enega uslužbenca Brožiče 4 i 6 323 Celje ii 4 75-5 Laško 3 6 316 Mozirje 4 3 970 Sevnica 4 4 679 Slovenske Konjice 4 4 587 Šentjur pri Celju 4 4 255 Šmarje pri Jelšah 6 5 183 Velenje 5 4 449 Videm - Krško 5 5 309 2alec 5 5 192 Okraj Celje 55 5 089 Ajdovščina 5 4 27-8 Idrija 7 2 514 ilirska Bistrica 2 7 881 Jzola 3 3 113 Koper ■7 4 175 Nova Gorica 12 3 903 Piran 2 5 705 Postojna 2 9 345 Sejana 4 6 003 Tolmin S 4 700 Okraj Koper 49 4 44 4 Ljubljana - Bežigrad n 2 839 Ljubljana - Center 14 3 104 Ljubljana - Moste 9 3 636 Ljubljana - Šiška 1-2 3 799 Ljubljana - Vič 11 4 842 Cerknica 3 4 743 Črnomelj 4 4 226 Dom Jale 4 ( 6 362 Gto suplje 5 4 518 Hrastnik 3 3 347 J esenice 6 4 336 Kamnik •3 6 632 Kočevje 4 4 242 Kranj 11 4 343 Oblina 5*evi lo uslužbencev Povprečno £ te vilo prebivalcev na eneaa uslužbenca Litija 3 5 570 Logatec 3 3 5C3 Metlika 2 3 440 Novo mesto 9 5 050 Radovljica 4 6 7 24 Ribnica 3 3 9 38 §kofja Loka 5 4 826 Trbovlje 3 6 039 Trebnj e 4 4 357 Tržič 3 3 783 Vrhnika 2 6 299 Zagorje ob Savi 3 5 129 okraj Ljubljana 144 4 314 Maribor - Center 18 3 205 Maribor - Tabor 9 4 702 Mari bor •- Tezno 7 6 131 Dravo grad 2 3 548 Gornja Radgona 4 4 876 Lenart 3 5 727 Lendava 3 9 206 Ljutomer 4 4 412 Murska Sobota 7 8 938 Ormoj 2 9 778 Ptuj 7 9 104 Radlje ob Dravi 4 4 415 Ravne na Koroškem 5 4 380 Slovenska Bistrica 4 7 660 Slovenj Gradec 4 3 961 + Beltinci 3 + Petrovci galovci 2 okraj Maribor 88 5 040 Povprečje v SR Sloveniji 4 722 + V letu 1963 ukinjeni občini Beltinci in Petrovci - šal°vcl- USLUŽBENCI PO KRAJIH ZAPOSLITVE IN IZOBRAZBI PREGLED NAZIVOV, KI SO JIH USLUŽBENCI PRIDOBILI S STROKOVNIMI IZPITI o E- ^ C"- ( o" - CO LO 00 CD <0- Ul m s; ► ^ S ►—4 »—4 O u (U 0 > > O D © 1) TJ TJ M-J CT lit U U TJ O O 0 w w a g 0 M-4 0 0 S TJ ' tw a - B| I ^ 1 >tl > >u E -S 2 -r-l '>W e ° a •-4 O a m (n S 0 š ^ 'S S. 5 e f 8; I .s o B o a a w o a - § f I li “I g s :ss« e g a m o g n 3 0 W > "o s A •tfi 3 C I a D *o g 3 1« 3 •H > O M g CO g J3 M *>w M N U 3 Z >N ^3 'm W S 'd w O GIBANJE ŠTEVILA MLADOLETNIKOV POD DRUŽBENIM VARSTVOM > JO K O H O O to ■ ^ 00 . oo CN 00 00 O CO CD 00 TT O ^ O CD O CD O CD O iD CD O C> O ps» r—4 r—1 r—4 M Z TJ a IS 0) >w d) W zgornjih vrstah, ampak je manjši, ker imajo nekateri otroci po dve ali vej karakti OBLIKE ZAŠČITE, KI JO UŽIVAJO MLADOLETNIKI POD DRUŽBENEM VARSTVOM > o o E- 01T??DZ OUqsj;Od OSA OfDAT?n LO U0 CO co 3 CO 00 M4 8? ' od 00 r-T CD ° DJodpod -oos DufojdS , CD 2 133 13,5 2 047 12,9 2-108 13,3 1 976 12,4 8 -•H modpod D5(SAOipD>l ID 7 0,0 6 0,0 uo o C- o o CD 0_ o' >o >r/) 0 •u }-? Diodpod •M1 CD C^- S - o 00 CM ^ ' -c CD 2 o • uo O) 2 o oo uo 00 d' N (L' 5(3}Dpop J 5( Spi (D A U J co [> M* - 2 CM ^ UO -O CD CM g OJ S °7 & uo' M ••H D UT Up }TD AUT '[OA CM S S' M* Ol ^ ° S M4 O ' ” § co S ^ CM " * S o' Si O OIADjd ‘pccc UISZApO - CO ^ O 00 o 10 o 10 o* D}}??DZ DUaA’tSADTpZ o C^» CM 1 12 755 i 80,5 CD ' ° S CO 780 13 455 4,9 84,6 O) •• 00 g M4 IJipOADZ 'DOS qtB'iTjp A CD Tf* * O ^ F—< M4 O) UD uo CD CO qxo}JA UT qttsDf A 00 —* C^ CD CO CD 00 o • c-*- o • g °1 —< O S 2. CM O npoADZ ‘oos^oeds A cn 2 «<• 2 tC' c—' M4 s ^ 00 CD CO Tfsi A CD CO 00 O uo CD CM - (D 2 Iš' AS}T[OASOd uO CD UD ^ o' r^. m4 o- M4 CM 00 o' 1/5 O* g 2 O OA}?TUqj5(S 2 446 15,5 2 092 13,2 1 863 11,7 1 671 10,5 1 399 8,5 (Df!S(pd 03U03() AoiiTUi^IopDT111 ojtastS CO )5 799 100 15 836 100 Dl O . CC O 05 —* U5 15 910 100 16 495 100 f-;3}DZD3(Od CM '1 * % o s ^ rw .9 1 ^ % s r S % 0}03 - 1958 S CD C 961 t961 1962 o \ £ q D XI o H O > N < as s < 2 H O 5 N O 06 H O SC M 2 K *—J N MH 06 8 W H < Q W J O W K O, tt VD o» co 3 O O, Otroci zavarovancev izdanih pozitivnih odločb ZSZ m vloženih zahtevkov pri okrajnem ZSZ Število pritožb na prvos topne odločbe otrok za var. OO vseh CM Kategorizirani in eviden tirani (vpisani v matične knjige) rojeni !• 1947 ali prej (nad i 5 let) otiok zavar. - vseh o ^ £ ai c cr> m—, © —. a> . lD 2 o t1 > ^ 00 otrok zavar. O) vseh co c g 8 0 ® Za- e . r r-H D CD otrok zavar. vseh CD a i (n otrok zavar. m vseh Skupno število prijavljenih za kategorizacijo otrok zavar. co vsA CM Kategorija - o o i c*^ «-!■» ,—« oo t«*. T —< (N o o N , 1 C*> > 1 1 I ^ 1 1 LO , CD 1 I 00 | M* j i CM 1 vD CSJ C^ CO 1 O) CM O) CD •M* 1 sr CM 1 O i 00 M’ l O ^' CM ^ * Cn. CO CM CP | CP Cs. tO CO CO CM CO CD CO CD C'** CO sT CM lO ' »-« ■§ g CD 1 -c ~6 ro p u K > 34 g B 5 ° u lO •g > sr Kategorizirani otroci, napoteni cli se ge nahajajo, na rehabilitaciji. ° '0 I 0 0 >tQ Ji k B Š o g N to g > CM d II -s b S ? o a M - •g M > , o ti T 0 H e| 3| § s 1 § ° S CP ■S CD N 0 ^ m >cw & a > -h £ ? o u N C'-* *S S CD o y M* CT> --T ' « B R > tD a ° ° $ g M* tD LO , CM i 1 .... 1 i CO CO M' CD CP CD sT M' Q rj' ‘ r-j n 51» ^ P U O N g 0 d vs -o O Tj "0 C^. CP iO [>. co CD ^ O !>■ CM D 0 > "T £ g i , 8 J3 'O' | | fr 1 | f & Bi w O 2 N OJ NT 0’i o ■-H 1-0 uO CO O) co CM CM CD CM. C>] O- UO co tO CM CO CM i CD M* i OD (D M« •M' o. M' CM CD m S co’ -< CD CM CM CD t-N. r-» O) CD m ' CM CO M* co co a> r- CO CM LO co r—i ' r—i r—4 CO CT) CP ID g H Tl o s Tj o g 3 O Q co en' CP co CM CO CO M’ 00 CO Jo CD co CTj M1 CP M* CO CO cD 5 CD CO Z- CM CM 00 CO xr CD CM CM CM ID CO CO CP MT C>J sr CD CM Laž- 'Liš- zaost. 843 678 843 6.78 6.04 5.15 Skomb. motaj. 318 226 208 155 133 106 Število uživalcev Uživalci 1958 1959 1960 1961 1962 osebni 11 720 10 827 10 835 10 738 10 87 2 Vojački vojni invalidi dmžinski 24 662 23 911 23 302 21 793 20 742 skupaj 36 382 34 738 34 137 32 531 31 614 osebni 638 694 777 924 1 020 Vojački mirovni invalidi diužinski 271 273 295 | 305 348 skupaj 909 967 ! ■ ; , 1 072 1 229 1 368 Vojaški vojni in os ebni 480 414 395. 368 340 mirovni. invalidi - uživalci - družinski 897 869 601 442 296 otroškega dodatka skup"j 1 377 1 283 996 810 6 36 Otroci vojačkih vojnih osebni 1 003 972 885 822 7 63 in 'mirovnih invalidov, ki prejemajo otročki diužins ki 1 239 1 102 755 528 355 dodatek skupaj 2 242 2 074 1 640 1 350 1 118 osebni 968 1 016 1 040 1 081 1 176 Uživalci splošnega invalidskega dodatka d:u finski 2 694 2 809 2 886 3 036 3 559 skupaj 3 662 3 825 3 926 4 117 4 735 Uživalci posebnega invalidskega dodatka 3 673 3 401 2 648 1 864 1 084 Uživalci Izdatki v 000 din 1958 1959 1960 1961 1962 Vojački vojni invalidi 812 061 749 317 977 974 948 698 972 469 Vojački miiovni invalidi 34 371 37 601 4) 8*98 49 110 54 389 Vojački vojni in mirovni invalidi -uživalci otroškega dodatka 61 829 65 738 56 231 49 957 41 238 Uživalci splošnega invalidskega dodatka 224 234 253 840 3 41 707 403 737 581 824 Uživalci posebnega invalidskega dodatka 178 509 233 504 190 244 163 184 123 438 Ostali izdatki invalidskega varstva: Ortopedski pripomočki 31 187 31 933 32 683 40 573 62 946 Zdravila 15 695 17 683 22 744 30 953 49 582 Topli^ko zdravljenje 10 306 13 666 17 918 28 966 33 451 Klimatsko zdravljenje 13 751 15 171 16 327 24 275 30 7 24 Bolniško zdravljenje 80 261 93 827 110 055 170 144 230 044 Ambulantno zdravljenje 21 772 25 285 29 232 38 234 61 953 Rehabilitacija 7 016 4 353 5 098 18 293 54 251 Skupaj 1 490 992 1 541 918 1 842 111 1 966 124 2296 309 Vrste izdatkov Izdatki v 000 din 1958 1959 1 1960 1961 1 1962 A- Izdatki ljudskih odborov 1- Rejnine za mladoletne 44 071 51-094 63 633 77 600 106 175 o. OrtV.rhnjnp- v n rn.ladole+.ne v so- ciainih zavodih 196 724 228 516 225 456 288 273 410 674 3. Otročka in mladinska letovanja 55 991 53 596 67 255 62 098 64 855 4. Rejnine za odrasle 1 790 3 104 2 719 4 835 6 099 5. Oskrbnine za odrasle v soci- alnih zavodih 258 967 278 929 225 456 394 235 531 168 6. Podpore družinam kadrovcev 12 113 22 451 26 812 20 105 24 765 7* Podpore žrtvam fašističnega nasilja 24 622 26 082 24 601 23 962 24 190 8. Stalne splošne socialne pod- pore 270 674 288 427 320 858 349 858 401 212 Podnom h^r- cev in ir- za šolanje 61 048 36 978 35 780 37 735 36 680 iO- Ostale stalne mesečne pod- pore 57 444 86 548 99 177 131 661 128 285 11- Enkratne podpore 44 747 40 555 44 247 58 917 73 514 12- Dotacije socialnim zavodom 392 552 401 850 556 787 812 031 662 632 13- Ostali tekoči izdatki 426 841 452 129 414 882 439 320 596 944 14. Skupaj 1847 584 1970 259 2107 663 2 700 630 3 067 193 Opombi: j. V pregledu so zajeti vsi tekoči proračunskih izdatki ljudskih odborov in občinskih socialnih skladov za financiranje socialnega varstva. 2. pod »Ostalimi tekočimi izdatki* so izkazani izdatki za MDF, teden o-troka, strokovni dvig kadrov, subvencije društvom defektnih, zdravljenje nepremojnih itd. Vrsia izdatkov izdatki v 000 din J 958 1959 1960 196) 1962 B- Republiški proračunski j ;;datki j Redni tekoči izdatki 90 000 102 237 104 700 107 203 113 590 2- Dotacije republiškim socialnim zavodom 26 451 35 232 45 865 54 530 * 3- Skupaj 116 451 137 4 6 9 150 565 161 733 113 590 C- Sredstva Ju go slovanske loterij e 1. Zveza gluhih 3 895 3 309 2 110 3 7 53 3 394 2- Zveza slepih 5 368 4 681 5 521 7 686 6 865 3- Skupaj 9 263 7 990 7 631 11 439 10 259 Č- Rdeči križ 1. Denarni izdatki 33 989 82 283 7 2 830 82 8 57 86 501 2. Izdatki v naravi • • 287 1 00 3 • Skupaj • « * • 373 601 Opombi; j, pod denarnimi izdatki so zajeti izdatki za letovanje otrok elementarne nesreče (brez Makarske), borbo proti TBC in alkoholizmu ter manipulativni Stroški za mednarodno pomoč* «* 2, Pod izdatki v naravi so zajete vrednosti razdeljenih naturalnih pomoli socialnim ustanovam. Vrsta ustanov Izdatki v 000 din 1958 1959 1960 1961 1962 1. Varstvene ustanove 8 780 25 713 115 645 162 326 225 674 2. Otroški in mladinski domovi 5 017 11 674 19 317 15 500 26 624 3. Specialni mladinski domovi 7 600 16 182 16 700 11 100 18 000 4. Počitniška letovanja 40 008 57 558 77 977 126 050 190 766 5. Specialni domovi za odrasle 37 515 31 410 16 200 47 800 36 000 6 Domovi za stave in onemogle 20 614 20 719 57 139 46 940 52 965 7. Socialni centri - - - 11 ono 6 007 8. Skupaj 1 19 53 4 163 256 302 978 420 716 556 036 & Republiške negospodarske investicije 27 000 42 000 19 700 40 900 48 000 S Sklad za socialne ustanove 17 173 28 742 49 627 55 810 97 300 o Ostalo rij uda ki odbori in lastna sredstva) 75 361 92 514 233 651 324 006 410 736 Opomba. V pregledu so zajete samo investicije socialnih zavodov v pristojnosti sociavinega varstva. a> ,=i: CD oo oo a> co o o o (J> —* lO ^ Fcdatki ja leio 1963 so oc s tj 'aJ i 00 t- to 00 oo * r-j O CM »o Cnih nalog socialnega varstva, ki mu jih nalagajo piavm predpisi. Upoštevale »udi niso povečanje življenjskih stroškov, čeprav so tesni- povezani z dajatvami na tem področju. Potrošma sred štev 2a socialno varstvo vedno bolj zaostaja za realnimi potrebami. V preteklem razdobju je b»la posebne pozornost usmeri ena v azviianje in k epi tev socialnih služb v komuni Občinske skupščine sc ustanovile c entrov za socialno sete. ki obsegajo območje s 611 000 prebivalci (38 % vseh prebivalcev SR Slovenije) Centri z* socialno delo postajajo pomembne st okovne službe, k.« vedno bolj uspešno opravljajo naloge socialnega, varstva. Velik je tudi njihov delež p.-i operativno analitičnem delu V letu 1963 so izdelali 29 analiz, v letu 1964 P« so programirali ra delno že izdelal- 66 operativnih analiz. To dokazuje da je socialno delo v cenfc0 i?- ho Hščne postavke tako nizke, da ne morejo služiti za pnmetjalno bazo, kes |e te baza ni odgovaijaia minimalnim potrebam časa, v katerem je bila opiedelje na (glej prilogo) Poleg tega pa so tudi zvišanja tako minimalna, da jih m nož no sprejeti kot izboljšam e Osebni dohodki Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS ne vodi v svoji evidenci oseb nih dohodkov uslužbencev socialnega varstva (ne v občinski upravi, ne v cen trih za socialno delo), niti nima teh podatkov, Splošno znano pa je dejstvo,da kadri n.a tem področju dela niso pravilno stimulirali, zaradi česar je izredno težko sp »ovajati modernizacijo in utrjevati strokovnost, službe V domovih za starejše ljudi so znašali po podatkih posebne ankete sekretariata povprečni osebni dohodki v letu 1963 din 25 684- V letošnjem letu so se ti dohodki povečali na ca 30 000 dinarjev, ker se je tekom leta postavilo in v večini »primerov tudi realiziralo priporočilo o iznosa minimalnih dohodkov v višini din 25 000 Kljub temu porastu so osebni dohodki delavcev v socialnih za vodih po vseh obstoječih podatkih še vedno najnižji v republiki ~ Investicije Izredno pereč« stanje je tuli pri investiranju socialnih zavodov Za investicije socialnih zavodov v pristojnosti socialnega varstva je bilo potrošeno v letu 1963 din 504 12S 000 dočim se predvideva v letu 1954 din 782 430 000 indeks 155,2 (od tega republiške negospodarske investicij e din 145 000 000 republiški sklad za socialne ustanove din 75 900 000. lastna sredstva zavodov din 108 200 000 in občine din 454 230 000) Pn tem 31 (50 %) občin ni ru česar predvidelo za investicije socialnih zavodov, 8 (12 %) občin pa le si 1 bo lične zneske pod 1,000 000 dinarjev. Maj več investicijskih sredstev je bito potrošeno za varstveno vzgojne ustanove (din 308 911 000 ati 39,5 %), kar je izredno malo glede na potrebe in kar ni v skladu s predlogo’! perspektivnega razvoja socialnega varstva za obdobja 1964 1970, ki predvileva povprečno letno potrošnjo za te ustanove din 2 653 900 OOC Po podat! ih Zavoda za statistiko je bila povečana zmogljivost varstveno vzgojnih ustanov le za 261 mest, ‘ločim predvideva perspektivni plan povečanje zmogljivosti v 7 letih za 43 000 mest, t j 6 000 otrok let 'IO. Večja investicijska sredstva so bila v letošnjem letu vložena tu li v specialne mladinske domove (din 154 500 000); za izgradnjo Prehodnega ulu»linske-gu doma v Ljubljani in ad ptacijska lila v 'iloriiavi. Realne, pereče potreta turi za to področje so večja in bi vlaganje v t« namene bilo potrebno pospešiti in jih odstraniti z dnevnega rede.. Sredstva za investicije domov za starejše ljudi (din 148 000 000) so bila porabljena za nadaljevanje novogradnje Doma upokojencev v Ljubljani (80 000 000 din) in nujne adaptacije obstoječih domov, ki se nahajajo v glavnem v starih gradovih in dotrajanih zgradbah predvsem za domove v Impolci, Go-milskem, Preddvoru, Viltušu, Šmarju pri Jelšah, in na Bokalcah. (Stanje v teh domovih je razvidno iz informacije). Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se v letošnjem letu še ni pristopilo k novogradnji vsaj enega delovno-terapevtskega doma za resocializacijo alkoholikov ali posebne delavnice za osebe,, ki zaradi psihičnih motenj nimajo uspeha v normalnem delovnem okolju. 2 Problemi družbenega sistema - a) Skrb družbenih skupnosti in pravna urejenost Pri problemih družbenega sistema za področje socialno varstvene dejavnosti je treba omeniti naslednje momente; Pri popisu opsavil je Republiški sekretariat za socialno varstvo registriral70 različnih pravnih predpisov, ki v kakršnikoli obliki obvezujejo službo socialnega varstva na ukrepanje Poleg pravnih predpisov pa obstoji vrsta ukrepov, ki so pogojeni v perečih družbenih potrebah in se izvajajo ne kot pravna temveč moralna obveza družbe do posameznika, določenih kategorij in skupin prebivalstva Mnogi teh ukrepov so izredno zahtevni in delikatni, zaradi česar je njihovo sprava!anje nujno vezano na stopnio splošnega in osebnega standarda, stopnjo izobrazbe in kulturno civilizacijske ravni prebivalstva ter končno tudi stopnjo humanizacije in demokratizacije odnosov (problemi mladinskega pre stopništva n.pr niso več le problemi bede, skrb za starejše osebe se ne more zreducirati le na reševanje starejših siromakov, posegi v družinske odnose se ne vršijo le psi revnih, zaostalih, neurejenih družinah itd ), Ta kratka razlaga bo vsaj deloma pojasnila vzroke za nezadovoljstvo glede dela službe in prizadevanja, ki so usmerjena v boljšo organrzacijo in konsolidacijo službe socialnega varstva, usmerjeno v oiganizacijo centrav za socialno delo Teh je v republiki sedaj 14, 16 občin pa namerava ustanoviti centre v le lu 1965- Ta podatek, kakor je razveseljiv, je nevaren, ker obstoji verjetnost,da bodo občinske skupščine * le spremenile tablo ne da bi zagotovile osnovne pogoje, t j materialna sredstva, kadre in prostore. Delo organov socialnega varstva na občinah ne zadovoljuje. Osnovni vzroki so v pomanjkanju strokovnih kadrov (to pomanjkanje se veže na slabo stimu- lacijo) in neptoučent v glavnem prenizki sistemizaciji in zasedbi delovnih mest V nezadostnem in slabem poslovanju službe je deloma gledati tudi problem minimalnega dodeljevanja sredstev za to dejavnost, kei taka služba ni sposobna (ta nesposobnost gre deloma tudi na račun pieobiemenjenosLi z naloga mi) prinašati pred občinsko skupščino zadokumentimne pouebe niti glede z zakonom postavljenih zahtev, še manj pa ostale nujne potrebe občanov Problem financiranja je gledati deloma tudi v pomanjkanju poznavanja obse ga in zahtevnosti nalog službe, neredko tudi v odnosu občinskih skupščin do tovrstnih problemov Ti skopo nakazani problemi so ozko vezani tudi s problemi pravnih predpisov za področje socialnega varstva čeprav imamo kopico pravnih predpisov in še večjo kopico opravil po teh predpisih in dmgih obvezah, še vedno nimamo zakona o socialnem varstvu in organizaciji ier financiranju službe Zakon naj bi jasno opredelil področje socialno varstvene dejavnosti (danes večina zakonov govoii o nekem skrbstvenem organu, ki je v icsnici fikcija, vse te naloge opravlja služba socialnega vaistva itd ), organizacijo službe in zavodov, ki naj opravljajo to dejavnost, kadre in končno tudi materialne obveze V zvezi s tem je treba omeniti, da centri za socialno delo že delujejo, čeprav njihov pravni status še vedno ni razčiščen Oboje naj bi bilo rešeno v letu 1965 oz centri v letu 1965, zakon o socialnem varstvu in organizaciji službe pa spre jel v letu 1966 Ostale zakonske in dinge predpise za področje socialnega var stva pa je treba le temeljiteje proučevati in ev novelizirati (diužinska zakono daja. zakon o zakonski zvezi, razmerje med starši in otroki, skrbništvo, posvet jitve skratka študijsko pripravljati "rodbinski zakonik itd ) V glavnem pa daje ta zakonodaja že danes, z manjšimi izpopolnitvami pa sploh, zelo širo ka možnosti dela Zagotoviti ie treba le strokovnost, t j kvaliteto dela (ka dre) in mate ialna sredstva in to vključiti v okvir dobio organizirane službe V letu 1964 naj bi bil sprejet, še Zakon o izvrševanju vzgojnih ukrapov. ki ga je Sekretauat že izdelal in ga sedaj obravnava Republiški sekretariat za za konodajo in zakon o socialnih zavodih Za slednjega se postavila vprašanie, če ne hi postal del zakona o socialnem varstvu V letu )965 še zakon o žrtvah fašističnega nasilja bjOeiovanje skladov V republiški sklad za socialne ustanove se stekajo denarne kazni iz prekrškov (kazni za prekrške zonei javni red in mir. sanitarni prekrški in tržni pre krški ter gospodarski prekrški in izkupiček za zase-Jene predmete, če jih izre če sodnik za nrekrške) namensko za socialne ustanove. Tako namensko dode Ijena sredstva so se različno stekala in razdeljevala; neposredno v občine, preko okrajev in delno republike, od leta 1962 P a le preko republike. Zadnja oblika je bila in je trenutno še najprimernejša, ker so prej sredstva bila bolj drobljena, niso se trošila namensko in niso angažirala še dodatnih sredstev občine Poleg tega so bila v manjrazvitih občinah neznatna in niso mogla kriti niti najnujnejših potreb Preko republiškega sklada pa so bila usmerjena ta sredstva tudi v te predele republike Dalje so bila usmeijena v ustanove re publiškega pomena, t.j. tiste, ki kot medobčinske institucije ne bi bile kljub perečim potrebam, še dolgo ustanovljene. Nov zvezni zakon o financiranju družbeno političnih skupnosti ne določa točno, kam naj se stekajo denarne kazni iz prekrškov in tako obstoj republiškega sklada postaja vprašljiv Obstoji predlog, da se omenjena sredstva do rešitve vprašanja še vedno stekajo v republiški sklad in da se ev.omogoči celo dodelitev dodatnih sredstev iz republiškega proračuna. Taka rešitev naj bi trajala še nekaj let, dokler se ne odpravi velika zaostalost na tem področju in omogoči tudi manj razvitim komunam kritje osnovnih potreb. Trenutno ima sklade za socialno varstvo 12 občin, ki imajo v glavnem dohod ke iz proračuna. Njih prednost je v tem. da sredstva ne zapadejo konec leta in da se ta sredstva ne vitmanirajo v diuge namene, kar je sicer redna praksa c) Medobčinsko sodelovanje Medobčinsko sodelovanje na področju socialnega varstva ni razvito Sptovaja jo ga ie p reko skupnih komisij 2 a ugotavljanje invalidnosti in za kategorizaci jo otrok ter organizacijo raznih bazenskih posvetovanj, seminarjev itd. Medob črnskih centrov za sociaino delo še ni, ravnotako ni medobčinskih zavodov, ki pa bi bili zelo potrebni (n pr.določene kategorije starejših oseb) Republiški sekretariat za socialno varstvo bo pripravil mnenje o možnosti ustanavljanja medobčinskih centrov za socialno delo -d) Samoupravljanje, delitev dohodka in statuti Samoupravljanje v institucijah in zavodih socialnega varstva je urejeno v SR Sloveniji v skladu z zakonom o organih upravljanja v zavodih. Vsi zavodi so to vprašanje uredili v svojih statutih, ki so jih sprejeli v letošnjem letu in no ugotovitvah Republiškega sekretariata za socialno varstvo le-ti odgovarjajo svojemu namenu Sedaj sprejemajo pravilnik o delitvi dohodka, hršne rede itd in usklajujejo pravilnike o delitvi osebnega dohodka, katere so začeli uporabljati ž® januarja 1963- Pri sprejemanju in urejevanju teh aktov jim Republiški sekretariat za socialno varstvo nudi strokovno pomoč, tako da posebnih pro- blemov v zvezi s tem zavodi niso imeli. Predstavniki javnosti sodelujejo v vseh oblikah upravljanja, ki jih predvido va zakon V večini zavodov sodelujejo kot člani posebnega oigana, ki ga se sestavljajo predstavniki delovne skupnosti in javnosti, le v manjšem številu zavodov pa kot člani delavskega sveta ali kot člani posebnega oigana, ki ga sestavljajo samo predstavniki javnosti. Da se je večina opredelila za prvo o-raenjeno obliko je vzrok v tem, da je sposobnost kolektivov zavodov izredno skromna in jim zunanji sodelavci - pravilno izbrani dejansko nudijo vsestran sko pomoč- 3 Vpliv letošnjih akcij in ukrepov - a) Družbeni plan, rebalansi, investicijski ukrepi Vse občinske skupščine so se seznanile s planom razvoj a socialnega varstva v letu 1964, vendar ga v svojih planih niso dovolj upoštevale. Zaradi tega razvoj socialnega varstva ni potekal popolnoma v skladu s predvidevanji Pri rebalansu proračunskih sredstev v letu 1964 so bila vidno povečana sred stva za piiznavalmne in dodatki zaposlenim borcem NOV. medtem, ko so o stala sredstva za drage potrebe socialnega varstva skoraj nespremenjena. Investicijski ukrepi republiških organov niso prišli v poštev pri investiranju socialnih zavodov b) Akcije družbenih organizacij Družbene organizacije so delovale v smeti pospešitve socialno varstvene de javnosti V decembru se pripravlja tribuna o teh problemih pri Socialistični zvezi delovnih ljudi Rdeči križ ie pripravil že nekaj seminarjev za nego o samljenih in bolnih ljudi Zveza prijateljev mladine, dmštvo upokojencev, Rdeči kuž Ud- usmerjajo občinske organizacije v koordinirano delo social nih komisij v krajevni skupnosti in pod Služba socialnega varstva je v tem letu razširile sodelovanje z družbenimi organizacijami še posebej na področju skrbništva in krajevnih skupnosti V ta namen je bila pobudnik in organrzator bazenskih posvetovanj (io 13) te« republiškega posvetovanja o problemih na teh področjih Sodelovanje z e> ganizacijo gluhih in slepih je stalno, z drugimi družbenimi organizacijam« in društvi (SZDL ZPM, ZMS, ZZB, Konterencc za d«uzber.o aktivnost žensk Si RK, Društvom upokojencev. Društvom socialnih delavcev in drugimi) pa po posameznih problemih, zlasti takrat, ko gre za mobilizacijo več činiteljev v sme-w uvajanja socialnega dela v sistem celotnega komunalnega mehanizma ali pa za opredeljevanje gledt določenih načelnih stališč pri oblikovanju zakonskih predprsov. - c) Skupščinski akti V letošnjem letu so izšli za področje socialnega vaistva oz za delo njegovih organov sledeči zakonski predpisi: - zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. 1 SFRJ št 7/64) - uredba o spremembah uredbe o otroškem dodatku (Ur.l-SFRJ št-30/64), zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih, - zakon o spremembi zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilci so v obvezni vojaški slufbi, uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o invalidskem dodatku (Ur.l SFRJ št- 42/64), - zakon o dodatku zaposlenim udeležencem narodno osvobodilne vojne (Ur.l. SRS št 17/64) in odlok o ustanovitvi komisije IS za vprašanja borcev NOB (Ur.l SRS št 22/64) V tem letu je Skupščina SR Slovenije večkrat razpravljala o nalogah socialne ga varstva. Tako je bilo sprejeto priporočilo o delu in ustanavljanju centrov za socialno delo, sklepi o nadaljnjem razvoju otroškega va-stva in sklepi za razvoj varstva sla-ejsrh oseb. V okviru razprav o krajevnih skupnostih je bilo mnogo govora o socialnih dejavnostih v krajevnih skupnostih V programu letošnjega leta so še naslednje obravnave: Osnutek 7 letnega programa razi skovalnega dela, položaj borcev NOV, kadri v službi socialnega varstva in po ročilo o izvajanju priporočila o delu in ustanavljanju centrov za socialno delo O delavnosti občinskih skupščin na tem področju ni podatkov, opaziti pa je, da se je aktivnost občin v katerih delajo centri za socialno delo povečala, ker so dajali na dnevni red skupščinskih sej tudi parcialne probleme te dejavnosti, kar se je dogajalo v preteklosti le izjemoma 4 Aktualni p to Metni Osnovni aktualni in priotitetni problemi so: - materialna baza za zagotovitev izvrševanja minimalnih kurativnih in preventiv nih nalog socialno varstvene dejavnosti, - utrditev in konsolidacija socialno varstvene službe, t.j pospešeno razvijanje občinskih centrov za socialno delo in skrb za razvoj socialnih služb na diugih področjih Ob tem nuditi vsestransko pozornost kadrom v socialnih službah - ureditev pravnega statusa centra za socialno delo, - zakonska ureditev socialno varstvene dejavnosti ter organizacija službe, - izoblikovanje programov za hitrejši razvoj preventivne dejavnosti in zagptovi-tev ukrepov, da se v ta namen poiščejo materialna sredstva in strokovni kadri, ustvarjanje pogojev za ustanovitev republiškega zavoda za socialno varstvo, - mobilizacija vseh činiteljev in možnosti za ustanovi tev predvidenih varstveno vzgojnih ustanov za varstvo dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok. Števi lo mest se naj poveča na 17 416, - nadaljnje reševanje in urejevanje materialnega položaja borcev NOB in rtjiho vih družin, ustanovitev Doma za duševno prizadete v Mali loki pri Trebnjem, dograditev Doma upokojencev v Ljubljani in usposobitev novega doma za starejše ljudi v L ožah pri Vipavi 5 Delo sekretanata Republiški sekretariat za socialno varstvo opravlja naslednje naloge. a) Operativne naloge so se po obsegu zmanjšale; opravlja nadzor nad kategori zacijo otiok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, rešuje vloge in prošnje posameznikov, daje strokovna pojasnila v zvezi z upravnimi zadevami, spiemlja izvrševanje družbenega plana na področju socialnega varstva in iz vajanje zakonskih predpisov na ten področju, vodi revizijsko službo za področje invalidov b) Analitične naloge iz dneva v dan rastejo, ker ni institucile. ki bi sistematično razvijala študijsko raziskovalno delo na socialno varstvevem področju V letu 1964 so bile opravljene naslednje analize; -stenjev domovih za starejše osebe, socialno delo v krajevni skupnosti, položaj otrok po vojni umrlih borcev, izvajanje resolucije o nalogah otroškega varstva, informacija o centrih za socialno delo, o kadrih v krajevnih in občinskih organih socialnega varst va, o podeljevanju priznavalnin, o izvajanju vzgojnih ukrepov; v pripravi je a naliza financiranja socialnega varstva, rejništva in skrbništva c) Velik del aktivnosti Republiškega sekretariata za socialno varstvo je usmer jen v konsolidacijo in urejanje sbokovne službe ter nudenie strokovne pomo či terenu V ta namen organizira seminarje (v letu 1964 za predsednike občin skih svetov za socialno varstvo in varstvo družine, za uslužbence upravnih organov socialnega varstva občinskih skupščin* za uslužbence občinskih skupščin, ki delajo na invalidskem področju, za socialne delavce in pedagoge, ki delajo v disciplinskih centrih itd ), posvetovanja (o operativno anali tičnem delu na podiočju socialnega varstva, o problematiki centrov za social no delo, statuti centrov za socialno delo, statuti socialnih zavodov, socialno delo v krajevni skupnosti, o skrbništvu, o domovih za starejše osebe in podobno) in strokovne razgovore, Z obiski na terenu pomaga pri metodično pra vilnem strokovnen delu Pri tem stalno angažira tudi Višjo šolo za socialne delavce d) Sodelovanje z Zavodom za gospodarsko planiranje obstoji le pri sestavljanju perspektivnega in letnih družbenih planov ter pri ugotavljanju poteka izvrše vanja. e) Republiški sekretariat za socialno varstvo zelo aktivno sodeluje z drugimi republiškimi sekretariati (šolstvo, zdravstvo, za delo, kmetijstvo, pravosodje, notranje zadeve, javno tožilstvo itd.) po posameznih mejnih ali skupnih pro blemih, da se ustvari koordinirana aktivnost f) Stiki z Zveznim sekretariatom za zdravstvo in socialno politiko so, vendar minimalni ter tega zveznega organa na našem področju ni čutiti Priloga Povpiečne stalne socialne podpoie so Tila šale; Indeks v letu 1960 din 3 086 100 v letu 1961 ........ din 3 135 102 v letu 1962 ■ ...... din 3 564 115 v letu 1963 din 4 083 132 v letu 1964 (ocena) • • din 4 500 146 Življenjski st soški šiiričianske dmfine (po stalni listi Zavoda za statstiko) Indeks 1960 100 1961 .............. • ■ • 109 1962 126 1963 ... ...... 135 r - 1964 I. polletje ... 145 Porast socialnih podpo; v letu 1964 nap tam leiu 1960 ,e vsklajen s formalno o p sed el j enim poostora življenjskih s boško v v istem obdobju Pri tem je treba pripomniti, da socialne podpoie že v letu 1960 niso zadoščalo za kritje minimalnih življenjskih potreb, saj so znašali ~ po podatkih Zavoda SRS za statistike povprečni življenjski stroški 4 članske delovne dmžine z i zapo -sl en im v letu 1961 din 39 205 kat znese preračunano din 35 968 v letu 1960. Na ta način bi znašali življenjski stroški 1 osebe, če bi živela sama, v letu 1960 c koli din 10 000 mesečno, v letu 1964 pa din 14 500 Čeprav so te številke postav Ijene pod veliko vprašanje stvarnega zadeščanja (življenjski minimum) pa jih le uporabimo za primerjavo, ker so družbeno denarne podpore še vedno ena tretjina te vsednostr POROČILO O IZVAJANJU PRIPOROČILA O USTANAVLJANJU IN DELU CENTROV ZA SOCIALNO DELO V SR SLOVENIJI Uvod Tri leta po sprejetju Priporočila o ustanovitvi centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb za socialno varstvo, ki sta ga sprejela Odbor za socialno politiko in zdravstvo zveznega zbora in Odbor za delo in socialno zavarovanje Zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine, je Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije februarja letos razpravljal o informaciji Republi -škega sekretariata za socialno varstvo o centrih za socialno delo ter sprejel priporočilo, s katerim priporoča: - ustanavljanje centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb v občini oz. medobčinskih centrov; - večjo pozornost pri izbiri, šolanju in dopolnilnem strokovnem izpopolnjevanju kadrov v socialnem varstvu; - zagotavljanje materialnih sredstev, ki bodo omogočila financiranje osnovnih potreb in delo po sodobnih metodah; - tesno sodelovanje pristojnih svetov občinskih skupščin s centri za socialno delo, zlasti pri programiranju, izvajanju in koordinaciji njihovega dela v občini. Istočasno pa Priporočilo opredeljuje tudi dejavnost centrov za socialno delo, ki naj obsega: - analiziranje socialne problematike v komuni, - koordiniranje dela pri reševanju socialnih problemov in pospeševanje social -nega dela in socialnih služb na drugih področjih, - izvajanje nalog socialnega varstva na podlagi pravnih predpisov in splošnih družbenih potreb. Da bi lahko spremljal izvajanje Priporočila na terenu je Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije naročil Republiškemu sekretariatu za socialno varstvo, da ugotovi stanje in pripravi poročilo. Osnovne ugotovitve so naslerinje: I. Dejavnost obstoječih centrov za socialno delo -la področju SI? Slovenije deluje 14 centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb socialnega varstva Po sprejetju Priporočila so bili ustanovljeni trije novi centri (Žalec, Ljubljana-Vič. Ptuj) od g programiranih. Ti centri zajemajo okrog 611 000 prebivalcev, kar predstavlja eno tretjino prebivalstva ST? Slovenije. Ustanavljanje centrov je potekalo največkrat v razvitejših občinah z večjim števil m prebivalstva in s pestro ter obsežno socialno problematiko.Prav talco pa se kaže tudi težnja in interes po ustanavljanju centrov v manj razvitih občinskih skupščinah oziroma manjših občinah. V teh je teža socialne problematike kot tudi potreba po strokovnem in koordiniranem delu ravno tako aktualna Tako jih le zaradi večjih težav in manjših pogojev za ustanavljanje ni mogoče ločiti od ostalih občin. Čeprav poteka proces ustanavljanja centrov za socialno delo zelo počasi, ugo -tavljamo, da se sodobno socialno varstvo vse bolj izločuje iz domena klasične uprave oziroma, da se že v okviru te ustvarjajo pogoji za bodočo samostojno strokovno službo Dosedanja dejavnost 14 centrov za socialno delo v ST? Sloveniji, čeprav ni brez pomanjkljivosti in težav, ki jih ustvarja vsaka modemizscija in mšenje starega, je potrdila pravilnost v Priporočilu postavljenega koncepta službe socialnega varstva. Kvaliteten premik kot tudi določene pomanjkljivosti so izražene v naslednjem ; 1- Operativno analitično delo Centri za socialno delo so se v svojem analitičnem delu usmerili na najrazlič -n_ejša področja in pojave, v skladu s potrebami svojega teritorija. Tako so v letu •1964 programirali vrsto zelo aktualnih analitičnih nalog med katerimi so najštevilčnejše s področja otroškega varstva (10), kategorizacije in evidence otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (7), rejništva (6), mladinskega prestopništva (g), varstva otrok socialno prizadetih družin (5), ostareli kmetje (4) ter vrsto drugih, usmerjenih na ožje lokalne in druge probleme (socialno delo v šolali, tezultati vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva, pomoč odpuščeni'.! obsojencem, stanje socialnih podpirancev, oddaja starih ljn.fi v zavode, pastirčki, kadrovske slu žbe v občini in pd.). S to svojo dejavnostjo centri 7h socialno delo opravljajo pionirsko delo, ker v svojih analizah poskušajo odkriti sodalnc piobleme v komuni, nakazati vzroke njihovega nastajanja pa tudi podati konkretne rnedloge za reševanje, kai je med ostalim tudi preventivnega pomena. O tem svojem delu obveščajo občinsko skup ščino in pristojne svete, ki so tako seznanjeni s problematiko in zato bolj spo sobni za realnejše ocenjevanje paj omenjeno, nastopajo v občim zaradi večje učinkovitosti in odgovornosti na tem področju tudi kot koordinator ji. pri reševanju socialnih problenov skupno z dragimi dnižbemmi in delovnimi organi in organizacijami Prav take pa sodelujejo z drugimi strokovnimi služba mr in organi po posameznih specifičnih problemih s sodstvom (civilno pravne zadeve, vzgojni ukrepi), zdravstvom (zaposlitev odpuščenih duševno bolnih,preventivna socialno zdravstvena dejavnost), šolstvom (socialno delo na šolah),or gani 79 notranje zadeve itd ter sklicujejo skupne razprave ne le o problemih, temve- tudi o poitehnih ukiepih, ki se vežejo na vec slu7b Čeprav nimamo izdelane meiodoiogtj*. lega dela, so vendarle'fe vidni določen, rezultati Pomembna je tudi dejavnost centrov za socialno delo v zvezi s krajevnimi skup nosrmi, katerim nudijo strokovno pomoč pd otganizaciji in razvoju sociamin dc javnosti jn socialnega dela, pri usposabljanju kadrov, ki delajo v socialnih ko misijah ter pii iskanju viiov siedstsv za socialno delo v k.aievm skupnost) To dejavnost večina cenitov rešuje tako, da so socialni delavci, ki delajo na cen fiih zadolžen, za delo z eno ali več: socialnimi komisijami v ksajevn' skupnosii oziroma sploh za lazvoj socialnega dela v določeni krajevni skupnosti Stiokovno delo centrov • zlasu pa analize je zelo dragic eno pn izdelavi dol go točnih in kiaikoročnih programov razvoja socialnih dejavnosti v ktajevni skupnosti in je nujno težiti k temu, da se ta oblika dela povsod izvaja, razširi in poglobi Centri za socialno delo so dejansko osvojili princip tega dela, vprašljiv je le še obseg takih iniervencij v krajevni skupnosti Ta obseg je pu določenih centrih dokaj pomanjkljiv oziroma ozek zaiadi tega, kei si kiajevne skupnosti še vedno iščejo pravo mesto v sistemu samoupiave in ker so nekateri centri pieveč usmeijeni v poglabljanje izviše vanja kuiativnih nalog 3 Stiokovno delo na podlagi pravnih predpisov in splošnih družbenih potreb Občinske skupščine so na centre za socialno delo prenesle tudi naloge, ki jih socialno varstveni službi nadagajo različni pravni predpisi (zakoni, uredbe, priporočila, odloki) pa tudi družbene potrebe. Do sedaj so skoraj vsi centri za so cialno delo prevzeli v glavnem naslednje naloge, a) opravila na podlagi zakonskih in drugih predpisov s področja - varstva družine (družinska zakonodaja), skrbi za diužbeno neprilagojeno mladino (kazenska zakonodaja) - skrbi za telesno in duševno prizadete otroke in mladino (kategorizacija) ter - s področje varstva odraslih (skrbništvo, itd ) b) opravila na podlagi splošnih družbenih potreb na področju; splošnega otroškega varstva in posebnih kategorij otrok in mladine (vzgojno varstvene ustanove in druge oblike otroškega varstva, predvsem varstvo do jenčkov, otroška prehiana, letovanja skrb za socialno in zdiavstveno ogrože ne dmžine, skrb za matere samohranilke) . - splošne skrbi za starejše osebe (v lastnem domu, v tuji ctmžini in v zavodih) V začetku so novoustanovljeni centri za socialno delo prevzemali postopoma o pisana opiavila od občinskih skupščin in sicer v skladu s kadrovskimi, finanč nirni in piostmninskimi možnostmi V zadnjem času pa se kaže tendenca po pre nosu vseh nalog že ob ustanovitvi renta za socialno delo Tako so trije centri za socialno delo prevzeli tudi borčevsko-invalidske zadeve Zadnja tendenca je v skladu s konceptom centra, ker odstranjuje možnost dvotnosazve< ze in družinski spon sploh, nezakonska 'ojstva, mladoletni prestopniki itd.) Ta ko delovanje pa n? ie v nasprotju s principi sodobnega siiokovnega socialnega dela, ki ga pogojuje stopnja osebnega in dtužbenega standarda in osnovnimi prin c ipi odnosov do sočloveka, temveč je v določeni med tudi v nasprotju z intenci lami ustave in mladinske kazenske zakonodaje Da je problem prostorov v toliki men pereč nam potrjuje 19 občinskih skupščin, ki prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov niso do sedaj ustanovile centra za socialno delo Vendan vse te občinske skupščine zagotavljajo, da bodo rešile ta problem v času predvidenem za ustanovitev centia s preuieditvijo ali dogradit vijo že obstoječih objektov Med ostale zaviralne elemente pa spada neurejeno stanovanjsko vprašanje za u službence centrov, ker je zaradi tega onemogočena pridobivanje dobrih kadrov za delo v centrih in tudi delovni efekt že zaposlenih Na sploh pa ugotavljamo, da je bilo Priporočilo Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije glede ustanavljanja ugodno sprejeto, v čemei nas potrju jejo optimistični odgovori občinskih skupščin, ki pristopajo k ustanavljanju centrov z vso odgovornostjo in jasnim konceptom, da zaradi tega v sedanji fazi pr venstveno ustvarjajo pogoje za ustanovitev in delovanje- da ne gre za formalen prenos nalog, temveč gre v smeri ustanavljanja in jačanja centrov za socialno delo kot samostojnih strokovno-operativnih slufb socialnega varstva v občini 2 Medobčinsko sodelovanje na področju socialnega varstva Ta oblika sodelovanja se je do sedaj razvijala le po posameznih zelo speciali ziranih vprašanjih (kategorizacija) sicer pa ni bila razvita, ker obstoječe strokov ne službe niso bile kadrovsko dovolj močno zasedene, bile so zelo okupirane z individualnim delom in ker so še nerešeni nekateri formalni vidiki poslovanja centrov za socialno delo (odločbe, financiranje). Peispektivno pa predvideva osem občinskih skupščin sodelovanje z drugo občino po teh vprašanjih, ker zaenkrat nimajo objektivnih pogojev za ustanovitev lastnega centra za socialno delo. Notranji razvoj centrov, kot strokovnih in operativnih služb občine, pa bo zahteval tudi drage, parcialne oblike sodelovanja, zlasti na analitičnem področju Gotovo bo važna naloga Republiškega sekretariata za socialno varstvo, da čim prej študijsko pristopi k raz čistit vi tega problema in da predloge glede možnosti in področij, ki so primerna za oblikovanje takega sodelovanja III Sveti občinskih skupščin in centri za socialno delo Med ostalimi predlogi vsebuje Priporočile tudi usmeritev svetov občinskih skupščin na ožje in bolj poglobljeno sodelovanje s centri za socialno delo. Stanje po tem delu priporočila ni bilo podrobneje proučeno, ker obstoji potreba podrobnejše proučitve samoupravljanja na področju socialnega varstva. Glede na dejstvo, da gre pri socialno varstvenem delu za izrazito družbeno dejavnost, ki je bila v preteklosti področje bolj ozkega karitativnega in kurativnega dela, je zelo pomembno uvajanje in sprovajanje samoupravnih principov. Zato je nujno potrebno jasno opredeliti naloge in delokrog svetov centrov in proučiti obseg aktivnosti svetov za socialno varstvo in varstvo družine občinskih skupščin, o čemer bo Republiški sekretariat za socialno varstvo v posebnem poroči lu obvestil Skupščino SR Slovenije. IV Dejavnost Republiškega sekretariata za socialno varstvo v zvezi z delom in ustanavljanjem centrov za socialno delo V skladu s Priporočilom je razvil Republiški sekretariat aktivnost pri razvijanju že obstoječih centrov glede njihove notranje organizacije, operativno analitičnega dela in koordinacije. Zato je sklical po Priporočilu v letošnjem letu že 4 posvetovanja v zvezi z najaktualnejšimi problemi centrov (statuti centrov za socialno delo, socialna politika in socialno delo, problemi okrog dejavnosti centrov za socialno delo, operativno-analitično delo centrov). Ta posvetovanja so imela seminarsko-posvetovalni značaj, ker so za centre bila pripravljena mnenja, stališča in celo teze po posameznih obravnavanih vprašanjih. Poleg tega pa je Republiški sekretariat za socialno varstvo razpravljal s predstavniki centrov za socialno delo po posameznih specialnih področjih ter jim strokovno svetoval po področjih dejavnosti. Prav tako je Republiški sekretariat usmeril svojo aktivnost tudi v občine, ki pripravljajo ustanovitev ter je skupno z nekaterimi razjasnjeval kon -cept centra za socialno delo v konkretnih pogojih posamezne občine. Kljub gornjemu pa je Republiški sekretariat za socialno varstvo ugotovil, da je potrebna obširnejša in raznovrstnejša dejavnost glede na že obstoječe centre,kakor tudi pri pripravah za ustanovitev novih. Najbolj pomanjkljiva dejavnost je bila v zvezi s kadri. Vse pomanjkljivosti dela Republiškega sekretariata za socialno varstvo s centri izvirajo predvsem iz kadrovskih težav, ki bodo predvidoma v letošnjem letu rešene. OSNOVNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI Republiški sekretariat za socialno varstvo je v zvezi z realizacijo Priporočila za delo in ustanavljanje centrov za socialno delo ugotovil: da so občinske skupščine dojele potrebo po ustanavljanju centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb socialnega varstva; da so v zvezi s tem nakazani pozitivni premiki v smeri izboljšanja službe socialnega varstva, večje strokovnosti socialnega dela in da je akceptiran koncept centra za socialno delo v smislu Priporočila; da so obstoječi centri za socialno delo z nekaterimi pomanjkljivostmi kakor tudi priprave na ustanovitev novih centrov realen odraz na potrditev pravilne usmerjenosti na tem področju. Zato so potrebni naslednji ukrepi: da se zagotovi nadaljnje, boljše in temeljitejše delo že obstoječih kot tudi olajša ustanavljanje novih centrov za socialno delo, je nujno potrebno sprejeti zakonske predpise, ki bodo točno opredelili pravni status pristojnosti oziroma delokrog samostojne strokovne službe socialnega varstva; do sprejetja zakonskih predpisov kot tudi potem še nadalje delati na ustvarjanju nadaljnjih kadrovskih, finančnih in delovnih pogojev za utrjevanje obstoječih in ustanavljanje novih centrov za socialno delo. Socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije je na 10 seji dne 23-novembra 1964 v razpravi poudaril: da je priporočilo Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije o u-stanavljanju in delu centrov za socialno delo imelo pozitiven odmev v občinah, saj so ga obravnavale skoraj vse občinske skupščine oziroma njihovi pristojni sveti; da so občinske skupščine dojele potrebo po ustanavljanju centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb na področju socialnega varstva,kar potrjuje dejstvo, da so se v pretežni večini že odločile za ustanovitev last nega centra za socialno delo; čeprav poteka proces ustanavljanja centrov za socialno delo zalo počasi, se sodobno socialno varetvo vse bolj izločuje iz področja klasične uprave oziroma se že v okviru te ustvarjajo pogoji za bodočo samostojno strokovno služ bo; da je pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov, predvsem pa socialnih delavcev, največji zaviralni razlog za hitrejše ustanavljanje centrov za socialno delo in za uspešno delo ž® obstoječih centrov. V obstoječih centrih je sistemiziranih 109 delovnih mest, od tega 10 % z nižjo in srednjo izobrazbo,ostala pa z višjo izobrazbo Dejansko pa 50 % delovnih mest zasedajo uslužben ci z nižjo in srednjo izobrazbo Vzrok za tako stanje je neustrezna material na stimulacija kadrov v službi socialnega varstva, saj so osebni dohodki tega kadra precej nižji kot osebni dohodki kadra z enako izobrazbo na drugih področjih Zato naj občine posvečajo večjo skrb kadrom v socialnem varstvu ter njihovi materialni stimulaciji Občinske skupščine naj tistemu kadru, ki dela v službi socialnega varstva in izredno študira na višji šoli za socialne delavce, omogočijo, da čim p rej doštudira in tako zagotovijo hitrejšo strokovno usposobitev kadrov. Republiški sekretariat za socialno varstvo naj 1 FLRJ,št 104/47 m 53/56) Temeljni zakon o zakonski zvezi (ijr l.FLRJ, št 29/46) Odloki občinskih skupščin 2 Opravljanje skrbstvenih zadev mladoletnikov Predpisi Temeljni zakon o skrbništvu (Ur 'i FLRJ. št 30/47) 3, Opravljanje poslov v zvezi s posvojitvami Predpisi. Zakon o posvojitvi (Ur i FLRJ, št 30/47 in 24/52) 4 Spremljanje in obdelava rejniških primerov Predpisi; Zakon o rejništvu (Ur l LRS št 30/60) 5 Izvajanje skrbi za družbeno neprilagojene otroke in mladino (moralno cgrože-č' ,i, vzgojno zanemarjeni in mladoletni storilci kaznivih dejanj) - ukrepanje glede mladoletnikov, kr ob storitvi kaznivega dejanja še niso bili kazensko odgovorni, - obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in mlajših polnoletnih oseb, - sodelovanje s pravosodnimi organi v kazenskem postopku zoper mladoletne storilce kaznivih dejanj, - spremljanje izvrševanja sodnih vzgojnih ukrepov ter nudenje potrebne pomoči po njihovi izvršitvi. Predpisi: Kazenski zakonik (Ur.l.FLPJ, št.30/59) Zakonik o kazenskem postopku (Jr. 1.FL11J, št. 55/60) Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l.SFPJ, št-9/64) Zakon o izvrševanju vzgojnih ukrepov (v pripravi) g. Skrb za habilitacijo (zdravstveno, poklicno, socialno) otrok z motnjami ali hibami v telesnem in duševnem razvoju. - izvajanje kategorizacije teh otrok, - reševanje splošnih in individualnih zadev teh otrok, - spremljanje kategoriziranih otrok o 1 pripravljalnega postopka do zaposlitve. Predpisi: Zakon o posebnem šolstvu (Ur.l.LFS, št 34/60) Pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v teles nem ali duševnem razvoju (Ur 1 FLPJ, št. 27, 60) Uredba o poklicni rehabilitaciji otrok zavarovancev (Ur.l.FLPJ, st. 51/60) Varstvo odraslih 1. Opravljanje skrbstvenih zadev nad osebami, ki niso sposobne skrbeti same zase. predpis: Temeljni zakon o skrbništvu (Ur.l FLFJ, št 30/47) 2. Spremljanje in proučevanje družbeno negativnih pojavov (alkoholizem, prosti tucija. beračenje, delomrzništvo, notepugtvo itd.) - ureditev teh razmer ter preskrba materialne in druge pomoči. 3- Spremljanje in proučevanje socialne problematike starejši' prebivalcev (ekonomsko ogroženi, ostareli kmetje in borci itd.) - ureditev njihovih razmer, namestitev v drugo družino, v domsko varstvo, preskrba materialne in dmge pomoči in podobno. 4. Obravnavanje raznih primerov družbenih pomoči - kadrovci, odpuščeni obsojenci, žrtve fašističnega nasilja, vojnega materiala, civilne žrtve vojne, pridobitno nesposobni itd.) Predpisi; Zakon o pomoči družinskim članom, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi (Ur.l.FLRJ, št. 17/59, 48/59, 10/61 in 52/61) Uredba o podeljevanju podpor žrtvam fašisti čnega nasilja in njihovim družinam (Ur. 1. LRS, št. 11/53) Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l SFRJ, št. 9/64) Odloki občinskih skupščin 5. Skrb za habilitacijo in rehabilitacijo odraslih defektnih oseb (slepi, gluhi, telesno in duševno abnormni itd.), varstvo teh oseb, pomoč pri zaposlovanju ter preskrba ev.potrebne družbene pomoči- SKLEPI IN PREDLOGI o stanju in razvoju domov za starejše ljudi V Vestniku štev 3/4 smo objavili analizo o gornji problematiki, ki je bila predložena tudi Izvršnemu svetu Skupščine SRS. V tej številki pa objavljamo sklepe in predloge, ki naj bodo v pornoč vsem, ki se s tem ukvarjajo. V preteklosti smo ustanavljali in organizirali domove za starejše ljudi brez ustreznih analiz in utrjenih konceptov. To je dovedlo do večkratnih ustanavljanj in ukinitev teh domov in do preseljevanja starih ljudi. Danes moramo ugotoviti, da takšni premiki v odnosu Ao starih ljudi niso bili vedno opravičljivi, niti niso bili poceni. Novo določeni objekti niso glede na lokacijo in velike kapacitete vedno u-strezali sodobnim konceptom za institucije te vrste. To je otežkočalo tudi notranjo ureditev domov. Razen tega so objektivne težave precej ovirale normalizacijo razvoja te oblike varstva starih ljudi. Kljub vsemu lahko trdimo, da je bil storjen določen napredek, zlasti po letu 1959; preseljevanj ni več, domovi so se ustalili v namenskih zgradbah, opravljene so bile razne izboljšave, dopolnjevala se je oprema in podobno. Seveda vse to v zelo omejenem obsegu, kolikor so pač dovoljevala predvsem lastna sredstva domov. Glede na naraščajoče potrebe pa smo nazadovali tako v kapacitetah kakor tudi v pogledu števila in kvalitete osebja. Ugotovljeni položaj je v posameznih domovih dokaj različen, v celoti vzeto pa zelo neugoden. I. Življenje v sedanjih domovih pomeni za določeno število prebivalstva, kljub mnogim pomanjkljivostim, izdatno izboljšanje življenjskih razmer. To so predvsem ljudje brez poklica in dohodkov, duševno prizadeti, s podeželja ipd Nasprotno pa pomeni nastanitev v sedanjih domovih za tiste, ki pridejo v dom iz urejenih razmer, močno poslabšanje standarda. Velik del prebivalstva, ki bi bil nujno potreben domske oskrbe, raje vztraja v težkih razmerah doma, kot da bi šlo v domove. Lokacija dveh tretjin domov ustreza za podeželsko prebivalstvo. Zato naj ti objekti tudi v bodoče služijo predvsem tem stanovalcem. Potrebno pa je proučiti sedanje stanje vseh objektov in izboljšati notranjo ureditev in opremo Pri adaptaciji objektov mora imeti prednost ureditev sanitarij, dalje ureditev kuhinj, mehanizacija pralnic, napeljava centralne kurjave itd Kjerkoli je mogoče, bi morali s prezidavami spremeniti večje sobe v manjše tako, da bi uredili čimveč eno in dvoposteljnih sob. Za zadovoljivo funkcioniranje domov so nujno potrebni dnevni prostori, ustreznejše jedilnice, čajne kuhinje ipd. To je treba upoštevati ob adaptacijah, četudi se na račun tega zmanjša sedanja zasedba domov. Več sredstev je treba predvideti tudi za nabavo opreme, ki naj bo takšna, da bo praktična in estetska. Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali ob letošnjem popisu, cenimo, da bi bilo po trebno za nujno adaptacijo obstoječih domov zagotoviti 575 milijonov ali povprečno 19 milijonov za en dom, računano po sedanjih cenah. Točnejša slika o teh a-daptacijah je razvidna iz naslednje tabele: Število domov Vrsta adaptacije Ocena stroškov Skupaj 30 ureditev sanitarij po 5 milijonov 150 milijonov g ureditev kuhinj po 8 milijonov 56 milijonov 15 ureditev pralnic po 10 milijonov 150 milijonov 6 napeljava dvigal za hrano po 3 milijone 18 milijonov 2 napeljava osebnih dvigal po 10 miliji nov 20 milijonov 9 napeljava centralne kurjave v 7 manjših domovih po 12.milij., v domu Poljčane 50 milij., v domu Viltuš 30 milijonov 164 milijonov 7 predelava prostorov z vmesni- mi stenami 35 sten po 0,5 milij., 17, 5 milijonov skupaj 575,5 milijonov Z navedenimi izboljšavami bi dosegli, da bi domovi funkcionalno za silo odgovarjali svojemu namenu. Pri oceni stroškov pa niso zajeta sredstva za ostale izboljšave bivalnih prostorov, nabavo opreme in ortopedskih pripomočkov, kar bi zneslo po naših izračunih okoli 450 milijonov dinarjev. Prav tako ni vračunana investicija za izboljšanje stanovanjskih pogojev osebja. Ta investicija bi terjala dodatnih 600 milijonov ali povprečno 18 milijonov na en dom. Iz opisane težke situacije je razvidno, da je nujno potrebna takojšnja intervencija. Glede na trenutno finančno stanje v občinah pa od njih ni pričakovati tako hitro večjih vlaganj za navedene izboljšave v domovih. Zato je bilo na nedavnem posvetovanju zavzeto enotno stališč6, da bi se moral nujno okrepiti Republiški sklad za socialne ustanove z dodatnimi sredstvi iz republiških virov, zlasti iz sredstev, ki se zbirajo iz 4 % prispevkov od pokojnin. Republiški sklad bi s tem efikasneje interveniral po načelu participacije, da bi se pri rešitvi teh problemov angažirala tudi občinska sredstva v večji meri To bi obenem omogočilo spremljanje porabe teh sredstev, da bi bila poraba res smotrna. II. Pod pritiskom potreb in iz ekonomskih interesov domovi nenehno povečujejo posteljni fond na škodo nujnega življenjskega in higienskega minimuma. Glede na to je neizogibno, da se določi tu neka meja in postavijo minimalni pogoji,ki naj omogočijo redno delovanje teh domov. Prevelika utesnjenost v domovih onemogoča v sedanjih pogojih vsako diferenciacijo stanovalcev. Glede na mešano strukturo stanovalcev je nujno pristopiti tudi k profiliranju domov. Nekatere domove, ki so locirani izven naselij bi bilo potrebno urediti za določene kategorije oseb, ki so danes sicer v vseh domovih za starejše ljudi, pa zaradi svojega psihofizičnega stanja ne sodijo med urejene in psihično zdrave stanovalce. To so predvsem duševno težje prizadete osebe vseh starosti in družbeno neprilagojene osebe (težji alkoholiki, psihopati, epileptiki itd). Ta problem bi se moral reševati v medobčinskem merilu Profiliranje domov pa ni mogoče izvesti brez dodatnih kapacitet, ker ne bi smeli preseljevati psihično zdravih stanovalcev - domačinov v lokacijsko odmaknjene domove v primerih, ko se nameni nek dom za duševno defektne. Za omilitev tega perečega vprašanja bi bilo potrebno čimpreje preurediti zgradbo bivše nižje kmetijske šole v Mali Loki v Zavod za duševno defektne odrasle o-sebe. Po sedanji oceni bo stala ta preureditev 60 milijonov. Glede na to, da bo to poseben varstveni zavod, ki bo deloval v prvem času, dokler ne uredimo več podobnih domov, na področju vse Slovenije, bo potrebno zagotoviti sredstva za adaptacijo tega objekta iz Republiškega sklada za negospodarske investicije. m. Glede na naraščajoče število starega prebivalstva v mestih in večjih središčih, ki ima višji standard in tudi večje kuiiume potrebe, je potrebno pospešiti gradi tev novih domov. V zvezi s tem je potrebno upoštevati že sprejeta načela in sicer, da naj bodo ti domovi locirani tako, da stari ljudje lahko spremljajo delo in življenje mlajših generacij. Delujejo naj kot geiontološko-geriatnčne institucije, ki nudijo ustrezno nastanitev in vse potrebne usluge starejšim prebivalcem, tako zdravim, bolnim in rekonvalescentom. Postanejo naj žarišče skrbi tudi za starej še prebivalec iz neposrednega okolja ter razvijajo različne socialno-zdravstvene dejavnosti za potrebe teh ljudi. To funkcijo naj bi opravljali tudi vsi sedanji domovi, zlasti tisti, Id se nahajajo v naseljih. V planskem obdobju 1964 - 1970 se predvideva izgradnja šestih novih domov za starejše ljudi in upokojence z zmogljivostjo 660 postelj. V letošnjem letu je pričela vokvim tega programa graditi občina Ljubljana-Center dom z zmogljivostjo 120 postelj. (O graditvi novih domov razmišljajo še v Mariboru, Celju, Dravogradu, Velenju, Novi Gorici, Kranju in v Trbovljah, posebej nujna bi bila graditev doma v Novem mestu). V naslednjem planskem razdobju se predvideva tudi preureditev vsaj 3 večjih objektov v domove za starejše ljudi, .s*mer Se bo nri dobilo še 300 novih postelj. Tako predvidevamo, d-* se bo nov. e. ds- zmogljivo'd. d', nov z; 't- tej še ljudi do konca leta 1970 950 nos te! j ' predvi v plan dosežen, problem nastanitve starejših ljudi še nikakor ne bo rešen, saj bi potrebovali po približnih izračunih v Sloveniji najmanj 4 781 postelj in sicer: za razbremenitev sedanjih domov (da pride v spalnicah na stanovalca 6.5 ra2 minimalne površine, s tem pa še nikakor ne bo dosežen higienski minimum kot naj bi veljal za takšne domove) 482 postelj za oskrbo 3 % v starosti nad 60 let 2 712 postelj za dodatne potrebe glede na predvideni porast prebivalcev te starosti do leta 1970 1 587 postelj Skupaj 4 781 postelj Pri teh potrebah pa nismo upoštevali dejstva, da bo iz leta v leto več ostarelih osamljenih kmetov potrebovalo zavodsko varstvo in da v nekaterih glavnih središčih (Ljubljana, Celje, Maribor) število oseb, ki so potrebne takšne družbene skrbi, daleč presega 3 % oceno, prav tako niso upoštevane v navedeni oceni potrebe za osebe mlajše od 60 let, ki potrebujejo zavodsko oskrbo zaradi duševne ali telesne prizadetosti. Razen tega je v bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana - Polje določeno število oseb, ki so pridržane v bolnišnici predvsem zaradi neurejenega socialnega varstva in bi spadale v posebne domove za duševno prizadete osebe. Sredstva za minimalne investicijske potrebe naj bi se zagotovila v prvi fazi. - v občininskih skladih zanegospodarske investicije, - v republiškem skladu za socialne ustanove, - iz uporabe 4 % stanovanjskega prispevka od pokojnin (Teh sredstev je bilo samo v letu 1963 - 1 milijardo93 milijonov), - iz dopolnilnih sredstev republike ekonomsko šibkejšim območjem, oziroma a-nalogno temu glede na bodočo razporeditev omenjenih sredstev. Glede financiranja nakazanih novih investicij je potrebno poudariti, da je to področje v znatnem zaostajanju za razvojem drugih področij Zato bi bilo primemo, da bi ob uveljavljanju novega sistema financiranja družbeno političnih skupnosti bilo prioritetno ali vsaj mnogo resneje obravnavano Razen tega bi bilo potrebno proučiti način angažiranja sredstev socialnega zavarovanja v te namene tako v komunah kakor v republiki Rešitev teh vprašanj je treba iskati tudi v medobčinskem formiranju sredstev in sicer preko točno določeni', programov na podlagi potreb za posamezna področja To bi prišlo v poštev predvsem pri ustanavljanju domov, ki so glede na strukturo oskrbovancev lahko medobčinskega pomena kot npr. za duševno prizadete,druž -beno neprilagjjene itd. Pri tem bi bilo koristno sodelovanje z zdravstveno službo, da bi se reševal vzporedno s problemom bolnišničnih kapacitet tudi problem gradnje novih kapacitet za starejše ljudi V vseh občinah, kjer struktura prebivalstva nakazuje potrebo po graditvi novega doma za starejše ljudi, naj bi čimprej predvideli primerne lokacije za take domove tudi v urbanističnih programih. Razen tega bi bilo potrebno predvideti v vseh urbanističnih planih večjih strnjenih naselij ustrezno lokacijo in prostore za servisne službe, ki se bodo morale v bližnji perspektivi razviti za pomoč starejšim, invalidnim in bolnim prebivalcem določenega območja, kakor tudi družbene prostore za starejše ljudi. Prav tako naj bi se reševalo stanovanjsko vprašanje starejših prebivalcev hkrati s projektirano gradnjo stanovanjskih objektov, pri čemer bo treba upoštevati nekatere specifične potrebe starejših ljudi. Republiški sekretariat za socialno varstvo ima izdelane nekatere predloge ^ede ureditve in preureditve določenih domov kot tudi gjede potreb za gradnjo novih domov, kar bo posredoval neposredno občinskim in okrajnim skupščinam ter bo z njimi tudi nadalje sodeloval pri reševanju tega vprašanja. Pri urejanju sedanjih in ustanavljanju novih domov za starejše ljudi je nujno,da občinske skupščine same ali v medobčinskem sodelovanju preidejo na dokumentirano programiranje in plansko reševanje potreb, ker bodo le tako lahko oprav -Ijale svoje dolžnosti tudi na tem področju socialnega varstva. IV Pri razvoju zavodskega varstva in družbene skrbi za starejše ljudi ima osebje v domovih važno vlogo Sedanje stanje je nezadovoljivo in ne ustreza minimal nim normam niti v številčnem pogledu, niti strokovno. Treba je stremeti, da na vodilna mesta pridejo postopoma osebe z ustrezno izobrazbo (socialni delavci, medicinske sestre in podobno). Za vodstvo zdravstvene službe pa bi bilo treba predvideti medicinsko sestro, upoštevaje visoko število bolnih stanovalcev. Tudi ves ostali kader v domovih bi moral biti primemo izobražen, ker le tako lahko računamo, da bo uspešno in decentralizirano razvijal na svojih področjih zaupano mu nalogo Zato bodo morali družbeni organi domov in občinske skupščine posvetih temu vprašanju posebno pozornost Zaposlenemu osebju, ki kaže smisel in voljo za delo v domovih je treba omogočiti ustrezno osnovno ali dopolnilno izobrazbo. Razen tega je potrebno s štipendiranjem na odgovarjajočih šolah (za bolniške negovalke, medicinske sestre, socialne delavce) zagotoviti izboljšanje tega stanja. .^ra^stva v ta namen naj bi zagotovile predvsem občinske skupščine. V načelu ne bi bilo pravilno, da bi štipendirali te kadre domovi, ker bi se s tem povečali oskrbni stroški stanovalcev - upokojencev. Posebna pozornost naj se posveti učnim programom vseh profilov zdravstvenih kadrov, kakor tudi psihologov, sociologov in socialnih delavcev v cilju, da se tako ves kader seznani tekom šolanja s problematiko gerontologije in geriatrije. pri strokovnem usposabljanju osebja lahko odigra pomembno vlogo geriatrični center na Bokalcah, ki naj bi čimpreje začel z delom Izkoristiti pa je treba v ta namen tudi vse lokalne možnosti (dopolnilni tečaji ob srednjih medicinskih šolah, seminarji in tečaji RK ipd ). Pri vprašanju osebja, ki dela s starimi ljudmi, gre za dobro počutje stanovalcev in osebja, če hočemo, da bo to delo pravilno teklo, je treba osebju olajšati delovne pogoje in mu zagotobiti primerna stanovanja Posebej pa je nujno spremeniti odnos do vrednotenja njegovega dela, kar naj se odraža zlasti pn nagrajevanju. Na ta način bomo dosegli boljše delo in primernejši odnos do stanovalcev ter zagotovili stalnost osebja. V. Glede na to, da je v domovih za starejše ljudi le 1,3 % nad 60 let starega prebivalstva, izven teh domov pa 98,7 % tega prebivalstva, je potrebna ureditev in razširitev mreže organiziranih služb za pomoč na domu. S tem se bo omogočilo, da bodo normalno starajoče se invalidne in bolne osebe ostale čimdlje v vajenem okolju, To delo lahko opravlja le različno strokovno usposobljen kader, kar pomeni, da je potrebno poleg osebja, ki dela v zavodih, usposobiti tudi kader,ki bo delal izven njih Glede na to, da je potrebna v individualnih primerih stalna ali občasna pomoč ponekod le v postrežbi ali oskrbi, drugod pa razen v postrežbi tudi v negi, moramo ločiti in usposobili kader za hišno pomoč in postrežbo starejšim ljudem in kader negpvalcev za pomoč oziroma negp v težji bolezni. Službe za postrežbo in pomoč v gospodinjstvu naj bi organizirale krajevne skup nosti. Lahko jih vodi tudi Rdeč? križ ali Društvo upokojencev, kar je odvisno od tega, kako so te organizacije razvite in kadrovsko sposobne za takšno delo Ti dve organizaciji sta tudi najbolj poklicani, da izbereta iz vrst svojih članov u-strezen kader za te službe Ob teh službah bi morale družbene organizacije raz vijati oblike dela, ki jih lahko opravljajo tudi prostovoljci, tako da starejši ljudje in mladina aktivno sodeluje pri organizaciji in neposrednem izvajanju različnih oblik prostovoljnih dejavnosti, ki so pomembne predvsem v preventivnem pogledu. Služba za nego na domu naj bi bila praviloma naslonjena na zdravstvene ustanove. Po potrebi naj bi razvila dodatne usluge tako: pedikuro, fizioterapijo, pred vsem pa servis za izposojanje raznih bolniških pripomočkov kot npr. termoforov, termometrov, riuh, zračnih blazin, bolniških trapezov, raznih ortopedskih pripomočkov itd. Center za usposabljanje omenjenih strokovnih kadrov naj bi bil bodoči gefiatidč ni center na Bokalcalt, Ta naj bi prevzel vzgDjo osebja iz domov za starejše ljudi, vzgaja osebja za zunanje službe, za oskrbo in nego na domu, dopolnilno usposabljanje višjega in srednjega medicinskega kadra, ki bo zaposlen v domo vih, zdravstvenih domovih in bolnišnicah, kakor tudi dopolnilno usposabljanje vodrlnega osebja, socialnih ddavcev, delovnth terapevtov ipd. za delo v domo vih. Navedene zunanje službe za pomoč v postrežbi ali negi na domu, se kljub št® vi Urim poizkusom ne morejo razviti Osnovni vzrok je v nerazčiščenih vprašanjih glede načina financiranja, profilov, usposabljanja, stimulacije in statusa teh kadrov na splošno, ka.- ima za posledico pomanjkanje ustreznega kadra. Zato je potrebno vzporedno z utrjevanjem centra za usposabljanje omenjenih kadrov raz jasniti tudi zgamja vprašanja. Velika ovira so tudi materialna sredstva. Dejstvo je, da so vse usluge te vrste v primerjavi z dohodki tistih, ki jih potrebujejo, zelo drage. Zato je mogoče le v manjši meri računati s samoplačniki ali z delnimi plačniki Za kratkotrajnejšo nego je pripravljeno nositi stroške zdravstveno zavarovanje Kazalo pa br raz -• misliti o možnosti razširitve tega zavarovanja za pokrivanje teh stroškov. To bi seveda pomenilo, da p revam e zdravstveno zavarovanje {udi stroške za nego bol o.ih stanovalcev v domovih za stare ljudi. Kolikor bi se ta služba razširila še na pomoč družini v primem akutnih obolenj (kav je nujno), bodisi da gre za aktivne zavarovance ali za njihove svojce, so pokazali fe dosedanji izračuni, da se gospodarskim organizacijam splača nositi stroške za takšno pomoč članom delovne skupnosti, ge ž® ne v celoti, pa vsaj delno. Zato bi bilo umestno, da bi organi zacijo in način financiranja te dejavnosti natančno opredelili v skupni razpravi odgovorni činitelji (socialno i varovanje, zdravstvo, gospodarske organizacije rtd.) Glede na navedeno bi bilo primemo, da bi Izvršni svet SR Slovenije proučil ugotovitve o stanju v domovih kakor tudi predloge o potrebnih ukrepih, ki so v tej informaciji nakazani in o svojih stališčih seznanil predsednike občinskih skup ščin. Mnenja in stališča, ki so zajeta v zaključkih in predlogih, so bila prediskuiirana na posebnem posvetovanju o tej problematiki. POSVETOVANJA O AKTUALNIH PROBLEMIH DOMOV ZA STAREJŠE LJUDI V dneh 29. 10-> 9 in 10. novembra 1964 so bila v Ljubljani posvetovanja o aktualnih vprašanjih domov, katerih so se udeležili vsi ravnatelji domov, razen ravnateljev iz domov Rakičani in Ponikve Na posvetovanja so bili vabljeni tudi; doc. dr. Bojan Acceto, dr. Ivan Pintarič kot predstavnik Republiškega zavoda za socialno zavarovanje in arh. Marjan Lešnik Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja; 1. Poročilo o republiškem posvetovanju o domovih za starejše ljudi 2. Zdravstvena služba v domovih 3- Problematika adaptacij 4. Problematika kadra 5, Razno. Tč- 1) V tej točki so bili navzoči obveščeni o informaciji, ki jo je pripravil se k reta nat na podlagi analize o stanju domov in o razpravi na republiškem posve tovanju v zvezi s to problematiko Sklenjeno je bilo, da se informacija posreduje tudi vsem domovom Tč 2) Zdravstvena služba v domovih Osiednja točka posvetovanj je bilo vprašanje zdiavstvene službe v domovih. To vprašanje je namreč urejeno zelo različno, v glavnem pa pomanjkljivo in neust.ez no Zato je na pobudo Republiškega sekretanata za socialno varstvo imenoval Zavod za zdravstveno varstvo SRS posebno komisijo, ki je imela nalogo proučiti to stanje in najti najboljšo rešitev. Na posvetovanju sta bila navzoča dva člana te komisije, ki sta poročala o rezultatih tega dela kot sledi Osnovna načela v zvezi z zdravstvenim varstvom v domovih za starejše ljudi so v principu ozko povezana z načeli celotne gerontološke geriatrične službe v SRS Zato naj bo zdravstvena služba v domovih tako organizirana, da tvori sestavni del splošne zdi avstvene službe zdravstvenih domov in postaj V ta namen naj dom sklene z zdravstvenim domom (postajo) ustrezno pogodbo v sodelovanju z zavodom za socialno zavarovanje. Stroške za opravljanje zdravstvene službe naj b- po načelu ambulantnih storitev, obiskov na domu, oziroma hospitalmh storitev zaračunaval zavodom za socialno zavarovanje neposredne zdravstveni dom (postaja) v skladu s preje omenjeno po godbo ali po posebni pogodbi med zdravstvenim domom (postajo) in zavodom za socialno zavarovanje. Pri takšni organizaciji zdravstvene službe v domu pa je treba upoštevati, a) pravice zavarovanih oseb v domu morajo biti enake kot drugih zavarovancev (31 člen zakona o zdravstvenem zavarovanju) , b) vsak dom mora imeti zdravnika, ki bo razgledan v geriatrični medicini Princip deda zdravnika v takem domu naj gre po principu dela hišnega zdravnika ter po principu opravljanja obiskov oziroma nege na bolnikovem domu Zato mora biti vsak dom za starejše ljudi ozko povezan s pristojnim zdravstvenim domom. Ob primeru potrebe nujnega obiska, naj ima dom pravico posluževati se permamentne dežurne dnevne in nočne službe pristojnega zdravstvenega doma; c) za strokovno opravljanje zdravstvene službe v domovih za starejše ljudi je nujno potrebno, da dela v domu stalna medicinska sestra in ustrezno število kvalificiranega negovalskega osebja; č) materialne potrebe v zvezi z izvrševanjem tega osnovnega zdravstvenega varstva so minimalne. Potrebna je le oprema za sodobno izvajanje terapije (medikamentozne terapije, osnovne fizikalne terapije, izvajanje toalete gor njih respiratornih potov, zanego ležečih bolnikov in podobno). Nikakor pa v takem domu ni potrebna oprema za izvajanje diagnostike. V kolikor je potrebna diagnostika s pomočjo aparature, naj se ta pri pomičnem bolniku izvede v pristojnem zdiavstvenem domu, psi ležečem bolniku pa v odgovarjajoči hospi talni ustanovi Sistematski pregledi stanovalcev v domovih niso potrebni, pač pa naj se uvede zaradi kolektivnega varstva zdravniški pregled pred sprejemom v dom. prav tako niso potrebni sistematski zobozdravstveni pregledi in zato tudi ne posebna zob na ambulanta. Zobozdravstveno pomoč nai dobijo stanovalci doma v ustrezni zob-nr ambulanti zdravstvenega doma Organi sanitarne inšpekcije naj bi po svojih predpisih opravljali v domu (po možnosti pogosteje) nadzor nad izvrševanjem predpisov, zlasti o higieni prehrane. Komisija je izdelala tudi predlog, na podlagi katerega naj bi se v vsakem domu preuredilo določeno število postelj za take bolnike, ki jim je potrebna stalna nega in pa stalno izvajanje predpisane terapije (medikamentozne in fizikalne te rapije). Po možnosti naj bi bili v ta namen določeni posebni prostori število strokovno opremljenih bolniških postelj bi znašalo 10 - 15 % vseli postelj v do-nu. Za to število postelj naj bi refundiral oskrbne stroške zavod za socialno zavarovanje. Podan je bil tudi predlog, naj bi se medicinska sestra plačevala iz postavke zdravstvenega doma. Povsod tam, kjer bi dom lahko prevzel tudi skrb za stare in onemogle ljudi v okolici tega doma, naj bi se v sistemizaciji določilo večje število osebja, kot ga dom dejansko potrebuje. Opisani predlog za organizacijo zdravstvene službe v domovih za starejše ljudi bo moral ponovno obravnavati svet zavoda za dravstveno varstvo, nakar naj bi republiška sekretariata za zdravstvo in za socialno varstvo dokončno določila po kakšnem principu naj bi potekala zdravstvena služba v domovih. Navzoči so se s predlagano organizacijo zdravstvene službe strinjali. Nekateri domovi so ta način že tudi uvedli in niso imeli težav niti glede plačila specialističnih pregledov, za katere je socialno zavarovanje v redu plačevalo stroške. Glede organizacije posebnih bolniških oddelkov oziroma procentualnega določanja ležečih stanovalcev, pa so bili mnenja, da ni primemo zaradi bolezni preseljevati ljudi iz ene postelje na drugo ali iz enega prostora v drugega, zlasti še, ker na ta način hospitalni oddelki lahko kaj hitro postanejo umirališča Tudi procentualno določanje števila ležečih bolnikov bi bilo glede na nihanje in pa tudi naraščanje tega stanja v posameznih domovih nerealno Enoglasno pa je bil osvojen alternativni predlog in sicer, da naj bi plačevalo socialno zavarovanje po dejanskem stanju ležečih bolnikov tisti del oskrbnega dne, oziroma oskrbnih stroškov, ki odpade pri posamezniku na strošek za nego. Tu ne pridejo v poštev pomični stanovalci, ki potrebujejo le občasne zdravstvene usluge in občasno nego. V strošek za nego odpadejo celotni osebni izdatki za medicinsko se -stro, bolničarko in negovalsko osebje (razen določenega števila tega osebja, ki mora skrbeti za pomične stanovalce) Pri tem je potrebno računati tudi večjo porabo posteljnega perila, več pranja in podobno, Število oseb, ki potrebujejo ne go, je lahko v različnih letnih časih različno. Tako je v zimskem času število ležečih višje, kakor pa v letnem času Evidenca in kon trola tega stanja je stvar pogodbenega razmerja med zavodom za socialno zavarovanje in domom. Razen tega predpiše potrebno nego tudi lečeči zdravnik zdravstvenega doma. S to varianto izenačimo stanovalce v domovih z ostalim prebivalstvom na terenu in ne ustvarjamo v domovih nikakih parabolnišnic Pri diferenciaciji oskrbnih stroškov za pomične in ležeče stanovalce bi bilo potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so med enimi kot drugimi duševno težje pri zadeti, ki bi spadali v posebne zavode ali v bolnišnice za duševne uolezni, pa zaradi pomanjkanja prostora to ni mogoče Zaradi težav, ki jih ima osebje v domovih s temi oskrbovanci, bi morali biti tudi oskrbni stroški za te v primerjavi z duševno normalnimi, nekoliko višji Predstav«-k Republiškega zaveda za socialno zavarovanje je pojasnil glede di nherikov, da so pripravljajo posebni disponzerU za diabetike ir? da bo v prihodnje zavod za sooluir zavnr.rvfmje prispeval tem bo? vi kom k stroškom prehrane Ptl : o n bodo upr*štev:m vam diaV-tik; '•> co nakTojc v cbmovii; Sklep. Vsi domovi naj ge pred koncem letošnjega leta izdelajo kalkulacije o c-skrbnih stroških, ki odpadlo na stanovalce glede na usluge, ki jih v resnici pi© jemajo in sicer posebej za pomične in posebej za ležeče. Pii te n naj bo jasno razvidno število enih in dingih ter zlasti struktura stroškov za nego ležečih,pri kalkulaciji naj vzamejo stanje poljubnega dne v decembru. Posebej naj izdelajo predlog glede dodatka k oskrbnim stroškom za duševno prizadete oskrbovance ter njihovo število (posebej pomičnih, posebej ležečih) ter število diabetikov. Tč- 3) Problematika adaptacij V informaciji o stanju domov za starejše ljudi smo poudarili nujnost načrtnih a-daptacij obstoječih domov, da bodo v funkcionalnem pogledu ustrezali današnjim nalogam. Obenem je potrebno omogočiti primernejša stanovanja tudi osebju, ki dela v domovih. Na podlagi ocene republiškega sekretariata bo potrebno zagotoviti za postopne adaptacije 575 milijonov, za izgradnjo oziroma ureditev stano -vanj za osebje pa dodatnih 320 milijonov. Sredstva za te investicije ne smejo bremeniti oskrbnih stroškov temveč jih morajo zagotoviti predvsem občine (ustanovitelji sami ali v okviru medobčinskega sodelovanja). Ugotovljeno je bilo, da se j e v preteklosti mnogokaj adaptiralo, vendar izvršene adaptacije niso povsem ustrezale potrebam stanovalcev. Zato je bil sprejet na slednji sklep:, da si oskrbijo vsi domovi (v kolikor teg a ž® nimajo) posnetek zgradbe obstoječega doma. Obenem naj družbeni organi doma razmislijo in izdelajo predlog, kakšne adaptacije so potrebne. Pri tem naj se upošteva tudi možnost načrtnih etapnih adaptacij s ciljem, da bo dom v čim večji meti ustrezal svojemu namenu. Rok; do konca letošnjega Jeta V vseh vprašanjih, kjer je potrebno strokovno mnenje, naj se obračajo za nasvet na republiški sekretariat. Kapaciteta domov se na splošno zamenjuje z zasedbo. Glede na sedanje stanje vemo, da je zasedba daleč nad kapaciteto. Potrebno pa je, da si bomo enkrat tudi v tem vprašanju na jasnem. O kapaciteti nekega doma lahko govorimo, če dom razpolaga z ustreznimi prostori (urejena kuhinja s stranskimi prostori, jedilnica, več dnevnih prostorov za bivanje ali zaposlitev, potrebne delavnice, urejena pralnica, sušilnica, šivalnica, likalnica, ambulantni prostor, upravni prostori, vsaj en prostor za čajno kuhinjo, ki je na razpolago stanovalcem, urejene sanitarije, prostor za čistila in prostor za shranjevanje raznih predmetov, ki so last stanovalcev, šele ko imamo namensko določene naštete prostore lahko preštejemo preostale prostore, ki naj služijo stanovalcem kot spalnice. Od površin v spalnicah naj odpade na posameznega stanovalca najmanj č.5 n2 (po mednarodnih normah je ta minimum 9 m2) Glede na takšno obrazložitev jo bil sprejet sklep: v:?; domovi naj do konca tega leta izračunajo realne ka -acitete in tako dobljene podatke vnesejo v letna poročila poleg par.čil o d«, uriri zasedbi d<> :aov. Tč- 4) P robi e natika kadra V zvezi s problematiko kadrov je bilo v razpravi poudarjeno, da je nujno potrebno izboljšati kvaliteto dela. Če bo no dosegli, da bo plačeval zavod za socialno zavarovanje stroške za nego stanovalcev, bo tudi zahteval, da bo delo kvalitetno opravljeno, jze na republiškem posvetovanju je bilo v zvezi s tem večkrat poudarjeno, da bi noral biti ves kader, ki dela v domovih za starejše ljudi, primerno izobražen (ne samo zdravstveni). Zato ne bi smeli v zvezi s tem pričakovati, da bo seri a tri čni center na Bokalcah rešil naenkrat vse, temveč je potrebno izkoristiti tudi trupe možnosti, ki ev. obstojajo na posameznih območjih. Sprejeta so bila našleInja priporočila; 1. Vsemu osebju v domu je potrebno dati nekaj splošne izobrazbe in napotkov plede na nalo je, ki jih tak dom opravlja. Tako npr. o staranju, starosti, o odnosih do starih stanovalcev, o vi o ji domov za starejše ljudi. O delu in raz -vedrila starejših ljudi ipd. V ta namen je potrebno prirejati krajša predavanja in angažirati v ta namen primerne predavatelje (gradiva je danes v ta namen dovolj na razpolago). 2- V sodelovanju z zdravstvenim domom ali bližnjo bolnišnico in RK naj se organizirajo v popoldanskih ali večernih urah tečaji o negi bolnika (lahko str -njeno, lahko pa tudi samo 1 uro na teden). Ti tečaji sicer ne bodo dali neke kvalifikacije, pomagali pa bodo li kvalitetnejšemu delu in pomagali pri izboru za kasnejše kadrovanje in štipendiranje za redno šolanje. 3. Glede na to, da ima osebje v domovih mnogo dela s stanovalci, ki so duševno moteni, se mora v tej smeri tudi izobraževati - vsaj nekateri iz vsakega doma. Zato naj se vo Istva domov dogovarjajo s področnimi bolnišnicami za duševne in živčne '»Jezni (Polje, Idrija.. Begunje, Vojnik), kamor bi odhajalo določeno osebje na 1 - 3 - mesečno prakso. V nekaterih primerih so pripravljene bolnišnice na zamenjavo s strokovno usposobljenim kadrom. 4. Z ustanovitelji lomov (občinskimi skupščinami) se je treba dogovarjati za štipendiranje kadra (v šoli za socialne delavce, v šolah za medicinske sestre, za negovalce) in tudi 'Je iskati ustrezajoče osebe. 5. Nujno je, da vsi ravnatelji, ki so prišli na ta položaj v novejšem času, opravijo l - mesečno prakso na Bokalcah in sicer po programi, ki je bil svoj čas že sprejet. Priporočljivo je, da v bodoče opravi to prakso vsa!; novi ravnatelj še pre 1 nastopo 1 službenega mesta. o.'’. Tč- 5) !\azno Oprema. V 'ielu je študija o opreni domov in stanovanj za starejše ljudi. Glede na to je bilo sklenjeno, da domovi zaenkrat opreme ne nabavljajo, čeprav je v večini domov to potrebno, temveč naj izdelajo spisek potrebne opreme, katero bo možno ob večjem naročilu izdelati serijsko in s tem ceneje. Prav tako naj izdelajo spise ortopedskih pripomočkov, o katerih menijo, da so stanovalcem nujno potrebni. Izdelanih bo tudi več novih ortopedskih pripomočkov, za katere se bodo lahko odločili naknadno. Hišni red. Praksa kaže, da v domovih za starejše ljudi ne morejo veljati pri uveljavljanju hišnega reda ista merila za kulturne in osebno urejene stanovalce in za asocialne ter družbeno neprila ^pjene ljudi. Zato bo potrebno proučiti možnost ostrejšega režima za slednje. Zaposlitev stanovalcev. Občinske skupščine - oddelki za dnižbene službe večkrat pošiljajo v domove mlajše, še delazmožne osebe, ki pa niso sposobne, da bi same skrbele zase. Občinske skupščine plačujejo za take osebe celotno vzdr-ževalnino (in še mesečno žepni drobiž), čeprav bi si ljudje lahko to v veliki meri z delo,'i odslužili, kar bi predstavljalo zanje obenem delovno terapijo. Dokler nimamo za take osebe posebnih domov, je potrebno proučiti možnost sklenitve pogodbenega delovnega odnosa s tako osebo tako, da plača občinska skupščina, zavod za socialno zavarovanje ali zavod za zaposlovanje le razliko k oskrbnim stroškom. -da koncu posvetovanj so navzoči poslušali predavanje dr. Lippaia o vtisih s potovanja po \ngliji. S0C2ALN0 MEDICINSKI PROBLEMI NA STAROST V NAŠIH POGOJIH ŽIVLJENJA IN DEL A (Zapiski s seminarja o gedatriji) Zvezni zavod za zdravstveno zaščito je oh pomoči Svetovne zdravstvene organizacije organiziral v dneh od Q. do 9 oktobra 1964 seminar iz gen atrij e. Seminar se je vršil v Opatiji Prisostvovalo mu je skupno 143 oseb. od tega 129 poslušat cev (83 zdravnikov. 39 socialnih delavcev, '/ vodij komunalnih zavodov za soci alno zavarovanje) in l? predavateljev. Od predavateljev so bui trije gostje >z diugjh držav (Nizozemske, Bolgarije, čehoslovaške). Semina* je bii prvi te vrste v Jugoslaviji Zato je imel med drugim tudi namen, da se spoznajo med seboj različni delavci, ki se srečujejo pri svojem delu s pio blem.i staiania m si izmenjajo dosedanje izkušnje-. V tem pogledu je bilo posvečeno s strani organizatorjev premalo pozornosti. Med udeleženci so bili tudi takšni, ki s to pioblemadko še niso imeli opravka in se tudi v poklicnem delu ne srečujejo s temi vprašanji. Pač pa so po številu zaostajali socialni delavci (zlasti iz Slovenije - le trije), Morda je bil kriv temu naslov in predloženi program seminarja, iz katerega je bilo razvidno, da se bodo obravnavale izrazito stro -kovne teme iz področja zdravstva. Izkazalo pa se je, da se predavatelji niso o-mejili na geriatrično področje, temveč so osvetlili to vprašanje z najrazličnejših aspektov. Tudi. razprava je bila vseskozi izrazito gerontološko obravnana. P ti tem je ostro izstopalo zaostajanje dejavnosti na socialnem področju, kar ovira tudi mnoge zdravstvene akcije in onemogoča vsako uspešno preventivno dejav nost. Da bodo bralci vsaj nekoliko seznanjeni tudi z vsebino seminaija, sem skušala iz posameznih tem potegjnid brstvene. misli Dr Dušan Breznik, direktor Demografskega centra Instituta za dmžbene znano sti, je orisal v svojem referatu spremembe v starostni strukturi prebivalstva Jugoslavije v obdobju od 1921 do 1981 Podal je definicijo staranja kot demografskega procesa in navedel bistvene po kazatelje, ki se uporabljajo v demografiji za merjenje procesa staranja prebivalstva. Nadalje je obravnaval vzroke in posledice staranja prebivalstva in pa praktični pomen preučevanja starostne strukture kot npr. pri planiranju šolstva,zdravstva, socialnega varstva, zaposlenosti itd. Dr Robert Van Zonneveld, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije, je govoril o problemih geriatrije v svetu. Poudaril je, da se v zdravstveni zaščiti starih ljudi družbeni in medicinski faktorji cesto prepletajo. Zato je treba dati pri vzgoji kadrov na ge nat n onem področju večji poudarek socialno medicinskim faktorjem. S staranjem prebivalstva se odpira za medicino novo pomembno področje aktivnosti, zlasti odkar je postalo socialno področje njen integralni del. Trenutno je v zvezi s tem še vedno največjapomanjldjivost nezadostno sodelovanje med zdravstveno in socialno službo. Razvoj v tej smeri pa bo izredno pomagal pri reševanju najbolj pomembne naloge geriatrije - preprečevanje starostne bolehnosti. Dr. Zonneveld je plastično prikazal tudi strukturo in zaporedje nalog, kr sodijo v področje gerontologije. Tako je po njegovem mišljenju na prvem mestu materialna varnost starejšega človeka, sledi prehrana, nastanitev, oblačenje, delo.zdiav-stvena zaščita in socialna vamosi. ki vključuje vse uslužnostne dejavnosti Pose bej je poudaril potrebo po razvoju ustanov zn dnevno bivanje bolehnih starih lju di, zlasti v psihiatričnih primerih, različnih servisov, klubov itd. Dr Milu trn Neškovič, profesor medicinske fakultete v Beogradu, je obravnaval fiziološke in patofizioioške vidike staranja. Pri teni je ugotovil, da je življenjska doba vsakega individuuma odvisna od podedovanih življenjskih zmožnosti in od vpliva okolja ter da je življenjska doba večine ljudi v sedanjosti pod potencial no dobo človeka Dr.Tašo Tašev, dopisni član bolgarske akademije znanosti je v svojem refeiatu govoril o demografsko statističnih študija!', v zvezi z gerontološko problematiko V Bolgariji deluje znanstveni center za gerontologjjo in geriatrijo, ki se ukvarja predvsem s pojavi staranja ter vzroki, ki eogojujejo staranje in bolezni starih ljudi. V okviru tega je bita opravljena raziskava, pri kateri je bilo pod kliničnimi pogoji pregledanih 1.00 starih ljudi, kontrolno pa so pregledali nad 2000 ljudi, v v stniosti od 50 90 let Center je izdelal perspektivno znanstvene plane obdobje 19(54 1970- Dalje je pri: azai razvitost in dejo domov ter ostalih služb v skrbi za starejše ljudi. Za enkrat obstosn v Bolgariji 20 domov za stare ljudi, v katerih prebiva preko 2000 oseb Dr. Stanislav Hej da (Čehoslovaška) je v svojem referatu izhaja! predvsem iz ugotovitev nekaterih študij o prehrani starejših ljudi v družinah in v domovih za upokojence. Ugotovljeno je bilo, da so bili ljudje, ki so dočakali globoko starost, v 'glavnem suhi, njihova prehrana pa je bila manj kalorična, primerjava prehrane zelo starih ljudi s prehrano današnje generacije je pokazala, da je prehrana v normalnih družinah v glavnem slična prehrani oseb. ki so doživele globoko sta-bjrost, medtem ko je v domovih za upokojence koleričnost mnogo višja, "da podla-,.gi !teh ugotovitev so vnesli v prehrano v domovih nekatero spremembe. Predvsem ■•r manjša nje prehrane, ki daje samo kalorije. To oreh rano ni z aro en j Vi za živila, bogata on vitaminih in mineralih, ven 1 -r no*, pogojem, da se finančni stroški ne povečajo. Na Čehoslovaškera je trenutno v središču pozornosti prehrana dietetičarjev ter v tem pogledu še zdaleč niso dosegli idealno stanje. Dr. Arpad Han, profesor medicinske fakultete v Zagrebu, je opozoril niz problemov iz geriatrije, ki se kažejo v interni medicini. Pri kliničnih spremembah pri starejših pacientih je treba upoštevati, da njihov organizem navadno počasneje reagira pri poškodbah in patoloških procesih. Njihova zmožnost prilagajanja okolju je zmanjšana. Zato se klinični simptomi pri starih ljudeh razlikujejo po obliki in po intenzivnosti od podobnih simptomov pri mlajših ljudeh. Subjektivni občutki in objektivni simptomi so omejeni, reakcije organizma pa potlačene ali pomanjkljive. Zato naletimo na težave tufi pri fizikalnih metodah preiskave. Postavljanje diagnoze v geriatriji je na ta način povezano z vrsto težav Ob tem pa se pojavljajo še tudi starostne in patološke spremembe, ki niso povezane z osnovno boleznijo Dr.'3.3ožovič, profesor medicinske fakultete iz 3eograda je v svojem referatu in s številnimi diapozitivi prikazal pomembno vlogo endokrinih žlez v življenju posameznika tekom vsega življenja. Na starost opažamo, da je njihovo delovanje različno, za vse pa je karakteristična delna ali popolna involucija in zmanjšanje njihova aktivnosti. Svojo funkcijo najdlje obdržijo hipofiza in nadbvična žleza, ker so le-te pogoj za mnoge funkcije v organizmu, kakor tudi za ohranjanje življenja sploh. Dr.Andrija Longhino, profesor medicinske fakultete na Neki, je govoril o kirurških problemih v geriatriji. Naraščajoče število starih pacientov postavlja kirurgijo pred mnoge zapletene probleme. V tem poročilu je tekla diskusija o indikatorji!’. o potrebnosti operacije, o tveganju pri operaciji, o problemih kimrgije krvnih obtočil, o problemih radikalnega zdravljenja raka, o kirurgiji žlez in o pro-blenih akutne kirurgije vključno s travmatologijo Uspeh geriatričn.e kirurgije ni več odvisen samo od kirurške tehnike, ampak posebno še od pravilne predoperacijske nege, modeme anastezijske in antišok terapije in pooperacijske nege. Dr.3ožidar Simič, profesor medicinske fakultete v Jeogradu je osvetlil probleme prehrane starih ljudi. Pri nepravilni prehrani odločajo v veliki meri navade in neznanje. Zato je to problem, ki se v enaki meri pojavlja pri slabem in pri zelo dobre n ekonomskem stanju, pri nizki in visoki kulturni ravni ljudi Raziskovanja prezirane v zvezi z zdravstvenim stanjem in delovno zmogljivostjo ljudi v Jugoslaviji so pokazala, la žive ljudje dlje v področjih, kjer je prehrana najbolj ustrezna (optimalna) Po drugi strani kažejo raziskave, da je v razviti', področjih, kjer ljudje več jeki, večje število oseb, ki imajo preveliko telesno težo. .Ra širjen ost bolezni srca, krvnih obtočil in sladkorne bolezni je v teh področjih višja, kot pa v tistih, ki se še razvijajo. Glede množične prehrane v ' domovih za stare ljudi je bilo ugotovljeno, da je ta prehrana v večini hiperkalo-rična, da vsebuje preveč živalskih maščob in kuhinjske soli, manjka pa ji vitaminov, kalcija in beljakovin živalskega izvora. Dr.čedomil Plavšič, profesor medicinske fakultete na Reki, je obravnaval pomen topliškega in klimatskega zdravljenja ter talaso terapijo starih ljudi, čeprav ni zanesljivih podatkov, lahko z empiričnega stališča vidimo, da bivanje ob morju pripomore k rekreaciji in izboljšanju fizične sposobnosti za aktivno življenje starih ljudi, izginejo tudi mnogi neprijetni subjektivni simptomi kot, npr. nespeč nost, hitra utrujenost, pomanjkanje apetita. Starejšim osebam, ki imajo dihalne motnje, arteriosklerozo in podobno, omogoča bivanje ob morju izboljšanje. Pri tem imajo najvažnejšo vlogo; zračenje, sončenje in kopanje, za nekatere v okviru splošnih principov rekreacije, za druge s posredovanjem raznih fizikalno-me-dicinskih in kliničnih postopkov Dr..Radomir Gerič, prof. medicinske fakultete v Beogradu, je v svojem referatu pokazal na zaostajanje družbene skrbi za starejše ljudi v republiki Srbiji, na pomanjkanje sodobnih konceptov o zdravstveni in socialni zaščiti starih ljudi, na pomanjkanje ustreznih kadrov in nerazvitost socialne službe v celoti, posebej pa še za ostarele osebe. Dr.čivko Kulčar, predstavnik zavoda za zdravstveno zaščito Ilrvatske je govoril o pomenu socialnih in življenjskih pogojev doma, v domovih in v bolnišnicah za zdravje starih ljudi na Hrvatskem, v odnosu na situacijo v drugih deželah. Na no ilagi njegovih izvajanj je cilj geriatrije preprečiti odn.odgoditi. prezgodnjo smrt, prezgodnjo invalidnost, predolgo z Iravljenje, predolgo nesposobnost za delo, prezgodnje iskanje kontinuirane medicinske pomoči. problem geriatričnega pacienta je predvsem družbeni problem in zato bi norale dmžbene službe poskrbeti za rešitev najmanj treh četrtin problemov starih ljudi. Ker na so družbene službe šele na začetku razvoja, bodo morale po njegovem mnenju zdravstvene službe v večji meri sodelovati pri reševanju problemov starih, dokler se socialne službe ustrezno ne razvijejo. Glede programa v skrbi za starejše osebe, je postavil na prvo mesto stanovanja za starejše ljudi in posebne vasi za upokojence, domove za upokojence, pomoč za gradnjo stanovanj ter proučevanje vpliva grupnih stanovanj na duševno stanje starejši’ o b, organizirano pomoč širle skupnosti, institucije za nudenje medicinske in socialne po noči in izobrazbo kadrov. Glede upokojevanja je posebej podčrtal problem starostne meje in priprave na upokojitev. Nepripravljena upokojitev predstavlja pogost j živčni pretres, nekateri celo menijo, la je to vzrok naglemu fizičnemu o roma lunju po upokojitvi. Ba- to bi bilo potrebno izkoristiti velike možnosti za organizirano reševanje teh vprašanj s pomočjo dela na domu, z zaščitnimi delavnicami, prekvalifikacijo in podobno. Di.Bojan Accetto, docent medicinske fakultete v Ljubljani, je v svojem referatu orisal problematiko staranja in življenjske pogoje starih ljudi v Sloveniji.Na kazal je osnovne splošne principe našega koncepta gerontološke geriatrične službe in sicer da stari ljudje ostanejo v okolju, kjer so živeli in delali v zrelih letih, da je treba starim ljudem, ki niso več v stanju, da bi živeli samostoj no v lastnem stanovanju, omogočiti življenje v domovih za stare ljudi in kot tretji splošni princip enakopraven položaj geriatrične medicine med ostalimi medicinskimi strokami. Stari ljudje naj se zdravijo v tistih ustanovah, kjer je to potrebno po vrsti bolezni. Zato pa ne bi smeli ustanavljati geriatrične bolnišnice. Proti odpiranju nekih novih specialnih geriatričnih bolnišnic govore tudi fi-nančno-ekonomski razlogi. Potrebne sc organizirane zunanje gerontološke službe, katerih v naši republiki še nimamo in večja možnost primerne nastanitve in oskrbe v domovih. Referent je posebej podčrtal problem kadrov, ki naj delajo v zunanjih gerontološ-kih službah, v domovih, kakor tudi v bolnišnicah, kjer se zdravijo starejši bol niki. Izobraževanje teh kadrov naj bi oskrbe! gerontološke geriatrični center na Bokalcah. Dr M.Savičevič, prof .medicinske fakultete v Beogradu, je govoril o problemih starih ljudi pri delu in njihovi delovni sposobnosti. Avtor je podčrtal tiste fiziološke in patbfiziološke značilnosti starejših ljudi, ki bi mogle vplivati na nji hevo delovno; sposobnost v nekaterih sodobnih poklicih. Posebno je poudaril ne katere psihološko značilnosti starosti, kot skeptičnost nap ra m vsaki novosti izčrpanost, razdražljivost, možgansko arteriosklerozo ipd. in njihov negativen vpliv tet-o na delo koc tudi na sodelovanje pri delu, ki ga vodijo stari ljudje Toda avtor poudarja tudr prednosti starosti. Če sete prednosti ugotovijo in upoštevajo, lahki' dajo izredno dobre rezultate in sc ialiko v veliko korist starim ljudem samim, institucijam kjer delajo in družbi na splošno. Posebna pozornost je dana v tej študiji pioblernom, ki sc posledica mehanizacije :n avtomatizacije v industriji, psihološkim posledicam teh procesov in meto dam zt; njihovo reševanje in kontrolo Po njegovem mnenju je pomembno, da si ljudje, ki giedo v pokoj, priskrbijo ka ko honorarno službo ali koristen hobby. Na ta način se lahko preprečijo mnoge škodljive posledice njihove upokojitve, Stari ljudje ne bi smeli biti breme za moderno družno in rud; rte bodo. če sc bodo upoštevala vsa dejstva, s katerimi se ukvarja ta študija ■<: c bodo i-si riet> organizaeriski in upravni delavci (in no samo zdravstveni) V: ut- pi • o o k.ost starejših delavcev seznanjeni s psi- hološkimi in telesnimi značilnostmi starosti. Dr. Geza Levi, predstavnik zveznega zavoda za socialno zavarovanje je v svojem referatu nakazal demografske, ekonomske in druge faktorje, ki določajo dolžino delovnega staža in starostno meje kot pogoja za pridobitev pravice do pokoj nine. V sedanjem pokojninskem sistemu obstojajo nekatere slabe točke, ki so posebno opazne; degresivna lestvica pokojninskih osnov, pomanjkanje instrumentov za ocenitev dejanske vrednosti pokojnin, administrativni način finansiranja, tiskal ni el e mi en ti. pri določanju davčnih stopenj. Vse te slabosti so povzročile nuj -nost reforme in določile smer revizije sheme pokojninskega zavarovanja. Z družbenega in političnega vidika, je sistem zastarel zaradi razvoja odnosov,ki temeljijo na principu, da naj bo delo edini kriterij pri določanju materialnega in družbenega položaja ljudi. Demografska gibanja j e treba upoštevati, kadar se ukvarjamo z reševanjem delo-čenih problemov, s katerimi so organsko povezana. Taki problemi so tudi: problem gibanja in strukture obstoječega števila upokojencev in problem števila upokojen cev v odnosu do aktivnega prebivalstva. V zvezi s prvim vprašanjem je osnovno utrditi mehanizme, preko katerih se formirajo efektivi koristnikov pokojnin. Glede drugega vprašanja je ugotovljeno, da se bo nadaljevalo neenakomerno gibanje števila upokojencev in aktivnih zavarovancev, kar bo še povečalo sedanje izrazite disproporce. Zato je bila proučena možnost, da bi se z materialnim stimulan -■ som vplivalo na zavarovance, da bi ostali činrdlje v delovnem odnosu. Delo na seminarju se je odvijalo v okviru diskusijskih grup in plenarnih diskusij. V cilju čim popolnejšega reševanja aktualnih problemov na področju socialno -zdravstvene zaščite starejših ljudi so bili sestavljeni naslednji sklepi oz. priporočila: 1. Eden osnovnih pogojev za pravilno planiranje socialno zdravstvenih ukrepov in zdravstvene zaščite starejših oseb je popolno sodelovanje zdravstvenih in socialnih delavcev, demografov-statistikov ter drugih strokovnih in družbenih delavcev in družbenih organizacij. Potrebno je, da se to sodelovanje odvija na ravni republik in posebej komun tako, da bi mogla socialno zdravstvena služba v čim-večji meri izkoristiti podatke demografskih raziskav pri planiranju zdravstvene zaščite oseb, starejših od 45 let. Zaradi velikega pomena, ki ga imajo demografski pokazatelji pri planiranju zdravstvene zaščite nasploh, posebej pa zdravstvene zaščite starih ljudi, je treba posvetiti večjo pozornost službi zbiranja podatkov. Zlasti j e važen enoten način obdelave (pogoj za to je določitev enotnih definicij pojmov, s katerimi se operira). 2- Potrebno je razširiti in pogjobiti znanstva no raziskovalno delo v okviru proučevanja socialno-zdravstvenih problemov, ki spremljajo starost in staranje. Najti je treba najprikladnej še ukrepe za pravočasno intervencijo, da bi se zaviralo prehi- tro staranje in podaljšalo aktivno obdobje življenja starejših ljudi. 3. Glede na veliko število socialno in zdravstveno zavarovanih prebivalcev pri nas, je nujno potrebno organizirati slufbe, ki bi se ukvarjale s socialno zdravstvenimi problemi starih ljudi; patronaža, hišna nega, različne druge servisne službe za pomoč starim ljudem. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost problemom financiranja teh služh °b črmvečjem angažiranju zavodov za socialno zavarovanje. 4. V učne načrte za šolanje kadrov na vseh stopnjah (medicincev, socialnih de lavcev, demografov, statistikov in drugih), je treba uvesti elemente iz geriatri-je, ki bi omogočili boljše spoznavanje in reševanje problemov socialno zdrav stvene zaščite starejših ljudi Pri formiranju kadiov lahko znatno pomagajo družbene organizacije, posebno pa zdravniška društva, ki bi morala ustanoviti tudi geriatrične sekcije, 5 Genatrično delo naj prevzamejo splošni zdravniki in specialisti v obstoječih zdravstvenih domovih Bilo bi koristno, če br se na ravni republik osnovali geriatrični centri, v katerih bi se vršilo znanstveno raziskovalno delo in vzgoja kadrov, ki bede v praksi delovali pri reševanju zdravstveno socialnih problemov •starih ljudi. 6 Z namenom razširitve m poglobitve znanja na področjih getiatrije in geronto logije je treba vršiti stalno izmenjavo izkušenj na vseh ravneh, kar pomeni, da je treba omogočiti izmenjavo obiskov posameznih strokovnjakov in skupin med republikami in ustanovami. 7 Potrebno je da republiški, okrajm in občinski organi posvetijo več pozorno str strokovni usposobljenosti kadrov, kr so zaposleni v ustanovah za oskrbo starih ljudi Postavi naj se zahteva, da je vodja take ustanove lahko le oseba z višjo strokovno izobrazbo G.; f/ailnje centrov za poklicno rehabilitacijo koi strokovnih operativnih institucij Istočasno je tudi ustvariti pri bolniških od delksb ba?.o za začetno ichabi btactjo bolnikov Proučiti m določiti je mesto zavodom za zaposlovanje invalidov pod posebni mi pogoji Izkoristiti je tu h vse možnosti različnih oblik in dela na domu. Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji naj tudi v bodo če kot. republiški družbeni koordinativni organ vzpodbuja k izvajanju sodobne rehabilitacije v SR Sloveniji V tem smislu naj svojo vlogo odigrajo tudi okraj" ne konference in diužbeni organi pri občinskih skupščinah. Zavod SR Slovenije je za rehabilitacijo invalidov sestavil Informacijo o stanju in problemih rehabilitacije invalidnih oseh v 3R Sloveniji in s tem prikazal sta nje in glavne probleme invalidnih oseb v naši republiki. Ta informacija in razpia va o njej sta prispevali k boljšem i poznavanju te problematike in pripomogli,da je Skupščina SR Slovenije zavzela svoja zgoraj navedena stališča Informacija je problematiko rehabilitacije invalidov obdelala zelo mnogcstmnsko kott° izha ja iz poglavij Informacije, ki jih tu navajamo I TEMELJNA NAČELA IN VLOGA STALNE KONFERENCE ZA SEHA3ILI TACI JO INVALIDNIH OSEB V SR SLOVENIJI II POMEN REHABILITACIJE V NAŠI DRUŽBI III POKLICNA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV PO VE LJAVNIH PREDPISIH IV EVIDENCA IN STATISTIKA V ORGANIZACIJA SLUŽB V SISTEMU INSTITUCIJ ZA REHABILITACIJO INVALIDNIH OSEB ] DRUŽBENE SLUŽBE IN UPRAVNI ORGANI 2 INSTITUCIJE ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 3 STANJE IN PROBLEM TEHNIČNE ORTOPEDIJE 4 INSTITUCIJE ZA HABILITACIJO PRIZADETE-MLADINE 5 CENTRI ZA POKLICNO REHABILITACIJO INVALIDNIH OSEB 6 ZAVODI ZA ZAPOSLOVANJE INVAL IDOV POD POSEBNIMI POGOJI 7 PROBLEMI NA PODROČJU PREVENTIVE VI. PR03L5. II PEHA 3ILITA CIJ E IN ZAPOSLOVANJA INVALIDNIH 0SE3 V' gospodarski:i organi zacijah 1. PR03LE.1 INTEGRACIJE INVALIDOV V NORMALNO DELOVNO OKOLJE 2- OBOLEVANJE INVALIDOV V PRIMERJAVI Z OBOLEVANJEM ZDRAVIH DELAVCEV V GOSPODARSTVU VII. PROBLEMI STROKOVNIH KADROV 1 KADRI NA PODROČJU INVALIDSKEGA VARSTVA OBČINSKIH SKUPŠČIN 2- KADRI NA PODROČJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA 3. KADROVSKA SLUŽBA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH 4- KADRI NA PODROČJU MEDICINSKE REHABILITACIJE 5. UČNI PROGRAMI STROKOVNIH ŠOL 6- STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE KADROV V TUJINI VIII. ŠTUDIJSKO ANALITIČNO DELO AKTUALNOSTI IZ NAŠIH REVIJ OBČAN št. 21/64 Dr. Pavel Rožman: MEDOBČINSKO SODELOVANJENE OMEJUJE SAMOSTDJ- NOSTI OBČIN O medobčinskem sodelovanju v današnjem pomenu besede ne more biti govora pred letom 1955, čeprav so npr.skupna posvetovanja več občin obstojala že tedaj. So na takrat vse temeljne družbeno-politične in ekonomske funkcije pripadale okrajem. Z uvedbo komunalnega sistema leta 1955 pa so se začele občine razvijati in utrjevati kot osnovne nosilke družbeno-političnih in ekonomskih funkcij. Pravo medobčinsko sodelovanje seje pričelo razvijati leta 1953, ko seje v večjem obsegu prenesla pristojnost od okrajev na občine in je postalo aktualno ustanavljanje nadaljnjih medobčinskih služb, zlasi inšpekcijskih, pozneje pa so okraji prenašali na posamezne občine tudi ustanoviteljske pravice za nekatere zavo de, Nova ustava (republiška) iz leta 1963 je samostojnost in samoupravnost občin, kot brli medobčinsko sodelovanje š- bolj utrdila z izrecnim določilom v 89.členu, da občine pri uresničevanju svojih nalog me 1 seboj sodelujejo in v ta namen ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izmenjujejo izkušnje, organizirajo skupne akcije in drage oblike medsebojne pomoči in sodelovanja. Interes občanov odloča o tem ali naj se določena naloga občine realizira v občinskem ali v medobčinskem merilu. Kadar občina ne more določene naloge izvesti sama, oziroma je sama ne more izvesti tako učinkovito kot to zahteva interes ob -''.nov, ;e umestno, da to nalogo kvalitetno izvrši v sodelovanju s drugimi občinami. 3 tem samostojnost in samoupravnost občine ni prizadeta, nasprotno se noben družbeni organizem ne more uspešno razvijati brez sodelovanja z drugimi e-nakimi in sorodnimi organizmi Ker medsebojno občinsko sodelovanje urejata tu--i zvezna in republiška ustava, je vsak tozadevni lokalizem škodljiv in intenci-jnm ustave nasproten. ledohčinsko sodelovanje moramo torej na današnji stopnji komunala ega razvoja obravnavati kot trajen družbeni pojav, kot nujnost in potrebo hitrejšega razvoja r' 'čin in njihove preobrazbe v prave socialistične kom une. -‘o letu 1%3 so se občine zdnuževale predvsem na področj u inšpekcijskih služb; tako sta v Beli krajini in v Zasavju nastala skupna oddelka za inšpekcijske službe. V inšpekcijski dejavnosti se namreč najbolj občuti organizacijske in kadrovske slabosti občinskih služb. Razen v omenjenih medobčinskih službah se medobčinsko sodelovanje izraža (tako v občinski upravi kot v občinskih družbenih službah) še v skupnih posvetova njih, v združevanju finančnih sredstev, v skupnih akcijah. Velike možnosti za medobčinsko sodelovanje pa so še pri skupnem planiranju raz voja gospodarstva, pri skupnih plansko analitičnih službah, pri skupnem planira ianju srednjih in strokovnih šol, pri. zdravstvenih zavodih in sploh na področju zdravstvene preventive. Seveda pa bi se to sodelovanje moralo razvijati na osnovi točnih predhodnih ana liz o občinskih potrebah, ki jih je treba realizirati, pa tega občina sama ne bi mogla. Pri analiziranju takih potreb bi občinam morala pomagati in dajati pobude o-kraj in republika, med drugim tudi s tem, da bi jim posredovali ugotovitve in. iz kušnje dragih občin Na podlagi takih analiz bi občine tiste naloge, ki niso bile realizirane oziroma so bile realizirane slabo, rešile v sodelovanju z drugimi obči nami, enako bi tudi tiste službe, ki slabo uspevajo bodisi zaradi slabe organizacije ali neodgovaijajočega kadra organizirale v medsebojnem sodelovanju Za dosedanjo stopnjo medobčinskega sodelovanja je značilna ugotovitev, da se je to sodelovanje do sedaj razvijalo predvsem tam, kjer so slabi materialni in kadrovski pogoji silili občine v sodelovanje. Zaenkrat pa medobčinsko sodelovanje še ne stremi za tem, da bi se zboljšale občinske službe, dosegla boljša organizacija in večja kvaliteta dela. V bodoče bo treba s pogodbami natančne precizirati medsebojne pravice in dolžnosti občin, zlasti izpolnitve njihovih finančnih obveznosti, dotiranje služb nadomestiti s plačevanjem njihovih delovnih programov, zagotoviti učinkovito kon trolo izvrševanja teh programov, obveščanje občanov o delu medobčinskih služb in sprejeti še drage ukrepe, ki naj zagotovijo učinkovitost medobčinskega sode lovanja Največja ovira za uspešnost medobčinskega sodelovanja je pomanjkanje strokov nih kadrov, tako v občinski upravi kot v drugih občinskih službah. To je po dragi strani tudi najpomembnejši vzrok, ki občine sili v medobčinsko sodelovanje. Seveda pa medobčinsko sodelovanje tudi samo trpi zaradi nizke kvalitete ka -drov Zato bodo morale tudi medobčinske službe posvetiti dopolnilnemu strokov uemu izobraževanju vso skrb, med dragim tudi s štipendiranjem. Občine pa bodo morale delo medobčinskih služb kontinuiiano spremljati, odkriva ti vse pomanjkljivosti in skrbeti, da se iste odpravijo. REVIJA ZA KRIMINALISTIKO IN KRIMINOLOGIJO št. 1/1964 Janko Vodopija. MLADINSKO PRESTOPNIŠTVO V OKRAJU LJUBLJANA V LETIH 1962 - 1963 Komisija za mladinska vprašanja pri Svetu za notranje zadeve OLO Ljubljana je podala poročilo o stanju in problematiki mladinskega prestopništva v okraju ' Ljubljana v času od 1.1.1962 do 1.1.1963 kakor so ga obravnavali organi za no tranje zadeve, sodišča, javna tožilstva, socialno varstveni organi, vzgojni zavodi itd. Dočim mladinska delinkvenca v zadnjih letih stalno a rahlo narašča zaznamuje OLO Ljubljana (mišljen prejšnji obsega okraja, pred priključitvijo OLO Novo mesto in OLO Kranj) močan porast - c ca 40 % - tako kvantitativno kot tudi v pojavljanju nekaterih hujših oblik mladinskega prestopništva, To kažejo podatki Sveta za notranje zadeve OLO Ljubljana, Republiškega se kretanata za notranje zadeve SR Slovenije, Okrožnega in Okrajnega sodišča v Ljubljani ter podatki o sodnih ukrepih zoper mladoletnike, iztečeni pri sodiščih na celotnem območju Slovenije Organi za notranje zadeve OLO Ljubljana so v letih 1960/ 1961 in 1962 obrav navali poleg kaznivih dejani mladoletnikov tudi ostale kršitve pravnega in diuž-benega reda povzročene po otrokih in mladoletnikih, kot so pobegi od doma ali iz vzgojnih zavodov, potepuštvo, beračenje, prostitucija itd. in sicer leta 19£>() 1 268 primerov, leta 1961 1 451 primerov, leta 1962 pa 2 084 primeiov. Porast v letu 1962 znaša 43 % Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije je leta 1960 obravnaval 1 467 mladoletnikov, ki so storili 1 557 kaznivih dejanj, leia 1961 1 130 mladoletnikov, ki so storili 1 236 kaznivih detan , leta 1962 1 786 mladoletnikov,ki sc. storili 2 267 kaznivih dejanj, šrevilo mladoletnih prestopnikov je v ■ 1962 Porasl° za 58%-število kaznivih dejanj pa aa 35 %• _ Okrožno in okrajno sodišče v Ljubljani sto leta 1961 obravnavali 175 kazenskih zadev, pri katerih je bulo udeleženih 256 mladoletnikov, leta 1962 pa 252 kazenskih zadev, pri katerih je bilo udeleženih 367 mladoletnikov. Pcrasi števila mladoletnih storilcev kaznivih dejanj znaša v letu 1962 40%.. porast kazenskih zadev pa 39 %. Podatki sodišč iz cele Slovenije o izrečenih sodnih ukrepih zoper mladoletnike pa so drugačni. Leta 1960 so sodišča obravnavala 495 mladoletnikov, ki so storili 737 kaznivih dejanj; leta 1961 so sodišča obravnavala 500 mladoletnikov, ki so storili 678 kaznivih dejanj, leta 1962 so sodišča obravnavala 507 mladoletnikov, ki so storili 839 kaznivih dej anj. Po teh podatkih znaša porast števila mladoletnih storilcev kaznivih dejanj leta 1962 L5 %. porast števila kaznivih dejanj pa 23 %• Nasprotje v zgornjih podatkih kaže, da se je mladinsko prestopništvo v primeri z okrajem Ljubljana v drugih okrajih naše republike tekom leta 1962 zmanjšalo. Dejansko se je v mariborskem okraju znižalo za H %, podobno pa tudi na območju bivših krajev Kranj in Novo mesto. K taki razliki v odstotkih je prispevalo tudi dejstvo, da so javna tožilstva in sodišča kazenski postopek v precej primerih ustavila. Kei je v Sloveniji cca 100 000 mladoletnikov med 14 in 18 letom, pomeni 507 pred kazenskimi sodišč’ obravnavanih mladoletnikov le 1/2 % od celokupnega števila mladoletnikov,, kar se pravi da pride na 200 mladoletnikov l, ki je bil obravnavan p; e d sodiščem. i*e*! kaznivimi dejanji niiadoietiiikov daleč prednjačijo tat vi ne (288} to so pred-iredvsem male tatvine, nekaj pa je tudi vlomnih tatvin. Tatvinam sledi neupravi čoua raba tujih premičnih stvari motornih vozil Takih kaznivih dejanj je bile 60 Dalje so navedena sodišč« obravnavala 4 Hude telesa' poškodbe, 14 kazni vib dejanj zoper javno moralo (posilstva, spolna občevanja z mladoletno osebo, homoseksualnost it i). 3 rope. 16 uničeni tujih stvari in 14 ogrožanj prometa Ti podatki kažejo, da je bilo 93 % vseh kaznivih dejanj mladoletnikov naperjenih zop^r premoženje. Kazniva dejanja zopet javno moralo naraščajo; Tako je ne območju OLO Ljub liana Tajništvo za notranje zadeve obravnavalo leta 1962 71 tovrstnih kaznivih dejanj, katerih storilci so bili večinoma polnoletne osebe Med njihovimi žrtvami je bilo 30 otrok in 17 mladoletnikov. Polnoletni!« ki zagreše te vrste kazni vib dejani sc po večini alkoholiki in psihopati Organi za notranje 3a«K*we sc 1952 obravnavali 629 primerov pobega oh -j::-ura ali iz vzgojnega .•> ■•iu. deta 1%l ; - 225 primerov Motivi ari pobegu od doma strah pred slabo oceno v šoli, pri pobegih iz zavoda, domotožje in avanturizem. Podatki o prostituciji mladoletnic so zajeti v potepuštvu; gre največkrat za mlade nekvalificirane delavke. Po socialni strukturi je med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj največ vajencev, nato učencev osemletk, nato nekvalificiranih delavcev. Razmerje med spoloma 5:1. Mladoletniške združbe za izvrševanje kaznivih dejanj oziroma dejanj o-porečnih s stališča pravnega reda in družbene discipline so značilen pojav mest in industrijskih središč- Nevarne so zlasti zaradi psihološkega vpliva na svoje člane kot tudi na ostalo mladino. Združba ima posebno miselnost in psihozo, v njej najde mladoletnik odobravanje in opravičilo za svoja dejanja, nasprotno pravnemu redu. Xo pa je mladoletnik že kompromitiran in v združbi ujet, je k na 1 ijsn i vztrajanju v njej prisiljen z grožnjami in fižični n i-dlje i, i združbe kulminirajo v huliganstvu, ki se pojavlja tako v zahodnem kot v vzhodnem svetu. Idejno pomeni huliganstvo zanikanje vseh družbenih in moralnih norm in popolno brezperspektivnost Temu idejnemu konceptu odgovarjajo dejanja in podvigi huliganov Tajništvo za notranje zadeve OLO Ljubljana je leta 1962 obravnavalo 64 združb, (razen ene vse v Ljubljani) med njimi združbe mladoletnikov , ki so vse skupaj obsegale c ca 40 članov, kateri so se v pijančevanju spolno izživljali na domačih zabavah (Hansbali) v odsotnosti staršev, v slogu filma* Prevaranti *. Skupino "rila lih levov * so sestavljali gojenci neke industrijske šole Vlamljali so predvsem v avtomobile, vodja skupine pa je izvršil prav no gangstersko roparski napad na neko osebo, potem ko je ta v hranilnici dvi puls svoje prihranke,- Skupi na vajencev obstoječa iz 6 članov seje p to s ti tu i n homoseksualcem. Skupino » pokonci lasje j so sestavljali učenci neke osemletke. Kradli " kolesa in mopede in. se pripravljali na vlome V letu 1962 30 združbe na območju OLO Ljubljana narasle zn 20 ~o- Organi notranjih za lev so v sporazumnem sodelovanji: s javnimi tcžik-.tvi iu sodišči z e nergičnimi ukrepi izločili kolovodje teh z Ir: žb in jih poslali v vz -'ojne zavode ali v mladoletniške zapore,nakar ne je v Ljubljani število mladoletniških kaznivih dajanj zmanjšalo Okrožno in okrajno sodišče v Ljubljani sta tekom leta jogž izrekli proti mladoletnikom v kazenskem postopku tele uk.epe v 3 p n ve'rili mladoletniški zapor. v g) primerih oddajo v vzgojni zavod ali vzgoj o. ■''•V.iJj jevab.i da u, v 17 pri -.erih strožje nadzorstvo pc skrbstveno ; oigauu, «. 03 ra aprkh strožje nadzorstvo po .starši*:: . v 10 primerih ukor. V vsej Sloveniji je bilo leta 1962 poslanih v mladoletniški zapot 10 mladoletnikov, od teh 3 v ljubljanskem okraju. Zapori za mladoletnike so sedaj v Celju. Tuše mladoletniki obvezno šolajo in izobražujejo za primeren poklic. Vzgojno izobraževalni dom v Radečah je sicer dobro urejen vzgojni zavod, potreboval pa bi še poseben zaprt oddelek za delo s težko vzgojljivimi mladoletniki. Za vzgojni zavod v Logatcu bi bila priporočljiva preselitev bliže Ljubljani, da bi mogli mladoletniki hoditi n a delo v mesto. Bilo bi ga treba urediti kot zavod internatskega tipa, kot je to zavod v Slivnici, kamor se sprejemajo toliko disciplinirani gojenci, da ne potrebujejo večj ega nadzorstva Dekliško vzgajališče v Višnji gori nima dovolj možnosti za sodobno poklicno u sposabljanje deklet, V navedene domove pošiljajo delinkventno mladino sodišča, v vzgojne domove v Veržeju, v Smledniku in v Planini pa jih sodišča ne pošiljajo. Vzgojne domove razen tistih zaprtega tipa bc treba premestiti bliže mestom in industrijskim centrom, da bodo imeli gojenci večje možnosti izbire poklica in da se 1x5do lažje prilagajali normalnemu življenju Socialna analiza neprilagojene mladine je v letih neposredno po osvoboditvi kazala na težke gmotne in stanovanjske razmere, sedaj pa prikazuje, da izvira več kot 60 % mladoletnikov, ki pridejo v kazenski postopek pred sodišče_iz popolnih, gmoino dobro stoječih družin, (število nezakonskih znaša samo cca 10%) Družine žive v novih oziroma v vsaj primernih stanovanjih Tudi je sedaj v d nižin ah mladoletnikov, ki iztirijo, le ledko najti nemoralnost, alkoholizem ali kriminaliteto staršev Vzioke mladinske nepiilagojeiosii bo torej pietežno iskati v objektivnih zima -njih okoliščinah kot so zanemarjena ali pomanjkljiva vzgoja slabi vzgledi v družini, prezaposlenost staršev, premajhno nadzorstvo, vpliv slabih filmov in slabe literature, slaba družba, predvsem pa neorganizirano izkoriščanje p.oste • ga časa. Seveda pa te zunanje okoliščine, všicvši se buren tempo življenja, ki ga karak-terizira hlastanje po zunanjih užitkih in materialnih dobrinah, vodijo do izlirje-nja mladoletnika le ob določenih njegovih osebnih kondicijah Naloga vse družbe in zlasti še onih ki se bavijo z vzgojo in problemi mladine je da se tudi ta izhrjena minaiira vrne v diujrfcc Organizirati bc predvsem treba prosti čas vajenske in delavske mladine in jo usmmjati v športne in diuge organizacije^ organizirati njihovo izobraževanje in zdravo zabavo. Otrokom zaposlenih situ še v je treba dajati vso pomoč za varstvo in vzgojo otiok z ustanavljanjem široke mreže varstvenih ustanov Organi za notranje zadeve najresneje sodelujejo pa delu z iztirjenimi mladoletniki s socialno varstvenimi organi, vzgojnimi posvetovalnicami, zdravstvenimi ustanovami, sodišči in javnimi tožilstvi, kakor tudi z vsemi organizacijami, ki delajo z mladino v mladinski komisiji Sveta za notranje zade v e. Ta komisija se je z zastopniki javnega tožilstva in sodišč dogovorila za enotne smernice in za hitro ukrepanje proti-kolovodjem mladinskih zdnifb. ki so postale pereč problem Razen z našteami organi in organizacijami je komisija še pričo roči la Gospodarski zbornici in Zavodu za st-okovnc izobraževanje naj organizirata v okvini vajenskih šol dodatni pouk za vajence s pomankljivim znanjem a-U z nepopolno šolo, ker je opaziti med neprilagojeno mladino predvsem vajence, ki niso mogli slediti pouku in v malodušnosti zašli v brezdelje ter iztirili. Enako je okraini gospcda.sk* zbornici poslala priporočilo za strožje izvajanje zakona glede prepovedi točenja alkoholnih pijač mlade letnikom. Zvezno komisijo za pregled filmov pa -opozorila na škodljive vzgojne posledice slabih filmov, enako tudi kinematografska podjetja v Ljubljani na prepoved obiskovanja večenrih med-stav mladoletnikom izpod 15.leta MLADINA št- 46/1964 M.3. KRIVA POTA VZROKI IN IZHODI iz posvetovanja na CK ZMS o mladinskem prestopništvu v novembru’ lega leta. Dejstvo je, da največ mladih ljudi zapade v prestopništvo v obdobju, ko konča obvezno osemletno šolanje in se vključi v poklicne šole ali preneha z nadalj -njim šolanjem in se zaposli kot nekvalificirana delovna sila oziroma se sploh ne zaposli. Treba pa je tudi ugotoviti, da tako družbena skupnost kot celota pa tudi mladinska organizacija sama tem mladim ljudem posveča najmanj pozornosti. Delavske univerze, šole za življenje, oddelki za odrasle na šolali in dmge oblike izobraževanja mladih zajemajo le majhen del mladih proizvajalcev Rešitev nroblema njihovega nadaljnjega izobraževanja bi bila v tem, da se jim omogoči vzporedno s priučevanjem in vključevanjem na delovno mesto dopolnilno splošno in družbeno izobrazbo. Naloga ZM pri delu s temi mladoletniki, kakor tudi z mladino v osemletkah, srednjih in strokovnih šolah je na eni strani družbeno politična vzgoja, na drugi strani pa tudi skrb, da bo mladina zdrava in da bo kulturno izrabila svoj prosti čas. Posvetiti je treba večjo pozornost športu in telesni kulturi ter delavsko mladino, ki ima ravno največ neorganiziranega prostega časa vključiti v kulturne in športne dejavnosti. ZM naj bi se tudi zavzela proti točenju alkoholnih pijač mladoletnikom ter proti ponočnjaštvu. Nadalje naj bi mladinska organizacija pomagala mladim ljudem po vrnitvi iz vzgojnih zavodov, da bi se lažje in čimprej vključili v delo in življenje. GLASILO DPM št. 9/1964 Marija Strajnar; PREHOD NA SISTEMATIČNO PREDŠOLSKO VZGOJO Sedemletni plan kranjske občine predvideva razširjenje predšolske vzgoje oziroma uresničenje prestopnega prehoda na sistematično predšolsko vzgojo najsta -rej šega predšolskega letnika. Razvoj celodnevnega bivanja otrok v šoli sedaj proučujejo in bodo tudi o tem vprašanju sprejeli program sedemletnega razvoja. Program zajema naslednje probleme: Razširitev omrežja vzgojno varstvenih ustanov tako, da bodo vsi otroci predšolske dobe, ki so potrebni varstva zajeti v vzgojno varstvene ustanove, eno leto preden začno hoditi v šolo pa vsi otroci iz območij, v katerih so vzgojno varstvene ustanove, v predšolsko vzgojo. Za šolske otroke se bo postopno urejevalo varstvo v šoli. Ureditev mladinske prehrane za vse tiste otroke predšolske in šolske dobe, ki zaradi zaposlenosti staršev ali iz drugih razlogov nimajo urejene prehrane. Ureditev igrišč v vzgojno varstvenih ustanovah in stanovanjskih naseljih. Ureditev pionirskih sob v blokih. Ureditev financiranja vzgojno varstvenih ustanov. Zagotovitev primernega števila kadra za varstvo na šolah in v vzgojno varstvenih ustanovah. Razvijanje vseh vrst letovanj, posebno zdravstveno preventivnih in vseh oblik rekreacije otrok »VESTNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS“ - Izdaja Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS, Ljubljana - Tiska Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12. Dano v tisk decembra 1964 v 700 izvodih. - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik dr. Viljem Lippai, Ljubljana. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Cankarjeva ul. 1/IV, telefon 21-908 Vestnik izhaja v 6 številkah na leto. Naročnina za leto 1964 znaša 1000 din.- Ta številka stane 300 din. OPOZORILO NAROČNIKOM! Prosimo, da naročnino nakažete na tekoči račun št.: 600-11-637-103. Prosimo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1963, da jo čimprej poravnalo.