Igor Maver, ur., Ethnic Literature and Culture in the U.S.A., Canada and Australia, Peter Lang Verlag, Frankfurt am Main 1996, 306 str.
Zbornik razprav, ki ga je urednik ustrezno naslovil Etnična književnost in kultura v ZDA, Kanadi in Avstraliji, je rezultat mednarodnega simpozija Historical Perspectives of Ethnicity in the New World (Zgodovinske perspektive narodnosti v Novem svetu, Bled, 15.-18. maj 1994). Simpozij sta organizirala Slovensko društvo za ameriške študije in Slovenska izseljenska matica, pripravo in potek simpozija pa je vodil doc. dr. Igor Maver z Oddelka za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Simpozij je bil posvečen visokima jubilejema dveh pomembnih slovenskih izseljenskih organizacij v ZDA, in sicer devetdesetletnici Slovenske narodne podporne jednote in šestdesetletnici Progresivnih Slovenk Amerike.
V zborniku objavljeni referati so razdeljeni v tri sklope: Evropska izseljenska izkušnja v večetničnih ZDA (dvanajst prispevkov), Kanadska multikulturnost in književnost (šest referatov) in Etnična Avstralija (trije prispevki). Večina avtorjev v prvem, najobsežnejšem delu knjige obravnava slovensko književnost, jezik in kulturo v ZDA. V to skupino sodijo pesnica Rose Mary Prosen z uvodnim poetičnim esejem Ko zagledam tiho sončnico: spominski zapis in avtorji študij o slovensko-ameriški književnosti Mirko Jurak, Igor Maver, Jerneja Petrič, Helga Glušič in Henry A. Christian. Janez Stanonik je njihove literarnozgodovinske članke dopolnil z dragocenim pregledom bibliografij slovenskega izseljenskega tiska do leta 1945. Jezikoslovni sklop v tem delu zbornika sta prispevala James W. Tollefson in Nada Šabec, za primerjalno razsežnost znanstvene obravnave slovenske izseljenske problematike, ki jo omogoča vpogled v priseljensko izkušnjo drugih narodov, pa so s svojimi prispevki poskrbeli William C. Beyer, Line Unali in Adi Wimmer.
Medtem ko so avtorji prvega dela razprav iz različnih dežel (Slovenija, ZDA, Italija in Avstrija), so pisci vseh študij poglavja o kanadski priseljenski književnosti in multikulturalizmu (razen enega) iz Kanade. S problemom književnosti tamkajšnjih Slovencev so povezani prispevki Toma Ložarja, Toma Priestlyja in Irme M. Ožbalt, priseljen-
sko problematiko drugih narodov pa obravnavajo referati Bernarda Hickeya (Italija), Janice Kulyk Keefer in Branka Gorjupa.
Zadnji del zbornika je posvečen obravnavi multikulturalizma, etnične literature in problemov ohranjanja materinščine med priseljenci v Avstraliji. Avtorji študij so Gerhard Stilz iz Nemčije. Susan Ballyn iz Španije in slovenistka Barbara Suša iz Ljubljane. Njihovi prispevki zaokrožajo jasno začrtano tematiko zbornika, ki naj bi zajela vsaj nekatere pomembnejše probleme v zvezi z literarnim ustvarjanjem, kulturo, jezikom in drugimi področji delovanja (predvsem slovenskih) priseljenskih skupnosti v vseh treh angleško govorečih deželah Novega sveta: ZDA, Kanadi in Avstraliji.
Sam urednik takole označuje pomen zbornika: “Literarne zgodovine v angleščini se danes pišejo ponovno z upoštevanjem multikulturnosti in multietničnosti. Slovenska literarna zgodovina doživlja enak proces in skuša določiti slovenski izseljenski književnosti mesto, ki si ga ta zasluži. Neprestano se sooča s problemom določitve ravnotežja med ak-siološkimi, estetskimi kriteriji in čisto družbenozgodovinsko vrednostjo slovenskega izseljenskega pisanja. Čeprav je bilo napravljenih že kar nekaj posameznih študij, pa bele lise v poznavanju slovenske izseljenske literarne ustvarjalnosti ostajajo. Študije v pričujoči knjigi analizirajo doslej manj znane ali neznane vidike slovenske izseljenske književnosti in hkrati raziskujejo splošno dinamiko etničnosti in etnične književnosti. Za vsako nacionalno kulturo je nujno, da takoj prične z resnimi in konsistentnimi raziskavami izseljenske literature in kulture, preden se dragocen in enkraten material s tega področja izgubi ali zavrže. Na ta način lahko za vselej izgine del kulturne zgodovine. Izseljenci so nenazadnje tudi dragoceni literarnokulturni posredniki in kulturni ambasadorji, ki predstavljajo živo vez med kulturami in omogočajo dvosmerni promet, afirmacijo nacionalne kulture v tujini. Pričujoča knjiga gotovo ne daje vseh odgovorov, ki zadevajo etnično literaturo in kulturo v deželah Novega sveta. Nasprotno, nič manj niso pomembna vprašanja, ki jih odpira, kot pa ponujeni odgovori." (Str. 305)
Knjiga Etnična književnost m kultura je že drugi zbornik referatov s tega področja (prvi z naslovom Slovenska beseda v angleškem kul-
turnem prostoru, ur. J. Petrič, je izšel v Ljubljani leta 1993), ki je rezultat mednarodnih srečanj v skupni organizaciji Slovenskega društva za ameriške študije in Slovenske izseljenske matice. Glede na pomanjkljivo raziskanost in neustrezno dosedanje vrednotenje tega pomembnega dela nacionalne literature in kulture je izid znanstveno relevantne, sistematično zasnovane in pregledne tovrstne publikacije tem bolj dobrodošel. Ker večina referatov obravnava slovensko problematiko. bi bilo smotrno, če bi bil s slovenskim povzetkom opremljen tudi vsak posamezen prispevek, saj splošni slovenski povzetek ob koncu zbornika ne zadošča. Posebej pa pozdravljam urednikovo prizadevanje, da bi zbornik prinesel nekaj novosti tudi v okviru iskanj literarnoteoretičnih izhodišč in kriterijev pri kritiškem presojanju slovenske izseljenske literature, saj gre za izrazito polemično vprašanje, s katerim se bo slovenska literarna znanost nedvomno še dolgo časa ukvarjala.
Janja Žitnik