JANEZ ERŽEN ARHEOLOŠKI OBJEKTI NA SORŠKEM POLJU Uvod Na Sorskem polju, predvsem v gozdnatih predelih, je posejanih večje število prazgodovinskih arheoloških objektov. Med njimi je največ gomil, domneva pa se, da je na tem področju najmanj eno, če ne dve taborišči, ki naj bi bili istodobni gomilam. Obsežno grobišče se razteza od Reteč oziroma Godešiča pa vse do Dru- lovke in zajema po nekaterih nepreverjenih trditvah okrog 150 gomil. Te gomile so strokovnjakom že dolgo znane (omenja jih že Pečnik), vendar imamo prve vesti o raz.iskovanju šele izza let pred zadnjo vojno, ko je ob gmotni podpori dr. Jožeta Ranta in ob strokovnem sodelovanju dr. Rajka Ložarja prve gomile raziskovalo Muzejsko društvo v Škofji Loki. Izkopa vanje je bilo seveda izvršeno v skromnem obsegu, vendar je dalo zado voljive rezultate. Vojna pa je preprečila publiciranje izsledkov in rezultatov prvih raziskav ter za dolgo časa onemogočila nadaljnja izkopavanja. Šele leta 1958 je Loški muz.ej zbral potrebna sredstva in raziskal 4 go mile. I>ela je vodil France Leben. ki je rezultate izkopavanj skujjaj z analizo predvojnega dela in dosežkov na tem področju tudi objavil (F. Leben, Nova arheološka odkritja v okolici Škofje Loke. Loški razgledi VI. 1959, str. 83 i. si., posebno str. 88 i. sL). Material, ki so ga dala predvojna izkopavanja in raziskovanja F. Lebna, je razmeroma skromen, saj je bilo skupno raziskanih le 6 gomil, ki pa niso vsebovale pričakovanega inventarja. Zato nam razpoložljivi material ne more zadovoljivo osvetliti značaja celotnega grobišča na Sorskem polju. Kljub temu pa nam dovoljuje grobo kronološko opredelitev v čas 5. stoletja pred n. št. (F. Leben). Doslej so bili v vseh gomilah ugotovljeni žgani pokopi z žaro. zato lahko upravičeno domnevamo, da bo ta način pokopa potrjen tudi v ostalih, danes še neraziskanih gomilah. V enem primeru je bil leta 1958 ugotovljen tako imenovani naknadni pokop, ki se časovno ne ujema z nastankom gomile, v kateri je bil ugotovljen, torej s 5. stoletjem, ampak je brez dvoma mlajši. Sledovi tega pokopa pa so bili tako skromni (nekaj drobcev oglja in nekaj atipičnih fragmentov keramike), da o njih ne mo remo podati izčrpne sHke niti glede časovne pripadnosti niti glede ostalih značilnosti. Po letu 1958 je bilo težišče dela Loškega muzeja posvečeno drugim panogam in nalogam, v druge namene so bila porabljena tudi sredstva, raziskovanje arheoloških objektov na Sorskem polju pa je bilo preloženo na kasnejši čas. 74 Ob načrtu arondacije in s predvideno sečnjo večjega kompleksa gozdov na Sorskem polju je vprašanje nadaljnjega raziskovanja arheoloških ob jektov zopet postalo aktualno, rasti pa je začel tudi problem zaščite teh objektov. Vse to narekuje tudi izdelavo karte arheološko pomembnih objek tov Sorskega polja in spremnega elaborata, ki naj predstavljata osnovo za nadaljnje delo na celotnem kompleksu Sorskega polja, in temeljni doku ment za zaščitne ukrepe, ki bodo ob krčenju gozdov brez dvoma pK>trebni in nujni. Izdelava karte in elaborata je bila poverjena Loškemu muzeju, sredstva pa sta prispevala Loški muzej in Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS, vsak v enakem znesku. Terenski del naloge je bil opravljen ob sodelovanju Katastrskega urada ObLO Skofja Loka v letošnjem aprilu. Zaradi nepredvideno povečanih izdatkov za katastrske kopije in tudi zaradi drugih nalog, ki čakajo na rešitev muzejskega kolektiva, je bilo v topo grafski akciji obdelano le področje, ki ga zajema arondacijski načrt Kme tijskega gospodarstva Škofja Loka. Splošen oris Področje Sorskega polja, zajeto v arondacijski načrt Kmetijskega go spodarstva Škofja Loka, ki je bilo arheološko topografsko obdelano, je po obliki pK>dobno trikotniku, ki ga omejujeta c€wti Škofja Loka—Jeperca in Jeperca—Kranj ter pot št. 1342, ki prečka Sorsko polje. V gozdovih na tem področju, za katere arondacijski načrt predvideva sečnjo, je bilo ob topografskem pregledu ugotovljenih in lokaliziranih 52 gomil in eno od dveh, že prej predvidenih taborišč, čigar obstoj bo dokončno potrdilo ali ovrglo obsežnejše sondiranje. Vzrokov^^ za j>oselitev Sorskega polja v prazgodoA-ini je bilo brez dvoma več. vendar danes, ko zanesljivo poznamo le 54 gomil, taborišči pa šele predpjostavljamo, ne moremo jasneje orisati pomena Sorskega polja na slovenskem prazgodovinskem zemljevidu. Gomile, grobovi nosilcev davne kulture, so brez dvoma dokaz življenja na ožjem ali širšem kompleksu v svoji okolici, torej tudi na Sorskem polju. Ob vseh grobiščih, bodisi prazgodovinskih ali onih iz zgodnjega srednjega ^ eka. se skoraj dosledno javlja problem naselbine, ki ji grobišče pripada. Ta problem postavlja tudi na Sorskem polju pred strokovni kader specifične naloge, ker se bo moral pKJSvetiti raziskovanju arheološke zapuščine tega kompleksa. Na splošno je obdobje prazgodovine na vsem ozemlju, ki ga zajema delokrog Loškega muzeja, slabo raziskano. To velja tudi za čas, kateremu pripadajo objekti na Sorskem polju. Poleg teh objektov zanesljivo poznamo le gradišče Puštal nad Trnjem. O ožji povezanosti ali istodobnosti grobišča na Sorskem polju z gradiščem Puštal nad Trnjem na podlagi razpoložlji vega materiala, ki je z obeh lokalitet zelo skromen, že zaradi specifičnih razlik med nekropolnim in naselbinskim materialom danes ne moremo do ločneje govoriti. Proti pripadnosti grobišča na Sorskem polju h gradišču Puštal pa govori že relativno velika oddaljenost obeh najdišč. Malo verjetno je namreč, da bi prebivalci gradišča Puštal pokopavali svoje pokojnike daleč v ravnino Sorskega polja. Ta oddaljenost znaša okoli 6 km. Pri ugotav ljanju naselbine, na katero je bila vezana nekropola Sorskega pK)lja, se 75 moramo torej pomakniti bliže grobišču, na samo Sorsko polje. Pri tem nas ne sme motiti dejstvo, da je ravninskih taborišč (ali kakor koli jih že imenujemo v Evropi) razmeroma malo. Tudi s tega vidika so torej domneve o obstoju naselbin prebivalcev iz 5. stoletja na Sorskem polju utemeljene. Ce se povrnemo na \ zroke naselitve Sorskega polja pred 25. stoletji in l>omeua te naselitve, ne moremo mimo naslednjih dejstev. Sorsko polje je moralo biti že tedaj stikališoe važnih poti. Zveza preko Poljanske in Selške doline s Primorsko in po dolini Save z ostalo Go renjsko in drugimi žarišči davne kulture je ugodna. Važno vlogo sta odigrali bližina reke in relativno ugodni klimatski pogoji. Za tedanji nivo polje- deljstva so bili verjetno ugodni pogoji. Važno vlogo je brez dvoma imel gozd. Vse navedene in še druge domneve pa se lahko izkažejo kot zmotne ali vsaj deloma napačne, ker nam bo material z obsežnega kompleksa Sorskega polja lahko marsikatero od danes verjetnih in razumljivih domnev pokazal v komaj verjetni luči, na drugi strani pa odprl možnosti za nepredvidljiva sklepanja. Sklepe, ki bodo sloneli na trdnih dokazih, pa bomo lahko izva jali šele tedaj, ko bo karta arheoloških najdišč Gorenjske toliko izpojKil- njena tudi v detajlih in dokumentirana s takim materialom, da bomo posameznim najdiščem ali vsaj skupinam najdišč lahko odrejali funkcijo in pomen, ki so ga pred davnimi stoletji dejansko imela. Gomile Omenili smo že, da je bilo s topografsko akcijo na tistem delu Sorskega polja, ki ga Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka namerava arondirati, ugotovljenih in lokaliziranih 52 gomil. Dve gomili sta bili ugotovljeni izven tega območja, ena na področju k. o. Suha in ena na območju k. o. Dorfarje, tako da je bilo skupno lokaliziranih 54 gomil. Ob pogledu na karto lahko takoj ugotovimo, da gomile ne nastopajo v ustaljenih formah (vrste, pravilni geometrijski liki ipd.) vendar kljub temu v večjih ali manjših skupinah. Znotraj teh skupin sicer lahko zasledimo nekakšne vrste, med temi vrstami pa le težko opazimo podobnosti. Vrste imajo namreč različno število gomil, so različno orientirane in jih zato ne moremo šteti med prave forme, ne moremo najti ključa, s katerim bi lahko zagovarjali določeno smotrnost in načrtnost pri nastajanju teh gomil. V na sprotju s tem namreč kaj p)ogosto nastopajo v vrstah ali drugih bolj ali manj pravilnih formah plani grobovi na marsikaterem grobišču. Edino pra vilo, ki pa prav tako ni dosledno, bi bilo, da v sicer nepravilnih skupinah nastof)ajo le gomile manjših dimenzij, večje gomile pa so osamljene. Vendar vse manjše gomile ne nastopajo v skupinah, ampak jih zasledimo tudi posamič. Zanimiv je odnos gomil oziroma skupin gomil do predpostavljenega taborišča. Največ gomil zasledimo v dveh skupinah jugozahodno od tabo rišča. Ti dve skupini štejeta skupaj 30 gomil. Tretja skupina (6 gomil) je pomaknjena na zahod, manjša skupina treh gomil pa je južno od taborišča. Ostale gomile nastopajo posamično, pet vzhodno oziroma jugovzhodno,- druge pa v večji oddaljenosti in v raznih smereh. Med temi gomilami sta dve v neposredni bližini železniške proge pod vasjo Trata. Ti dve edini nastopata v paru in sta na vsem kompleksu, zajetem v arondacijskem 76 načrtu, najbolj oddaljeni od supouiranega taborišča. Gomila v k. o. Dorfarje je popolnoma osamljena. Ni izključeno, da pripada ta gomila drugemu nasel binskemu kompleksu, ker med gomilami, ki nastopajo v skupini zahodno od taborišča in gomilo v k. o. Dorfarje, na razmeroma obsežnem kompleksu ni ugotovljena niti ena tvorba, ki bi lahko bila gomila. V nekaterih primerih so gomile razporejene tako tesno druga ob drugi, da se krogi njihovih tlorisov dotikajo ali celo sekajo. Nedvomno ^e k temu pojavu prispevala svoje tudi erozija, ki je v gozdu sicer manjša, ni pa Gomila v Godeških dobravah ob poskusnem izkopavanju leta 1958. (Fototeka Loškega muzeja.) nujno, da so bile vse take gomile v dolgem obdobju 25 stoletij neprestano f)od gozdom. Izmed vseh gomil je na vsem obdelanem kompleksu le ena na nepogoz- denem polju. Domnevamo lahko, da je bila tudi ta gomila nekdaj pod gozdom, saj je še danes v neposredni bližini gozdne meje. Vsakoletno oranje in obdelovanje je pač povzročilo, da je danes gomila inočno razvlečena. Brez dvoma je bila nekdaj mnogo višja, po tlorisu pa precej manjša. Zanimivo je še vprašanje rastlinstva oziroma pogozdenosti na parcelah, kjer so gomile, izza časa, ko so te gomile nastajale. Možno je, da so davni prebivalci Sorskega polja na kraju, kjer so nameravali pokopati pokojnika, najprej posekali gozd, možno pa je tudi da so gomile nasip)avali izključno na nepogozdenem polju. Za drugo možnost bi govorila razporeditev gomdl, vendar ta še ni zadosten dokaz, ki bi potrdil podmeno'. Verjetno se je do gajalo oboje: na tistih gomilah, ki so nastale na nepogozdenih tleh, pa se je gozd razrastel šele kasneje. Končno besedo bo tudi v tem pogledu mogoče izreči šele po raziskovanjih, ko bodo opravljene tudi pelodne analize. Po obliki so gomile več ali manj pravilno polokrogle, ki se po dimen zijah močno razlikujejo med seboj. Premeri tlorisov se gibljejo med 10 77 in 50 metri, višine i>a med 1,5 in 5 metri. Manjše gomile so seveda števil nejše, saj s premerom 50 metrov ugotovimo le 2 gomili, z višino 5 metrov pa le eno. Na piodlagi topografske obdelave je seveda nemogoče ugotavljati, kateri objekt je gomila z inventarjem in kaj je »kenotaf«. Možna in na prvi pogled bi bila tudi razumljiva domneva, da so objekti manjših dimenzij »kenotafi«. vendar so že pretekla raziskovanja ovrgla to domnevo. Zato moramo vse danes znane objekte šteti v isti razred in za vse predvideti raziskovanje, saj bo le-to brez dvoma naš muzej obogatilo z novim, znanstveno po membnim arheološkim materialom. Gomile smo po topografski akciji označevali z zaporednimi arabskimi črkami in predznakom katastrske občine, v kateri se nahajajo. Poleg par celnih številk so navedeni tudi naslovi lastnikov"; parcele, na katerih so gomile. Ker dokumentacija, iz katere sem črpal podatke, predvsem naslove lastnikov, ne upošteva zadnjih sprememb, je mogoče, da nekateri navedeni podatki ne ustrezajo dejans^kemu stanju; to velja predvsem za območje k. o. Reteče. Temu je dodan zapis o velikosti gomile, o njeni legi in o drugih značilnostih. K. o. Reteče Rl: p. 308; Janez Križaj, Reteče 11; 2r = 20m, v^5m. Gomila leži ob severni meji parcele, na robu gozda. Njene oblike so izrazite. R 2: p. 834, 833/1; Alojz Voljčič, Gorenja vas 29, Anton Jenko, Reteče 40; 2r = i5m, v = 1,5 m. Gomila leži na meji med obema parcelama ob poti št. 1068. Poraščena je z drevjem, njene oblike sO' neizrazite. R3: p. 829; Pavle Jenko, Gorenja vas 40; 2r = 30m, v ^2,5 m. Gomila leži ob severni meji parcele, je pogozdena, njene oblike so izrazite. R4: p. 830/1; Antonija Novljan, Reteče 57; 2r = 50m, v=:3m. Gomila leži na severnem delu parcele, je pogozdena, njene oblike so izrazite. R5: p. 837/2: Franc Auguštin, Reteče 9; 2r = 20m, v =1,5 m. Gomila leži ob južni meji parcele, je pogozdena, njene oblike niso izrazite. R6: p. 273/2; Boris Bačnar. Reteče 42; 2r = 20m, v = 1.5 m. Gomila leži ob vzhodni meji parcele (pot št. 1068), na robu gozda. Gomila je p^ogozdena. njene oblike so izrazite. R7: p. 256/2; Franc Kuralt; Gorenja vas 7: 2r^20m, v^1,5 m. Gomila leži ob severozahodni meji parcele, je pK>gozdena, njene oblike niso izrazite. R8: p. 256/1; Franc Kuralt, Gorenja vais 7; 2r^l5m, v^1,5 m. Gomila leži ob severozahodni oziroma južni meji p>arcele in je le nekaj metrov oddaljena od prejšnje gomile. Je pogozdena, njene oblike niso izrazite. R9: p. 256/1; Franc Kuralt, Gorenja vas 7: 2r = 20m, v = l,5m. Gomila leži v neposredni bližini prejšnje, kroga njunih tlorisov se sekata. Poraščena je z gozdom, njene oblike niso izrazite. R 10: p. 351; Janez Kuralt, Reteče 19; 2r = 50m, v ==2 m. Gomila leži približno v sredini parcele, zunaj gozda. Zaradi obdelovanja je gomila močno razvlečena in so njene oblike neizrazite. RU: Gomila s to oznako leži na območju k. o. Godešič in je bila po pomoti vnesena v seznam k. o. Reteče. Ob risanju karte je bila napačna oznaka popravljena in gomila nosi oznako G 23. Rl2: p. 224; Janez Kuralt, Reteče 19; 2r = 20m, v =1,5 m. Gomila leži \ sredini parcele, poraščena je z gozdom, njene oblike so neizrazite. 78 Rl5: p. 220; Andrej Drenovšek, Reteče 16; 2 r = 20m, v= 1,5 m. Gomila leži v neposredni bližini poti št. 1074-1. Poraščena je z drevjem, njene oblike so izraziite. RI4; p. 225; Janez Kuralt, Reteče 19; 2r = 20m, v = 1 m. Gomila leži v sredini parcele, je pogozdena, njene oblike so neizrazite. R 15: p. 221; Frančiška Drenovšek, Reteče 21; 2 r = 15 m, v ^ 1 m. Gomila leži na zahodnem delu parcele, poraščena je z drevjem, njene oblike so neizrazite. R 16: p. 221; Frančiška Drenovšek, Reteče 21; 2 r =20 m, v = 2 m. Gomila leži zahodno od gomile R 15, je pogozdena, njene oblike so izrazite. R 17: p. 221, 218; Frančiška Drenovšek, Reteče 21, Janez Križaj, Reteče št. 11; 2r=18m, v^1,5 m. Gomila leži na meji med obema parcelama, jugozahodno od R 16. Je pogozdena, njene oblike so neizrazite. RlB: p. 218; Janez Križaj, Reteče 11; 2 r = 20 m, v = 2m. Gomila leži ob severni meji parcele, je pogozdena, oblike so izrazite. R 19: p. 218; Janez Križaj, Reteče 11; 2r = 20m, v ^2 m. Gomila leži južno od R 18, je pogozdena, oblike so izrazite. R20: p. 217, 218; Ivan Jenko, Reteče 15, Janez Križaj, Reteče 11; 2r = 20 m, v = 2m. Gomila leži na meji med obema parcelama, južno od prejšnjih dveh gomil. Njen tlorisni krog se seka s krogom R 19. Gomila je pogozdena, njene oblike so izrazite. Gomile R 15—17 in R 18—20 tvorijo dve skupini. Prva je orientirana v smer JZ—SV, druga pa v smer S—J. Gomile druge skupine leže v manjši medsebojni oddaljenosti. R21: p. 217; Ivan Jenko, Reteče 15; 2r = 20m, v = 2m. Gomila leži ob severni meji parcele, je pogozdena, oblike so izrazite. R22: p. 217; Ivan Jenko, Reteče 15; 2r = 15ni, v ^ 1 m. Gomila leži JV od prejšnje, je pogozdena, oblike so neizrazite. R 23: p. 217, 214; Ivan Jenko, Reteče 15, Ivan Kušar, Reteče 22; 2 r= 15 m, v = 1 m. Gomila leži na meji med obema parcelama, JV od R 22, je jto- gozdena, njene oblike niso izrazite. R 24: p. 214; Ivan Kušar, Reteče 22; dimenzije kot R 23. Gomila leži JV od R 25 oziroma J od R 22, je pogozdena, njene oblike so neizrazite. R 25: p. 214; Ivan Kušar, Reteče 22; dimenzije kot R 23. Gomila leži J od prejšnje, je pogozdena, oblike so neizrazite. Gomile R 21—25 tvorijo skupino brez očitnega notranjega reda. R26—30: p. 213, 214; Marija Babnik, Reteče 14, Ivan Kušar, Reteče 22; 2r = 20m, v=l—2 m. Gomile/ nastoj>ajo v vrsti, ki poteka v smeri JZ-—SV. Tlorisni krogi gomile se med seboj dotikajo oziroma sekajo. Oblike so iz razite, gomile so pod gozdom. K. o. Godešič Gl: p. 655, 654; Alojz Jenko, Godešič 28, Marija Zavrl, Mavčiče 21; 2 r= 15 m, v = 1,5 m. Gomila leži na meji med obema parcelama, je pogozdena, oblike so neizrazite. G 2: p. 654; Marija Zavrl, Mavčiče 21; 2r = l5m, v ^1,5 m. Gomila leži vzhodno od G 1, poraščena je z gozdom, oblike so neizrazite. G3: p.654; Marija Zavrl, Mavčiče 21; 2r=15m, v^1.5 m. Gomila leži J od G 1, je pogozdena, oblike so neizrazite. 79 G 4: p. 654: Marija Zavrl, Mavčiče 21; 2r^l5ni, v =1,5 m. Gomila leži južno od G 2, je f>ogozdena, oblike so neizrazite. Gomile G 1—4 predstavljajo vogale nepravilnega četverokotnika. G 5: p. 655; Marija Zavrl, Mavčiče 21; 2r^lOm, v^lm. Gomila leži na zahodnem delu parcele, je pogozdena, oblike neizrazite. G6: p. 655; Marija Zavrl, Mavčiče 21; 2r = 10m, v^lm. Gomila leži ])ribližno v sredini parcele, je pogozdena, njene oblike so neizrazite. Začetek odkopavanja gomile v Godeških dobravah leta 1958. (Fototeka LofSkega muzeja.) G 7: p. 655, 656; Marija Zavrl, Mavčiče 21, Jera in Francka Kavčič, Gode- šič 11; 2r=15m, v^2m. Gomila se dotika G 5, je pogozdena, njene oblike so neizrazite. G 8: p. 656; Jera in Francka Kavčič, Godešič 11; 2r=:20, v^2m. Go mila leži na sredini parcele, je-pogozdena, oblike so izrazite. G9: p.656; Jera in Francka Kavčič, Godešič 11: 2r^l5m, v = 1 m. Go mila leži SZ od G 8 ob poti št. 1351, je pogozdena. njene oblike so neizrazite. G 10; p. 658/1; Melhior Bobnar, Godešič 31; 2r = 15m, v ^ 1 m. Gomila leži ob severni meji parcele, na robu gozda, je pogozdena, oblike so ne izrazite. G 11: p. 658/1; Melhior Bobnar, Godešič 31; 2 r = 15 m, v = 1 m. Gomila leži J od G 10, je pogozdena, oblike so neizrazite. G 12: p. 658/1; Melhior Bobnar, Godešič 31; 2r=15m, v=lm. Gomila leži J od G 11, ki se je dotika. Na drugi strani se dotika poti št. 1351. Je pogozdena, oblike so neizrazite. G 13: p. 799; Lojze Jenko. Godešič 28; 2r=10ni. v=:lm. Gomila leži v sredini parcele ob poti št. 1354, je pogozdena, oblike so neizrazite. 80 G 14: p. 832, 831; Peter Rupar, Grenc 5; 2r^30m, \=3m. Gomila Ježi pretežno na p. 832 ob poti 1555, je pogozdena, oblike so izrazite. G 15: p. 834; Jakob Zavrl, Mavčiče 39; 2r^l5m, v ^ 2 m. Gomila ležii ob poti št. 1355, nasproti G 14, je pogozdena, oblike so izrazite. G 16: p. 834, 837; Jakob Zavrl, Mavčiče 39, Jožef Svoljšak, Godešič 17; 2r=15m, v=l,5m. Gomila leži ob poti št. 1355, S od G 15, je pogozdena, oblike so izrazite. G 17: p. 834, 837; Jakob Zavrl. Jožef Svoljšak: 2r=15ni, v = 1,5 m. Go mila leži JZ od G 16, je pogozdena, dimenzije so neizrazite. G 18: p. 838; Vida Keber, Godešič 61; 2r=15m, v^lm. Gomila leži ob zahodni meji parcele, je pogozdena, oblike so neizrazite. G 19: p. 841, 842; Vinko Hafner, Grenc 5, Josip Drešar, Mavčiče 14; 2r^l5m, v =1,5 m. Gomila leži na meji med obema parcelama, S od G 18. Je pogozdena, njene oblike so neizrazite. Gomile G 14—19 oklepajo nekakšen trapez. G 20: p. 867; Marija Kalan, Godešič 30; 2r^l5m, v^lm. Gomila leži na vzhodnem delu parcele, popolnoma osamljena, je pogozdena, oblike so neizrazite. G21: p. 162; Josip Svoljšak. Godešič 17; 2r=15m, v = 1.5 m. Gomila leži v JZ delu p>arcele, je pogozdena, oblike so neizrazite. G22: p. 162; Josip Svoljšak, Godešič 17; 2r=10m. v^lm. Gomila leži V od G 21, v njeni neposredni bližini, je pogozdena, oblike so neizrazite. G 23: p. 603; France Bergant, Godešič 42; 2r = 20m. v ^1,5 m. Gomila leži na robu gozda, ob V meji parcele, je pogozdena, oblike so neizrazite, K. o. Suha S t: p. 9, 10; SLP (OLO Ljubljana); 2r = 25m, v =1,5 m. Gomila leži na meji med obema parcelama, je popolnoma osamljena, pogozdena, oblike »o izrazite. K. o. Dorfarje Dl: p. 1640: Franc Sifrer, Žabnica 15; 2r = 20m, v = 1,2 m. Gomila leži v bližini Z meje parcele, je pogozdena, osandjena. oblike so neizrazite. r Taborišče Domneva, da je naselbina, kateri pripadajo gomile Sorskega pnilja, ob stajala na samem Sorskem fjolju, je botrovala že prvim raziskovalcem Sor skega polja. Omenili smo že, da bi bilo verjetno težko dokazati ožjo zvezo gomil z enim od istodobnih selišč, kot je morda Puštal nad Trnjem ali kako drvigo, za čigar obstoj prav tako še nimamo materialnih argumentov, kot jih nimamo za taborišče na Sorskem polju. Tudi lokacija domnevnega taborišča ni rezultat letošnje topografske akcije, saj jo je postavil že dr. Jože Rant. Pregledna karta, ki je izdelana na osnovi topografskih dognanj, nam s prikazano razporeditvijo objektov to lokacijo samo potrjuje, seveda ne preko stopnje domnev in predpostavljanja. Taborišče, ki ga tudi po opravljeni terenski akciji še vedno lahko le predpostavljamo, naj bi se nahajalo na območju k. o. Reteče. Lokacija, kjer je predvideno taborišče, je prav tako pod gozdom kot velika večina ostalih, i Lo?ki razgledi 81 s topografijo ugotovljenih objektov oziroma gomil. Prostor, kjer naj bi bilo taborišče, se dviga nad okolico v obliki platoja, ki je dvignjen iz ravnine polja za 1,5—2 metra, je pa relativno raven. Posebno jasno se plato — taborišče odraža na zahodni in severni strani, kjer je rob platoja hkrati tudi rob gozda. Na platoju taborišča, ki je, kakor smo že ugotovili bolj ali manj dosledno zravnan, zasledimo udrtine (jame) pravokotne ali kvadratne oblike, ki bi jih tudi po dimenzijah kaj lahko primerjali z manjšimi hišami (kolibami). Ce bi te udrtine ali jame hoteli razlagati kot naravni pojav, se uam zopersiavlja dejstvo, da takih udrtin ne najdemo nikjer v bližini, razen na razmeroma majhnem taboriščnem platoju. Prav tako kot pozitivno, lahko do taboriščne lokacije zavzamemo tudi negativno stališče. Plato se namreč jasno odraža le na severni in zahodni strani, kjer se rob platoja sklada z robom gozda, torej lahko plato oziroma njegov nastanek razlagamo kot posledico dejstva, da je meja med gozdom in poljem potekala že od nekdaj. Tam, kjer se plato slabo odraža in se teren torej postopno dviga, pa lahko predpostavljamo osciliranje gozdnega roba. Na južni strani pa se »taborišče« brez vidnega prehoda polagoma spoji z ostalim področjem. Seveda pa je togo zagovarjanje enega ali drugega stališča danes še preuranjeno in morda celo nespametno (slednje naj velja predvsem za tiste, ki bi obstoj taborišča zanikali). Počakati moramo do dne, ko bo lopata arheologo\' potrdila oziroma ovrgla eno od nakazanih oziroma opisanih možnosti. Ker se plato jasno odraža: le na dveh straneh, ni mogoče točno in jasno omejiti predvidenega taborišča in je bilo torej nujno, topografsko zajeti širše območje v okviru, katerega bo mogoče šele z izkopavanjem ali vsaj sondiranjem točneje omejiti, če bo raziskovanje potrdilo obstoj. V lokacijsko območje taborišča so bile s topografijo zajete parcele 556—359 k. o. Reteče (lastnik Ivan Jenko, Reteče 15) in 360—362 k. o. Reteče (lastnik Jakob Hri- bernik, Virmaše 2). Te parcele zapirajo približen pravokotnik (832 X 208 m) s i>ovTŠino 17,3056 ha. Zaključek Sedanji načrt arondacije ne upošteva obstoja tolikih arheoloških objek tov, kot jih trenutno poznamo, izvajanje tega načrta pa obeta eliminiranje teh objektov. Objekti, kakršni so na Sorskem polju, sodijo pod zaščito Zakona o spomeniškem varstvu, ki s svojimi določili zagotavlja obstoj takih objektov. Institucije, ki v praksi izvajajo določila tega zakona, stremijo za tem, da bi ohranili neokrnjeno število objektov in njihov ambient. Seveda prihaja zato do nesoglasja med Zavodi za spomeniško varstvo in sorodnimi institucijami na eni ter z avtorji in izvajalci načrtov, katerim taki objekti predstavljajo ovire, na drugi strani. Zaključka tega elaborata nisem pisal zato, da bi togo in dosledno za hteval izvajanje zaščite nad vsemi objekti, ki so že in ki še bodo ugotov ljeni na Sorskem polju. Z orisom za spomeniškovarstvene forume idealne rešitve želim položiti le enega od kamnov v temelj za obe strani sprejem ljivega kompromisa. Idealna rešitev bi bila zaščita in ohranitev objektov ter celotnega Sorskega polja, kakršen je zdaj. Taka rešitev, ki bi bila na prvi pogled kratkovidna in nerentabilna, pa potrjuje, da prvi pogled cesto vara. Spomnimo se na članek znanega stro- 82 kovnjaka za kmetijstvo in gozdarstvo, švicarskega profesorja Liebunghuta, v eni izmed letošnjih številk revije Naši razgledi. Priznati moramo, da tehtnost njegovih argumentov ni ravno majhna (obstoj in pomen obstoja prav nižinskih gozdov v bližini mest: rekreacija, nevtraliziran je zdravju škodljivega mestnega zraka in še marsikaj pH>zitivnega). Njegovi nasveti pa so v zadnjih konsekveucah le pozitivni (ali rentabilni). Majhne weekend hišice, postavljene ob gomilah, bi privabile ljudi iz mest na pravi oddih, ki ga ljudje vedno bolj pogrešajo. Obdelava in izdelava načrtov v smislu takega predloga bi bila za marsikoga brez smisla, verjetno pa ne brez koristi. Nimam namena do potankosti razčlenjevati predloga za tako rešitev, želim ga samo brezobvezno nakazati z željo po posnemanju. Ce smo nakazali obe antipodni možnosti, eliminiranje na eni in do- sJedno zaščito na drugi strani, pustimo prostor še za kompromis. Po tem bi zaščitili komplekse, kjer zaščite vredni objekti nastopajo v večji zgoščenosti (taborišče, skupine gomil), osamljene gomile pa »rešimo« kot predvideva načrt arondacije, seveda ne brez predhodnih raziskovanj. Ce bojno upoštevali določila Zakona o spomeniškem varstvu in ustaljeno prakso, ki se je uveljavila ob reševanju podobnih problemov, bo vsaj večji del stroškov izkoj>avanj in zaščite nosil investitor. V detajlih izdelan program zaščite objektov oziiroma sporazumno dolo čena usoda vseh v topografiji zajetih objektov pa naj bo plod pametnega p)reverJanja nasprotiijočih si predlogov, ki jih zastopata oba »tabora«: Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka in Loški muzej. Opomba V članku večkrat omenjene karte, v kateri so vrisane opisane gomile in predvi devano taborišče, iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče objaviti. Interesentom je na razpolago v Loškem muzejn. R e s u m e LES SITES ARCHfiOLOGigUES DU SORSKO POLJE Le Sorsko polje ne fut jusqu'ici jamais Tobjet d'une prospection archeologique methodique. Les fouilles d'essai faites avant et apres la derniere guerre ont cependant confirme le grand interet archeologique de cette region. Les objets decouverts dataient du V« siecle av. notre ere. Puisque des raisons economiques exigent le remembrement du territoire agricole de Sorsko polje, il faudra y envisager des debodsements assez importants. Les archeologues ont saisi cette oceasion pour etablir un plan to(pographique d'une partie de ce territoiTe. lis ont identifie et localise 54 tumulus situes sur des terrains appartenant aux communes cadastrales Reteoe, Godešič, Suha et Dorfarje. Dans la commune Reteče, il y a des indices qui permettent de supposer rexistence d'une colonie. L'auteur passe en revue les fouilles d'essai faites jusqu'ici dans cette region, et il cite des donnees topographiques precis'es concernant les s'ites archčologiqu6s identifies. Ces donnees serviront de base au classement des sites et a la planification des fouilles archeologiques detaillees. 83