212. številka.

#
Trst, v ponedeljek 16. septembra 1901
Tečaj XXVI
• Edinost
Iz 'a sakrat »m.	fAiun sedet) ka
j.r *niko» nt) 4. uri
Vtro(>iln« mftU :
i% celo Ino........!4 kron
za pol leta.........12 „
za četrt leta........
ta pn meser........ 3 kroni
i^nino 9 pla^vau naprej. Na oi-oi * »rez •"■nIof.t»-<* nar tćninm m oprava ta jttrt.	___
Po t 'ftakarnab v Trstu se prodajajo po* ■*.tD'cne številke po 6 slotink '3 nič.)', I f« Trata pa po 8 stotin t (4 dtč.
Telefon Stv. *70.
Oflaai
»e računalo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je mod!
Vsi dopini naj se pošiljajo urednlAtva Nefrankovani dopisi ne ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ojcIhmc sprejema apravnlStvo. Naročnino in o^iaae je plačevati loco Trst.
Uredništvo tli tiskarna ne uahajata v ulici Carintia šiv. 12. I"pravnifitvo, In ■ prejemanje luseraluv v ulici Motil liccolo Siv. :t. II. iihu-ii.
I*Jajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Se lefcolo lesen o „Zavode sv. Je-roniir s jravneia stališča.*)
1.». septembra 1901.
Razsodba v pravdi o motenju posesti še ni izrečena ! Italijanske novine vendar ž e ved«, da razsodba izreče: »essere av ven u to lo epoglio violente«, ali da Pazman vendar ne 1m> več nameščen v |K>sest. . . Tako ? »Neue Kreie Presse« od dne 13 t. m. do-naša o tej stvari uvoden članek, od početka do zaključka naperjen proti nam. ki pa vendar izrecno pri poznava, da gre tu za čin, ki je »unleugbar begangener Hausfriedensbrucb.« j Italijanski sodnik priznava torej (kakor pišejo italijanske novine) rektoru Pazmanu, ki seje nahajal v pošteni in resnični jm.sesti, toliko pravice, kolikor Alacevichu, katerega obtežuje »unleugbar begangener Hausfriedensbrucb« !!!
»Chi č stato videntemente od occulta-mente spogliato dal possesso, <jiialuD<|ue esso sia, di una eosa mobi le od immobile, puo entro 1' anno dal eofferto spoglio chiedere contro I' autore di esso di venir reintegrato nel possesso medesimo.« — »La reintegra-zione deve ordinarsi dal gi udice, premessa la citazione <lell' aitra parte, sulla semplice no-torietil del fatto, eenza dilazione e con la maggior celerita di procedura. contro cjualsi-voglia persona, fosse anche il proprietario delle ct se di ctii si č pati to lo spoglio.«
Tako se glasita 695 in 696. italijanskega državljanskega zakonika (Codice civile tlel Regno d' Italia). Nekoliko tolmačenja! »A ct st i t uire lo spoglio basta la violenza morale la tjuale si verifica eempre che, transcu-randosi il magistrato, si agisce contro la volonta del possessore« (Cass. Torino 1887.) »Infatti a costituire la violenza nel senso di <jUes-to articolo, non č necessaria una violenza tale che contituieca un reato.« (Cass. Palermo 18x7.)
I)a se j>o obstoječem pravu onega, ki je z nasiljem udri v tujo posest, mora takoj iztirati, in to, ne da bi čakali na sod-nivo razsodite, ampak administrativnim potom (po policiji, redarjih itd.), to je načelo, katero
'i Med tem je bila razs&odba že izrečena, ,kakor je razvidno iz političnega pregleda. Vendar je ta članek -■e vedo o velike aktuvelnosti z obzirom na ono, kar je bilo in kar pride.	o glavni točki — reinte-
grazione in pos<*es>»o — bo odločeuo 5e le 21. t. m.
Op. uredništva.
poznajo tudi oni, ki niso nikdar videli pravne knj-ge (3344. avstrijskega občega drž. zak.) ter ee je avstrijsko poslaništvo v Rimu opiralo na to načelo, ko je protestovalo proti italijanski vladi, ki je A 1 a c e v i c h a ščitila v zavodu. Italijanska vlada je pogrešila do sedaj : 1) ker ni Alacevieha administrativnim potom takoj iztirala iz zavoda; 2) ker razsodba v pravdi radi motenja posesti še ni izrečena, dočim se je imela izreči »senza dilazione e con la maggior celeritA di procedura«; 3) ker da rektorja Pazman a noče zopet staviti v posest (»puo . . . chiedere . . . di venir reintegrato . . .« — »La reitegrazione deve ordinarsi senza dilazione . . .«)
Te pogreške se kažejo tem večimi, ako se pomisli : 4) da je med napadalci bilo pet kraljevsko italijanskih podanikov, a od poslednjih (neverjetno!!) je bil eden kra-ljevsko-italijanski polkov uik (de Galateo.)
Naj več o pogreško pa je storila italijanska vlada: 6) ker je bil (tako so javljale italijanske novine) napati izveden sporazumno z njo, ali vsaj z njenim dovoljenjem.
Kar se tiče zadnje točke, že dvakrat pojasnene od mene v »Edinosti«, pridodajem še danes, kar se čuje v italijanskih krogih.
Kakor je stala stvar pred napadom, mogli so Alacevich in družba morda nastopiti pred oblastmi proti zavodu (tu ne govorimo več o motenju posesti, ampak o vpra-čanju in meri to: katere dežele imajo pravico do zavoda?), ali se 1'azmana (v ime zavoda) ni moglo prisiliti, da on nastopi proti drugim. Saj on se je nahajal v pošteni in resnični posesti. Radi tega, ako je X ali V mislil, da mu pripada kako pravo, imel je ta X ali V nastopiti proti Pazmanu. No, takov proces more trajati mnogo let, ado razsodbe zadnje instancije bi bil Pazman — naravno — ostal v svoji posesti. Ravno to pa se je hotelo preprečiti ! ! Alacevich se je bil obrnil tlo odvetnika in do ministra pravosodja, ( oco-Ortu — a par dni za tem se je izvršil napad.
Pazman je poživljal stražarje, da odstranijo nasilnike. Ali stražaiji (par incredibile) so izjavili, da ne morejo nastopiti proti nasilnikom!! Italijanska vlada pa je nasilnika Alacevieha razglasila jednakopravnim Pazmanu, kateri poslednji se je nahajal v pošteni in resnični posesti . . . poslala je svojega komisarja, ki je odstranil Alacevieha in Pazmana na isti način . . . ! In kakor da to
— s pravnega gledišča — ni dosti grozno in strašno, javljajo se novine, da Pazman ne bo več postav I'cn v posest...
S tem bi italijanska vlada dosegla, za čemer je šla : Pazman, ako hoče biti zopet umeščen, naj (v ime zavoda) nastopi pred italijanskimi oblastmi ... a dokler se stvar
reši v zadnji instanciji, more minuti več let___
Tako postopa italijanska vlada A Hrvatom še očitajo in prigovarjajo, ker so proti takemu postopanju — zinili.
Dr. B.
Bistom StrossMFer in zavod sv. Jeronima v Rim.
V Zagrebu, 6. septembra.
(Dalje.)
Septembra 1889 je apostolska vizita prevzela upravo vsega zavoda. Isti na čelu je bil titularni kardinal Serafin Vanutelli, ki je bil ob enem kardinal-protektor kapitlja, a poleg njega sta bila imenovana kakor konvi-zitatorja Peter Contarosso in Konstantin Con-tini. Apostolska vizita je proglasila z dekretom od 22. oktobra 1889, da je kolegij, ki je obstal od leta 1884, odpravljen; a v cir-kularnem pismu do hrvatskih škofov je predlagala, da se mesto odpravljenega kolegija osnuje nov kolegij za kandidate svečeništva (klenkat). Po načrtu apostolske vizite bi se imela hospio in kapitelj odpraviti, a mestu teh dveh institucij uvesti kolegij, katerega bi upravljali trije hrvatski svečeniki, ki bi vzeli na-se dolžnosti, katere je imel zborni kapitelj sv. Jeronima. Sedaj je nastalo glavno delo biskupov, da se mesto hospica v Rimu ustanovi zavod, ki bi bil doBtojen našega naroda, ter da bi nam, primerno našim okolnostim, donašal čim več koristi.
Biskup Strossmaver je zahteval, da se »pri cerkvi sv. Jeronima osnuje cerkveni kolegij mladih svečenikov, ki bi stremili za po-polnjenjem življenja, ter bi se sosebno hoteli izobraziti v bogoslovnih znanostih, ali bi želeli proučevati rimske arhive in knjižnice«. Predlogu apostolske vizite, da se osnuje kolegij za kandidate svečeniske, se je biskup odločno proti vil: »ker bosta cerkev in narod imela veliko več koristi od kolegija mladih svečenikov, ki bi se v Rimu spopolnili v bogoslovnih znanostih, ali bi preiskovali spomenike starin v rimskih arhivih in muzejih. No-
čem oporekati — pravi biskup — da bi nam bil koristen tudi seminarij, v katerem bi se mladeniči napotjali v naukih katoliških znanostih ; ker pa dohodki hospica ne zadoščajo, da bi se osnoval dobro obskrbljen seminarij, v katerem bi se po jeden ali dva gojenca iz tolikih naših dijecez, ki imajo pravo do zavoda, dostojna odgojali, in ker naše dijeceze, z neznatnimi izjemami, imajo dobro urejenih seminarjev, bi bil jaz prej zato, tla se natle-polni mladeniči, ako je potrebno, tudi v ve-čem številu pošiljajo v kolegij Germanik, v katerem se jih tudi sedaj nekaj odgaja. V Rimu treba svečeniškega kolegija. Takov sve-čeniški kolegij obstoji tudi na Dunaju, ki je že doBedaj dosegel sijajnih vspehov, in vspe-val bo tudi v bodoče. In kar se godi na Dunaju, to se bo godilo z istim, če ne večim vspehom tudi v Rimu«. — Po biakupovem načrtu bi se vse naše škofije imele razdeliti na provincije: zagrebško, zadarsko in vrhbosansko, ter po veličini provinciji in številu katolikov bi imela biti dva dela kolegijalcev iz provincije zagrebške, a po jeden del iz provincije zaderske in vrhbosanske. Za prvega rektorja tega kolegija je predlagal biskup tedanjega vrhbosanskoga kanonika, presvetlega gosp. Antlreja Jagatiča. (Biskupovo pismo kardinalu Vanutelliju od 15. decembra leta 1889.)	(Pride še).
PODLISTEK.
Zaradi njene drznosti.
Spirala Vanda
Ljubila s-ta fe iskreno. Njuna ljubezen je bila čista. N;«jblažja čutstva so jima polnila dušo. Njiju srci sta se kar mahoma spoznali in uraeli in se združili. Prišlo je kakor elementaren dogodek.
Ne tla bi bilo jedno bitje z besedo go vorilo drugemu o tem. kar čuti srce. Jedno in drugo teh dveh bitij ostajalo je tiho v svoji resničnem, požrtvovalnem, globokem nagnenju. Ali bila je zvesto. Ni bilo besed, a umeli sti se. Tako tiho, nesebično, ničesar zahtevajočo ljubezen so opevali že pesniki vseh »"asov. Opevali so čut blaženstva, Čut tiste tajne sreče, katero umeje le oni, ki jo je užival.
Opevali so tisti čut blaženstva, ko dušo jednega bitja uaslaja zavest, da s svojim čutstvom in vojim nagnenjena osrečuje dušo dru žepa "bitja. Vse bitstvo človeka se potaplja v morju čutstva. kateremu sam ne bi vedel dati prave definicije.
Ali koliko neopiane, neizrekljive grozne boli donaša tako čutstvo : taka tajna, nese-
bična, tiha, požrtvovalna ljubezen v srcu človeškega bitja, ako ne nahaja odziva v drugem bitju, ako je dozorela zavest, da je vsa ta udanost, vse to hrepenenje, vse to srčno nagnenje — brez nade ! Torej da vsa čista, velika ljubav nima smotra, nima svrhe.
Ljubila sta se gorko. Vsaka črta na njega resnem obrazu, vsaki pogled iz velikih mu modrih oči je govoril o tem, kar je iskrilo v duši. Vse, kar se je pojavljalo na njem in okolo njega, jej je govorilo: on te ljubi! Vse jej je dokazovalo: najdražje bitje si mi ti na svetu. Vse jej je prisegalo: ti ali nobena ! Vse na njem jej je šepetalo: svitla zvezda, ki se mi prikazuje na mračnem obzorju, me spominja tebe in tvojih milih očij ! Vse, vse, jo je tolažilo : tvoja iskrena želja se ti izpolnjuje, kajti ljubi te oni, kateremu se tako neizrečeno udana v tihi zvestobi svoji.
Vse to tajno nagovarjanje jej je dajalo močij, jo navdajalo 8 čuvstvom blaženstva, jej ulivalo nade, jej ogrevalo srce s pogumom ; ne da bi izrecno govorila o tem, je tudi nje vedenje izražalo: ljubim te! Živela je samo zanj. Misel nanj — oh, kako sladka je bila ta misel — jej je sladila vsako opra-
vilo, vsako početje njeno ! Kolike neizmerne, če tudi tihe sreče so jej donašali trenotki, ko je mogla misliti nanj ! Kolike sreče in blaženstva še le, k^r je prihajal v hišo in stopal pred njo — on : domači vzgojevatelj in učitelj tujega jezika! Kako jej je vstrepeČala j duša in vriskalo srce v tej tajni sreči... !
Stroga mati je sedela na bližnjem mehkem divanu. Mar je res pozabila na — svojo lastno mladost ? Kajti dozdevalo seje, kakor da nič ne sumi, da ne umeva, kar se vrši v duši ljubljene hčerke. Bila je rodite-ljica, bila je njena mati. Njena kri se je pretakala po žilah devojke ! Ali ni umela lastne krvi, vid jej ni bil toliko bister, da bi bil prodiral do hčerkinega srca.
On sam, domaČi vzgojevatelj, učitelj tujega jezika, on, tujec na nje rodnih tleh, on, tujec njeni materinščini, on — plebejec, on je umeval, kaj je vsklilo, kaj cvete in žari v aristokratični duši dekličini ! On je umeval, zakaj se jej tresejo drobni prstki, ko mu ponuja pisalo. On sam je umeval, kaj govori blesk njenega očesa, ki ga je opaževalo po tajno in se topilo pod Čarom in milobo njegovih velikih temnoplavih očij — njegovih zvezd ........
(Pride še.)
T Trstu, dne 16. septembra 1901. Včerajšnji dan v Ricmanjih. Včeraj izvršil se je v malih, ali zato toliko bolj zavednih Ricmanjih d«godek zgodov»nske važnosti, dogodek, ki Ricmanje postavi na odlično mesto v zgodovini našega naroda. Med zavednimi Riomanjci je bival ves včerajšnji dan njihov vladika Julij Drohobecki. Ricmanje so prva slovenska vas, ki se more ponašati, da je imela v svoji sredi svojega vladiko slovenskega unijatskega obreda. Ricmanje so prva slovenska vas, ki se je otresla latinskega jarma in se povrnila zopet k obredu svojih pradedov, k slovenskemu obredu, katerega sta preti davno minolimi časi uvedla med naš narod prva slovanska apostola sveta brata Ciril in Metodij. Slava Ricmanjcem, slava vrlim, nevstrašenim prvoboriteljem za naša prava na cerkvenem polju !
Kako »o jim žareli obrazi, kako srečni in blaženi so bili včeraj v Ricmanjih vsi otl osivelega starčka pa do krepkega mladeniča, od upognjenje babice do zorne mladenke! Marši kaka solza je zablišČala na licu, nešte-velno src je drhtelo v dvigajočih se prsih presrečnih vaščanov, ko so gledali prijazno in mladeniško- sveže lice svojega škofa ter slišali i>„ njegovih ust mile slovenske glasove glasove, ki so nam vzbujali spomine na davno minole čase, naše nekdanje slovanske moči in slave. Krasne spomine so nam vzbujali ti glasovi, a ti spomini niso bili otožni, temveč veseli, ker so nam slovenski glasovi v ricmaniski cerkvi doneli kakor proroški glas našega zopet-nega prerojenja, srečneje naše prihodnjosti. Ogromna množica ljudstva, ki se je včeraj zbrala v Ricmanjih, posebno pa na popolu-danski slavnosti, dokazuje nam, da so vsi ostali tukajšnji Slovenci v mislih in željah spojeni z riemanjskimi »unijati« !
Vse, kar smo včeraj videli in slišali v Ricmanjih, ottane nam neizbrisno v spominu, najbolj pa: slovo na borŠtanski postaji. Vse, kar je bilo živega v Ricmanjih, spremilo je zvečer svojega ljubljenega vladiko v dolgem sprevodu na boršiansko postajo, kjer so se od njega najprisčneje poslovili.
Toliko za danes v naglici. Zaključujemo pa b konstatacijo, da je v trenotkih, ko je biskup Drohobecki v jeziku naših očetov pel slavo Vsevišnjemu, rosilo mnogokatero oko in ganotje se je pojavljalo na vseh obrazih.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 16. septembra ItHH Deželni zbor istrski. V sobotni seji
deželnega ztx»r:i istrskega je bilo 20 italijanskih poslancev in osem naših. Opravičila Bta se zaradi bolezni trg. inons. Sterk in tir. M. Lafinja.
Deželni glavar dr. Campitelli se je spominjal v toplih besedah j>ok. predsednika
Zjediiijeiiih držav, Mae Kinleva, ter izjavil svoje ogorčenje na zverinskem zločinu. Prosil je za |>o blaščenje, da v imenu dežele kondo-Iira amerikanpkemu generalnemu konzulu v v Trstu. Posla uci so se v znak sožalja vzdignili se sedežev.
Po odobrenju zapisnika dveh zadnjih sej n po čitanju došli h vlog so prešli na dnevni red. Odobrili so razne račune in proračune za leto za leto 1899 in 1900. Tekom debate so podni i naši }>oslanci v imenu manjšine tri izjave i u sicer :
Dr. Dinko Trinajst i d, ki je rekel, da l;o manjšina glasovala proti vsem računom : prvič, ker ne more imeti zaupanja v deželni odluir, i pristransko postopa nasproti Hrvatom in Slovencem, drugič pa zato, ker je manjšina proti običaju parlamentarnih dežel i z -ključena iz vseh odsekov ter ne more kontrolirati <1 e#o v a -njateh odsekov in deželnega odbora!!
Dr. Matko Trinajsti« se je pritoževal, ivako pristransko postopa deželni odbor o podeljevanju podpor posojilnicam in gospodarskim zadrugam. Hrvatske in slovenske zadruge ne dobivajo niti novčića podpore. Šikanira sejih, da naj predložijo i tal. prošnje in itaiijan-iva zadružna pravila. Razume se, da Slovani zaradi kake malenkostne pomoči nočejo -v<>'"ge ponosa teptati z nogami. Manjšina torej ne more dotičnega računa vzeti na znanje ter ga odobriti, ker nima nobenega zaupanja v poslovanje deželnega odbora.
Prof. Matko M a n d i c je o debati glede šolskih računov izjavil, da manjšina ne more glasovati za odobrenje tudi iz razloga, ker nima zaupanja do e. k. dežeiuega šolskega sveta, ki je sestavljen iz vladnih ljuli, in od katerega bi toliko bolj morali pričako-nepri>trauosti. Toda mi vidimo, da ces. kr. deželni šolski svet tako pleše, kakor dež. odbor svira, kakor da je dež. šolski svet le nekaka »prikrpina« deželnega odbora.
Za to slovanska manjšina ne more odobriti dotičnih računov.
1'itali in sprejeli sta se resoluciji dr. Dinka T r i n a j-s t i č a in dr., s katerima se poživljata vlada in deželni odbor, tla povlelita izdatno |>odpoio po toči hudo poškodovani občini K rasica v Bujskem okraju.
Interpelacija istega p »lanca in dr. na ministra za naui: in bogočastje, da se vsako leto konstatira in dež. odbora sporoči število otrok, ohiskujočih posamične razrede ljudskih sol. in število otrok, ki so obvezani obiskovati šolo, ter določi, kje je premalo in kje preveč razredov — se je izročila vladnemu zastopniku.
Končno je vladni zastopnik, naraestuiški svetovale«* Fabiani, odgovarjal na interpelacijo posl. ilennatija in tovariševo jezikovni kvalifikaciji e. kr. logarjev. Izvajal je, da je na istrskem poluotoku prebivalstvo, s katerim e. kr. logarji prihajajo v dotiko, skoro izključno hrvatsko in slovensko, a na otokih slovanske narodnosti po veliki večini. Razume se torej, tla vlada imenovane služl»e oddaja takim prosilcem, ki zamorejo s prebivalstvom občevati v njegovem jeziku. Ker so se d o sedaj za logarje vsprejemali v prvi vrsti Istrani, ki navadno poieg slovenskega ali hrvatskega jezika umejo in govorijo tudi italijanski jezik, je pritožba inter{»elantov toliko manj opravičena. Dosedanja navada je bila razven tega taka, tla se je o razpisih služb za c. kr. logarje v Istri vedno zahtevalo znanje kakega slovanskega jezika.
Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri do-poludne.
O položaju V soboto je bil na Dunaju ministerski svet, ki je trajal dve uri in pol. Praški »Politiki« poročajo o tem posvetovanju : Udeležili so se vsi členi kabineta, izvzermši m;nistra za deželno b ram bo, ki je na povabilo cesarjevo odšel na vaje na Oger-skem. Razun s tekočimi ptnli se je bavilo to ministersko |*osvetocanje s parlamentarnimi pripravami, izlasti z vladnimi načrti, ki se imajo predložiti v jesenskem zasedanju državnega zbora. Dan sklicanja državnega zbora še ni d »ločen ; le to je gotovo, da se parlament snide meseca oktobra.
Deželnozborske volitve na Kranjskem. Dne lt*. t. m. se bodo vršile volitve za mesta in trge. Katoliško-narodua stranka je proglasila nastopne kandidate:
1. Za Ljubljano gg.: Ivan Kregar, pa-sar in načelnik «>krajue bolniške blagajne. Karol Pollak, tovarnar v Ljubljani. 2. Za Idrijo gosp.: Mihael Arko, dekan v Idriji.
Za Kranj in Loko gosp.: Anton Koblar, tlekan v Kranju. 4. Za Tržič, Radovljico in Kamnik gosp.: Franc S pen dal, župnik v Tržiču. 5. Za Novo mesto, Višnjo goro, Ćr-nomelj, Metliko. Kostanjevico in Krško podpira kandidaturo neodvisnih meščanov in obrtnikov, ki so se združili na gosp. : Josip-a Košiček, posestnika v Novem raestn.
Narodno-na prod na stranka pa je pristavila nastopne kandidate :
1.	Za deželno stolno mesto Ljubljana : Peter Grasselli, ravnatelj užit. urada in hišni postnik. Ivan Hribar, mestni župan in ravnatelj * Banke Slavijec.
2.	Za Idrijo: tir. Danilo M ijaron, odvetnik in predsednik od vet. zbornice v L'ub-ljani.
Za Kranj in Škofjo-Loko: Ciril Pire trgovec in posestnik v Kranju.
4.	Za T rž 5, Radovlj.co in Kamnik : dr. Andrej Ferjančič državni poslanec in dežel -nosodni svetnik v Ljubljani.
5.	Za Postojno, Vrhniko in Lož: Fran Arko posestnik v Postojni.
6.	Za Novo mesto, Višnjo Goro, Črnomelj, Metliko, Kostanjevico in Krško: dr. Ivan Tavčar državni poslanec in odvetnik v
Ljubljani.
Vsenemško gibanje in vlada. Z ozi-
rom na zaključek uvodnega članka, priobčenega v tem listu miriole sobote pod naslovom » Vse-nemška fanfara«, nas jako zanima, kar pravi dunajski poročevalec »Politike« o stališču, ki je gospod Korber zavzemlje oztrom na vse-nemško gibanje : »O gospodu Korbcrju se je govorilo od prvega začetka, da opravlja posle Vsenemeev in da je v najboljem razmerju do istih. On umeje sicer oporekati vsemu, kar so Vsenemci dosegli pri njem, ali preglasno govore dejstva, razvoj političnih in narodnih razmer nenemškim narodom na škodo, so-sebno naroda češkega.« — Rečeni list opozarja češke voditelje na namere vlade za razdelienje čeških škofij po narodnosti, in sploh na koncentrirano akcijo, da nemški tlel dežele dobi le nemške uradnike, učitelje in duhovnike, tla tako češke manjšine ostanejo brez vsacega varstva. Praški list opozarja torej — kakor rečeno — češke voditelje, da te zahteve Nemcev si je prisvojila tudi vlada; to naj si zapomnijo, tla bodo vedeli, proti komu se jim je boriti.
No, kakor more imeti vsaka slaba stvar tudi svojo dobro stran, tako je tudi s fanfaro Vsenemeev : na Češkem je povspešila in oživela idejo kompromisi med češkimi strankami. V »Information« pišejo vsaj, da je z ozirom na vsenemški naval vse nade, da pride tlo sporazum ljenja med MladoČehi in Slaročehi na eni in radikalci na drugi strani. Pogajanja da so donesla popolno jasnost v tej smčri, da je vspričo vsenemškega navala sveta dolžnost vseh politično zrelih mož naroda češkega, da v tem usiljenem boju najbolji možje, brez razlike stranke, stopijo na čelo. Vsenemški ropot bo imel — če ne druzega — gotovo ta vspeh, da se bo lo volitve v čeških krajih vršile veliko mirneje.
Skupna narodna nevarnost bo delovala ubla-ževalno na politična nasprotstva!
Zavod S 7. Jeronima. Dispozicija razsodbe rimskega civilnega sodnika o tej zadevi se glasi: prvič: jemlje se na znanje preklic vabila proti Po p o viču; drugič: izjavlja se, da je sporna podlag* na zahtevo za postavljenje v prejšnji stan, predlagano od tira. Pazmaua proti Alaeevichu in družbi, odpadla in to vsled imenovanja vladnega komisarja; tretjič: izjavlja, tla je šolnik v stati iju, v katerem gre za posestno vprašanje, nepristojen soditi o odškodnini, ker je sporna podlaga odpadla ; četrtič: ukazuje dr. Pazmanu, da pozove tudi vladnega komisarja Susco, naj nastopi v pravdi, ki se ho nadaljevala na razpravi dne 21. t. m. ; petič: pobota stroške ; šestič: zauk izaje začasno izvršbo razsotlbe.
Sodnik je, kakor je razvidno iz izvoda razsodbe, pripoznal motenje posesti, a vendar nekako opravičuje ta protizakonit čin , dalje pripoznava tudi nastavljenje vladnega komisarja, s čemer sam sebe pobija, ker, ako se je res zgodilo motenje posesti, nima vladni komisar tam ničesar opraviti, temveč moralo bi sodišče vspoštaviti prvotnega posestnika,
dokler stvar ne bo rešena definitivno. Posebno klasično pa je to, da se sodnik v glavnem opira na imenovanje kraljevskega komisarja, d oči m je bila ravno njemu prva naloga, tla razsodi, tla li je bilo imenovanje kraljevega komisarja opravičeno ali ne !!
Vojna v južni Afriki. Lord Kitche-ner je kakor smo bili poročali svojeČasno, zahteval v svoji proklamaciji, naj se mu Buri brezpogojno udajo, ker jih bo sicer smatral za ustaše ter jih izžene iz tležele in jim požge, oziroma uniči njih posestva. Te dni so Angleži raznesli tudi novico, da se je poveljnik Botha udal; no, kakor smo že 1 takrat slutili in kakeft* se je pozneje doznalo, ! bila je ta vest samo pobožna želja Angležev. : Botha pa se še dalje vojuje proti Augležem in se mu niti ne sanja, da bi se jim udal.
V	soboto je iztekel termin, katerega je bil dovolil Kitchener Burom, da se udajo, a
: mesto tega dogaja se te dni ravno nasprotno* ! Mesto da bi bili stari nasprotniki položili svoje orožje, dvigajo se dan za dnem novi sovražniki proti Angležem, a ti novi sovražniki niso nihče drugi nego dosedanji — angležki podaniki v Kapski koloniji. Kitchener je hotel na vsaki način imeti ustašev in zdaj ima zares — pravih resničnih ustašev.
V	London dohajajo namreč vesti o splošni us taj i, ki se je razširila po sledečih angležkih pokrajinah v južni Afriki: Fraserburi, Bil-iiston, Sutherland, Karnarvon, Varnhyas, Borv in Ellandillam. Ustaja se vedno bolj razširja in položaj Angležev v kapski koloniji (ponavljamo na njih lastui posesti) postaja vedno bolj kritičen. — Kaj ne, lepi vspeh i Kitchenerjeve proklamacije !
Tržaške vesti.
Udarec za udarcem pada na vzgled no, daleč na okolo spoštovano rodbino Andrej Pertotovo (pri rumeni hiši) v Barkovljah. V dobi kratkih treh mesecev imajo sedaj tretjega mrliča v hiši. Najprej je ugrabila smrt 17-letnega Ernesta, nekoliko dni potem 2b letno Ljudmilo, a tlanes, ko dobe čitatelji ta list v roko, bo že položena v grob glavarica te mnogoštevilne spoštovane družine, gospa Antonija Pertot. Uverjeni smo, da bodo povsodi, kjer poznajo to ro Ibino, ko bodo čuli vest o tem novem udarcu, ki jo je zadel, občutili najgloblje in naiskreneje so-čatje. Bog podeli žalujočim ostalim, izlasti pa sivolasemu poštenjaku našemu Andreju, tolažbe, da ne klonejo pod težo tolikih udarcev I
Imenovanje. Računski poročnik Miroslav Vacek je imenovan poštnim asistentom v" Trstu.
Kaj je »sodelovanje« in »vpliv« ? G.
Kristau trdi, da je sodeloval o nastopu nove nretl. »Slovenkine«, pri sestavljanju programa, za pridobitev novih sotrudnikov itd., da je torej bil opravičen trditi, da ima upliva na uredništvo »Slovenke«.
Obveščeni smo in objavljamo, tla je bil g. Kristan po korektorju »Slovenke« napro-šen, naj sestavi okrožnico, ki se je bila razposlala ob novem letu 1900 in kije vabila na na-ročevanje »Slovenke«. G. Kristan je uslišal prošnjo takratnega prijatelja ter je k.mcepiral to vabilo, ki se je potem predložilo na pristojno mesto ter — odobrilo in tiskalo. Lahko bi se tudi ne odobrilo, spremenilo, dopolnilo ali deloma črtalo. G. Kristan je torej t) tej priliki igral tisto ulogo, kakor jo igrajo na sploh — konceptni uradniki. Ako šef odob/i, velja, ako ne, pa tudi mora biti dobro ia se napravi boljše.
Ce si je pa g. Kristan vsled tega naročila domišljal, tla je nekak »tajnik« urednice, kakor je trdil nekoč, ali če je celo sklepal dalje, da bo prav za prav on šef-redakter »Slovenke«, kar je tudi govoril, potem gaje pač živahna domišljija zavela predaleč in pripisati si mora sam sebi, ako so se mu gradovi, zidani v oblakih, porušili tako nenadoma.
Kaj je »dresura«? G. Kristan uči, da se dresira samo v menežarijah živali, doma pa pse. Opozarjamo ga na malo netočnost o razlaganju te besede. Dresira se tudi plemenitejše živali, n. pr. konje, in današnjo šolsko vzgojo imenujejo nezadovoljneži — dresuro.
Po našem menenju »dresirajo« tudi socijalni demokrati nerazsodne delavce v sov-ražtvu proti drugim slojem, v sovražtvu proti lastnemu narodu, proti veri. Ako se komu zabija v glavo puhle fraze o mednarodnosti in bratstvu, ako se ga »ftrba« z nado na utopično enakost, ne da bi se mu o tem podajalo drugega, nego grde psovke nasproti
vsem, ki so drugega menenja, akt) se ga ne uči razmišljati o socijalnem problemu, marveč le v slepi pokoršČeni klanjati se višjim in najvišjim poveljem iz mednarodne sinagoge — to je po našem prepričanju dresiranje nedolžnih preprostih ljudi v hijene, katerim ni sveta nobena stvar in ki ne spoštujejo, niti svetosti — družine . . .!
Prejeli smo in objavljamo:
Slavno uredništvo »Edinost«
Trst.
V smislu § 19 tisk. reda prosim, tla se ponatisne v Vašem cenjenem listu »Edinost« sledeče :
Cenjeni list od 10/9 1901 št. 207 se glasi : »Onemu bivšemu k romarju pa, ki zabavlja po gori imenovanem zavodu, češ: sedaj sem se vpisal tu (k mokračem) in ne dain niti novčiča več za narodne svrhe, bodi povedano, da, ako ne more spati radi onih bornih 6 kron, katere je dal »za Narodni dom c, mu jih naberemo in porinemo v grlo, mi narodni tUilavci — samo da bo mir in da ne bo »mazai« sklede, iz ki.tere je do-sedaj kaj rad in pridno zajemal ter se ma-stil. Sploh izjavljamo, tla ga nočemo več v sretlo, i:er izdajice svoje domovine in svojega roda ne zaslužijo, da bi občevali z nami poštenimi delavci in zvestimi sinovi naroda !
Za danes toliko ! Ako ne bo zadostovalo to, pridemo z imenom na dan ! Strela udri iz višine izdajalca domovine !«
Ta stavek je jednostavno naperjen proti meni, ker ob tej navedeni dobi sem podpisani tam krčmaril.
Ni resnica, da sem pristopil k »mokračem« in da b: bil kedaj navedene besede izustil ; ni res, da bi ne mogel spati radi tistih bornih 6 kron, ktere sera dal za »Narodni dom«. Res pa je, tla sem z veseljem dal 12 kron, ktere sem z žulja vi mi rokami prihranil, da sem mogel darovati za sveto reč. Ne potrebujem pa, tla bi mi kdo, bodi si ta ali ta porival kronice v moje grlo, kajti jaz sem jih daroval in še jih bom, ako mi da Bog srečo. Nisem mazal nikdar sklede, dragi napadovalci, in jedel rad žnje in se mastil. Dragi napadovalci ! Da bi jaz imel danes tiste kronice, kar so mi ljudje dolžni ostali, presneto bi se hotel oblizovati in mastiti, pa tudi za Narodni tlom še 24 kron dati. Jaz nisem bil nikdar izdajica in nikdar ne bom, ampak jaz ljubim narod in dom iz tlna srca, morda bolj goreče, kot taisti, kteri name mečejo strele goreče.
Ako me ne hočejo napadajalci v svojo sredo, bom ostal pri strani, oni naj kujejo hudo, jaz bom pa toliko bolj ljubil narod in hranil še kako malo svotico za darovati »Narodnemu Domu«.
Zvesti sinovi naroda odpustijo tudi grešnikom svojim, jaz tudi napadalcem odpustim; s strelam udarjati na mojo glavo, pa nij potreba, kličite jo hudobni napadajalci nad svojo a ne nad mojo. S tem dokončam sme-šnostim in obžalujem, da ste delavci napadati začeli delavca. Ah, ah, kam jadramo !
Nekdanji krčmar.
Trst, 15/9 1901.
Opazka uredništva. Ubogi ij XIX tiskovnega zakona ! Iievež mora služiti tudi — neznanim gospodarjem ! Ta popravek bi torej lahko mirno vestjo poklali v ko3, ali gane! Celt5 radi ga priobeujemo, ker je tlobro znamenje, ako se ljudje sramujejo biti narodni izdajice in prisegajo, da ljubijo narod svoj iz dna src.
Laska nesramnost! Pišejo 'nam: V italijanskem listu »La Tribuna Illustratac od dne 15. t. m. je na zadnji strani slika, ki predstavlja, kako ruska duhovščina proklinja — bicikelj (!!) in kako ljudstvo razbija istega!
Da bo ta slikani — uestvor še bolj po-polen, so naslikali »naši dobri prijatelji« patrijarha in duhovnike v svečanem orriatu ter celo maso naroda, ki z nekako grozo opazuje — zmaja v podobi dvokolesa !
Lahi sami dobro vedo, tla je to tlanes povsem nemogoče, ali njim je le za to, da sramote vse, kar je slovanskega !
Denimo pa slučaj, tla bi bilo v Rusiji danes res še mogoče kaj sličnega — bilo bi to še vedno le malenkost, vspričo tiste laške duhovščine, ki dopušča, da v »Abruzih« gonijo bike v cerkve — z namenom, da isti pomažejo — svetisča ! Ni-li tako?!
Najnovejše! Pišejo nam: V tukajšnjih laških listih čitamo, tla je zdravstveni urad dal uničit množino gljiv, ker so bile iste baje — nabrane po dežju!
To je za nas nekaj povsem novega! Te dni je bilo tu na st »tine prodajalcev gljiv, ki so imeli vse gljive mokre. Ob nalivih, Ki
so bili *e dni, ni niti misliti, da bi kedo prinesel suhe gljive na trg! Gospodje komisarji, ki poznajo gljive le iz knjige, so naredili v nebo vpijočo krivico, ko so revnim kmetom uničili, vse kar so ti s težavo nabrali in prinesli 4-"» ur daleč, z namenom, da si za prodano blago kupijo vsaj — kruha !
Sploh opazujemo, da ti inagistratovci niso pretanko vestni kojim je do tega, da bi škodili revnemu kmetu.
Pisec teh vrstic je svoječasno sam nabiral gljive (in to največkrat po dežju), kar delajo večinoma vsi oni, ki se pečajo z nabiranjem gljiv. On sam in i stota ko tudi drugi so jedli nabrane gljive, ali opaziti ni bilo, da so gljive strupene, če tudi nabrane ob deževnem vremenu.
Morda so novi učenjaki res iznašli to nevarnost, katere pa v resnici ni, o čemer se gos|>odje lahko sami prepričajo!
Mi tudi radi verjamemo, da eo gospodje! pregledov alci gljiv nekoliko nervozni, ali radi teg;* ne sme trpeti revni kmet, ki nima na tem druge krivde, nego to, da je reven in potr«*l>en. Saj — drugače bi gotovo ne nosil gljiv v Trst na prodaj!
Kaj »Pieeolo« pripoveduje in kaj zamolčuje! Razni lirti pripovedujejo nastopno: Že nekaj časa sem je oblastim na južnem Ruskem začelo postajati sumljivo, da je večina novincev, ki so prihajali na nabor, Itolana na ušesih. Oblasti so začele preiskovati to stvar, in so slednjič doznale, da je v Odesi prava tovarna za proizvajanj« bolezni na ušesih. Neka Schapira in Lseigtnann sta mladeničem, ki so prihajali k njima, brizgala v uho neko tekočino, katera je povzročila umetno Itolezen na ušesih. Seveda so morali novinci to ojteracijo drago plačati. Nečloveška sleparja so zaprli ter zaplenili vse njiju orodje in tekočine.
To \est prinesel je tudi židovski »Pic-colo deila Sera«, le da je modro zamolčal, da -ta bila ona dva tiča — Žida. <'e je še kedo, ki ne veruje, da je »Piecolo« židovski list, temu ni pomagati....!
Čitalnica pri sv. Jakobu. Včerajšnjega ustanovnega shoda Čitalnice pri sv. Jakobu udeležilo se je toliko naših mož in mladenič.-v, da je bila dvorana »Delavskega kons. dru-Tva« napolnjena do zadnjega prostora.
Sklicatelj shoda, g. Rakuša, je predstavil nav^< čim g. vladnega zastopnika, pozdravil pristopivše ude, podal v daljšem govoru zgodovino in pomen čitalnic |m> Slovenskem ter prečital pravila »Čitalnice pri sv. Jakobu. Na to >e je vršila volitev in sestava odbora. Iz-vol.cn so '»ili: Predsednikom g. Bizjak An-2reli, pod pred-ed ni kom g. Oehovin Josip, tajnikom g. Rakuša Fran, blagajnikom g. Primožič Pran, knjižničarjem g. lian Fran, odbornikoma g^. Ukovič Fran in Zafred Fran, namestnikoma gg. Rehar Vekoslav in Cevna Ant<»n, pregledov a Icem a računov pa ztr. Rebek Ivan in Keršovan Filip. Navdušenje je bilo neopisno. Udov je pristopilo prvi »lan že toliko, da je obstanek Čitalnice zagotovljen. NadaIjne prijave sprejema gosp. blagajnik, g. Primožič Fran, ki stanuje v »Slovenskem domu« pri sv. Jakobu. Čital-niški prostori otvori jo s 1. oktobrom.
Drobne vesti. Ogenj. Včeraj po poln'1 ne je gorela mirodilnica in magaein g. Ludvika Nagelsctnid v ulici S. Sebastiano. D šli ga-:Ici «>t;enj kmalu pogasili. Škode je 20<j0 kron. Mirodilnica je zavarovana.
Poskušen samomor. "Sinoči jmj 7. j uri zvečer je skočil iz okna svojega stanova- ' nja «'»2 letni Angel F., stanujoči v ulici Padu: na. Poklicani zdravnik mu je da! prvo pomoč in je izjavil, da rane, ki jih je nesrečni človek dobil o padcu, niso nevarne.
Aretovanje. V sol>oto zjutraj je j>o-lieiiski oficijal <r. Titz aretiral 19 letao Marij« Nagele s Koroškega, katero je celovška policija že več časa iskala, ker je svoji bivši «:os[K>linji pred časom ukradla perila, vrednega 58 K. MariČko so sproveli v ulico Tigor, odkoder jo odj>ošljejo v Celovec na obračune.
Ponesrečenja. 26-letni težak Ivan Pet;sin, stanujoči v ulici del Monte, je padel na deiu in dobil več ran na levi roki.
Predvčerajšnjem zjutraj, je lS-letni kovač Josip A brana bivajoči v ulici delia Fer-riera št. 10, padel ne svojem delu in dobil več nevarnih ran. — Oba sta dobila pomoč na zdravniški postaji.
Povožena :e bila v sol>oto zjutraj od neke kočije 69-letna Marija Zuir, stanujoča v ulici Bergamasco št. 14. Uboga starka je dobila več ran.
Dražbe prozaični n. V torek, dne 17 septem. ob 10. uri predpoludne ne b»»do vsled laredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča z:', civilne stvari vršie sledeče dražbe pie:ni3nia: ulica Carintia 15, orožje; Rocol 312 in 654 2 voza; ulica Chiozza tj, hišna oprava; ulica Bergamasco, hišna oprava; ulica Acquedotto 2, oprema v zalogi in vaze ; veliki trg (palača Modello) oprema v zalogi; Lonjer 8, krava; ulica Donota, hišna oprava.
> remeuskl veatnfk. Včeraj: topiou.er ob 7. uri zjutraj 18°.4. ob 2. uri |>opolud • 22°.5 C*. — Tlakoma- ob 7. uri zjutraj 761.2. — Danes piimti ob 9.13 predp. ;n ob 8.51 pop.; oseka ob 2.55 predpoludne in ob 3.7 popoludne.
V počeščenje spomina pok. gospe Antonije Pertot. Rodbina dr. S. Pertotova je podarila ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda 20 K. mesto venca na krsto nepozabne snahe oziroma strine, gospe Antonije Pertot v Barkovljah.
Za podružnico sv. Cirila in Metodija na Greti je darovala č. rodbina Svetka Marte-lauc 10 K mesto venca na krsto pokojui Antoniji Pertot.
Za dijaško kuhinjo je daroval g. Svetko Martt lanc 10 K, ker se n: mogel udeležiti pogreba gospe Antonije Pertot, ker je na nreč moral v istem času odpotovati.
burja in dež priredila prav — hladen vspre-jem. Ko smo se na kolodvoru, pod milim nebom, do dobrega ohladili, v Lakem vremenu, smo odkorakali v GoriČe, kjer smo smeli svojo obleko in telo čez noč sušiti — v slami. Naslednjega dne smo odkorakali, ko je bilo še tema ter smo popoludne, vadeči se, dospeli v Selce, kjer smo ostali do 4. septembra. Tudi v tej prijazni vasici je bilo opaziti marsikaj : valovje volilne agitacije se je penilo, da je bilo kaj. Pa pustimo to! Politiška pesem, grda pesem — to ni za vojaka.
Iz Selc smo hodili vsaki dan podit sovražnika zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Seveda smo vselej kakor zmagovalci prišli z bojišča. Le enega pa nismo mogli nikakor premagat", in to je bil : neomika, od urnost t nekaterih častnikov! Nočem vam na široko j opisovati tega sovražnika. Le par izgledov.
Marsikomu je — z menoj vred — vski-pevala kri, ko je moral poslušati nekega stotnika, ko je za vojaki upil : Kranjske s...., kranjske (tu si pa ne upain zapisati niti začetne
»Školj« v Šmarjah polovico veseliČuega dohodka 25 K, dr. J. Jamšek v Litiji del nasprotnikove globe v kazenski zadevi 400 K, slov. ubiturijentje 1891. 1. ob desetletnici 28 K. — Družba je imela meseca avgusta 372583 kron dohodkov in 4192.74 kron stroškov.
Rlagajništvo družbe sv. Cirila in Metodija.
Brzojavna poročila.
Car na potu v Francijo.
KIEL 16. (B) Car in carica sta danes zjutraj odpotovala na Fraocozko.
Cesar na vajah.
DOLNJI MIHOLJAC 15. (B.) V vaški cerkvi je bila danes sv. maša. Prvi je došel nadvojvoda Josip, ki je pred cerkvijo pričakoval cesarja. Točno ob 8. uri je prišel monarh s spremstvom. Škof Samuel pl. Hettyjey je pričakoval cesarja na cerkvenih vratih ter sprovel istega lo prestola, prirejenega v
Vesti iz ostale Primorske.
X Vipavska razstava grozdja
in sadja. Iz Rihemberga smo dobili v soboto popoludne, žal da še le po zaključku lista, sporočilo, da je razstava v Kaaovljah krasno obložena. Naš poročevalec je pozival tudi nase okoličaaske kmetovalce, naj pribite tjakaj, da bodo videli kmetijski napredek vipavske doline.
Vesti iz Kranjske,
*	Ljubljansko barje je pod vodo vsled močnega deževja zadnjih dai. Sploh je deževje po vsej deželi Kranjski napravilo veliko škode.
*	Električna ž e 1 e z n i c a v Ljubljani. Od dneva otvoritve pa do včerajšnjega dne je bilo porabljenih 21000 voznih listkov.
*	Bukova drv a so v L j u b j a n i podražila za 2 gld. in še za to ceno jih je težko dobiti. Vzrok temu je — pomanjkanje delavcev, ker vse drvi v Ameriko.
*	Grozna nesreča se je prigodil? v soboto na Kolpi pri Metliki. Ker se škripec pri prevozu utgal, je z brodom vred utonilo: dvajset Oseb, 2 para konj in kakih 50 glav druge živine.
*	Nagla smrt. Iz Želirnelj poročajo »Slovencu« o nastopni nesreči, ki je pogubila mlado človeško življenje. 16 letni Josip To-mažič je ostril vodno žago. Ker pa se mu je držalo pri pili snelo in je padlo ob žagi na spodnje tramovje, je fant skočil v spodnje prostore, da pobere »rožiček«. O tem pa je menda stopil na železni tečajnik, zbok cesar se je žaga sprožila in je preslica nesrečnega dečka tako stisnila na spodnjo stran, da je bil mrtev v hipu. Mati ponesrečenca je bila prav blizu nesreče, a ni ničesar opazila in ni čula nikakega glasu.
*	Z orožnih vaj. Bilo je due 22. avgusta, ko smo se zbirali v St. Peterski vojašnici v Ljubljani. Tu ui bilo konca ne kraia stiskanju rok nekdanjih prijateljev in znancev slavnega 17. pešpolka. Popoludne smo se preoblekli. Po peti uri pa smo odhajali ogledovat si belo Ljubljano ter smo posedali po gostilnah in kavarnah ; tako je trajalo pet dni. Jaz pa se nisem brigal samo za veliki preobrat mesta v smčri modernizo-vanja — v tem pogledu se je res velikansko storilo v Ljubljani —, temveč zanimal sem se tudi za nekaj druzega : koliko smo napredovali v narodni zavesti. In da sem odkritosrčen : tu pa nisem bil tako zadovoljen. Res, neprijetno presenečen sem bil, k<> so mi trojica gospodov na mojo opazko, da se v v Ljubljani še vedno veliko preveč nemšku-tari na javnih prostorih, prigovarjali, dale boljše družine govore nemški med seboj. Kaj praviš k temu, dragi čitatelj?! Jaz bi menil, da ravno »Ooljše družine« bi motale prednjačiti z dobrim izgledom.
Dne 27. avgusta zjutraj smo v dežju odkorakali na južni kolodvor, odkoder smo se ob 1/sS. uri, vsi premočeni, odpeljali proti Postojni. Dospevše v Postojno sta nain mrzla
cerkvi. Nj. Vel. cesar je slušal maš > deloma črke, da se ne zamerim nežnim čitateljicam) j stoje, deloma klecć. Malo pred olertorijem j« in še marsikaj druzega, kar so mi še drugi došel romunski prestolonasl :dn k s spreius vo n povedali. Tudi »kranjskih oslov« in »krauj- ter se namestil nasproti altaiju. Po dovršeni skih barab« ni manjkalo. Neki visokošolec je maši je škof ob azistenci duhovnikov spremil moral pogoltniti »trotelna«.	oesarja iz cerkve. Cesar se j- povrnil v glavni
Neki drugi častnik nam je očital »Krai- tabor, nerisehe Indolenz«, »Mordskrainer« itd.	Dogodki na Spanjskem.
To so žaljenja ne samo za vojake polka, | MADRID 15. (B.) V Almorex (provin-temveČ za vso deželo kranjsko. Zato si u^o- cija Toledo) je prišlo do upora proti orožni-jam — in to v imenu vsega prebivalstva kom, ker so neko osebo aretirali ; orožniki dežele Kranjske — prositi višo vojažko oblast, j so morali zbežati v mestno hišo. Palo je ne-da takim gospodom pove — in prav po vo- kaj strelov, glavne kolovodje so zaprli, jaški — da tudi kranjski Slovenec ima ne-i	Smrt Mac Killlcya.
kaj samoljubja v sebi in zmisla za svojo Čast. BUFFALO 15. (B) Iz poročila o razte-In da ui dostojno častniškega dostojanstva, lesenJu Je l)03neti raeJ <*ruSira : Srart Je napa tudi v interesu vojski ne institucije da ni, stoPila Vđletl Posada, ki je na vstal v želodcu ako se častniki tako spozabljajo, da brez po- na raaah> Povzročenih po krogli ter vsled trebe žalijo moža v njegn narodnem in čio- prisada tkanin v luknji, ki jo je napravila veškern dostojanstvu. — Pa tudi do naših ! kr°gia- Smrti ni ,noSla Prečiti nikaka ki-poklicanžh mož — liberalnih in klerikalnih rurgična ali medicinska pomoč, kajti ista je — bi apeliral, naj skrbe, da bo naše narodno bila direktna posledica provzročenih ran. dostojanstvo intaktno na vse strani. Potem bo
zmaga nas — vseh ! !
Potem smo bili nastanjeni v. Kn^žaku. V soboto 7. t. tn. ob 10 tiri zjutraj so bile vaje zaključene. Odkorakali srno v vas Koče, kjer smo se zbrali proti večeru v Zigmanovi gostiini. Bilo nas je kakih 15 podčastnikov,
BUFFALO 15. (B) Včeraj se je vršilo zaprisezanje Roosevelta. N ivzoči so bili ministri in druge o^ebe. Vojni tajnik Root je naznanil Rooseveltu, da je ministerstvo sklenilo iz vladnih oziru V, zaprositi ga, naj takoj položi prisego. Na to je odgovoril Roosevelt: »Na vašo željo položim takoj prisego in bi o
med nami tudi 2 visokošolca. Ob veseli pesmi,	teJ uri globoke žalosti, ko narod žaluje radi
ob prisrčnih zdravijcah in živio-klicih smo	toIike izSul>e> izj"vil> da meai 1,0 ta> ,,a
hitro pozabili na vse prestano.	bom nespremenjeno nadaljeval politiko Mac
O polunoči smo odkorakali v Št. Peter,	Kinleva za mir, v spe v a nje in v čast naše
od koder smo se zopet odpeljali v Ljubljano,	dežele.« Na to je Roosevelt polož.l
zopet preoblekli in se razšli, položivši na	P™ego v roke sodnika. Roosevelt je izrazil
žrtvenik svoj krvni davek.	želJ°> da bi se ra,,Sel pogovoriti s členi ka-
Ive Jus-veritas.	biueta samimi. Na tej konferenci jih je pro---sil, naj vsaj za trenutek obdrže svoje portfelje, kar so ministri tudi obljubili.
\VASHINGT()X 16- (B.) Državni Lajni
Grozno maščevanje prevarjenje deklice.	Hay prosi vse zastopnike inozemskih vlasti
Iz Aleksincu v Srbiji poročajo o krvavi osveti	naj" 0|)ve3tjj0 svoje vlade, da je čast pred-
prevarjenega dekleta. Dne 2. t. m. okoli	se(jnjka prešla na Roosevelta.
Razne vesti.
7 in pol na večer, izvršila se je krvava ljubavna tragedija na Aleksini ulici. Neka deklica je večkrat zaporedoma ustrelila iz samokresa na svojega zapeljivca in ga tudi usmrtila. Na to nenavadno streljanje, se je nabralo mnogo Ijudsva kraj mrtvega in okrvavljenega mladeniča. Deklica — ubijalka — se je prerila iz množice in zbežala naravnost na policijo.
Na ulic* je navstal grozen krik in vik ; vse ljudstvo je bilo zbegano, dokler ni močna
Princ Jurij. Rumuiiski dijaki na Urškein.
ATENE 15. (B.) Princ Jurij je do pel semkaj na tridnevno bivanje, v torek odpotuje preko Trsta, Dunaja in Berolina v Kodanj.
Slavnosti romunskim dijakom na čast nadaljujejo. Razna mesta so jim priredila prisrčen vsprejem in mnogo županov iz mest po deželi je doposlalo brzojavne pozdrave. V mnogih brzojavkah, došlih iz Bukarešte, se
roka dvignila mrtvega mladeniča in ga po-	jzreka zahvala romunskega prebivalstva. Aten-
ne*la stari materi njegovi. Na policiji je	slco novinstvo povdarja politiško važnost
deklica izpovedala, Jda jo je mladenič mučil	Vsprejpma. prirejeneg. romunskim dijakom, in varal, — tako da je postala mati. Po-
gazi vši nje dekliško čast da jo je brezvestno zapustil, a ona videča se tako kruto prevaljeno, ponižano in unesrećeno za vedno, je sklenila maščevati se in s samokresom končati življenje tistemu, ki jo je prevrnil in ostavil. Sedaj pričakujem — je svršila deklica — pravične sodbe.
Stanovanje s hrano
išče mladenič v bližini sv. Antona starega. Natančneje se poizve pri vratarju v ulici »tella Sanit:1 štev. 7.
^i&^/^^I^SfSfSfSfSfSfSfSf
Loterijske' številke, Vrebane dne 14. g Alfi fc S ^ II ll 8 T LfiVj M 1II Z 1
septembra : Gradec Dunaj
58 62
53 9
o 78
69 16
43 12
Družbi sv. Cirila in Metodija so od
23. avgusta do 6. sept. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo »SI. Naroda« 257.09 K, obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K, prof. Fr. Novak v Ljubljani 4 K, posojilnica v Slatini 50 K, posojilnica v Cerknem 20 K, podružnica v Litiji 108 K, podružnica v Gorenji Radgoni 217.30 K, ženska podružnica v Dorubergu dohodek veselice 84 K, po.lružuica v Ptuju 39 K (po SI. N.), bralno in pevsko društvo
& &
0 €
(i
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst,
—•J TRST Jt
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje)" in Via Riborgo št. 2t
MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LUSTE0VANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko.	—

Mala oznanila.
l'od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih c*nah. Za enkratno inercijo se plača po 1 nvč. za b«iedo: za večkratno insercijo pa t*e cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zmlotra likerjev ^ sode i h in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih ▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Ulica štadion .'t. 20. pe kama in sladeičarna, ■vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vb prejeme tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Jak. Perhauc
»presorljive mrežice.
»»■M	^ v Trstu, Piazza Negozianti §t 1
Vliub mJ» priporoča slavnemu občinstu »voje nepregorljive mrežice frettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč ^Aner.J
Kavarn«'.
V
Antnn ^nrli	kavMrE
WmUII WUI II »Commercio« in »Tedesco« ki »ti sbajali-či Slovencev. Na razpolago »o vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Otrije i n drva.
Mi.ho lnejn v ulici del Torro *tev- 12
IVI U 11 d JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega iesa itd. Svoji k svojini !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naroči>e pc načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnotrobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim " Andrej Jug v Trstu ulica 5?. Lucia 12 zadej c- kr. deželne sodnijf.)
_ priporoča svojo veliko prodajlnico OlUVcIlCO in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojtl gotovo ^ *akega gosta Za obilne obiske se priporoča (Tin Cink. ulica S. l>aniele it. '2.
Pekarne in sladčičarne.
H^	I Piazzetta S. Giacomo 3 (Corso
■ v. U UICI ima veliko pekarno in sladćićarno. Vedna zaloga vsak > vrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovr-tnih sladčić »r kosih in v Jkatljicah, finih hiškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme. krste in druge slavnostne prilike. Vsakovisten. vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se jazposilja po pogodbi in naročilu franko r.n dom in trgovcem > razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni-
Prodaja vina ,.Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč-. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po -JO nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah-
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
O P Č I N A
Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zzz
Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled
W Izvrstna kuhinja	\\ Plzensko in Kulmbaško pivo.
dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE.__LAWN-TENNIS. — KROGUIŠČE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE.
--------Telefon štv. 657. |" ~	-
OD nedeljah tn praziiM v lepem vremenu ?ozne z7eze od restavracije „Central Pilsen" na ODfiino.
Hajzmemejie cene.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
JCova restavracija Centrale pilsen", (£rst Via Torrente 10)
M
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O 'O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
Proti malokrvnosti
Železnato vino
lekarnarja C. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Nj. Svetosti papeža,
Ip^F" Ima v sebi 90 krat več železa
kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tepa največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Vdobiva se v vseb lekarnah, mirodilnicah. parfumerijah in enakih prodajalnicah.
5
Vdobiva se v vseh lekarnah, mirodilnicab. parfumerijah in enakih Drodajalnicah.
za izpiranje madežev
o
00
e
00
o
o o
o°o
o
00
o°o
o
00
5 <
< s
Florijan Giipajerjev
kemično suha voda
Skrivnost kemičnega izpiranja
madežev na oblekah!
lOllOMOilOllOliOllOiiOliOHOilOiiOi
Glavni zastoj za Austro-Oprsio:
Viljem Mocsari
Dunaj, I.
Nibeliinseiigasse št v. 11.
V mojem zavodu za kemično pranje na najmanj 10.000 volnenih, baržunastih svilenih oblekah in onih iz Kamgarna natančno preskušano odpravi V eni minuti vse madeže vsled olja od bi-cikijev kakor tudi vse druge olja, maščobe, petrolej kakor tudi maž od v< isnv. sosebao pa
IV" vsadki madež
brez drgnenja, brez pranja, brez šćetanja
V Trstu >ra prodaja :
Ipacij WoM, na borznem trp i
Cena steklenici 80 st. Razprodajalci vdobe primeren odbitek.
odpravi „GUGrl".
> > > > > > > > > > ) > >

Velika zaloga koles
po najnižjih cenah. Nova kolega I. vrste od Kron 1 »—^ m >. vže rabljene kolesa po K H), i«>. 1U0. Pneuniatiki, dobre vrste K b.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni-
Največja nevest! J!
K 18. g
X X
•lak ob J e 1 len
Pekarna in sladčičarna
v Trstu, ulica >ette Fontane st. 13. priporoča 3 krat na -um -\ež hruh in velik izbor »ladčic. Sprejema v i ecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-1 oga moke iz prvih ogeo-kih mliuov.
Sna/no zakrpani čevlji prihranijo nove, kar poprstvlju prav točno in po nizki ceni vratar hi£e £t. 3, na trgu S. Giovanni, tik lekarna Leitenburg.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „The juvel" šiva vsako snov, i debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, lino poliran, s p remen j avo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K I8.—. Singerjev za dvojno šev 36.—
Ilustrovani »lunjijski koncertni ročni akordeon
fz buja povso<l zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko' zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. 2 registra. 20 dvojnih glasov, 2 pridržavale«, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas. 35 cm velik kias'u inštn-ment. jamčeno brez napake, 75 najboljših okov, od niklja, godba jedraka 2 kore m. lahka priučba. Cena s šolo K 1>.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
fllp: $ Cl
m: : ' :
^mim
Pozor stariši!
Najnovejše, velika novost! [SstLT^i
Kr. 3.80 s
vsak brez prej-
šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6-—. Za zunanje na-ročbe se zaračuna zaboj TO vin.
* « %gf
9
X
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Exner
Trst. — Via Squero iiuovo 7. — Trst.
Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in j»o zmernih cenah. Xak'a-flanje in prevažanje pohištva j»o železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si hodi.
Važno oznanilo !
Podpirani amatra si v dolžnost javiti, da ««-VINA iz VISA. K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE In BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi »»loji, analizovana in stavljena pod stalno kontrol® zavoda za kemično anahzovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega mir.isterstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kor.lrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo raili pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ reftno nevarnost ijudstvo.
Kedor si torej vknpi vino v moji zalogi, j« £Otov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nege Qii je vino činto in naravno, da se sme z mirno vestlt di-jr U bolnikom in konvalescentom, ker analizacijB« zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, kf •o čista in imajo vso potrebno vnebino, ki jo moraj«, tmeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran .... liter po 32 novd, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 F'no vino iz Viea... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 B Belo vino iz Visa ... „ 40 B Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišč«^
F [LIJ AL K A
M. Bomdbakizi — zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj.
Ceniki gratis in franko.
V	Ceniki gratis in franko. "^BH	g
V najem se odda
in krčma z velikim hlevom, ležeča v	šBk ^M^fcfc.
g BANKE UNION
K X
V TRSTU
e peca z vsemi bančnimi in menjalnimi posli,, kakor:
at Vsprejema u plačila na tekoči račun ter se
hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Lokvi o'» skladcvnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se j>oizve pri upravi » K «1 i n osti«.
Na prodaj.
Zanuli bolezni v družini se jiroda lepo urejena trgovina. Ista se nahaja sredini mesta in je akti\na.
Naslov pove iz uljudnosti uredništvo » Kdinosti c.
brestuje :
Redka prilika.
235 komadov za 2 gl. 10 novč.
Ena kra.-na pozlačena ura z lepo goldinsko verežico-točno idoča. 3 letno jamstvo: 1 fina >katlji<-a za ci-gan-te : 1 jako fin u>tnik za cigarete: 1 krasna novčarka: 1 eleg. žepno ogledalo s glavnikom : 1 garnit. grabov za -<rajee in manšet*4 iz double zlata, paten-tovane zatvorke: 1 krur^n pozlačen prstan z imito-vacimi bi-eri. tudi za dame; 1 najboljša špila za kravato z ponarejenimi bijljanti : 1 eleg. pisalna orodje: 1 lepo vezana beležniea; 1 jako eleg. broša za -lame igla najnovejše mode: 2 gumba z ponarejenimi briljanti jako premotljivi: 1 zot»otrebnik od felvine ko^ti z enim rezilom in ključem za gumbo-v nje. amerik. delo in še 170 komadov raznih predmetov. koji *o doma neobhinlno potrebni z uro vred, ki sama toliko velja, stane le :2 gld. 10. tUizpošilja na povzetje odpravna t\Tdka,
S. W. Loffler, Krakovo.
Postno prodalo 18. Kar ne ugaja denar nazaj.
Karol Kavšek-a nasl.
ScHneider l Verovšek
trgovina z železnino iia debelo in iia drobno in zaloga poljedeljskili strojev
Ljubljana
Dunajska cesta št. 16.
priporoča svojo veliko zaloso raznovrstnih poljedeljskili strojev, v prvi vrsti mline in preše za sadje in grozdje najboljšega izdelka; potem jrepeljne, slamoreznice, mlatilince, trije rje, čistilnice, pln^e (Sistem Sack) in tploh vJe stroje za poljedelstvo po nsijiiižjili tovarniških cenah in pod
jamstvom za Tsak kos.
Nad 200 različnih strojev v zalogi. 2*"" Točna postrežba. Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno.
Vrednostne papirje:
po 2%0U proti 5 dnevni odpovedi 2»/ 12
1 o
•>1 u ° 'J 0 O
HO
1 letni
Svoj k svojim!
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo.
Sprejemam tudi narocbe po meri. Za mnogobrojne narocbe se toplo priporoča
Lovrenc Vodopivec.
Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Riborgo št. 25 I11 v
Skednju (Seedna) št. 3SS (na glavni cesti). Sprejema narocbe po meri in za poprave.
Bog i narod !
Peter Rehar,
čevljarski mojster.
Napoleone:
po 2 °'0 proti 20 dnevni odpovedi
n 2V/o r, 40 „	n
„ 23 4°/0	3 mesečni „
. 3 °/0	^ .
Tako obrestovan;e pisem o uplačilih velja od 2 oziroma avgusta naprej.
b> Za giro-couto daje 23 (J do vsak ;ga zneska izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pre«l opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c i Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto-correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
\exxx50cxxxxxx * x x x K	A
K
^ Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24- nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč.
x: