Leto 1891
337
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLI. — Izdan in razposlan dné 26. septembra 1891.
(Obsega štev. 135. —139.)
135.
Zakon z dné 28. avgusta 1891. 1.
Istran obratovanja nadvojvoda-Albrehtove železnice na račun države in morebitnega odkupa té železnice sè strani države.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora Ukazujem takö:
Člen I.
Nastopni dogovor, katerega sla rninisterstvi Za trgovino in za finance z delniško družbo: „c. kr. Pr'v. nadvojvoda-Albrehtova železnica“ sklenili na ^"'laji dne H. julija 1890. 1., se odobrava in Potemtakem naj dosedaj na račun družbe vrženi °hrat železničnih prog Levov-Stryj in Stryj-Stanisla-v°v. kateri sestavljata gori imenovano železnično Podjetje, začenši z dnem 1. januvarja 1891. 1. Vt'lia, kakor da se vrši na račun države.
Člen 11.
Vlada se pooblašča, družbi po določilih j S'1 6., odstavku 1. in 2. zgorenjega dogovora Zazen letnine za 954.136 gl. 91 kr. v srebru po-ebŠčino za štiriodstotno obrestovanjc in za črtežno Izplačevanje onih zadolžnic predstvenega zajma •uenovane družbe v imenskem znesku za 20 mili-
tai
jonov goldinarjev a. v. v srebru, katere se ne uporabljajo za preobrat zadolžnic obeh petodstotnih predstvenih najmov té diužbe z leta 1871 in 1877, ki so med ljudmi, ampak za pokrivanje investicijskih razhodkov za železnični progi, ozname-njeni v členu I., z odobrenjem vlade in pod tistimi načini, katere ona ustanovi, ob vsakokratnih do-spevnih rokih izplačati proti nekolkovanemu pre-jemnemu potrdilu.
Člen III.
Dalje se vlada pooblašča, pravico odkupiti v členu I. oznamenjeni železnični progi, pritt gneno ji v §u 9. v misel vzetega dogovora, rabiti, kader se ji bo zdelo primemo.
Ko bi se rabila ta pravica, pooblašča se finančni minister, izdati železnične državne zadolžnice, katere se brez kakega davkovnega, pristojbin-skega ali drugačnega odbitka obrestujejo po štiri od sto v srebru na leto, vračajo z imenskim zneskom do 31. decembra 1964. 1. najpozneje in so na prej oznamenjeni železniški progi neposrednje za predstvenimi najmi zastavo-pravno zagotovljene, v imenskem znesku za 3,559.900 gl. a. v. v srebru največ, ki je potreben za izmeno delnic priv. nadvojvoda-Albrehtove železnice.
Slednjič se vlada pooblašča, da gotovine, katere, če se privilegovana nadvojvoda-Albrehtova železnica odkupi, preidejo v svojino države, porabi v založbo troškov, kar se jih nabere za investicije

lo*«nUoh. )
68
(razširialne zgradbe, naprave, pomnoženje vozil it.) imenovane železnice, in to tako, da bode o uporabi ob svojem času položili račun, in ako bode kaj neporabljenega ostanka teh gotovin, kot preizreden dohodek vpostaviti v tedajni državni proračun.
Člen IV.
Obrat v členu I. oznamenjenih železničnih prog, ki ga bo država vršila v svojem gospodarstvu, smé se preložiti na kakega zasebnika ah na kako družbo samo na podstavi zakona, ki se o tem izda.
Člen V.
Za dogovor, naveden v členu I., in pa za vloge, vpise, izdaje, pogodbe in druge listine, katerim bo dal povod, dodeljuje se prostost pristojbin in kolkov.
Takisto se dovoljuje za izdajo in vknijženje predstvenega zajma, ki ga nameni priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica za preobrat svojih predstvenih zajmov prve in druge izdaje in pa za investicije, v imenskem zuesku za 20 milijonov goldinarjev a. v. v srebru, dalje za spise in listine, ki se napravijo iz tega povoda, sè zastavno listino vred, pristojbinska in kolkovna prostost in pa zastran kuponov tega zajma oproščenje dohodarine, kar bi je bilo plačati od njih, na dalje zastran delnega zneska tega zajma, namenjenega za invesiicije, oproščenje pristojbin za kuponske kolke.
Slednjič se dovoljuje družbi v §" 6., odstavku 4. dogovora oznamenjeno oproščenje od plačevanja dohodarine in vsakega državnega davka, ki bi se utegnil pobirati vprihodnje.
Člen VI.
Ta zakon zadobi moč in veljavo tisti dan, ko se razglasi.
Ob istem času se razveljavlja zakon z dné 26. decembra 1884. 1. (Drž. zak. št. 201), ki se tiče istega predmeta.
Zvršiti pričujoči zakon naročeno je Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu finančnemu ministru.
V Išlu, dné 28. avgusta 181)1. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Kacquelieni s. r.
Steinltucli s. r.
Dogovor,
ki so ga na Dunaji, dne 14. julija 1890. I. sklenili :
c. kr. ministerstvi za trgovino in za finance v imenu c. kr. vlade z ene strani, in upravni svet c. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtove železnice v imenu té družbe z druge strani, da država prevzame obrat prog c. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtove železnice na svoj račun in morebiti odkupi ozna-menjeni železnični progi.
§• I-
Delniška družba: „G. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica“ privoljuje, da obrat na podstavi Najviše dopustilnice z dné 22. oktobra 1871.1-(Drž. zak. št. 135) napravljenih železničnih prog iz Levova v Slryj in iz Stryja v Stanislavov počenši od dné 1. januvarja 1891. 1. dolle da poteče še ostala dopustilna doba, katera gré po glasu člena 8. zapisnika z dné 18. maja 1878. 1. do 31. dné januvarja 1964. 1., po okolnostih dotlé, da država odkupi železnico (§. 9.), — obrat, ki ga vrši sedaj c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic na račun družbe, prevzame država na svoj račun po določilih pričujočega dogovora.
§• 2.
G. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic bo torej v §“ 1. oznamenjeni železnice-progi, dokler jih država ne odkupi po §u 9. tog* dogovora, počenši od dné 1. januvarja 1891- '• dotlé, da poteče dopustilna doba, imelo v obratu na državen račun in rabilo železnico z vso pre' mično in nepremično pritiklino, vštevši vozila, p°' trošne stvari in zaloge vsake vrste, v imenu družbe po pričujočem dogovoru.
G. ki. državna uprava bo vse listine, črteže» knjige, račune, kar jih ima, ki se odnašajo na gospodarstvo c. kr. priv. nadvojvoda-Allm’hlove železnice, v dobi, predpisani po določilih trgovin' skega zakonika hranila, lako, da jih bo mogel br('z kake ovire rabiti upravni svèt, oziroma o svoje»1 času likvidatorji družbe.
Posebni pričuvni zalog, kateri je po zinis;u 2., točke c o tem, kako naj država prevzame vrši obrat nadvojvoda-Albrehtove železniee, sV°
hodna svojina družbe, pusti se c. kr. priv. nad-Vojvoda-Albrehtovi železnici v prosto razpolaganje s to omejitvo, da se ona izrecno odpove pravici, glavnico tega zaloga privzeti za zboljšanje delniške rente v viši meri, kakor je ravno potrebno, da se dobi delniškega donosa za leto, in to za *890. in 1891. 1. 2 gl. a. velj. v srebru in od leta 1892. počenši 3 gl. a. v. v srebru.
Izpremeniti kaj v fruktifikaciji tega zaloga snié se zanaprej samo dogovorno s c. kr. občim ravnateljstvom državnih železnic avstrijskih in z njegovim privoljenjem.
Splošni pričuvni zalog ostane v upravi c. kr. občega ravnateljstva državnih železnic avstrijskih m z ozirom na njegovo uporabo in donos njegov n-tj se uporabljajo tudi še nadalje določila, katera veljajo na to stran.
§. 3.
G. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica ostane vknjižena v lastninskem listu železnično-knjižne vloge, odprte pri c. kr. deželnem sodišči v Levovu.
Družba ostane tudi potem, ko država prevzame obrat na svoj račun, posestnica železnice 1er trdega in premičnega gradiva, spadajočega k njenemu obratu, kolikor je to gradivo kot sestavina knjižne jednice zavezano predstvenim Upnikom; ona ostane tudi v obsežaji,' kakor je Ustanovljen v pogodbi in v zakonu, sama in edina dolžnica za predstvene zajme, ki se knjižno držč železnice, in to za srebrni predstveni zajem z leta 1871. in za zlati predstveni zajem z leta 1877., y katerih pravnih razmerah se nič ne izpremeni, 'n pa za srebrni predstveni zajem v imenskem z'lesku za 20 milijonov goldinarjev avstr. velj. v srebru, ki se vzprijme za prostovoljni preobrat obéh Poprejšnjih zajmov in za investicijske namene.
Nasproti izroči c. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica brezplačno v neomejeno svo-i'Oo državni upravi svoja zemljišča, ki ne spadajo v železnično knjigo.
Od 1. dné januvarja počenši preide državi v lastnino izključno ves dobiček, kolikor ga bode lz obrata železničnih prog, oznamenjenih v ij" 1.
Nasproti prevzame država, izvzemi terjatve, se odnašajo na predstvene zajme in na svo-
bodno svojino družbe, in dalje izvzemši kake terjatve, odnašajoče se na prvo napravo in opremo železnic, za katere bi se tretje osebe potezale, vse pasive, zaveznosti, razhodke in bremena, ki sedaj obstojé in po sedaj nastanejo, kolikor se tičejo gradnje in obrata v §“ 1, imenovanih železničnih prog, da jih sama in edina’ plačuje, in država stopi z gori omenjeno omejitvo v vse pravne zaveznosti in pravne spore družbine izvirajoče iz gradnje in obrata gorenjih prog, na svoj račun.
Zlasti zadevajo c. kr. državno upravo glede v §u 1. imenovanih železničnih prog :
1.	redni vzdrževalni in obratni troški;
2.	vsi izredni razhodki, zlasti za razširjalne zgradbe in za nove naprave, kolikor ni teh razhod-kov zalagati iz splošnega pričuvnega zaloga, navedenega v §u 2., odstavku poslednjem ;
3.	izguba, ki bi utegnila nastati iz železnič-nega obrata, in pa vse nevarnosti in vse druge izredne nesreče;
4.	s pristojbinskim namestkom vred vsi davki in javne davščine, ki jih bode plačevati za posest in obrat železnice;
5.	pristojbina za državni nadzor.
Za oskrbovanje vseh upravnemu svetu naloženih poslov daje c. kr. državna uprava svoje organe in potrebne prostore brezplačno na razpolago.
Ako bi upravni svet rajši, da posameznih poslov družbenega opravljanja ne oskrbujejo uradniki c. kr. državne uprave, ampak svoji uradniki, tedaj mora družba sama plačevati iz tega narastaja-joče stroške.
Stroški za upravo zaloga, ki ostane v družbeni posesti (§. 2.) in pa stroški za plačila upravnemu svetu, za sestavo poslovnega poročtla, za pripravo in vršenje občega zbora, stroški za odkupovanje kuponov družbenih predstvenih zadolžnic in delnic, kakor tudi stroški za izžrebanje in poplačanje družbenih zadolžnic in stroški za notovanje le-téh na javnih borzah, kolkovne pristojbine od kuponov kakor tudi vsi oni razhodki, katerih dosedaj c. kr. državna uprava ni dovolila postaviti v obratni, oziroma garantijski račun, zadevajo tudi vprihodnje samo in edino družbo.
Obrestni donosi, izvirajoči iz odkupa kupo- j nov in poplačila izžrebanih zadolžnic, pripadajo družbi.
Enako zapadajo zneski za izžrebane pred-stvene zadolžnice in delnice, ako se ne prevzamejo o pravem času, in pa za dospele kupone, potem ko so zastareli, družbi v korist.
§- 4.
Iz posebnega pričuvnega zaloga, imenovanega v §u 2., predzadnjem odstavku, in iz drugih aktivov in dohodkov, ki ostanejo po tem dogovoru družbi, plačevati je vse one družbene razhodke, katerih po §“ 3. tega dogovora ne prevzame državna uprava, ampak jih mora slej kakor prej poravnavati družba, torej sosebno kolkovne pristojbine od kuponov, ki po §u 6. predzadnjem odstavku zadevajo družbo.
Od obroka, ki se potemtakem plača dné 1. maja 1891. 1, odbiti je kvoto, ki spada na službo prejšnjega leta, v znesku za 134.000 gl. a. v.
Z ozirom na to, da je po §u 26. odstavku 2. in 3. Najviše dopustilnice z dné 22. oktobra 1871. 1. družba upravičena davke, ki jih plačuje od podjetja, postaviti v obratni račun in ji za državne prispevke ni treba plačevati dohodarine, priznava se družbi gledé spredaj navedenih zneskov, katere ji mora državna uprava dajati na razpolaganje, prostost dohodarine in vsakega državnega davka, ki se bo morebiti vprihodnje pobiral.
Nasproti se pričujoči dogovor ne dotika za-veznosti družbe, oziroma delničarjev, plačevati pristojbine za kuponski kolek od predstvenih zadolžnic.
Z ozirom pa na delni znesek srebrnega pred-! stvenega zajma za 20 milijonov gl. a. v., namenjen za investicije, priznava se prostost plačevanja pristojbin za kuponski kolek.
§. 5.
Omejitev pravic upravnega sveta in občega zbora, ki nastane po tem dogovoru, zabeleži se v trgovinskem vpisniku, oziroma opomnja v tem vpisniku, ki se odnaša na prevzemo nadvojvoda-Albrehtove železnice v državni obrat, prenaredi se ustrezno.
§• 6.
V zameno za oddajo obrata po železničnih progah, oznamenjenih v §" 1., državi na svoj račun, dajala bo c. kr. državna uprava družbi proti kolka piostemu prejemnemu potrdilu do preteka dopu-stilne dobe znesek za 954.136*91 gl. a. v. v srebru, in to tako, da polovica gori imenovanega zneska dospeva dné 1. maja, in druga polovica dné 1. novembra vsakega leta.
Vrhu tega bo c. kr. državna uprava dala družbi isto tako proti kolka prosti prejemnici potrebščino za štiriodstotno obrestovanje in za po-črtežno poplačilo onih zadolžnic v §" 3. navedenega srebrnega predstvenega zajma v vkupnem znesku za 20 milijonov goldinarjev a. v., ki ne oddadö ne za preobrat dvéh prejšnjih predstvenih zajmov, ampak za investicijske namene, ob vsakokratnih do--pevnih rokih.
§• 7.
Predstvenim upnikom c. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtove železnice, sosebno posestnikom pred-1 stvenih zadolžnic izdanih po železnični družbi, pridržujejo se izrecno v polnem obsegu vse pravice, katere so si pridobili ; zlasti se s pričujočim dogovorom nikakor ne ruši v korist predstvenih upnikov obstoječe zastavno-pravno poroštvo železničnih prog, omenjenih v §u 1., za obrestovanje in poplačilo na njo vknjiženih predstvenih zajmov, kakor tudi za knjižni red teh zajmov med seboj.
C. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica ostane v obsegu, kakor je po pogodbi in po zakona osnovan, tako osebna kakor stvarna dolžnica za predstvene zajme, katere je vzprijela, in v tem razmerji se more kaj izpremeniti samo s privoljenjem upravičencev, oziroma njih zakonitega zastopa.
Družba je zavezana, da plačila, katera j' država zagotavlja po zmislu pričujočega dogovora, pred vsem uporablja v poplačilo obresti in v razdol-žitev predstvenih zajmov.
§• 8.
C. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnic* se zavezuje, obstoječo delnično glavnico v imen-
skein znesku za 7,119.800 gl. a. v. v srebru kar najprej moči znižati na polovico, potem na imenski znesek za 3,559.900 gl. a. v. v srebru in z odo-brenjem c. kr. vlade sestaviti takoj razdolžni črtež, po katerem se tistih 35.559 delnic, ki so med ljudmi, počenši od leta 1891. v 74 letih poplača. Pri čemer je vzeti štiriodstotno obrestovanje in imenski znesek za 100 gl. v srebru za delnico računu v podlago.
Na podstavi tako sestavljenega razdolžnega Črteža je počenši z letom 1891. delnice, kar jih je med ljudmi, z izžrebanjem, oziroma, če jih je moči dobiti po 100 gl., z borznim pokupom poplačati.
§. 9.
C. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica daje c. kr. vladi pravico, da smé v §u 1. ozna-menjeni i^leznični progi odkupiti vsak čas pod nastopnimi pogoji.
Ako se c. kr. državna uprava poprime té pralce, preideta » §“ 1. oznamenjeni železnični progi s trdnim in premičnim gradivom vred (g. 2.), ki spada k njih obratu, kakor leži in stoji in brez poroštva z družbene strani v lastnino države.
V tem slučaji je dalje tudi posebni pričuvni Zal°6 (§• 2.), in pa ostali znesek predstvenega zajma z leta 1890. v imenskem znesku za 20 milijonov goldinarjev, ki ni bil porabljen za preobrat priroma vrnitev predstvenih zajmov prve in druge izdaje, in sploh vso imovino družbe, kar je še °stane ob času odkupa, predati državi v svojino.
Nasproti je države dolžnost, ako se poprime Pravice odkupiti železnico, predstvena zajma, ki se književno držita, prevzeti v svoje izplačevanje, s|°riti, da se družba oprosti osebne zaveznosti, k' jo ima gledé teh zajmov, kolikor je zakonito ^Pustno in potrebno, in dodeliti, da se vsaka delila c. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtove železnice, *»o ob času odkupa še med ljudmi, zameni za riezniško državno zadolžnico v imenskem znesku Za 100 gl. a. v. v srebru. Té državne zadolžnice, 7ere je brez kakega davkovnega. pristojbinskega aÜ drugačnega odbitka obrestovati sè štirimi odliki v srebru, opraviti s poluletnimi, pozneje ' dné januvarja in 1. dné julija dospevajočimi “Ustnimi kuponi in takisto brez kakega odbitka P°plačati v imenskem znesku v času, ko traja °PUstilo železnično, to je do 31. dné decem-
bra 1964. 1., zagotové se gledé nadvojvoda-Albrehtove železnice istočasno, ko se svojinska pravica za državo vknjiži vpisavši zastavno pravico s to veljavo, da imata samo družbena predstvena zajma predstvo pred njimi.
Poziv, da naj se zamene delnice, z nedo-spevšimi kuponi vred, ki se ne izplačujejo več, objaviti je trikrat v presledkih po 14 dni, kakor je predpisano v ustanovilu.
V	zameno, pri kateri se za delniške kupone, ako bi jih kaj manjkalo, pridržujejo njim ustrezajoči obrestni kuponi železniških zadolžnic, dovoliti je delničarjem šest mesecev časa, računeč od poslednjega razglasa.
Kader preteče ta rok, izda se imovinski znesek v železniških zadolžnicah, kakoršen ustreza številu ne zamenjenih delnic, likvidatorjem družbe, kateri jih razdelé med posestnike delnic, katere niso bile po zameni vzete iz prometa, proti temu, da se jim izroéé delniški naslovi s kuponi vred.
Kar spada likvidacijskega izkupila na one delniške naslove, kateri se navzlic pozivu, izdanemu v pravilni obliki, ne donesô v šestmesečnem roku, položi se sodno upravičencem na korist.
Kolikor časa bi delnic ne bilo moči zamenjavati za železniške državne zadolžnice, izplačujejo se delniški kuponi — vštevši onega, ki pride takoj po odkupu — brez kakega davkovnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka z 2 gl. a. v. v srebru kolka prosto.
§. 10.
V	slučaji, ko se odkupita v g" 1. oznamenjeni železniški progi, nastane likvidacija družbe na račun in stroške države in tako, kakor ona predpisuje.
Do časa, ko nastane likvidacija, ostanejo določila §a 3. tega dogovora, zastran oskrbovanja družbenih opravil, izplačanja delniških kuponov in izžrebanih delnic, neizpremenjena v veljavi.
§• H.
Ker zvrŠevanje dopustilnili pravic c. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtove železnice gledé v §u 1. tega
dogovora oznamenjenih železničnih prog po meri tega dogovora preide na državo, odvezuje se temu ustrezno družba dotičnih dopustilnih dolžnosti.
Priznava se, da z ozirom na državne pona-prednine, katere je prejela e. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica, iz naslova državnega poroštva in založbe nedostatkov obratnih troškov z obrestmi vred, kar se jih je nabralo od teh ponaprednin, dolžnost povratka z ozirom na določila Najviše do-pustilnice in pričujočega dogovora ne more dalje zadevati družbe.
§• 12.
G. kr. erar kot lastnik naj se na nepremičnine družbene, katere niso predmet železniške knjige, vknjiži takoj po zakonodavnem odobrenji lega dogovora, in c. kr. priv. nadvojvoda-Albrehtova železnica bo pravne listine, potrebne za knjižni prenos imovine na državo, na zahtevo c. kr. državne uprave izdala za časa.
Dalje se dogovarja, da se ta dogovor po zakonodavnem odobrenji vknjiži v železniškem knjižnem vložku, odprtem za železniški progi, ozname-njeni v §“ 1., na svojinskem listu kot dodatek k pravicam in njih omejitvam v njem, ki jih ima podjetje na celo knjižno jednico.
Ta vknižba naj se zvrši sosebno za to, da se poočitijo iz pričujočega dogovora izvirajoče omejitve dopustilnih pravic družbe.
Družba daje svoje privoljenje, da imej c. kr. državna uprava, ne krateč pravic predstvenih upnikov, pravico prodati zemljišča, ki niso potrebna za železnični obrat, ali nova pridobiti ter vse v to potrebne knjižne pravne posle namesti in v imenu družbe /.vršiti, vendar ne ob njenih stroških.
§• 13.
Družba se zavezuje, kolikor je v izvedbo tega dogovora potrebno, premeniti veljajoča družbena pravila kar najprej moči in zadobiti odo-brenje c. kr. ministerstva notranjih stvar! takoj, ko delničarji družbe ukrenejo svojo privolitev
(§■ 17.).
§. H.
Obé stranki pogodnici se odrekujeta pravici, ta dogovor izpodbijati zastran oškodbe čez polovico vrednosti.
§• 15.
Pričujoči dogovor, kakor tudi vloge, vknjižbe, izdaje, pogodbe in drugačne listine, izvirajoče iz njega, proste so pristojbin in kolkov.
Za izdajo in vknjižbo predstvenega zajma. ki ga je družba namenila v preobrat predstvenic prve in druge izdaje in pa za investicije, v imenskem znesku za 20 milijonov goldinarjev avstr, velj., in pa za spise in listine, ki se sestavijo iz tega povoda, dodeljuje se pristojbinska in kolkovna prostost, kakor tudi z ozirom na kupone tega zajma prostost dohodarine, katero je plačati za nje, in pa z ozirom na delni znesek tega zajma, ki je namenjen za investicije, prostost pristojbin za kuponske kolke.
§• 16.
Gledč nakake prepire iz te pogodbe, podvržeta se pogodnika sodnji oblasti c. kr. trgovinskega ; sodišča na Dunaji ud forum contractus ter se zla- | gata zastran tega na sumarni postopek.
§• 17.
Pričujoči dogovor, kateri se izda v dveh, kolka in pristojbine prostih izvodih, zadobi za železnično družbo zavezno moč s pritrdilom delničarjev v občem zboru, katerega je sklicati tako, da se snide najkesneje do konca julija 1890. 1., za vlado pa sè zakonodajnim odobrilom, katero si bode še le potem priskrbeti.
Ako bi se to odobrilo ne dalo do 1. d»é aprila 1891. L, ta dogovor več ne veže družbe.
Zakon z dne 30. avgusta 1891. k’
s katerim se ukrepajo določila o izvrševanji k°n' zulske sodne oblasti.
S pritrdltvo občh zbornic državnega zbor* ukazujem takö :
Konzulsko sodno oblast nad državljani avstrijskimi in ogerskimi in pa nad avstrijsko-ogerskimi zaščitniki v inozemstvu vršč konzulska sodišča.
§■ 2.
V deželah, kjer sc vrši konzulska sodna oblast, pristoji nje izvrševanje na prvi stopinji konzulskim uradom.
Sodno oblast vršč že postavljeni konzulski uradi v svojem dosedajnem področji in konzulski uradi, ki se postavijo vprihodnje, v tistem področji, katero jim obojestranski vladi odkažeta dogovorno m dovprašavši vkupnega ministra vnanjih stvari, liotlé, dokler se njih sodna oblast ne raztegne, omeji ali ustavi na isti način.
§. 3.
V Carigradu se ustanovi konzulsko više sodišče, katero vrši konzulsko sodno oblast z ozirom Ua razsodbe in ukrepe konzulskih uradov, na drugi m poslednji stopinji.
§• 4.
Konzulsko više sodišče sestoji iz predsednika, v'ših sodnikov, kolikor jih treba, in potrebnega pobočnega osebja.
Na mesto predsednikov se postavi avstrijsk ali °gersk državljan tako, da pride po avstrijskem državljanu ogersk in narobe.
Na višili sodnikov mesta je postavljati enoliko ^sirijskih in ogerskih državljanov.
§• 5.
Predsednika višega sodišča in više sodnike Ueiiujo Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo.
Predlog in sopodpis za predsednikovo mesto aJe tista vlada, katere državljan je na vrsti, pogumno z vlado drugega državnega ozemlja in K,Jpnirn ministrom vnanjih stvari; predlog in so-
podpis za mesta viših sodnikov pa daje vlada tistega državnega ozemlja, katere državljan se predlaga, porazumno z vkupnim ministrom vnanjih stvari.
Mesta predsednika in viših sodnikov naj se nastavljajo tako, da se jim odkazujejo avstrijski ali ogerski državljani ali pa uradniki vkupnega mini-sterstva vnanjih stvari in uradov, ki so njemu podrejeni.
Na predsednikovo mesto in na mesta viših sodnikov morejo se postaviti samo take osebe, ki so avstrijski, oziroma ogerski državljani in so ali že deset let izvrševali konzulsko sodno oblast ali so pa, če so avstrijski državljani, po določilih veljavnih za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, če so ogerski državljani, po določilih veljavnih v deželah ogerske krone, usposobljeni za izvrševanje sodne oblasti.
Ostalo osebje imenuje vkupni minister vnanjih stvari.
§. 6.
Ustrojila določila, v kolikor o tem pričujoči zakon ne ukreplje ničesa, in poslovni red za konzulska sodišča izdal bode vkupni minister vnanjih stvari' dogovorno z vladama obeh državnih ozemljij ukazoma.
Pri tem se more zaukazali tudi sodelovanje prisednikov, ki niso v sodniškem stanji, k razlokam sodišč.
§• 7-
Strahovalno (disciplinarno) oblast nad konzulskimi sodišči prve stopinje in pa nad pomočnim in rokovalnim osebjem višega sodišča konzulskega vrši vkupni minister vnanjih stvari v svojem področji in pa njemu podrejeni organi. On izdaje ustrezne predpise.
Predsednik in viši sodniki konzulskega sodišča morejo se, razen ko bi se kaj premenilo v ustroji višega sodišča, proti njih volji iz službe odpustiti samo na podlagi disciplinarnega postopka. Da bode imel sklenjeni odpust moč in veljavo, potreba je odobrenja Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva, katero se more podeliti na podstavi soglasnih nasvetov vkupnega ministra vnanjih štvart in tiste vlade, na katere nasvet je bil dotični predsednik ali viši sodnik sodišču odkazan. (§. 5.).
V slučaji kakega odpusta iz službe disciplinarnim potem, določi zakonito domače strahovalno oblastvo odpuščenega predsednika ali višega sodnika nadaljne pravne nasledke odpusta.
§• 8.
Konzulska sodišča prve stopinje kakor tudi konzulsko više sodišče sodijo v imenu Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega in apostolskega kralja ogerskega.
§• 9.
Pri konzulskih sodiščih se uporabljajo zastran avstrijskih državljanov tisti zakoni in drugi predpisi, ki sedaj veljajo za ta sodišča.
§. 10.
Vlada določi, katere zakone in druge predpise, ki se vprihodnje izdajo v veljavnostnem okoliši tega, zakona zastran pravne in delavne sposobnosti avstrijskih državljanov, njih rodbinskih pravic — vštevši očetovsko oblast, varuštvo, kuratelo in skrbstvo in imovinsko vkupnost zakonsko —dalje dednega prava, zapuščin in kazenskih stvari takih državljanov bode uvesti pri konzulskih sodiščih.
Vlada se bo pri tem ozirala na takratne mednarodne in lastne krajne razmere, o katerih je iskati pojasnila pri vkupnem ministru vnanjih stvari.
Katere nove zakone in druge predpise zastran pravnih stvari, ne navedenih v prvem odstavku, bode uvesti pri konzulskih sodiščih, določala vladi obeh državnih ozemljij porazumno, davprašavši vkupnega ministra vnanjih stvari.
§• 11.
Piiako (g. 1(J.) se morejo sedaj veljajoči ali vprihodnje izdani zakoni in drugi predpisi za konzulska sodišča izpremeniti, dopolniti ali razveljaviti.
§• 12.
Se zaščitniki se ravnil kakor z avstrijskimi državljani.
vilom, ki vežejo ogerske državljane, uporabljajo se zanje določila zakona, katera veljajo za ogerske državljane, ki so pristojni v Budimpešti.
§. 13.
Pristojnostne spore (konflikte) med konzulskim sodiščem in sodiščem ali oblastvom enega ali drugega državnega ozemlja monarhije razločata vladi obeh državnih ozemljij porazumno, dovprašavši vkupnega ministra vnanjih stvari.
Tudi se more enako določiti, da se stvar pre-izroči kakemu sodišču, oziroma drugemu oblastvu.
§• 14.
Sodišča v veljavnostnem okoliši tega zakona z ene strani in konzulska sodišča z druge strani so dolžna, enako kakor sodišča istega državnega ozemlja dajati si vzajemno pravno pomoč.
§• 15.
Vladi obeh državnih ozemljij moreta po-razunmo in dovprašavši vkupnega ministra vnanjih stvari konzulsko sodno oblast v onih tujih deželah, v katerih se na novo uvede, ukazoma uravnati p° zmislu pričujočega zakona.
§• 1C.
Izvrševanje konzulske sodne oblasti v kaki tuji državi more vkupni minister vnanjih stvari p°' razumno z vladama obeh državnih ozemljij izročiti kaki prijateljski državi.
§• 17.
Po pooblastilu Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva more vkupni minister vnanjih stvari porazumno z vladama obeh državnih ozemljij izvrže* vanje konzulske sodne oblasti .v kaki tuji držav* ukazoma omejili, začasno ustavili ali dokončno od’ pravili.
Ako zaščitniki ob vzprejetji v zaščitno zadrugo
Na podstavi pričujočega zakona izdane uka?.
izreko pri konzulstvu, da se podvržejo pravnim p ra-1 bo v tozemslvu pravosodni minister razglasil lak
kakor je predpisano za razglase, pri konzulskih sodiščih pa vkupni minister vnanjihstvarl.
g. 19.
Zakonita določila zastran omejitve konzulske sodne oblasti v Egiptu in zastran omejitve in ustave konzulske sodne oblasti v Tunisu ostanejo veljavna.
13?.
Zakon z dné 1. septembra 1891.1.
o izpremeni zakona z dné 24. marcija 1875. I. (Drž. zak. št. 36.) o prispevanji državnega zaklada k troskom za vzdrževanje izvršene uredbe Mure reke na Štajerskem.
§. 20.
Pričujoči zakon bode veljal na deset lét, raču-neč od tistega dné, katerega zadobode moč in veljavo.
Ves ta čas more se pričujoči zakon samo tedaj odpraviti ali v toliko izpremeniti, če se zakon, ki velja v drugem državnem ozemlji in ima isti predmet, isto tako odpravi ali pa na enak način izpremeni.
§■ 21.
Pričujoči zakon se dene v moč in veljavnost, če se je tudi v drugem državnem ozemlji monarhije dal zakon, kateri uravnava konzulsko sodno oblast soglasno z načeli v pričujočem zakonu.
V	tem slučaji določi vlada ukazoma dan, katerega zadobi pričujoči zakon moč in veljavo.
§. 22.
Na pravna sredstva proti sodniškim ukrepom, katera so bila pred začetkom veljavnosti tega zakona, kakor je v redu, podana pri sodišči in zahtevajo sodniško rešenje, ni uporabljati pričujočega zakona.
§. 23.
Izvršiti ta zakon in razglasiti dan veljavnosti tega zakona naročeno je Mojemu pravosodnemu ministru.
V	Celji, dné 30. avgusta 1891. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Schönborn s. r.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora uka zujem takö:
§• I-
Določilo §a 1, čr. b zakona z dné 24. marcija 1875. 1. (Drž. zak. št. 36.) izgubi dné 31. de cembra 1891. 1. moč in veljavo.
§. 2.
Državni zaklad se udeležuje, počenši od dné 1. januvaija 1892. 1. do vštevši 31. dné decembra 1899. 1., v deželnem zakonu za Štajersko z današnjega dné preračunjenih troškov za vzdržavanje uredbe Mure reke v kosu od Radeckijevega mosta v Gradci do štajersko-ogerske meje (katastralna občina Mauthdorf, krajna občina Zween) z letnim doneskom za 21.760 gl.
§. 3.
Izvršiti ta zakon naroča se ministroma za notranje stvari, za finance in za poljedelstvo.
V Celji, dné 1. septembra 1891. 1.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Falkenhayn s. r.
' Steinbach s. r.
(SloTenisoh.)
69
138.
Razglas finančnega ministerstva z dné 2. septembra 1891.1.,
da se je opustila c. k. mala colnija II. razreda v Walserschanzi ter ustanovila colnijska podružnica Schoppernau.
Ker se je s pogodbo med Avstrijsko-Ogerskim in med nemškim cesarstvom z dné 2. decembra 1890. I. (Drž. zak. št. 41. z leta 1891.) pridružila predarelska občina Mittelberg nemški čolni zvezi, opustila se je c. k. mala colnija II. razreda v Walserschanzi s 30. dném aprila 1891. 1. ter ustanovila 1. dné maja 1891. 1. s pravicami male eol-nije II. razreda opremljena colnijska podružnica v Schoppernau-u.
139.
Razglas finančnega ministerstva z dné 16. septembra 1891. 1.,
o ustanovitvi c. kr. colno-odpravnega mesta na kolodvoru v Lobenstein-u na Šleskem.
Na kolodvoru v Lobenstein-u na Šleskem se je ustanovilo z oblastmi male eolnije II. razreda opravljeno colno-odpravno mesto kot podružnica c. kr. vélike eolnije na kolodvoru v Krnovu, katera začne svoje uradovanje dné 1. oktobra 1891. 1.
Steinbach s. r.
Steinbach s. r.