Etnična diskriminacija Veronika Bajt ETNIČNA DISKRIMINACIJA: STRATEGIJE RAZISKOVANJA IN MERJENJA Ljubljana 2023 Etnična diskriminacija Strategije raziskovanja in merjenja Veronika Bajt Recenzenta: Neža Kogovšek Šalamon in Roman Kuhar Vsebina Jezikovni pregled: Dean Zagorac Oblikovanje, prelom in naslovnica: Jasna Babić Izdajatelj: Mirovni inštitut, Metelkova 6, 1000 Ljubljana Ljubljana, 2023 1. Elektronska izdaja Spremna beseda zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika ix UVOD 1 DEFINICIJE 7 Definiranje diskriminacije 7 Monografjia je izšla v okviru raziskovalnega programa Mirovnega inštituta »Enakost in človekove pravice v dobi Med družbeno identiteto in pripisano osebno okoliščino 11 globalnega vladovanja«, P5-0413, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (2020-Izrazje 15 2023), po pogodbi št. 1000-20-03662, raziskava pa je nastala v okviru treh raziskovalnih projektov: »Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij« (št. J5-3102), ki ga financira Javna agencija za Terminološke zagate 18 raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS); »Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ali vere« (št. V5-1915), ki sta ga sofinancirala ARRS in Zagovornik načela enakosti; »Nacionalni mehanizem za evalvacijo integracije – NIEM: Merjenje in izboljševanje integracije oseb s priznano mednarodno zaščito« ZAKONODAJNI OKVIR 23 (št. PL/2015/AMIF/SA.1), ki ga je sofinancirala Evropska komisija v okviru sklada AMIF. Protidiskriminacijski okvir Evropske unije 23 Podatki o enakosti 25 Protidiskriminacijski okvir v Sloveniji 29 Vsebina te publikacije ne odraža uradnega mnenja Evropske komisije. Odgovornost za informacije in stališča v PODATKI 33 publikaciji je v celoti v pristojnosti Mirovnega inštituta. Načini zbiranja podatkov 33 Viri podatkov o enakosti oziroma o diskriminaciji v Sloveniji 36 Uradni viri podatkov 36 Anketne raziskave 39 Enkratne raziskave 40 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna (CC BY-NC 4.0). IZKUŠNJE Z DISKRIMINACIJO 47 Vzorec in iskanje respondentk in respondentov Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni 48 Anketno merjenje izkušenj z diskriminacijo knjižnici v Ljubljani 50 Narodnost ali državljanstvo 52 COBISS.SI-ID 147863555 Jezik 54 Religija 55 ISBN 978-961-96019-3-8 (PDF) Barva kože 56 Diskriminacija na več ravneh in po področjih 57 Ukrepanje ob diskriminaciji 62 Sklep 64 MERJENJE DISKRIMINACIJE 67 Seznam grafov in tabel Neposredno testiranje diskriminacije s terenskimi poskusi 68 Metoda situacijskega testiranja 73 Izvedba testiranja v času epidemije covida-19 76 Testiranje po elektronski pošti 78 Testiranje po telefonu 80 Rezultati testiranja po življenjskih področjih 81 Graf 1: Diskriminacija po osebnih okoliščinah / 51 Delo in zaposlovanje 82 Graf 2: Diskriminacija zaradi narodnosti ali državljanstva / 52 Zdravstveno varstvo 86 Dostop do dobrin in storitev Graf 3: Področja diskriminacije zaradi narodnosti ali državljanstva, zadnjih 5 let / 53 88 Vzgoja in izobraževanje 91 Graf 4: Področja diskriminacije zaradi jezika, zadnjih 5 let / 54 Sklep 95 Graf 5: Diskriminacija glede na versko pripadnost / 55 OBČUTENJE IN POSLEDICE DISKRIMINACIJE 99 Graf 6: Področja diskriminacije zaradi vere, zadnjih 5 let / 56 Kvalitativno raziskovanje naracij 100 Intervjuvanje v času covida-19 Graf 7: Področja diskriminacije zaradi barve kože, zadnjih 5 let / 57 102 Najbolj problematična področja diskriminacije 105 Graf 8: Področja diskriminacije (skupaj po kategorijah), zadnjih 5 let / 58 Delo in zaposlovanje 107 Zdravstvo Graf 9: Diskriminacija po področjih življenja / 60 110 Dostop do dobrin in storitev 114 Graf 10: Počutje oseb ob zadnjem primeru diskriminacije / 62 Upravni postopki in storitve države 118 Vzgoja in izobraževanje Graf 11: Ste ob diskriminaciji ukrepali na katerega izmed naslednjih načinov ? / 64 120 Sovražni in diskriminatorni govor 124 Posledice diskriminacije 127 Sklep 131 Tabela 1: Situacijsko testiranje dostopa do trga dela #1 / 83 ZAKLJUČEK Tabela 2: Situacijsko testiranje dostopa do trga dela #2 / 85 133 Tabela 3: Situacijsko testiranje dostopa do osebnega zdravnika # 1 / 87 Viri in literatura 139 Stvarno kazalo Tabela 4: Situacijsko testiranje dostopa do osebnega zdravnika # 2 / 88 157 Tabela 5: Situacijsko testiranje dostopa do stanovanja # 1 / 90 Recenzija Neže Kogovšek Šalamon 159 Recenzija Romana Kuharja Tabela 6: Situacijsko testiranje dostopa do stanovanja # 2 / 91 161 Tabela 7: Situacijsko testiranje dostopa do izobraževanja / 93 Tabela 8: Seznam ekspertnih intervjujev / 103 Tabela 9: Seznam intervjujev z osebami z izkušnjo migracije / 104 ix Etnična diskriminacija ix Spremna beseda zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika Publikacija, ki je pred nami, je pomemben prispevek k razumevanju načina raziskovanja diskriminacije v družbi. Bralcu pojasni, kako ključno je, da informacije o načinih izključevanja in podatke o tem, kaj ljudje ob tem doživljajo ter kako to vpliva na njihova življenja, pridobivamo neposredno od njih. Podatki, predvsem pa razumevanje njihovega konteksta, ustvarjajo pogoje, v katerih lahko načrtujemo ukrepe, s katerimi bi takšne neenakosti zmanjšali. To pomeni, da šele oprijemljivo razumevanje položaja diskriminiranih družbenih manjšin omogoča razumevanje, kdaj smo bili s posameznimi ukrepi pri odpravi nepravičnega stanja zares uspešni. Pri Zagovorniku načela enakosti, neodvisnem državnem organu za varstvo pred diskriminacijo, vsako leto prejmemo več prijav diskriminacije. V letu 2018 smo v obravnavo prejeli približno sto novih zadev, v letu 2021 pa že štiristo. Podatke o prijavah diskriminacije pri Zagovorniku razvrščamo po osebnih okoliščinah, ki so razlog za diskriminacijo, in področjih družbenega življenja, kjer ta poteka. Pregled prejetih primerov redno objavimo v letnem poročilu. Kljub temu pa na osnovi teh podatkov lahko vidimo le del slike razmer na področju diskriminacije v družbi. Veliko tistih, ki so izkusili diskriminacijo, se namreč še vedno ne odloči, da bi se po pomoč obrnili na Zagovornika ali katero od drugih ustanov. Veliko tistih, ki so dejansko diskriminirani, se načinov, kako bi se s tem uspešno spopadli, niti ne zaveda. Zagovornik si prizadeva obseg diskriminacije v Sloveniji zato opisati tudi s pomočjo različnih drugih raziskav. Tako na primer vsakih nekaj let izvede reprezentativno javnomnenjsko raziskavo o stanju diskriminacije pri nas in druge manjše, na specifične družbene skupine usmerjene raziskave. Med njimi je v letih 2020–2021 sofinanciral tudi ciljni raziskovalni projekt »Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ali vere«, ki je ena od podlag za nastanek te knjige. Oceniti dejanski obseg diskriminacije v družbi je nedvomno zahtevna naloga, ki pa ni nemogoča. Da bi to dosegli, potrebujemo sistem stalnega x Etnična diskriminacija 1 zbiranja podatkov o enakopravnosti, enakih možnostih in enaki obravnavi. Šele na podlagi analize in interpretacije teh podatkov lahko vlada ali državni zbor pripravljata ukrepe, ki lahko izboljšajo položaj ranljivih skupin. Brez ustreznega merjenja tudi ne vemo, ali načrtovane politike dosegajo želene učinke in rezultate. Navsezadnje pa z rednim spremljanjem lahko ugotovimo, kdaj so se razmere za ljudi tako izboljšale, da posebni ukrepi niso več potrebni. Povsem mogoče bi bilo na primer dobiti podatke o tem, ali stopnja dosežene izobrazbe romskih otrok ob sedanjih ukrepih sploh raste, pa teh podatkov še kar nimamo. Na to, naj podatke o enakopravnosti, enaki obravnavi in enakih možnostih vendarle začnemo zbirati, Slovenijo poleg Zagovornika že dlje časa Uvod opozarjajo različni mednarodni nadzorni mehanizmi za varstvo človekovih pravic. Kot že več let poudarjamo pri Zagovorniku, bi moralo biti zbiranje podatkov v državi urejeno sistemsko, saj je le tako možno zagotoviti stalno oziroma periodično zbiranje uradnih in celovitih podatkov, ki bi omogočili objektiven vpogled v razmere, vzroke in trende dejanskih neenakosti v družbi. Zakaj še ena knjiga o diskriminaciji? Ali je diskriminacija v Sloveniji res tako Za soočenje družbe v njenem zrcalu je vedno potrebna določena stopnja velik problem, da ga je treba raziskovalno obravnavati? Če vprašamo poguma. Tisto, kar bomo v njem zagledali, nam mogoče ne bo všeč in tudi ne delodajalce, sledijo vsem predpisom in ne diskriminirajo. Če vprašamo bo nekaj, kar bi lahko zlahka popravili. Toda ne glede na to, kaj bomo počeli, šolnike, je v slovenskem šolskem sistemu vgrajeno varstvo pred nam le vnovični pogled v zrcalo lahko pove, ali smo s svojim delom kaj diskriminacijo, zato tema ne potrebuje posebne pozornosti. Če bi spremenili. Potrebujemo torej čim bolj čista in jasna zrcala družbene najemodajalce povprašali, zakaj nekaterim osebam nikakor ne želijo stvarnosti in tudi to knjigo lahko razumemo kot dobrodošel prispevek v oddajati stanovanj, bi odgovorili, da imajo do tega, kdo bo njihov takšnem procesu. podnajemnik oziroma podnajemnica, pač vso pravico. A vendar raziskave kažejo povsem drugačno sliko, ki zahteva podrobnejšo raziskavo in Miha Lobnik, preverjanje (glej na primer Brezigar 2005, 2017a; Komac in Medvešek Zagovornik načela enakosti 2005; Komac 2007; Kuhar 2009; Hrženjak in Jalušič 2011; Bajt 2021c). Diskriminacija v Sloveniji je problem, ki zadeva različna življenjska področja in se vsaj občasno dotakne vsakogar od nas. Pomeni z zakonom prepovedano neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga, saj so ljudje obravnavani slabše od drugih zgolj zaradi določene osebne okoliščine. Poznamo več različnih opredelitev diskriminacije, od splošnih (družbeno izključevanje posameznic in posameznikov ali skupin) do pravnih (neenako obravnavanje posamezne osebe ali skupine glede na druge osebe in skupine na podlagi osebnih okoliščin, ki jih prepoveduje zakon) in socioloških opredelitev (oblika družbene prakse, ki izhaja iz predsodkov in stereotipov, ki so globoko zakoreninjeni v posamezni družbi, katerih posledica so formalne ali neformalne oblike segregacije, marginalizacije ali socialne izključenosti posameznic in posameznikov ali skupin). V zadnjih letih tema diskriminacije postaja čedalje pomembnejša. V številnih državah raziskave kažejo na obstoj velikih razlik glede na 2 Etnična diskriminacija Uvod 3 pripisano etnično oziroma rasno in versko pripadnost prebivalstva, ki »narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno vplivajo na več vidikov družbenega in političnega življenja. Prisotne so stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo razlike pri stopnji izobrazbe, v osebnih dohodkih, dostopu do stanovanj, še osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki« (URS 1991). Poleg ustave posebej opazne pa so razlike v deležu priprtih in obsojenih oseb (glej na varuje pred diskriminacijo tudi več zakonov, predvsem Zakon o varstvu primer Kutateladze idr. 2014; Pettit in Gutierrez 2018). Ena od možnih pred diskriminacijo (ZVarD), spodbujanje k diskriminaciji pa je kaznivo razlag za take razlike je, da prihaja do etnične oziroma rasne diskriminacije. tudi po Kazenskem zakoniku (KZ-1). Leta 2016 je bila vzpostavljena tudi Sara Brezigar navaja dva vzroka za namenjanje veliko pozornosti etnični institucija Zagovornika načela enakosti kot samostojnega državnega diskriminaciji, njenim pojavnim oblikam in predvsem ugotavljanju njenega organa, ki je bil ustanovljen za spodbujanje enakopravne obravnave in morebitnega obstoja: (1.) prizadevanje za »etnično, rasno in versko« zagotavljanje varstva pred diskriminacijo. V dobrem desetletju pred tem je nevtralne mehanizme in postopke, povezane s procesi in tehnikami namreč to zahtevno funkcijo opravljala zgolj ena oseba znotraj Ministrstva odkrivanja potencialnih teroristk in teroristov; ter (2.) pozornost urejanju za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj je bil Zagovornik medetničnih odnosov na ravni organov Evropske unije, predvsem na načela enakosti vzpostavljen že leta 2005 na podlagi Zakona o področju trga dela, kjer pa so razlogi politično in/ali ekonomsko obarvani, uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO). Zagovornik je torej saj raznolikost delovne sile omogoča večjo gospodarsko rast in zato zdaj samostojen državni organ, ki nudi tudi informacije, svetovanje in pričakovano blaginjo za vse (Brezigar 2005: 169). zagovorništvo. Ob tem je treba opozoriti, da vsaka krivica, ki jo morda same Na evropski ravni so nastavki za obravnavanje diskriminacije kot oziroma sami doživljamo kot nedopustno, še ni nujno tudi diskriminacija, problematičnega pojava, ki ga je treba zakonsko prepovedati, že od 50. let kot jo opredeljuje zakonodaja, in ena od nalog Zagovornika je, da v uradnih 20. stoletja, ko se je uveljavila prepoved diskriminacije na podlagi spola pri postopkih to razišče in ugotovi, ali gre za neenako obravnavo. zaposlovanju. Šele leta 2000 pa se je z dvema direktivama znatno razširilo Kljub navedenim zakonskim podlagam podatki iz raziskav kažejo, da je področje uporabe zakonodaje o nediskriminaciji v Evropski uniji. Direktiva obseg diskriminacije v Sloveniji problematičen (Komac in Medvešek 2005; o enakosti pri zaposlovanju tako prepoveduje diskriminacijo na podlagi Komac 2007; Kuhar 2009; Švab idr. 2008; Hrženjak in Jalušič 2011; spolne usmerjenosti, verskega prepričanja, starosti in invalidnosti pri Brezigar 2017a; Zagovornik načela enakosti 2018, 2021; Bajt 2021c). zaposlovanju, tako imenovana Direktiva o rasni enakosti pa diskriminacijo Raziskovalke in raziskovalci hkrati opozarjajo na pomanjkanje podatkov o na podlagi rase ali narodnosti pri zaposlovanju, pa tudi pri dostopu do diskriminaciji, kar onemogoča jasno sklepanje o razsežnosti tega pojava, saj izobraževanja, sistema socialnega varstva in socialne varnosti ter blaga in o diskriminaciji v Sloveniji lahko sklepamo predvsem na podlagi obstoječih storitev. statističnih podatkov, ki so pomanjkljivi, ali pilotnih kvalitativnih raziskav z Veljavni pravni akti in smernice zahtevajo podatke o enakosti, ki bi omejenim dosegom. Na voljo je torej premalo preglednih, razčlenjenih in verodostojno predstavljali dejansko stanje v družbi. Vsakdo od nas ima verodostojnih podatkov o obstoju diskriminacije, saj je tudi dokazanih namreč, kot piše Roman Kuhar v knjigi o večplastni in intersekcijski primerov diskriminacije zelo malo (glej na primer Zagovornik načela diskriminaciji, (pripisan neki) spol, etničnost oziroma narodnost, enakosti 2021). Zato, da bi se lahko z diskriminacijo učinkovito nacionalnost oziroma državljanstvo, barvo kože, številni tudi religijo (2009: spoprijemali, namreč potrebujemo raziskovalne podatke, kjer pa, kot 11). V kontekstu naraščajočega povpraševanja po socialnih politikah, opozarjajo številne mednarodne in evropske raziskave ter organizacije, utemeljenih na dokazih, vprašanje zbiranja podatkov tudi o priseljenskem pomanjkanje posodobljenih informacij otežuje še zlasti prepoznavanje in manjšinskem prebivalstvu Evrope postaja vse pomembnejše. »Tako skupin in posameznic ter posameznikov, ki so predmet diskriminacije. vlade kot tudi organizacije civilne družbe zahtevajo podatke o številkah in Poročila za Slovenijo tako na primer še posebej izpostavljajo Rome, značilnostih migrantskih in manjšinskih skupin, da bi lahko ugotovile izbrisane in manjšine iz nekdanje Jugoslavije ter begunce, kar nedvomno dejavnike, ki se nanašajo na njihovo družbeno in ekonomsko integracijo, za kaže na to, da je področje diskriminacije na podlagi etničnosti, barve kože, razkrivanje diskriminacije ali ocenjevanje ukrepov spoprijemanja z njo« nacionalnosti in religije za Slovenijo ena najbolj relevantnih in občutljivih (Wrench 2011: 1715). problematik. Posledično je okrnjeno, mestoma pa celo onemogočeno tudi V Republiki Sloveniji spoštovanje človekovih pravic in temeljnih oblikovanje ustreznih politik, ki bi morale izhajati iz podatkov, saj zaradi svoboščin zagotavlja ustava, po kateri so dodeljene vsakomur, ne glede na Zakona o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1) obstaja močno 4 Etnična diskriminacija Uvod 5 obotavljanje s strani pristojnih institucij glede zbiranja razčlenjenih drugem delu sledi pregled veljavnega protidiskriminacijskega okvira tako v podatkov o enakosti glede ranljivih skupin (glej na primer Zagovornik Evropski uniji kot tudi v Sloveniji. Gre za sociološki pogled, ne pravno načela enakosti 2021; ECRI 2022a). analizo. V tretjem delu kritično ovrednoti prevladujoče načine zbiranja Pričujoča publikacija zato izhaja iz potrebe po zbiranju prav takih podatkov in predstavi mednarodno literaturo s področja metodologije podatkov, in sicer obravnava vprašanje »merjenja« etnične diskriminacije v merjenja predvsem etnične in rasne diskriminacije. Predstavljene so Sloveniji onkraj uradnih statistik. V tem smislu je ta knjiga poskus, ki orje raziskave s področja zbiranja podatkov o diskriminaciji na obravnavanih ledino na področju vpeljave nove metodologije revizijskih študij oziroma osebnih okoliščinah v Sloveniji. Osrednji del knjige so poglavja od 4. do 6. situacijskega testiranja, ki jo aplicira poleg sistematičnega pregleda Četrti, peti in šesti del predstavijo najnovejše podatke o diskriminaciji na obstoječega stanja in izvedbe klasične raziskave s pomočjo anketnega podlagi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije. Glavnino podatkov vprašalnika in intervjujev. Prizadeva si odgovoriti na zelo praktično črpamo iz empiričnih raziskav, ki smo jih izvedli v letih 2021 in 2022. Četrti vprašanje, ali v Sloveniji obstaja diskriminacija glede na etničnost, barvo del obravnava izkušnje z diskriminacijo, ki smo jih pridobili s spletno kože, nacionalnost in religijo, ter katere družbene skupine in posamezne anketo. Rezultati so predstavljeni strnjeno po najbolj relevantnih področjih, osebe najbolj prizadene oziroma zadeva. Ob tem nas vodi še dodatno dodano je tudi poročanje anketiranih oseb o tem, kako so ob izkušnjah raziskovalno vprašanje: na katerih področjih življenja in v katerih neenake obravnave ukrepale in kako so se ob tem počutile. Peti del življenjskih situacijah osebe najpogosteje doživljajo diskriminacijo na obravnava osrednje vprašanje merjenja diskriminacije na način podlagi etničnosti oziroma barve kože, nacionalnosti, jezika ali religije? V neposrednega terenskega eksperimenta s pomočjo metode tako ustavi so namreč naštete osebne okoliščine »narodnosti«, »rase«, »jezika« imenovanega situacijskega testiranja. Rezultati so predstavljeni ločeno po in »vere«, ki jih z namenom poenostavitve obravnavamo v sklopu besedne štirih področjih življenja, ki sovpadajo z opredelitvami iz Direktive o rasni zveze »etnična diskriminacija«. Našteti označevalci so izpostavljeni iz dveh enakosti in njihov pomen potrjuje tudi literatura: delo in zaposlovanje, razlogov: (1.) obstaja precejšnja pojmovna zmeda, v kateri sta etnična in socialno in zdravstveno varstvo, dostop do dobrin in storitev ter vzgoja in rasna diskriminacija pogosto obravnavani skupaj; (2.) veljavni predpisi in izobraževanje. Šesti del umešča izkušnje z diskriminacijo in morebitne uradne institucije različno razumejo, merijo in obravnavajo etničnost, razloge zanjo v polje medskupinskih odnosov, predsodkov in sovražnega etnično poreklo ali narodnost, pogosto v tesni povezavi z »raso«, kulturo, govora, kar je ponazorjeno z intervjuji s strokovnjaki in strokovnjakinjami jezikom in podobno. Vključitev več različnih osebnih okoliščin ter osebami z izkušnjo diskriminacije. Obravnava tudi vprašanje posledic »narodnosti«, »rase«, »jezika«, »vere« in tudi »nacionalnosti« oziroma diskriminacije. V zaključku knjiga povzame rezultate raziskave ter ponudi državljanstva je zato bila načrtna odločitev. Proces merjenja etnične premislek o uporabljenih metodah in njihovi uporabnosti za raziskovanje diskriminacije je namreč v kontekstu, v katerem se te statistike ne zbirajo in merjenje etnične diskriminacije. sistematično, mogoč šele z vključitvijo več različnih razsežnosti, ki se križajo v razumevanju pripisane ali doživete etnične pripadnosti. Pričujoča * monografija se zato poleg etničnosti osredinja tudi na barvo kože, religijo oziroma »versko pripadnost« in nacionalnost. S tem sledi ugotovitvam Knjiga izhaja iz treh projektov. Glavnina podatkov izhaja iz empirične mednarodnih raziskav, ki v kontekstu zaznane etnične diskriminacije raziskave Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, pogosto skupaj obravnavajo etnične, verske in nacionalne skupinske » rase« , nacionalnosti in/ali vere (skrajšano Zmanjševanje diskriminacije), ki pripadnosti, kar se še posebej razgrinja v primeru priseljenskih in sta jo financirala Zagovornik načela enakosti in Javna agencija za muslimanskih manjšin (glej na primer Maes idr. 2014; Ysseldyk idr. 2014; raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ter projekta Nacionalni Di Stasio idr. 2021). mehanizem za evalvacijo integracije – NIEM: Merjenje in izboljševanje Knjiga je razdeljena na šest delov. Prvi del najprej opredeli integracije oseb s priznano mednarodno zaščito (skrajšano NIEM), ki ga je diskriminacijo in razdela izrazje, ki ga uporabljajo uradni viri podatkov. Ker financirala Evropska komisija v okviru sklada AMIF. Teoretska izhodišča so pogosto prihaja do pojmovne zmede ter razkoraka v razumevanju del projekta Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, statističnih kategorij in pripisanih manjšinskih identitet, obravnava tudi rasizma, spola in migracij, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno tematiko klasificiranja in procese družbene (samo)kategorizacije. V dejavnost Republike Slovenije. 6 Etnična diskriminacija 7 Za neprecenljivo pomoč pri zbiranju in analizi podatkov se zahvaljujem Saši Paniću in Ajdi Šulc, za metodološke premisleke pa Jerneju Berzelaku. Izvedba terenske raziskave bi ne bila mogoča brez izdatnega angažmaja mojih kolegic in kolegov na Mirovnem inštitutu, ki se jim tukaj tudi javno zahvaljujem za požrtvovalno delo in skupne premisleke o raziskovanju diskriminacije (navedeni abecedno): Alaa Alali, Wafaa Alburai, Vlasta Jalušič, Iztok Šori, Iza Thaler in Lana Zdravković. Za vedno dobrodošlo dodatno pomoč se zahvaljujem Dragani Galić, Sari Lucu in Anni Pitkänen, za spodbudo pa Maji Ladić. Neprecenljivo je tudi odlično medsebojno sodelovanje, ki ga že vrsto let gojimo nevladne organizacije. Pogosto je namreč dostop do neposrednih izkušenj ranljivih in marginaliziranih skupin lažji s pomočjo ekspertinj in ekspertov ter aktivistk in aktivistov, ki 1 so z njimi v dnevnih stikih. Izpostavila bi Nino Arnuš iz škofjeloškega Zavoda tri, Mirno Buić iz koprske PiNE, predvsem pa mi je bila v veliko pomoč Manca Šetinc Vernik iz društva Humanitas, kjer so tudi izvedli prvo DEFINICIJE telefonsko situacijsko testiranje v Sloveniji na področju dostopa do stanovanj. Manci velika hvala, da je z mano delila izkušnje glede izvedbe testiranja diskriminacije. Osebne izkušnje so izjemno dragocen vir Definiranje diskriminacije podatkov, zato se poleg izrecno omenjenih toplo zahvaljujem hkrati tudi vsem osebam, ki so sodelovale v spletni anketi ali v intervjujih, a ostajajo anonimne. Brez njihovega sodelovanja bi bila raziskava diskriminacije na V literaturi najdemo več različnih načinov definiranja diskriminacije, ki jo podlagi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije izjemno okrnjena, če lahko najbolj preprosto slovenimo v neenako obravnavo oziroma ne celo povsem nemogoča. neprimerno in nedopustno razlikovanje in ločevanje. Gre za pojem, ki je najpogosteje opredeljen v nacionalni zakonodaji, v kateri so predpisani pogoji zahtevane enake obravnave, in kot tak spada v področje prava. Diskriminacija kot neenaka obravnava posameznic in posameznikov ter določenih skupin je z zakonom prepovedana (v Sloveniji to področje obravnava predvsem – vendar ne izključno – Zakon o varstvu pred diskriminacijo – ZVarD). Gre za neenako ali manj ugodno ravnanje z osebo (tj. drugačna obravnava, ki je manj ugodna), ki se dogaja na podlagi osebne okoliščine. Zakon opredeljuje različne oblike diskriminacije ter določa merila in področja, za katera je z zakonom prepovedana in kaznovana. Poleg tega je izraz diskriminacija tudi eden od najpogosteje uporabljenih v kontekstu razprav o človekovih pravicah, neenakosti in zaščiti manjšin (Kuhar 2009: 13). »Diskriminacija je kakršno koli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, narodnega ali etničnega izvora, ki ima namen ali dejanski učinek onemogočiti komur koli ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin« (Murgel 2007: 11). Diskriminacija je »vsaka praksa, ki določenim posameznikom ali skupinam onemogoči uživanje njihovih 8 Etnična diskriminacija Definicije 9 pravic in svoboščin in jih v primerjavi s preostalimi člani in članicami saj je za sociološko obravnavo diskriminacije pomembno, da zaobjema tudi določene politične ali družbene entitete postavlja v slabši položaj in v osebne izkušnje ljudi, ki se z diskriminacijo srečujejo. Pojem zaznana fizičnem ali simbolnem smislu odrinja na rob družbe« (Kuhar 2009: 15). diskriminacija namreč pomeni subjektivno samoocenjeno izkušnjo ovir, ko Neža Kogovšek in Brankica Petković opozarjata na pomembno dejstvo, gre za dostop do katerega koli vidika družbenega življenja, pri čemer te da se pojem diskriminacije pogosto uporablja za označevanje vsakršnega ovire oseba pripisuje diskriminatornemu dejanju ali strukturi v kršenja pravic, kar je napačno. Diskriminacija je namreč »kršenje točno družbenem okolju – ne glede na to, ali je ta pripis dejansko pravilen ali ne določene pravice, to je pravice do enakega obravnavanja na vseh področjih, (Lindemann in Stolz 2020: 3). kot so zaposlovanje, izobraževanje, dostop do dobrin in podobno« Poleg opredelitev rasne diskriminacije obstaja tudi precej opredelitev (Kogovšek in Petković 2007: 11). Dogajanje, ki ga same oziroma sami etnične diskriminacije. »Etnična diskriminacija se nanaša na neugodno doživljamo kot nedopustno ali krivično, večkrat označimo za ravnanje z ljudmi zaradi njihovega etničnega ali rasnega izvora« diskriminacijo. Vendar vsaka krivica ni nujno tudi diskriminacija, saj (Verhaeghe in De Coninck 2021: 1). Vidimo, da je povezava med etnično in morajo biti za prepoznavanje (in priznanje) diskriminacije izpolnjeni trije rasno diskriminacijo velika oziroma da nekateri avtorji in avtorice med pogoji: (1.) neupravičena neenaka obravnava, katere cilj ali posledica je pojmoma niti zares ne razlikujejo. Hkrati je pogosta uporaba izrazja brez neenako uresničevanje človekovih pravic, drugih pravic, pravnih interesov dodatnih pojasnjevanj o pomenu posameznih v opredelitvah uporabljenih in ugodnosti (slabša obravnava, neugodna obravnava); (2.) razlog za slabšo pojmov. »Etnično diskriminacijo lahko razumemo kot drugačno in obravnavo je osebna okoliščina (na primer narodnost, barva kože); (3.) do praviloma manj ugodno obravnavo člana določene etnične skupnosti neenake obravnave pride na področju, na katerem je z zakonom zaradi njegove etnične pripadnosti. Pojavlja se na vseh področjih prepovedana. To so vsa področja družbenega življenja (na primer človekovega življenja, na primer pri iskanju zaposlitve, v delovnem okolju, zaposlitev, socialne storitve, izobraževanje), razen zasebna razmerja med pri urejanju stanovanjskega vprašanja in pri dostopu do številnih storitev, ljudmi. tudi zdravstvenih« (Brezigar 2017: 74). Družboslovna literatura ta izraz pravzaprav precej pogosto uporablja V literaturi je že od vsega začetka raziskovanja diskriminacije brez izrecne opredelitve (glej na primer Silberman idr. 2007; Simon 2012), poudarjeno, da je težko odkriti dokaze za diskriminacijo, saj je treba izhajajoč iz implicitne premise, da gre za neenako obravnavo. Ko definicije dokazati, da so posamezne osebe ali skupine neenako obravnavane na podaja, pa pogosto natančneje opredeljuje, pač glede na predmet podlagi določenih (na primer etničnih, rasnih, nacionalnih, verskih) raziskovanja, ali obravnava etnično, rasno ali katero drugo vrsto značilnosti in ne po merilih, ki se na splošno uporabljajo v posamezni diskriminacije. Blank, Dabady in Citro so tako na primer v monografiji, ki družbi. Obenem tudi splošna merila, ki se enako aplicirajo na vse, ne glede meri rasno diskriminacijo, predstavile široko družboslovno opredelitev na osebno okoliščino, lahko učinkujejo diskriminatorno. Čeprav torej rasne diskriminacije, ki vključuje dva ključna elementa: »(1) različno študije primerov kažejo, da zlasti priseljenci na podlagi barve kože trpijo obravnavanje na podlagi rase, ki škoduje rasni skupini, in (2) obravnavanje zaradi diskriminatornih praks, je na podlagi lokalnih in manjših raziskav na podlagi neustrezno utemeljenih dejavnikov, poleg rase, ki škoduje rasni težko oceniti splošen obseg diskriminacije ali njene učinke v smislu skupini (diferencialni učinek)« (2004: 39, poudarek v izvirniku). Njihovo neenakosti (Prandy 1979: 66). Diskriminacija na podlagi različnih osebnih razumevanje diskriminacije zajema pravne opredelitve diskriminacije, okoliščin je lahko prisotna kot institucionalizirana oziroma sistemska vendar ugotavljajo, da pravne razsežnosti ne bi smele omejevati raziskav v diskriminacija in kot izključevanje iz prakticiranja aktivnega državljanstva družboslovju. To je zato, ker vseh vrst diskriminacije – zlasti to velja za (Kuhar 2009; Švab idr. 2008). Sistemska diskriminacija je razvidna bodisi iz subtilne oblike – ni mogoče zlahka izmeriti niti ne spadajo v obseg odsotnosti določenih politik in zakonodaje bodisi iz prisotnosti eksplicitnih nezakonitih dejavnosti (prav tam: 41). ali implicitnih mehanizmov izključevanja in marginalizacije na podlagi Robert T. Carter in Alex L. Pieterse (2020: 40) s pojmoma rasizem in osebnih okoliščin, ko so osebe pogosto izključene iz enakega državljanstva rasna diskriminacija povzemata različne izraze, ki jih uporabljajo kot aktivne prakse participacije v družbi (Švab 2008). raziskovalke in raziskovalci (na primer zaznana rasna diskriminacija, V pričujoči publikaciji nas zanimajo predvsem konkretni podatki o tem, etnična diskriminacija, samo-poročanje o diskriminaciji, zaznani rasizem in koliko je diskriminacija v Sloveniji dejansko prisotna, zato je pomemben stres, povezan z raso). Pričujoča publikacija povzema širino te opredelitve, poudarek, da so v opredelitvi zaobjeti tako posamezna ravnanja kot tudi 10 Etnična diskriminacija Definicije 11 institucionalne prakse. Blank, Dabady in Citro (2004) na podlagi pregleda povzroči kumulativno prikrajšanost. Običajno se osredinja samo na obstoječih raznovrstnih teorij diskriminacije razdelijo vrste diskriminacije različne standarde obravnave v trenutni situaciji, zelo malo pomena pa se v štiri glavne kategorije, ki dodatno usmerjajo določitev ustreznih načinov pripisuje predhodnemu diskriminatornemu vedenju in praksam, ki so izvajanja raziskav. Prva kategorija je namerna in izrecna diskriminacija, ki vplivale na prejšnje generacije, druga področja ali pretekle izkušnje. Zato vključuje verbalno izražanje sovražnosti, izogibanje, segregacijo, fizične koncepta kumulativne diskriminacije veljavne pravne opredelitve ne napade in iztrebljenje. Znotraj teh korakov vsak od njih omogoča obravnavajo neposredno; naslednjega. V drugi kategoriji je subtilna, nezavedna in samodejna oblika 4. kumulativna diskriminacija se lahko prenaša prek organizacijskih in diskriminacije. Čeprav je te oblike diskriminacije pogosto težje razumeti ali družbenih struktur. Politike in procesi, ki povzročajo neenakosti na prepoznati kot bolj »očitne«, pa »subtilna« ne pomeni nepomembna. Tretja stanovanjskem trgu in trgu dela, lahko na primer povzročijo tudi kategorija vključuje statistično diskriminacijo in profiliranje, kjer se neenakosti v izobraževanju. Dolgotrajna diskriminacija in socialna domneva, da zaznane lastnosti skupine veljajo tudi za posameznico in prikrajšanost lahko tako marginalizirane skupine dodatno peha v posameznika te skupine. Četrta kategorija vključuje vgrajene življenjske odločitve v skladu s pristranskimi razmerami, ki omejujejo organizacijske procese diskriminacije, pogosto imenovane strukturna njihove življenjske možnosti in prihodnje priložnosti (povzeto po Blank idr. diskriminacija (Blank idr. 2004: 55–64). Blank in sodelavki tudi kritizirajo 2004: 225–227). prevladujoče razprave, ki diskriminacijo obravnavajo kot pojav, ki se zgodi V tej knjigi je diskriminacija poleg prevladujočega epizodičnega vidika v določenem času in okolju. Namesto takega epizodičnega pogleda obravnavana kot neenaka obravnava na prepletu še vsaj treh razsežnosti: predlagajo, da se diskriminacija obravnava kot bolj dinamičen in kot zaznana diskriminacija, kot kumulativen in kot dinamičen proces. V 4. kumulativen proces (prav tam: 68–69). poglavju je v ospredju zaznana diskriminacija, 5. poglavje obravnava Hkrati je treba poudariti pomembne učinke predhodne diskriminacije prevladujoč epizodični pogled na neenako obravnavo, 6. poglavje pa (v smislu diskriminacije v preteklosti), ki jih lahko metode eksperimenta in združuje vidik diskriminacije kot dinamičnega in kumulativnega procesa. ankete spregledajo. Metoda intervjuja lahko bolje obravnava tudi kumulativne učinke socialne distance, predsodkov in diskriminacije skozi čas, kot tudi interakcijo med učinki diskriminacije, ki se pojavljajo na enem Med družbeno identiteto in pripisano osebno področju in v nekem trenutku, ter dogodki, ki se zgodijo na drugih okoliščino področjih in v drugih trenutkih. Zelo malo raziskav se namreč osredinja na tako imenovano kumulativno diskriminacijo, kar si zato Blank in sodelavki prizadevajo konceptualizirati v štirih točkah: V zadnji četrtini 20. stoletja so številni dogodki in družbene spremembe 1. gre za dinamičen koncept, ki zajema sistematične procese, ki se močno vplivali na etnične, rasne, nacionalne in verske odnose po vsem pojavljajo čez čas in na različnih področjih. Dva tipična primera sta vpliv svetu. V ZDA je spremembe v občutkih do različnih etničnih in verskih suženjstva v ZDA in segregacija romske skupnosti v Sloveniji, ki negativno skupin skušala meriti lestvica socialne distance, ki jo poznamo pod vplivata na akumulacijo premoženja za prihodnje rodove znotraj te imenom njenega avtorja kot Bogardusova lestvica (Bogardus 1947). skupine prebivalstva v prvem primeru in odpor do zaposlovanja pripadnic Bogardusova lestvica meri distanco med socialnimi ali etničnimi in pripadnikov te skupnosti v drugem primeru; skupinami, izvorna študija, razvita okrog leta 1920, pa je bila zasnovana za 2. gre za to, da osredotočanje na epizodično diskriminacijo lahko merjenje stopnje sprejemanja, ki ga Američani čutijo do pripadnikov zagotovi zelo omejene informacije o učinku dinamične, kumulativne najpogostejših etničnih (manjšinskih) skupin v ZDA. Med letoma 1920 in diskriminacije. Čeprav so morda epizodični primeri neenake obravnave 1977 je bila izvedena petkrat, in sicer z zelo malo spremembami v zasnovi majhni, njihovi učinki pa so videti šibki, se skozi življenjske poteke izvirne raziskave. S posodobitvijo in ponovitvijo uporabe te lestvice meritve akumulirajo v občutne in dejanske negativne posledice diskriminacije; socialne distance se v zadnjih letih ukvarja nova generacija raziskovalk in 3. pravni standardi te vrste diskriminacije ne obravnavajo ustrezno. V raziskovalcev. Parillo in Donoghue (2005) sta tako na primer v skladu s pravnem smislu se diskriminacija pojmuje kot dogodek, ki se zgodi ob predhodnimi ponovitvami zbrala naključni vzorec 2.916 študentk in določenem času in na določenem kraju, ne pa kot stalen proces, ki sčasoma študentov ter v obliki vprašalnika uporabila lestvico socialne distance. 12 Etnična diskriminacija Definicije 13 Njune ugotovitve kažejo, da se je povprečna stopnja socialne distance do hierarhije in hegemonske prakse. Na to opozarja Floya Anthias (2001), ki vseh etničnih skupin od leta 1977 zmanjšala. Njuna študija pa je pokazala pokaže, da pristopi, ki menijo, da so hibridne družbene oblike posledica tudi, da so spol, narodnostna pripadnost in »rasa« pomembni kazalniki medkulturnosti, v njih vidijo sposobnost preseči »stare etničnosti«. Anthias stopnje socialne distance do vseh skupin. Tudi v Sloveniji raziskave se strinja, da koncept hibridnosti označuje pomemben razvoj, ki izziva uporabljajo koncept socialne distance, s katerim ugotavljajo na primer statične in esencialistične predstave o etničnosti in identiteti, vendar hkrati pripravljenost posamezne osebe, da spusti določeno skupino ljudi v svoj prinaša konceptualne in vsebinske težave, predvsem v točki, ko pričakuje, delovni, sosedski ali družinski krog, ali prilagojeno kot konkretno etnično da predstavljajo transgresivne kulturne formacije. Osnovo za obravnavo distanco do priseljencev (Zavratnik 2013; Medvešek idr. 2022). »identitet« zunaj parametrov starih etničnih skupin zato preoblikuje in Kot je nekoč zapisal Walter Lippman, ki je leta 1922 v socialno razvije nov koncept »translokacijske« pozicionalnosti, ki ga predlaga kot psihologijo uvedel izraz stereotip: »Večinoma najprej ne pogledamo, da bi ustreznejšega za obravnavo vprašanj o pripadnosti, ki jih odpira pojem pozneje definirali, temveč najprej definiramo in šele pozneje pogledamo« hibridnosti. Tudi Mojca Pajnik (2011b) preizprašuje veljavnost pojma (Augoustinos in Walker 1996: 209). Raziskovanje etnične oziroma rasne multiplih ali hibridnih identitet in opozarja, da taka konceptualizacija lahko diskriminacije je vedno kontekstualizirano. Posameznice in posamezniki in poustvarja migrant(k)e kot Druge. Občutki pripadnosti niso abstraktni, skupine sebi ter drugim ves čas prisojamo različne lastnosti. Že res, da smo ampak vedno »situirane in kontekstualizirane izkušnje, medtem ko vsi ljudje, toda ves čas poteka kategoriziranje drugih ljudi in stavljenje na 'pozitivne' identitete lahko učinkuje kot maskiranje samokategoriziranje nas samih, taka tipizacija pa je najpogosteje strukturnih neenakosti« (Pajnik 2011b: 111). uporabljana, kadar pride do stika med »nami« in »tujci«. Drugi so se skozi V devetdesetih letih dvajsetega stoletja je esencialistično, omejeno zgodovino razlikovali po videzu, barvi las, kože, po drugačnem jeziku, po razumevanje kulture, ki opredeljuje pripadnost etnonacionalni skupnosti, načinu oblačenja itd. (Musek 1994). Z razločevanjem od drugih pa postalo uveljavljen del vsakdanjega življenja in politike, kar je posledično definiramo sami sebe. To pomeni, da identiteta ni nekaj, kar preprosto je, tudi upravičevalo izključevanje priseljencev in drugih manjšin v zahodnih ampak jo je vedno treba odkriti, spoznati. »Socialna identiteta je značilnost družbah. Hkrati pa v akademskih razpravah manjka podrobnejša analiza ali lastnost ljudi kot socialnih bitij« (Jenkins 1996: 3). Identitas od latinsko tega, čemur Dahinden in Korteweg pravita »kultura kot opredeljujoči idem, ki pomeni »isti«, vsebuje dva koncepta. Prvi pomeni absolutno istost, atribut« (2022), ki pokažeta, da je prav (ne)vidnost manjkajoči člen v identičnost, drugi pa različnost, ki predpostavlja konsistentnost ali trenutnih analizah kulture in izključevanja. kontinuiteto skozi čas. Pojem identitete torej hkrati vzpostavlja dve možni Med najvztrajnejšimi kritikami identitetnih politik tako v akademski kot relaciji primerjanja med osebami ali stvarmi: podobnost (med nami) na eni tudi politični sferi je prav ta, da so nagnjene k esencializmu; češ da se in različnost (od njih) na drugi strani (prav tam). namesto razumevanja sebe kot skupka heterogenih in večkratnih identitet V raziskavi o večplastni in intersekcijski diskriminaciji Roman Kuhar ljudi spodbuja, da izberejo neko svojo značilnost in se pridružijo nekemu piše o diskriminaciji kot odzivu na stigmatizirano identiteto (2009: 81). družbenemu gibanju. Teoretske kritike identitetnih politik zato trdijo, da so Pričujoča publikacija pojav diskriminacije obravnava glede na izbrane identitete družbene konstrukcije, zaznamovane z zatiralskimi razmerami, osebne okoliščine etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije, ki so ki so jih ustvarile, in jim zato ne bi smeli dajati tako velikega pomena. Na opredeljene v ustavi in drugih uradnih aktih. Kot take so zaščitene pred primer tudi Michael Banton trdi, da je osredinjenost na rasno diskriminacijo in zato razumljene esencialistično kot dane, realne in živete diskriminacijo napačna usmeritev prizadevanj za večjo enakost, saj ne le da identitete posameznic_kov ter družbenih skupin. Seveda je dejansko takšna opredelitev diskriminacije pomeni zelo ozke parametre, v katerih življenje precej kompleksnejše in ga ni mogoče tako zlahka premočrtno lahko pristojni organi obravnavajo diskriminacijo, ampak nevede tudi širi kategorizirati in ločevati. Naše skupinske pripadnosti so mnogotere, lahko prav isto logiko rasnega razlikovanja, ki jo želi izkoreniniti (Banton 2002). so mešane, fluidne in vsekakor vedno znova dialoške, saj vprašanje »kdo Vlasta Jalušič ob tem poudari še sodobne »rasizme brez rase« oziroma sem?« postane relevantno šele v stiku z Drugim. Toda tako kot velja »kulturne rasizme« in opozori na problematičnost umanjkanja politične previdnost pri še vedno zakoreninjenem razumevanju etničnosti, na odgovornosti v antirasističnih politikah Evropske unije (Jalušič 2015). primer, kot Blut und Boden danosti, na-rojenosti, celo biološkosti, lahko tudi Toda za Lindo Martín Alcoff in sodelavce so identitete pomemben novejši pristopi k »hibridnosti« nenamerno zasenčijo obstoječe kulturne epistemični vir, identitete razumejo kot resnične in izkušnje kot epistemično 14 Etnična diskriminacija Definicije 15 ključne (Martín Alcoff idr. 2006). V raziskovanju diskriminacije je vsekakor Jalušič 2011: 12). Raziskovanje neenakosti oziroma diskriminacije torej na neki točki treba obravnavati identitete kot resnične predvsem zaradi mora temeljiti na takih tipizacijah, saj sta prav »jasnost in enostavnost« pomembnosti izkušenj z diskriminacijo, o katerih poročajo posamezne ključni za razumevanje kompleksnih družbenih pojavov (Kuhar 2009: 11). osebe oziroma skupine. Uporabiti je mogoče realistični pogled na identiteto, Še zlasti je to pomembno za javne politike in pravne vidike neenake ki poudarja, da je sama »osebna izkušnja« vedno »družbeno in teoretično obravnave, saj se pravni instrumenti v glavnem osredinjajo na enorazsežne konstruirana« in prav na ta posredovan način prinaša znanje (Mohanty oblike diskriminacije, javne politike pa tudi same ustvarjajo »kategorizacije, 1993: 45). Odgovor na probleme esencializma na eni in antiesencializma na ki so ponavadi še statistično in strokovno podkrepljene ter tako drugi strani torej Martín Alcoff in sodelavci iščejo v novih, alternativnih predstavljajo podlage ukrepanja« (Hrženjak in Jalušič 2011: 12; Kuhar formulacijah identitete, tj. v »post-pozitivističnem realizmu« (Martín Alcoff 2009: 10). idr. 2006). Opredeljen kot »metoda filozofske, kulturne in literarne interpretacije«, ki umešča »identiteto« tako v »radikalno univerzalističen« kot tudi v »multikulturalistični« pogled na svet (prav tam: 154–155), razume Izrazje identiteto hkrati kot družbeno konstruirano in vsebinsko resnično. Tudi teorije globalizacije, ki so predvidevale izgubljanje vpliva ozko definiranih in omejujočih partikularnih identitet, so vse bolj izpodbijane, V uvodu smo navedli, zakaj je področje diskriminacije na podlagi etničnosti, prav tako teorije nacionalizma, ki po nastanku nacionalne države naivno barve kože, nacionalnosti in religije za Slovenijo ena najbolj relevantnih in pričakujejo konec nacionalističnih partikularizmov (Lechner in Boli 2005; občutljivih problematik. Druga področja diskriminacije so enako Smith 1998). Svet pretresa vzpon radikalnih gibanj, hkrati pa države same pomembna, vendar v tej publikaciji pozornost namenjamo omenjenim perpetuirajo izključevalne dualizme, ki so lastni politikam socialne države, osebnim okoliščinam in tako posredno obravnavamo tudi problem politikam državljanstva ali politikam »upravljanja« z migracijami (Bajt okrnjenih možnosti za oblikovanje ustreznih politik, temelječih na 2019). Ulrich Beck (1994) je bil prepričan, da posamezne identitete (na zanesljivih podatkih. Ena bistvenih pomanjkljivosti, s katero se srečujemo v primer etnična in spolna) izgubljajo pomen, saj ljudi v globalnem svetu raziskovalni sferi, je pomanjkanje primerljivih statističnih podatkov. Da bi lahko precej omejujejo. Hkrati z vse večjim prežemanjem in mešanjem lahko ugotavljali delež določenih družbenih skupin v populaciji, je poleg materialnih dobrin, idej in ljudi, ki spremljata globalizacijo, pa je prisotna longitudinalnih meritev in zbiranja podatkov seveda nujna tudi jasna tudi vse večja individualizacija. Tradicionalne teritorialne identitete vse bolj opredelitev izrazja. Pri obravnavanih osebnih okoliščinah je ta izziv še zlasti nadomeščajo različni novi lokalizmi. Ljudje so bolj vezani na svoj specifični velik, saj se tudi strokovna literatura pogosto ne strinja povsem z izbranimi življenjski slog kot pa na občo ideološko pripadnost. Socialna identiteta pojmi. posameznice in posameznika je namreč povezana s skupinami, ki jim Klasičen primer so denimo terminološka vprašanja glede različnih pripada. Vsaka in vsakdo od nas je član oziroma članica številnih družbenih opredelitev priseljenosti. Statistični urad Republike Slovenije je do Popisa skupin, iz katerih izhajajo zanj ali zanjo bolj ali manj pomembne socialne 2011 uporabljal dejanski kraj rojstva, saj je bil ta na voljo v Centralnem identitete. Fenomenologi so na primer menili, da vse naše dejavnosti registru prebivalstva. S Popisom 2011 se je začel uporabljati koncept vsebujejo proces tipizacije. Schutzov vsakdanji življenjski svet izhaja iz prvega prebivališča (prebivališče matere ob rojstvu osebe), ki je za vir Husserlovih spoznanj o tipičnosti sveta. Meni pa, da obstaja neka notranje podatkov uporabljal Popis 2002, podatke o priseljenih v obdobju med skladna zaokrožena struktura predstav, v kateri so ljudje razpoznavni kot popisoma, ter podatke o rojenih med popisoma. Prihajalo je do težav zaradi tipi in glede na to strukturo tipov tudi ravnajo drug z drugim v interakcijah držav naslednic nekdanje Jugoslavije, ker so v podatkovnih virih obstajali še (glej na primer Ule idr. 2018). stari podatki pred nastankom vseh držav na tem območju. V Statističnem Ko torej raziskujemo diskriminacijo glede na etničnost, barvo kože, uradu so se zgledovali tudi po praksi iz Norveške, Nizozemske in Danske, ki nacionalnost in religijo, izhajamo iz predpostavke, da take identitete prav tako iz registrov izpeljujejo podatke o prebivalstvu z migrantskim oziroma kategorizacije obstajajo, da so kot take prepoznane in da imajo ozadjem, čeprav se pri vsaki od teh držav pojavljajo nekatere posebnosti in neki vpliv na ljudi. Ves čas smo namreč »kategorizirani in postavljani pod različno izrazje ter metodologija, ki je pogosto vezana tudi na državljanstvo različne skupinske skupne imenovalce in skupna imena« (Hrženjak in (SURS 2013). Kot boljši izraz se je pozneje začela uporabljati besedna zveza 16 Etnična diskriminacija Definicije 17 »prebivalci s prvim prebivališčem v tujini«, množinski izraz »priseljeni iz v trendu, da se izraz daje v navednico (glej na primer ECRI 2022b: 11). tujine«, ki je uveljavljen in se uporablja v redni letni statistiki meddržavnih Čeprav se izogibamo uporabi besede »rasa« z zamenjavo »barva kože« selitev, pa se ne nanaša izključno na prvo priselitev, temveč tudi na povratne oziroma jo dajemo v navednice, to ne izniči dejstva, da zaradi rasizma in selivce in je zato lahko napačno interpretiran. Odgovor na navidezno rasizacije obstajajo realne posledice za ljudi, ki so klasificirani kot različni po preprosto vprašanje o tem, kolikšen je delež in kakšna demografska »rasni« razsežnosti – ne glede na njihove resnične občutke pripadnosti. struktura priseljenske populacije, je tako še pred nekaj leti pomenil zelo Dejansko ima lahko izraz »rasa« zelo različne in hkrati izpodbijane pomene, zamudno iskanje po več različnih registrih in iskanje ter primerjanje zato ga je treba razumeti v vsakokratnem zgodovinskem in družbenem podatkov pri več različnih institucijah oziroma ministrstvih. kontekstu, v katerem se pojavlja. Ob tem zgolj kratka zaznamba, da v izbiri izrazja knjiga sledi uradnim Prav zaradi zavedanja o pomenu terminološke jasnosti, saj v pričujoči virom, kjer je to smiselno, čeprav tudi uporaba besed »migranti« ali publikaciji obravnavamo skupno štiri razsežnosti: etničnost, barvo kože, »begunci« nikdar ni brez določenih konotacij, vendar tukaj ne bomo nacionalnost in religijo, tu namenjamo nekaj dodatne pozornosti izbranim obravnavali te terminološke problematike (za več, glej na primer Bajt 2019: konceptom. Za to obstajata dva ključna razloga: po eni strani gre za pojme, 308; Hamlin 2021). Prav tako je v smislu osebnih okoliščin, ki jih vsaj ki pogosto prehajajo oziroma so v praksi uporabljani kot sopomenke, po omenjamo, ko navajamo različne direktive in veljavno zakonodajo, drugi strani pa gre pri obravnavi na podlagi teh osebnih okoliščin zelo problematična tudi beseda »invalidi«. Še najmanj težav je z razumevanjem pogosto za multiplo in intersekcijsko diskriminacijo. Tuja literatura besede »religija«, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot najpogosteje govori o rasni oziroma etnični diskriminaciji, kar kaže na zavest o obstoju boga oziroma nadnaravnih sil, njena – ne popolna – nejasno razlikovanje med pojmoma »rase« in »etničnosti«, etnične skupine sopomenka pa je vera (na primer islamska in krščanska religija, oziroma »etnije«. V nekdanjih kolonialnih državah, predvsem v Veliki muslimanska in katoliška verska skupnost). Toda tudi religijo je dejansko Britaniji, je sredi prejšnjega stoletja beseda »etničnost« (angl. ethnicity) težko definirati, opozarja na primer Giddens, ki poudari, da gre za skupek začela nadomeščati besedo »rasa«. Zaton sociološke ideje o »rasnih simbolov, ki vzbujajo občutke spoštovanja ter se povezujejo z rituali in odnosih« je bil nepovraten tudi zaradi analitične dvoumnosti izraza »rasa«, ceremonijami, ki povezujejo občestvo vernikov (1993: 458). Pričujoča ki domneva, da obstajajo neizogibno različne skupine ljudi, med katerimi so publikacija tako poleg besede »religija«, ki je bližje sociološkemu odnosi v osnovi problematični. Izrazi »etničnost«, »etnična skupina« in razumevanju, uporablja tudi izraza »vera« in »verska pripadnost«, ki sta »etnični odnosi« se sicer izognejo neveljavnosti izraza »rasa«, vendar so pogosto uporabljana v statistikah in uradnih dokumentih – predvsem je to hkrati tudi sami pomanjkljivi zaradi domneve, da obstaja posebna vrsta značilno za protidiskriminacijsko zakonodajo. Namen je zgolj v odnosov, v katerih prevladujejo etnična čustva (Fenton 1999: ix). prepoznavanju in merjenju diskriminacije glede na osebno okoliščino V slovenskem prostoru se o etničnosti oziroma etnični skupini razpravlja predvsem v antropološki literaturi, v kateri je širše gledano religije oziroma verske pripadnosti, ne pa raziskovanje religioznosti ali veljalo predvsem osredinjanje na koncept kulture (Repič 2002), ki ga v (samo)definiranja verskih skupnosti, zato naj ta zaznamek zadošča. knjigi prav tako načrtno ne analiziramo podrobneje. Precej je tudi študij, ki Veliko bolj problematična je uporaba besede »rasa«, ki namiguje na obravnavajo narodno vprašanje in manjšinsko tematiko (glej na primer obstoj različnih »ras« v smislu hierarhije človeških skupin. Tudi vsakdanja, Klopčič 2009; Šumi 2000a, 2006) in raziskav državljanstva (glej na primer politična in administrativna zamenljivost ter nejasnost pri uporabi pojmov Deželan 2010, 2012; Pajnik 2011a). Raziskav specifično o verski »etničnost« in »rasa« pripomore k terminološki zmedi. Zgodovinska pripadnosti skorajda ni (Črnič idr. 2013), še redkejše pa so študije, ki uporaba in zapuščina sicer diskreditiranih teorij o delitvi človeštva na obravnavajo etničnost, državljanstvo oziroma nacionalnost in religijo v bistveno različne »tipe« s posameznimi fizičnimi ali vidnimi razlikami še intersekciji (Bajt 2008, 2011; Kuhar in Pajnik 2022). Tudi namen pričujoče naprej posreduje idejo, da so si skupine ljudi biološko različne (glej na publikacije ni raziskovanje teh konceptov, zato v nadaljevanju sledi zgolj primer Bulmer in Solomos, 1999; Fenton 1999; Back in Solomos 2005). splošen pregled najbolj razširjene uporabe nekaterih izrazov, ki so Tukaj se zato zdi smiselno poudariti, da vsi ljudje pripadamo eni sami vrsti pomembni za nadaljnjo obravnavo diskriminacije glede etničnosti, barve (za več glej na primer DeSalle in Tattersall 2018). Izraz »rasa«, ki je sicer kože, nacionalnosti in religije. Ob tem je za obravnavano tematiko etnične pogosto del protidiskriminacijske zakonodaje, se čedalje bolj diskriminacije najpomembneje, v katerih identitetah se ljudje prepoznajo problematizira tudi v različnih dokumentih oblikovanja politik, kar vidimo oziroma so prepoznani. 18 Etnična diskriminacija Definicije 19 Terminološke zagate Armstrong 1991: 41). Barthov pristop implicira, da »skupine same sebe ne definirajo z nanašanjem na lastne značilnosti, ampak z izključevanjem, torej s primerjanjem s 'tujci'« (Armstrong 1991: 42). Čustva skupinske identitete Izvorni grški pomen besede ethnos (ljudstvo) je označeval temeljno so izključevalna. Od značilnosti, ki jih skupina pripisuje drugim, je odvisno, človeško skupino, ne pa podskupine. Ethnikos je označeval Druge, kako bo razumela samo sebe. Definiranje prek izključitve omenjajo tudi brezverce, pogane (Eriksen 1996: 28). In vendar besedo številni avtorji uporabljajo v smislu jezikovne, kulturne, verske ali kake druge manjšine. antropološki zgodovinarji in lingvisti. Večjo pripravljenost za razumevanje etničnosti v njenem izvornem V znanstveni skupnosti obstaja univerzalno soglasje o odločilnem pomenu (pripadnost, temelječa na subjektivnem verovanju v skupni izvor, položaju knjige iz leta 1969 Ethnic Groups and Boundaries: The Social prednike) so pokazali raziskovalci in raziskovalke, ki so delali na globalnih Organization of Culture Difference (Etnične skupine in meje: družbena primerjalnih študijah. »Etničnost pomeni skupno potomstvo ( sic! ), ki je ali organizacija kulturne razlike), ki jo je uredil Fredrik Barth. Splošno soglasje resnično ali domnevno, toda tudi v drugem primeru mora mit potrditi več je, da ima to delo status ustanovnega dela, ki je razvilo teoretsko paradigmo generacij, ki imajo skupno zgodovino« pravi Pierre L. van den Berghe in model etničnih skupin, na katerih temelji študij etničnosti vse do danes. (1991: 81). Najnovejša študija pa trdi, da sploh ni tako, saj so se Barth in sodelavci zgolj V raziskavah etničnosti zaznamo dva tokova. Prvi etničnost razume kot opirali na predhodno delo avtorjev, ki so objavljali že prej. Marek Jakoubek nekaj danega – v skladu z mišljenjem, da stanja, v katerem bivamo, ni (2022) opozarja, da teoretična stališča, ki so jih v slavni knjigi predlagali mogoče spremeniti. Anthony D. Smith privržence te opredelitve označuje Barth in njegovi sodelavci, sploh niso bila nova, niti jih sodobniki niso kot primordialiste. Drugi tok – po Smithu heraklitovci – pa verjame v to, da obravnavali kot nove. Knjiga Ethnic Groups and Boundaries je dobila status je sama etničnost postala zelo spremenljiva in nepomembna postavka prelomnega dela, ki je šele pozneje ustanovilo novo dobo antropološkega (Smith 1991). Primordialisti trdijo, da so etnične vezi trajne in da je preučevanja etničnosti, in to ne zaradi rezultatov, ki jih je knjiga zares dala, etničnost ena tistih stvari, ki se skozi različna obdobja zgodovine ponavljajo. temveč predvsem zaradi navedb o prispevku tega dela k študiju etnične Ni še bilo obdobja v človeški zgodovini, ko bi etničnost povsem izginila. pripadnosti, ki jih je podal njen urednik Fredrik Barth v svojem »Šele ko začnemo etničnost preučevati glede na etnične mite, simbole, znamenitem »Uvodu«. Ta konceptualizacija zgodovine etničnih študij je spomine in vrednote, lahko razumemo dinamični in ekspresivni značaj bila zahvaljujoč ogromnemu vplivu Barthove knjige postopoma sprejeta in etnične identitete in vzrok za njen dolgoročni vpliv na človeške zadeve, ne rezultati vsega dela, ki je bilo predhodno opravljeno na področju etničnih glede na to, da se spreminjata tako njena vsebina kot tudi pomen« (prav študij, so bili zajeti v amnezijo, ki se nadaljuje vse do danes (Jakoubek tam: 55). Stališče, da je etničnost globoko zakoreninjena povezanost, 2022). To morda na videz nerelavantno opombo navajamo zaradi pomena pogosto označena za primordialistično, je najprej razvil Max Weber. Etnične družbeno-zgodovinske kontekstualizacije za razvoj znanstvenih skupine ni razlikoval od naroda, čeprav je poudaril, da občutek etnične konceptualizacij. V pronicljivi študiji sprege politične moči z določenimi solidarnosti sam po sebi naroda še ne naredi. Zavest o etnični solidarnosti akademskimi pozicijami Irena Šumi na primer opozori: se namreč pojavi mnogo prej. Narod je torej nekakšna »samozavestna etnična skupina« (Rizman 1991: 18). Narod se spozna kot tak sam, etnična » na način, ki je mestoma kar karikatura zahodnega diskurza, se je v skupina pa še potrebuje zunanje Druge, da se razloči od njih. slovenskih manjšinskih študijah uveljavila taka raba terminologije, V nasprotju s primordialističnim pojmovanjem etničnosti jo ima ki je analitske kategorije npr. ‘etnične skupine’ (in celo ‘etnosa/ »instrumentalistično« pojmovanje za nekaj manipulabilnega, etnije’), ‘etničnih meja’ ter ‘etnične identitete’, kratkomalo izenačila s spremenljivega, situacijskega in subjektivnega. Vodilni predstavnik tega koncepti ‘narodne manjšine’, ‘(krivične) državne meje’ in ‘narodno prepričanja je norveški antropolog Fredrik Barth, njegova opredelitev zavednostjo’ in jih tudi rabi sinonimno; celotna problematika, etničnosti pa velja za klasično (glej na primer Barth 1996). Predlagal je narodnostno ali manjšinsko vprašanje, pa je bila, kot rečeno, družbeni interakcijski model etnične identitete. Etničnost opredeljuje izenačena z etničnimi študijami« (Šumi 2000b: 267). subjektivno kot kar koli, kar »domorodci« pač rečejo, da je. Ne predpostavlja trdnega bistva skupine, temveč ga zanima zaznava njenih O etničnosti lahko govorimo, kadar je med člani in članicami skupin vsaj članov, ki jih razlikuje od drugih skupin (van den Berghe 1991: 83; minimalen stik (Eriksen 1996). Etničnost je relacijska in situacijska ter se 20 Etnična diskriminacija Definicije 21 nanaša na »trajno razmerje med bolj ali manj zamejenimi skupinami ali avtonomne skupnosti« (Alter 1991: 233). Bori se torej za politično in družbenimi kategorijami, ki se razumejo kot kulturno različne od drugih« kulturno avtonomijo v že obstoječi državi, v kateri živi. Na pomen (Eriksen 2012: 1). V vsakdanji rabi se namesto izrazov etnija, etnična razlikovanja med pojmi opozarja že Rudi Rizman (1991), urednik prvega skupina in etničnost uporabljajo tudi izrazi ljudstvo ali narod oziroma zbornika o etnonacionalizmu v slovenskem prostoru in pomemben narodnost, kot osebno okoliščino opredeljuje tudi ustava (URS 1991). Tu soustvarjalec akademskega osmišljanja pojavov nacionalizma. spet trčimo ob problem razumevanja. Narodnost je izraz, ki se v slovenščini Podrobnejšo analizo podaja tudi Kovačič (2005: 220–221), ki zapiše, da sta pojavlja že vsaj od 19. stoletja, ko se je pojavljal v povezavi z narodno tako narod kot tudi nacija »kolektivni identiteti«, vendar imata različna zavestjo in slovenskim jezikom (glej na primer Cerjak 1899). Narodnost merila za vključevanje članic in članov – pri naciji »je kriterij za vključevanje torej pomeni pripadnost narodu – čeprav recimo Kovačič to besedo formalen in ga je mogoče pravno normirati«, za narod pa so pomembna opredeli v smislu narodne manjšine znotraj države (2005: 215). Kot piše različna domnevno objektivna merila, na primer jezik in skupna kultura. Kržišnik Bukić, je »termin etnosa« torej lahko vsebinsko tudi širši pojem, ki V slovenščini se znajdemo še pred dodatno zagato razlikovanja med je »omejen na tisto potencialno kulturološko substanco, ki se v določenih etnijo (etnično skupino) in narodom, saj gre v teorijah nacionalizma, objave družbenih okoliščinah razvije v družbeno danost, oziroma družbeni pojav katerih prevladujejo v anglosaških jezikih, v osnovi zgolj za razlikovanje dolgega trajanja, ki ga imenujemo narod« (2007: 112). med etnijo in nacijo. Izraz »nacija« je povezan z državo, s politično Enega ključnih teoretikov nacionalizma, Anthonyja D. Smitha, ki je razsežnostjo nacionalizma in s časovno začrtanim obdobjem modernosti, samega sebe poimenoval »etnosimbolist«, je zanimala predvsem analiza zato na primer v angleščini jasne razločitve med nacijo in moderno izvora in rodoslovja narodov. Poudarjal je koncept etnije (uporabljal je izraz nacionalno državo pravzaprav ni, kar izraža zgodovinsko izkušnjo ethnie, ki ga je povzel iz francoščine in kot takega vnesel v angleščino) in se oblikovanja nacije, ki je sledila teritorialnemu, političnemu načelu. Za tisto, osredinjal na preučevanje »razlik in podobnosti med sodobnimi čemur v slovenščini ponavadi rečemo narod , redkeje etnija, pa se v tuji nacionalnimi enotami in čustvi ter kolektivnimi kulturnimi enotami in literaturi uporablja najpogosteje kar francoska ethnie oziroma poangležena čustvi prejšnjih obdobij, tistih, ki jih bom poimenoval etnija« (Smith 1986: ethny (glej Smith 1986; van den Berghe 1987). Spet drugi jeziki, na primer 13). Razliko med etnijami in narodi je videl v tem, da so omejeno ozemlje, nemščina, poznajo razlikovanje med zloženkami Staatsnation in enoten pravni in ekonomski sistem ter javna kultura elementi, ki jih imajo Kulturnation (glej na primer Meinecke 1970) oziroma tudi Volksnation, ki narodi, etnijam pa to manjka (Smith 1998: 196). Za Smitha so etnije naj bi pomenila povezanost skupnosti na podlagi mitov o skupnem izvoru. kulturne skupine, veliko starejše od narodov, na katerih narodi temeljijo. Kulturnation je izraz zamišljanja določene skupnosti s pomočjo mita Služijo kot že obstoječe meje za sodobne narode, ki se oblikujejo v njih. skupne kulture, Staatsnation pa temelji na državljanstvu (Yuval-Davis Smithovo poudarjanje pomena etničnosti je odgovor na modernistični 2000). Prav ta razlika je osnovnega pomena tudi v slovenščini, ki vsebuje pristop, ki je postal široko sprejet v zadnjih desetletjih: »Vsi se strinjajo, da več izrazov za opis skupinske pripadnosti: »ljudstvo«, »etnija«, »narod« in so narodi zgodovinsko oblikovani konstrukti« (Brubaker 1999: 15). »nacija«. Dejansko gre za poslovenjene tujke, saj tako »etnija« kot tudi Smithovo etnijo bi lahko razumeli kot narod, kot družbeno skupino, ki je »nacija« izražata preslikavo iz drugih jezikovnih okolij, v besedi »narod« pa prepričana o svoji specifični kulturni identiteti, vendar še ne izraža najdemo odsev izvora skupinskih poimenovanj zamišljenih skupnosti, ki zahtevka po ločeni državnosti. naj bi delile nekatere skupne lastnosti in posebnosti, ki so »na-rojene«, torej Za namen pričujoče publikacije je dovolj, če sklenemo, da gre pri »vrojene«, »po naravi dane«, »naravne«, prav to pa onemogoča etničnosti za kategorizacijo oziroma (pripisano) identiteto, ki posamezno pripoznanje »pripadnosti« vsem »prišlekom«. Medtem ko nacije nastanejo družbeno skupino opredeljuje na podlagi skupne kulture in ponavadi tudi skozi funkcioniranje nacionalne države in njenih institucij, skozi skupno jezika. V tem smislu – in za slovenski kontekst – je pravzaprav nerazločljiva politično življenje znotraj istega političnega sistema – pripadnost naciji je od naroda, zato etničnost in narodnost tukaj uporabljamo kot sopomenki. torej elektivna, naj bi šlo pri narodih za duh skupnosti, ki temelji na Tudi beseda nacionalnost ima dvojni pomen. Po eni strani gre za skupnem ozemlju, dediščini, jeziku, religiji, zgodovini, kulturi itn.; državljanstvo, saj nacionalnost opisuje, kateri državi kdo »pripada«, po pripadnost je potemtakem »dana« (Bajt 2010). drugi strani se pod nacionalnostjo lahko razume tudi »družbeno skupino, Ključno je poudariti, da nobeden od obravnavanih pojmov nima zgolj ki se ima za etnično manjšino in ki zase ne terja nič drugega kot položaj ene opredelitve, temveč so teoretičarke in teoretičarji v svojem 22 Etnična diskriminacija 23 razumevanju lahko celo na povsem nasprotnih bregovih. Za razumevanje procesov izključevanja in neenake obravnave je povedna opredelitev naroda kot »zamišljene skupnosti« (Anderson 1991), še pomembnejši pa poudarek, da je bolj kot to, kar je, pomembno, kaj ljudje verjamejo, da je, zato je »podzavestna vera v ločeni izvor in evolucijo skupine« pomembna sestavina »nacionalne psihologije« (Connor 1994: 93). S tem Walker Connor poudarja, da je bistvo naroda nedoločljivo, neujemljivo, pa vendar gre za močno psihološko vez, ki »pripadnike« povezuje in ločuje od drugih narodov. Connorjev opis lahko uporabimo tudi pri definiranju tu obravnavanih pojmov etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije. Še tako natančna znanstvena utemeljitev nujnosti preseganja ozko določenih 2 in izključujočih klasifikacij ter tipizacij ne more zanikati dejstva, da se večina ljudi še vedno prepoznava v smislu »pripadnosti« posamezni etnični, kulturni, narodni in jezikovni skupnosti oziroma da so posameznice in posamezniki diskriminirani na podlagi pripisanih skupinskih identitet. In ZAKONODAJNI OKVIR ker je tudi znanost (lahko) rasistična (Eze 1997; Marks 2019), je zbiranje podatkov o neenakosti na podlagi obravnavanih osebnih okoliščin kar trd oreh. Protidiskriminacijski okvir Evropske unije » Evropska unija temelji na načelih prostega pretoka ljudi, kapitala, dobrin in storitev. Izvajanje teh načel pa je oteženo, če v državah članicah niso spoštovana pravila enakosti oziroma prepovedi diskriminacije. Če so ljudje obravnavani različno na osnovi osebnih okoliščin in so posledično diskriminirani, potem prost pretok ljudi, kapitala, dobrin in storitev ni več mogoč. Zato je Evropska unija sprejela vrsto antidiskriminacijskih ukrepov, ki so zavezujoči za vse članice, tudi za Slovenijo.« (Kogovšek in Petković 2007: 32) Na evropski ravni so nastavki že od 50. let 20. stoletja, saj je bila leta 1950 sprejeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki vsebuje 14. člen o prepovedi diskriminacije. Najprej se je uveljavila prepoved diskriminacije na podlagi spola pri zaposlovanju. Varstvo pred diskriminacijo se je torej začelo razvijati na razsežnosti enakih možnosti žensk in moških, in to je bila podlaga za nove direktive, ki so sledile strukturi o spolu in dodale nove okoliščine. Leto 2000 je bilo prelomno v boju proti etnični diskriminaciji na ravni Evropske unije, saj sta bili sprejeti dve protidiskriminacijski direktivi, ki še danes veljata za zakonska stebra pri preprečevanju diskriminacije v državah članicah. Prva je bila Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (Direktiva o 24 Etnična diskriminacija Zakonodajni okvir 25 rasni enakosti), druga pa Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra z domačo zakonodajo in prakso, ter z ovrednotenjem učinkovitosti in 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu vplivov protidiskriminacijske zakonodaje in prakse ter učinkovitim (Direktiva o enakosti pri zaposlovanju). Direktiva o rasni enakosti ima širši razširjanjem rezultatov. doseg, saj prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti na več Na ravni Evropske unije se torej že od začetkov uporabe področjih življenja. Poleg zaposlovanja in dela je diskriminacija med protidiskriminacijske zakonodaje spodbujajo študije o metodoloških drugim prepovedana na področju izobraževanja, socialne varnosti, pristopih ter virih informacij in podatkov, ki lahko osvetlijo položaj vključno z zdravstvenim varstvom ter dostopom do dobrin in storitev, ki so posameznih družbenih skupin ter morebitni vpliv diskriminacije na njihov na voljo javnosti. Podlaga za ti dve direktivi je v Pogodbi o delovanju položaj na posameznih življenjskih področjih in posledično na njihov Evropske unije, ki v 10. členu določa: »Pri opredeljevanju in izvajanju svojih siceršnji položaj v družbi. Razprave prav tako zajemajo uporabnost takih politik in dejavnosti si Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi podatkov in analiz pri načrtovanju učinkovitejših politik ter ukrepov za spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali preprečevanje diskriminacije, sprejemu posebnih ukrepov za izboljšanje spolne usmerjenosti.« V naslednjih letih je prihajalo do poskusov sprejetja položaja družbenih skupin, izpostavljenih diskriminaciji, ter tudi pri horizontalne direktive, ki bi prepovedala diskriminacijo zaradi vere in spremljanju učinkov sprejetih politik in ukrepov (glej na primer Krizsán drugega prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti tudi na 2001; Simon 2004; Mannila 2005; Makkonen 2007a, b). drugih področjih življenja, vendar doslej ti napori niso dali rezultatov. Zbiranje podatkov o rasni oziroma etnični diskriminaciji je še zlasti V Sloveniji je bil z namenom prenosa obeh direktiv v domačo pomembno za senzibilizacijo javnosti in oblikovalcev politik glede obsega zakonodajo najprej leta 2002 z namenom delnega prenosa obeh direktiv in narave diskriminacije ter s tem povezanih krivic, kot tudi za načrtovanje sprejet Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), celovito pa je direktivi pozitivnih ukrepov in drugih protidiskriminacijskih ukrepov. Poleg tega prenesel leta 2004 sprejet Zakon o uresničevanju načela enakega lahko podatki pomagajo različnim organizacijam zagotoviti, da so njihove obravnavanja (ZUNEO), ki ga je v letu 2016 nadomestil Zakon o varstvu politike v skladu z zakonodajo o enaki obravnavi, uporabljajo pa se tudi za pred diskriminacijo (ZVarD). V obeh primerih se je slovenski zakonodajalec sodne postopke pri dokazovanju ali izpodbijanju obtožb diskriminacije odločil za sprejem horizontalnih predpisov in je tako v Sloveniji (Wrench 2011: 1716). prepovedana diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine na različnih področjih družbenega življenja. Z omenjeno zakonodajo so bili prepovedani posredna in neposredna diskriminacija, nadlegovanje, Podatki o enakosti navodila za diskriminacijo, pozivanje k diskriminaciji, viktimizacija in tudi hujše oblike diskriminacije, kar vključuje večkratno diskriminacijo, množično diskriminacijo, dolgotrajno oziroma ponavljajočo se Za podatke, ki so pomembni za varstvo pred diskriminacijo, tudi na podlagi diskriminacijo ter diskriminacijo, ki vsebuje ali bi lahko vsebovala težko etničnosti, barve kože, nacionalne ali verske pripadnosti, ter spremljanje popravljive posledice za diskriminirano osebo glede povzročitve škode položaja posameznih ranljivih družbenih skupin, se je na ravni Evropske njenemu pravnemu položaju, pravicam ali obveznostim, zlasti če je unije uveljavila besedna zveza podatki o enakosti (angl. equality data). storjena v razmerju do otrok ali drugih slabotnih oseb. Obstaja tudi Evropski priročnik o podatkih o enakosti, ki je namenjen širši Že ob sprejemu omenjenih protidiskriminacijskih direktiv v letu 2000 javnosti ter še zlasti tistim, ki so vključeni v preseganje diskriminacije in se je na ravni Evropske unije začelo spodbujanje ukrepov za preprečevanje pospeševanje enakega obravnavanja, podprto z zanesljivimi in in boj proti diskriminaciji. V istem letu je Svet EU sprejel šestletni akcijski kakovostnimi podatki, kar vključuje odločevalce, javne uslužbence, organe program za boj proti diskriminaciji, ki je med cilje uvrstil tudi izboljšanje za enakost, nevladne organizacije in seveda družbene skupine, razumevanja »z diskriminacijo povezanih problemov s tem, da se izboljša izpostavljene diskriminaciji (Makkonen 2016). Priročnik opredeljuje poznavanje tega pojava in da se ocenjuje učinkovitost politik in praks« (UL podatke o enakosti kot katero koli informacijo, ki je lahko koristna za opis in 2000). Za dosego ciljev pa je med ukrepi predvideval tudi analiziranje z analizo enakosti, pri čemer so informacije lahko kvantitativne ali diskriminacijo povezanih dejavnikov, tudi s pomočjo raziskav in z kvalitativne. Poudarek je na statistikah o enakosti, torej agregiranih določitvijo kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov in standardov, v skladu podatkih, ki lahko odražajo neenakosti in njihove vzroke ali učinke v družbi. 26 Etnična diskriminacija Zakonodajni okvir 27 Tudi podatki, sicer zbrani za druge namene, se lahko uporabijo za namen družbenega življenja, na katerih je diskriminacija najbolj prisotna, zadoščal spremljanja enakosti. Kot je opredeljeno v priročniku, imajo lahko podatki en sam vir oziroma ena sama vrsta virov, in sicer podatki o pritožbah, ki jih o enakosti več namenov. prejmejo in obravnavajo pristojni državni organi (na primer organi za 1. Oblikovanje in izvajanje politik: relevantni in zanesljivi podatki enakost, ombudsmani, inšpektorati ali sodišča), pod pogojem, da so prav so potrebni za identifikacijo neenakosti na posameznih vsi primeri diskriminacije tudi prijavljeni in ustrezno obravnavani. Iz področjih družbenega življenja in oblikovanje ukrepov za različnih razlogov ni tako in število pritožb zato ne odraža dejanske odpravljanje teh neenakosti, pri čemer so to lahko tako razsežnosti diskriminatornih praks v družbi. Možno je na primer, da osebe, zakonodajne spremembe kot tudi uvedba politik in ukrepov, ki ki so bile izpostavljene diskriminaciji, niso prepričane o obstoju učinkovito obravnavajo obstoječe neenakosti. diskriminacije, ne vedo, na kateri organ se obrniti, ali pa tem organom ne 2. Ugotavljanje in dokazovanje, da je do diskriminacije prišlo: pri zaupajo, gojijo nizka pričakovanja in se sprijaznijo, da pripadnost delovanju javnih organov in sodne oblasti je preudarna uporaba posamezni družbeni skupini vključuje tudi neenak družbeni položaj. kakovostnih in zanesljivih empiričnih podatkov lahko podlaga Navsezadnje lahko obravnave primerov diskriminacije s strani pristojnih za sklepanje na obstoj diskriminatornih učinkov posameznih organov tudi odražajo prevladujoča družbena mnenja ali predsodke do ukrepov oziroma manj ugodnega položaja posameznic in izpostavljenih družbenih skupin (glej na primer Wrench 2005: 61; Office of posameznikov oziroma posameznih skupin, kar je lahko the United Nations High Commissioner for Human Rights 2012). V takih posledica sprejetih politik in ukrepov. primerih so neuradni podatki o konkretnih primerih diskriminacije, ki jih 3. Spremljanje uresničevanja človekovih pravic in temeljnih zberejo druge organizacije, vključno z nevladnimi, zelo koristen instrument svoboščin ne glede na osebne okoliščine posameznic in in dopolnilo uradnim, saj v številnih primerih osebe, ki so utrpele posameznikov: kakovostni in zanesljivi podatki so nujno orodje diskriminacijo, lažje zaupajo na primer nevladnim organizacijam in se za oceno položaja posameznih družbenih skupin in stanja na posledično odločijo, da o tem poročajo njim (glej na primer ZARA 2019). posameznih področjih družbenega življenja tako za državne Vendar pa diskriminatorni učinki praks neenakega obravnavanja na oblasti, specializirane organe, kot so ombudsmani in organi za pripadnice in pripadnike posameznih družbenih skupin pogosto niso enakost, kot tudi za mednarodne organe, ustanovljene za posledica individualnih dejanj posameznih oseb, temveč so razlogi za slabši spremljanje uresničevanja človekovih pravic in temeljnih položaj družbenih skupin v kompleksnih družbenih procesih in so svoboščin. strukturne narave. Za opazovanje in razumevanje kompleksnih procesov in 4. Širša korist: zanesljivi podatki so lahko koristni tudi za podjetja, njihovih učinkov, med katere nedvomno spada tudi področje sindikate in druge organizacije, ki želijo zagotoviti, da je njihovo diskriminacije, sploh zaradi pogoste nevidnosti in nezmožnosti opazovanja delovanje v skladu z obstoječo protidiskriminacijsko diskriminatornih praks v vsakdanjem življenju, je zato priporočljiv zakonodajo, kot tudi za vse tiste, ki želijo snovati ozaveščevalne metodološki pluralizem, to je uporaba različnih metod zbiranja in analize in komunikacijske aktivnosti na podlagi kakovostnih podatkov o enakosti, tako kvantitativnih kot tudi kvalitativnih. Tako prvi kot znanstvenih raziskav in podatkov, saj so ti zanesljiva podlaga za tudi drugi metodološki tip imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. Za opozarjanje na neenakosti v družbi in za učinkovito izvajanje kvantitativne metode je na primer značilen zajem večjega števila enot takih aktivnosti (Makkonen 2016: 19–22). opazovanja, možnost posploševanja, ponovljivost in preverljivost (tj. zanesljivost pridobljenih podatkov), vendar ne zajamejo nujno inherentne Viri podatkov o enakosti so lahko različnega tipa in temeljijo na različnih »resnice« oziroma »pomena« opazovanega procesa. Za kvalitativne metodah zbiranja podatkov. Glede na to, kdo podatke zbira, se ti lahko metode je značilno nasprotno, da se namreč poglobljeno osredinijo na razvrstijo na uradne podatke, ki jih zbirajo in obdelujejo različni javni manjše število enot opazovanja. Tu je možnost posploševanja pridobljenih organi in agencije, in neuradne podatke, ki jih lahko zbirajo na primer podatkov pomembno zmanjšana, vendar je poudarek na interakcijah med sindikati, delodajalci, raziskovalne ali nevladne organizacije. V idealnem posameznicami in posamezniki ter njihovi interpretaciji pomena interakcij primeru bi za ugotovitev o razsežnosti neposredne diskriminacije v družbi, v konkretnih življenjskih praksah (to je pridobivanje veljavnih podatkov). družbenih skupinah, najbolj izpostavljenih diskriminaciji, ter o področjih Kvantitativne metode tako lahko podajo numerično vrednost 28 Etnična diskriminacija Zakonodajni okvir 29 individualnim izkušnjam diskriminacije na primer na področju Eurobarometer in specializirana raziskava o manjšinah in diskriminaciji v zaposlovanja ali pri najemu stanovanj: določeno število (delež) ljudi je v Evropski uniji, ki jo je že dvakrat izvedla Agencija Evropske unije za določeni populaciji in v določenem obdobju poročalo o izkušnjah temeljne pravice (FRA 2017). Tovrstne ankete, ki raziskujejo zaznave diskriminacije. Vendar te metode v nasprotju s kvalitativnimi postopki le diskriminacije, sploh pa slednja, ki vključuje raziskavo izpostavljenosti stežka ugotovijo, da morebitne diskriminatorne prakse lahko izvajajo tudi diskriminaciji oziroma viktimizaciji, tudi spadajo med zelo pomembne delodajalci ali lastniki stanovanj, ki so sicer naklonjeni posameznim znotraj korpusa orodij za raziskavo razsežnosti diskriminacijskih praks v družbenim skupinam (na primer pripadnikom etničnih manjšin, družbi. beguncem), vendar njihove prakse odsevajo bojazen, da bodo izgubili stranke ali pa bodo deležni negodovanja s strani sosedov (Payne in Payne 2004; Wrench 2005). Protidiskriminacijski okvir v Sloveniji Kar zadeva kvantitativne podatke, med najpomembnejše uradne vire, ki vključujejo podatke o rasni, etnični ali verski pripadnosti posameznikov oziroma posameznic, ali pa vsaj posredne spremenljivke, kot so država Tako kot v drugih evropskih državah spoštovanje človekovih pravic in rojstva ali državljanski status, spadajo: popisi prebivalstva; administrativni temeljnih svoboščin v Sloveniji zagotavlja ustava, po kateri so dodeljene registri (na primer register prebivalstva, register brezposelnih oseb in vsakomur, ne glede na narodnost, »raso«, spol, jezik, vero, politično ali druge zbirke podatkov, ki jih vodijo javni organi in agencije); uradne ankete drugo prepričanje, materialno stanje, rojstvo, izobrazbo, socialni status, (na ravni EU in tudi v Sloveniji se na primer izvajajo ankete Aktivno in invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino (URS 1991). Ker je neaktivno prebivalstvo – Labour Force Survey in Raziskovanje o dohodkih praksa pokazala, da ustava varuje pred diskriminacijo le formalno, je bilo v in življenjskih pogojih – Statistics on Income and Living Conditions); zadnjih letih sprejetih več zakonov, med njimi Zakon o varstvu pred administrativni registri o prejetih pritožbah in obravnavanih primerih diskriminacijo (ZVarD), ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju (Makkonen 2016: 32–33). Tako zbrani uradni podatki se lahko uporabijo diskriminacije na podlagi vseh osebnih okoliščin, zapisanih v ustavi. za več namenov, na primer za oblikovanje vzorcev za specializirane Tudi nekateri drugi zakoni zagotavljajo enako obravnavo določenih raziskave; za oblikovanje in spremljanje kazalnikov enakosti, ki merijo skupin oziroma se osredinjajo na eno osebno okoliščino. Zakon o enakih položaj posameznih skupin na različnih področjih družbenega življenja, možnostih žensk in moških (ZEMŽM) je namenjen zagotavljanju enakosti učinke politik in ukrepov (za to se lahko uporabijo socioekonomski med moškimi in ženskami, pri čemer se pod njegovimi cilji izrecno navaja statistični podatki, kot so na primer podatki o stopnji aktivnosti oziroma izboljšanje položaja žensk. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in neaktivnosti, stopnji brezposelnosti, izobrazbi, tveganju revščine); za zaposlovanju invalidov (ZZRZI) prepoveduje diskriminacijo na podlagi namen nadaljnjih raziskav o (ne)enakostih s pomočjo na primer večkratne osebnih okoliščin invalidnosti in določa več pozitivnih ukrepov, kot so kvote regresijske analize in podobno (prav tam: 51). Kadar gre za oblikovanje in za zaposlovanje invalidov; Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) spremljanje kazalnikov, se ti lahko oblikujejo kot procesni kazalniki ali pa pokriva več področij, zadeva dostopnost, deloma prenaša določbe kazalniki izida, kot je to predlagal Urad visokega predstavnika Združenih Konvencije o pravicah oseb z invalidnostmi, ima opredelitve diskriminacije narodov za človekove pravice. Prvi so kazalniki, ki omogočajo spremljanje in podobno. Poleg tega nekateri zakoni zagotavljajo enako obravnavanje na uresničevanja posameznih ukrepov (na primer število oseb, vključenih v posameznih področjih družbenega življenja. Zakon o delovnih razmerjih posamezne ukrepe, število izvedenih aktivnosti), drugi tip kazalnikov pa se (ZDR-1) varuje pred diskriminacijo pri izbiri kandidatk oziroma nanaša na izide ukrepov in dejanski položaj posameznih družbenih skupin kandidatov za delovno mesto in med delovnim razmerjem ter določa na posameznem področju življenja oziroma meri učinke ukrepov (na izjemne primere, ko je dovoljeno neenako obravnavanje na podlagi primer zmanjšanje brezposelnosti znotraj družbene skupine, ki jo zajemajo osebnih okoliščin, če je to nujno za opravljanje dela, tj. če je posamezna ukrepi, višji izobraževalni dosežki in podobno) (Office of the United Nations osebna okoliščina bistven in odločilen pogoj za delo (tak primer bi recimo High Commissioner for Human Rights 2012). bila judovska veroizpoved za delovno mesto rabina ali znanje romskega Med anketami, ki se izvajajo na ravni Evropske unije in vključujejo jezika v vrtcih za romske otroke). Poleg tega je diskriminacija oziroma Slovenijo, so pomembne tudi ankete o diskriminaciji v sklopu raziskave kršitev enakopravnosti kazniva po Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekateri 30 Etnična diskriminacija Zakonodajni okvir 31 diskriminatorni prekrški pa se sankcionirajo po 20. členu Zakona o varstvu izvajati na način, ki ga uporabljajo organi oblasti pri popisih ali v javnega reda in miru (ZJRM-1). okviru drugih metod, s katerimi pridobijo podatke o spolu, starosti V Sloveniji posebnega zakonskega okvira za zbiranje podatkov o in drugih značilnostih.« enakosti ni. Veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki ureja zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, opredeljuje podatke o rasnem, Komisija je zato znova priporočila, narodnem ali narodnostnem poreklu in verskem prepričanju kot občutljive osebne podatke, ki se lahko obdelujejo le v določenih primerih. Med »naj organi oblasti zberejo razčlenjene podatke o enakosti za drugim se lahko obdelujejo, če je posamezna oseba za to podala izrecno namene boja proti rasni diskriminaciji. Po potrebi morajo organi osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena oblasti podati zakonodajno pojasnilo, s katerim se zagotovi, da se z zakonom, pa tudi če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega podatki v vseh primerih zbirajo ob upoštevanju standardov o interesa. V Sloveniji je torej ureditev zelo restriktivna in se podatki brez varstvu podatkov, vključno z načeli zaupnosti, informiranega izrecne zakonske podlage v javnem sektorju ne smejo obdelovati, pri čemer soglasja in prostovoljne samoidentifikacije« (ECRI 2019: 19–20). pa ta prepoved ne velja zunaj javnega sektorja, kadar posamezna oseba izrecno privoli v obdelavo podatkov. Ob tem je na mestu opomba, da v času Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) je bil sprejet v letu 2004 in je pisanja besedila velja še ZVOP-1, v zakonodajni postopek pa je že bil poslan tako popis prebivalstva iz leta 2002 zadnja velika statistična raziskava, ki je ZVOP-2, ki bo omogočal zbiranje podatkov o enakosti (prek obdelave beležila etnično oziroma versko pripadnost posameznic in posameznikov osebnih podatkov, na primer z anonimizacijo). v Republiki Sloveniji. S tem popisom so na primer še zadnjič bili pridobljeni V primerjalni perspektivi se prakse pridobivanja podatkov o enakosti v podatki o ekonomski aktivnosti in doseženi izobrazbi glede na etnično državah članicah Evropske unije kažejo kot različno razvite. Raziskava iz oziroma narodno pripadnost ter versko pripadnost (Šircelj 2003). leta 2017, ki je preučevala pravne okvire in vzpostavljene mehanizme Silberman s sodelavci (2007: 6) na primeru Francije opiše, kako »duh zbiranja takih podatkov v EU28, je pokazala, da ima Združeno kraljestvo republikanizma tako prežema državne prakse, da vladni podatki ne najboljšo in najkompleksnejšo infrastrukturo za zbiranje podatkov o vsebujejo vprašanj o etnični ali rasni samoklasifikaciji, kar je v močnem enakosti, sledita mu Finska in Nizozemska. To so tudi edine države, ki so nasprotju s prakso popisa prebivalstva v ZDA«. Ob tem evropske institucije opredeljene kot države, ki imajo uspešne sisteme zbiranja podatkov o za človekove pravice v okviru izvajanja protidiskriminacijskih politik enakosti. Tem državam sledita še Irska in Portugalska s solidnimi pozivajo k vnovičnemu premisleku o izbiri »barvno slepih« statistik (Simon mehanizmi zbiranja podatkov. Na splošno je samo devet držav uvrščenih 2012), katerih del je tudi Slovenija. Najbolj popisan je primer odsotnosti nad povprečje EU28, pri tem pa je Slovenija prepoznana kot ena od treh statistik v primeru romske populacije, v zadnjem času se sliši vse več glasov držav z najšibkejšimi sistemi zbiranja podatkov o enakosti (Huddleston tudi glede pomanjkljivega spremljanja (ne)uspešnosti priseljenih otrok v 2017: 3). Na nezadovoljivo stanje, ki ga je potrdila omenjena raziskava, že šolah (glej na primer Sedmak idr. 2022). leta opozarjajo tudi mednarodni organi, ki spremljajo uresničevanje Podatkov o enakosti, tudi o razsežnostih diskriminacije na rasni, etnični, človekovih pravic in pravic manjšin. Med zadnjimi se je o tem izrekla nacionalni ali verski osnovi, je v Sloveniji malo. To velja tudi za področja, na Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) v svojem poročilu o katerih se sprejemajo politike in ukrepi za izboljšanje položaja posameznih stanju v Sloveniji iz leta 2019, ki je opozorila, da imajo oblastni organi skupin prebivalstva. Kot primer lahko navedemo Nacionalni program močne zadržke glede zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti za namen ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome (NPUR) za obdobje 2017– boja proti rasni diskriminaciji. Toda komisija je ugotovila tudi, da 2021, ki je ključni nacionalni dokument politik ukrepanja, usmerjenih v izboljšanje položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v Sloveniji »v okviru nekaterih raziskovalnih projektov nevladnih organizacij na različnih področjih življenja (na primer pri izobraževanju, zaposlovanju, in akademskih krogov, ki so bili financirani iz javnih sredstev, so bivanjskih razmerah in dostopu do stanovanja). To je tudi edini dokument bili kljub temu zbrani nekateri podrobni podatki o ranljivih v državi, ki tako obravnava potrebe posamezne etnične skupnosti. Ta skupinah, čeprav so bili ti anonimizirani. To kaže, da je varovanje dokument tako navaja, da nekatere ustanove (na primer Zavod RS za osebnih podatkov pri zbiranju razčlenjenih podatkov mogoče zaposlovanje, šole, centri za socialno delo) sicer razpolagajo z nekaterimi 32 Etnična diskriminacija 33 podatki, vendar pa v Sloveniji »konkretnih podatkov, ki bi prikazovali napredek na področju položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti in njihove večje socialne vključenosti od sprejetja NPUR 2010–2015 do danes, nimamo in jih skladno z ustavno ureditvijo in zakonskimi normami na področju varstva osebnih podatkov tudi ne zbiramo« (Vlada Republike Slovenije 2017: 6). Ovrednotenje prvega leta izvajanja ukrepov iz omenjenega programa je tako opozorilo na pomanjkanje ustreznih podatkov za celovito spremljanje položaja romskega prebivalstva in merjenje učinkov izvedenih ukrepov. Kar zadeva kazalnike, kot so predvideni v programu, je ovrednotenje ugotovilo, da večinoma prevladujejo procesni kazalniki, s katerimi se spremlja na primer število 3 vključenih v posamezen ukrep oziroma aktivnost ali število izvedenih aktivnosti (izobraževanj, delavnic, posvetov), umanjkajo pa kazalniki drugega tipa (kazalniki učinkov oziroma izida), ki merijo spremembo dejanskega položaja romskega prebivalstva na posameznih področjih PODATKI življenja in s tem tudi učinke posameznih ukrepov. Ovrednotenje je tudi opozorilo na dejstvo, da so relevantni podatki še zlasti potrebni za spremljanje položaja skupin, ki se spopadajo s kompleksnimi neenakostmi Načini zbiranja podatkov in s socialno izključenostjo na večini področij življenja. Ker neugodne razmere na različnih področjih součinkujejo, je brez dobrih podatkov ocenjevanje učinkov posameznih ukrepov znatno oteženo (Mirovni inštitut Diskriminatorne prakse je zelo težko neposredno opazovati in še težje 2018: 10–14). meriti, zato sklepanje o obstoju praks neenakega obravnavanja in Statistični urad Republike Slovenije od leta 2011 izvaja registrske razširjenosti takih praks v družbi zahteva precej raziskovalne spretnosti popise prebivalstva, pri čemer se pridobivajo podatki o državljanstvu (Blank idr. 2004), ki pa je tudi močno odvisna od podatkov, ki so na voljo. oziroma morebitnem priseljenskem ozadju prebivalk in prebivalcev (prvo Kolikor obstajajo, podatki namreč vedno vključujejo konstrukcijo etničnih, prebivališče osebe oziroma enega od staršev v tujini) (Žnidaršič 2022). Taki rasnih ali verskih kategorij, ki se lahko uporabljajo za različne namene, in podatki so sicer kot nadomestni podatki koristni za spremljanje položaja te vedno odražajo družbeno in politično dinamiko posameznega časa in skupine prebivalstva, vendar nikakor ne morejo v celoti nadomestiti prostora. Da bi torej dejansko lahko izmerili diskriminacijo, morajo podatkov, razčlenjenih po etnični oziroma verski pripadnosti. Z izgubo raziskovalke in raziskovalci odgovoriti na vprašanje, kaj bi se zgodilo s slednjih je na primer onemogočeno spremljanje družbenega položaja posamezno osebo X, če bi bila druge narodnosti, barve kože, religije in specifičnih etničnih in verskih skupnosti. Na splošno je mogoče ugotoviti, podobno. V statistiki je analiza nasprotnih dejstev prevladujoča vzročna da Statistični urad tudi v svojih drugih pomembnih raziskavah, kot so paradigma, in ko gre za vzročno sklepanje, obstaja hierarhija pristopov Anketa o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu in Življenjski pogoji, zbiranja podatkov. Na vrhu hierarhije je v smislu strogosti in nadzora obdeluje podatke glede na državljanstvo oziroma morebitno priseljensko randomizirani kontrolirani načrt (angl. randomised controlled design). ozadje anketiranih oseb, pri čemer pa ni bilo mogoče opaziti, da bi se tako Naslednje po hierarhiji so opazovalne študije, ki lahko vsebujejo podatke iz pridobljeni podatki naprej analizirali s strani raziskovalnih organizacij v enkratne vzorčne raziskave, večvalovnih vzorčnih raziskav, podrobnih Sloveniji za namen ugotavljanja morebitnih indicev o obstoju študij primerov in drugih vrst podatkov. Ker je kakršno koli vzročno zvezo diskriminacije oseb s priseljenskim ozadjem ali s tujim državljanstvom pri diskriminaciji težko dokazati, Blank in kolegici predlagajo uporabo (prim. Brezigar 2017b). kombinacije različnih metod (prav tam: 77–85). Kombinacija metod je tudi v središču pričujoče publikacije. Načini preštevanja etnične, nacionalne, verske ipd. »pripadnosti« ter sistemi razvrščanja se od države do države precej razlikujejo. Statistične 34 Etnična diskriminacija Podatki 35 konstrukcije etničnih kategorij se namreč nanašajo na veliko različnih prakse lahko sočasno obstajajo v posamezni državi ali pa si zgodovinsko situacij, ki presegajo okvir zgolj državnih meja, kar otežuje vsak poskus sledijo (Simon idr. 2015). posploševanja. Razlogi se skrivajo predvsem v zgodovinskih in družbenih Na ravni EU so se s sprejetjem protidiskriminacijskih direktiv začele posebnostih ter v politični dinamiki, kar vse oblikuje rasno oziroma spodbujati prakse zbiranja podatkov zadnjega, šestega tipa. Znotraj etnično, nacionalno in versko razslojevanje. Osvajanja ozemlja, aneksije, Skupine na visoki ravni za nediskriminacijo, enakost in različnost (angl. redefinicije meja ali migracije so skozi zgodovino določene skupine High Level Group on Non-Discrimination, Equality and Diversity) je bila leta postavile v manjšinski položaj. V obsežnem zborniku Simon, Piché in 2017 ustanovljena Podskupina za podatke o enakosti (angl. Subgroup on Gagnon (2015) ponujajo primerjalni in globalni pogled na pripravo in Equality Data). Slednja je v letu 2018 objavila Smernice za izboljšanje uporabo etničnih statistik, ter si prizadevajo odgovoriti na vprašanji, kdo zbiranja in uporabe podatkov o enakosti, kjer navaja, da je zaradi šteje in za kakšen namen. Poudarjajo povezavo med popisi prebivalstva in zgodovinskih razlogov zbiranje osebnih podatkov, razčlenjenih po osebnih identitetnimi politikami ter trdijo, da je merjenje etnične in rasne značilnostih posameznic in posameznikov, kot so rasno ali etnično poreklo, pripadnosti izjemen izziv. Težave z merjenjem niso le tehnične, marveč so v številnih evropskih državah še posebno občutljivo vprašanje, vendar povezane s konkurenčnimi zahtevami znotraj družbe (Simon idr. 2015: 2). opozarja, da so podatki o enakosti pomembno orodje pri spremljanju Simon in sodelavca predlagajo tipologijo, ki vključuje šest načinov izvajanja zakonodaje in politik za spodbujanje enakosti in nediskriminacije preštevanja na podlagi etničnosti v uradnih statistikah. V primeru dveh ter napredka na terenu. Podobna skupina je bila ustanovljena tudi pod tipov preštevanja oziroma zbiranja takih podatkov dejansko sploh ni. Prvi okriljem Ministrstva za zunanje zadeve v Sloveniji. tip vključuje odsotnost preštevanja, ki je povezana s procesom izgradnje Statistični podatki o etnični (tudi rasni) pripadnosti se pri veliko države, v katerem je homogenizacija prebivalstva pojmovana kot pogoj za državah precej pogosto uporabljajo, v zahodnem delu Evrope pa ni tako. nacionalno kohezijo (glej na primer Gellner 1983; Hobsbawm 1990), Kot navaja članek, ki obravnava pregled zbiranja etničnih statistik v Evropi, etnična razdrobljenost pa je razumljena kot grožnja nacionalni koheziji. je to razhajanje mogoče pojasniti s pravnimi prepovedmi, povezanimi z Etnični »partikularizmi« se omalovažujejo kot nezaželeni znaki zaščito osebnih podatkov, razlogi pa so tudi v politični nepripravljenosti razdrobljenosti in bi morali izginiti v neizogibnem procesu asimilacije, ali priznavanja in poudarjanja etnične raznolikosti v uradnih statistikah pa se ohraniti zgolj v neafirmirani reprezentaciji družbe. Etničnim (Simon 2012: 1366). Podatke, ki razkrivajo etnično poreklo oziroma versko kategorijam se statistika izogiba iz istega razloga, kot se za etnične prepričanje, je sicer prepovedano obdelovati, vendar ima prepoved več skupnosti meni, da ogrožajo kohezijo nacionalne družbe (Simon idr. 2015: izjem. Splošna uredba o varstvu podatkov (UL 2016) tako na primer 3). V drugem tipu gre za odsotnost preštevanja v imenu multikulturalizma, določa, da posameznica oziroma posameznik, na katero oziroma katerega kjer odsotnost take prakse ni pogojena zaradi procesov nacionalnega se nanašajo osebni podatki, lahko da izrecno privolitev v obdelavo poenotenja, temveč s pozitivnim vrednotenjem mešanja kultur. Tretji tip, navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen preštevanje zaradi prevlade, je povezan z doživljanjem etno-kulturne kadar pravo Evropske unije ali pravo države članice določa, da oseba, na superiornosti in procesi kolonializma in imperializma. Četrti tip je zrcalna katero se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od splošne prepovedi. podoba drugega tipa, saj se preštevanje izvaja v imenu multikulturalizma Obdelava občutljivih podatkov je dovoljena tudi zaradi bistvenega javnega oziroma pozitivnega vrednotenja mešanja kultur in različnosti. V petem interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno s tipu, preštevanju zaradi obstoja, ogrožene manjšine uporabljajo statistične postavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter podatke za namen zahteve po večji družbeni moči, ki jim lahko omogoči zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in ohranjanje njihovih kulturnih specifičnosti. V šestem tipu, ki se interesov posamezne osebe, na katero se nanašajo osebni podatki. Obstoj zgodovinsko gledano pojavi šele pred kratkim, se preštevanje dogaja za izjem je smiselno še posebej poudariti zaradi obstoječih ozkih razlag, tudi v namen utemeljitve pozitivnih ukrepov in ta tip pomeni nasprotje rasistične Sloveniji, ki prepoved obdelave podatkov o barvi kože, etničnosti ali religiji in diskriminatorne perspektive, značilne za tretji tip. Pri zadnjem tipu so razumejo kot absolutno oziroma brezizjemno. Kolikor podatki o prakse zbiranja podatkov na podlagi na primer rasnih ali etničnih kategorij, diskriminaciji na rasni, etnični ali verski osnovi obstajajo, so večinoma ki so lahko nastale tudi v nekem drugem kontekstu, vgrajene v širšo pridobljeni iz anket, ki se izvajajo na ravni EU (Eurobarometer, raziskava politiko zagotavljanja enakosti družbenih skupin. Posamezne naštete EUMIDIS o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji Agencije Evropske 36 Etnična diskriminacija Podatki 37 unije za temeljne pravice), iz posamičnih raziskav raziskovalk in področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov, iz raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij v Sloveniji, v zadnjih letih pa tudi humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako določeno z Zagovornika načela enakosti. zakonom. CRP torej vsebuje tudi podatke o migrantski populaciji ter o osebah z mednarodno zaščito, tj. begunkah in beguncih. Podatki, ki jih hrani CRP so na primer enotna matična številka občana (EMŠO), kraj rojstva, ime Viri podatkov o enakosti oziroma o diskriminaciji v in priimek, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča, zakonski stan, Sloveniji izobrazba, ter identifikatorji za povezovanje z administrativnimi zbirkami podatkov v upravljanju javnega sektorja na področjih, kot so statistika, notranje zadeve, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in spremljanje delovne sile, pravosodja, šolstva in socialne V tem razdelku predstavljamo analizo virov podatkov o enakosti oziroma o zaščite. CRP vsebuje osebne podatke posameznic in posameznikov, ki se diskriminaciji v Sloveniji, ki zajema obdobje do leta 2020. Preštevanje ali lahko uporabijo za nadaljnje statistične in raziskovalne namene. Statistični nepreštevanje etnične pripadnosti s seboj vedno prinaša epistemološke in urad RS na primer uporablja CRP kot enega od ključnih virov podatkov metodološke dileme (Simon 2012). Kot je bilo že omenjeno, Evropska med izvajanjem administrativnega popisa prebivalstva in gospodinjstev v komisija poudarja ključno vlogo, ki jo imajo statistični podatki pri aktiviranju protidiskriminacijskih politik in povečanju njihovih Sloveniji. CRP se uporablja tudi kot vzorčni okvir za namen pomembnih zmogljivosti za zagotavljanje socialne kohezije ter spodbujanje raznolikosti raziskav, kot so na primer Evropska družboslovna raziskava, ki jo redno in enakosti. Prednost uradnih virov podatkov je, da se zbirajo dolgoročno in izvajajo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ali pa raziskava metodično ter tako omogočajo primerjave in sklepanja o trendih, česar o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji (EUMIDIS), ki jo je dvakrat pilotne raziskave nikakor ne morejo. izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice. Z vidika spremljanja enakosti so pomembni podatki o kraju rojstva in državljanstvu, ki jih vsebuje CRP, ne vključuje pa podatkov, razčlenjenih po etnični ali verski Uradni viri podatkov pripadnosti. Še en pomemben uradni vir podatkov je Registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Gre za administrativni popis na podlagi V okviru rednega, periodičnega oziroma longitudinalnega zbiranja obstoječih administrativnih virov, kot so CRP, statistični register delovno podatkov je v Sloveniji na prvem mestu med uradnimi viri gotovo Centralni aktivnega prebivalstva, evidenca gospodinjstev in register nepremičnin. register prebivalstva (CRP). Gre za administrativni register, v katerem se Izvajalec statističnega raziskovanja je Statistični urad Republike Slovenije podatki zbirajo sistematično in neprekinjeno in ki ga upravlja Ministrstvo (SURS), podatki se zbirajo periodično na štiri leta. Tudi z registrskim za notranje zadeve. CRP je računalniško vodena baza podatkov, ki jo popisom se ne pridobivajo podatki, ki bi bili razčlenjeni po etnični in verski sestavljajo posamezne evidence. V CRP se podatki o prebivalstvu centralno pripadnosti. Zadnji popis prebivalstva, kjer so se zbirali podatki o verski, zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo zaradi spremljanja stanja in jezikovni in narodni sestavi prebivalstva, je bil v letu 2002 (glej na primer gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov ter drugih uporabnikov, Šircelj 2003). Z vidika podatkov o enakosti pa so pri registrskem popisu ki jih potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog oziroma za vodenje relevantni podatki, razčlenjeni po državljanstvu, prvem prebivališču (kjer je zbirk podatkov, ter zaradi izvajanja statističnih, socioekonomskih in drugih imela mati osebe ob rojstvu osebe svoje prebivališče) in statusu osebe raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. Je osrednja zbirka podatkov (prebivalke in prebivalci s priseljenskim ozadjem, tj. priseljenec in o državljankah in državljanih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v neposredni potomec priseljencev). Republiki Sloveniji, ter tujih državljankah in državljanih, ki imajo dovoljenje Statistični urad neprekinjeno, četrtletno, zbira tudi podatke o stanju in za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Vsebuje tudi podatke spremembah na trgu dela, kjer so ključne statistike stopnja brezposelnosti, o državljankah in državljanih, ki so stalno ali začasno, za več kot tri mesece, stopnja delovne aktivnosti, število brezposelnih in število delovno aktivnih odsotne oziroma odsotni; ter o osebah, ki v Sloveniji nimajo dovoljenja za oseb (glej na primer Tomažič in Zaletelj 2021). Tako kot pri drugih stalno ali začasno prebivanje, imajo pa nekatere pravice ali obveznosti na raziskavah so tudi v raziskavi Aktivno in neaktivno prebivalstvo z vidika 38 Etnična diskriminacija Podatki 39 enakosti relevantni podatki, razčlenjeni po državljanstvu in državi rojstva, Kot je razvidno iz imena, se Evropsko poročilo o islamofobiji osredinja na niso pa pridobljeni podatki razčlenjeni po etnični in verski pripadnosti. muslimansko versko skupnost (glej Frank 2020). Enako velja za raziskavo Življenjski pogoji, ki objavlja podatke o kakovosti življenja različnih družbenoekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev v Sloveniji z vidika porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, Anketne raziskave relativne revščine in socialne izključenosti s poudarkom na skupinah prebivalstva, ki so glede na vse prebivalstvo v razmeroma slabšem položaju in ki jih revščina, materialna prikrajšanost in brezposelnost najbolj Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) ogrožajo. Pomembne objavljene statistike so na primer prag tveganja pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto let izvaja revščine, stopnja tveganja revščine, stopnja tveganja socialne izključenosti raziskavo Slovensko javno mnenje (SJM), ki je vpeta v mednarodne ipd. raziskovalne tokove in je del pomembnih mednarodnih longitudinalnih Za raziskovanje diskriminacije so pomemben vir podatkov letna raziskav (na primer Evropska družboslovna raziskava – European Social poročila Zagovornika načela enakosti, v katerih se enkrat letno objavi Survey, ESS, Evropska raziskava vrednot – European Values Study, EVS, kvantitativni pregled obravnavanih primerov domnevne diskriminacije po Svetovna raziskava vrednot – World Values Survey, WVS, in Mednarodni posameznih področjih družbenega življenja in glede na posamezne osebne družboslovni raziskovalni program – International Social Survey okoliščine, ki so bile podlaga za domnevno diskriminacijo. Zagovornik zbira Programme, ISSP). Gre za kvantitativno vzorčno raziskavo, iz kakršnih podatke o obravnavanih primerih s strani inšpektoratov, Varuha pogosto črpa znanstvena literatura. Z vidika podatkov o enakosti so človekovih pravic in policije ter spremlja stanje glede diskriminacije v relevantne na primer meritve družbene distance (vprašanja tipa »Koga ne državi nasploh. Leta 2017 je Zagovornik izvedel nacionalno raziskavo o bi imeli za soseda?«), stališč respondentk in respondentov do priseljencev, percepcijah in izkušnjah diskriminacije. Ugotovitve javnomnenjske beguncev, Romov, mestoma pa raziskave merijo tudi izkušnje z raziskave kažejo, da vprašani diskriminacijo najpogosteje razumejo kot diskriminacijo oziroma pripadnost skupinam, izpostavljenim morebitni neenako obravnavanje zaradi barve kože ali rase (19 odstotkov), neenako diskriminaciji (na primer pripadnost etnični in verski manjšini, priseljenski obravnavanje na splošno (16 odstotkov) in neenako obravnavanje zaradi populaciji). veroizpovedi (15 odstotkov). Pri tem je bil posamezen odgovor lahko Podatki za Slovenijo so občasno in v bolj ali manj omejenem obsegu uvrščen v več kategorij (Zagovornik načela enakosti 2018: 79). Enkrat letno vključeni tudi v različne mednarodne statistične zbirke oziroma baze tudi Varuh človekovih pravic v poročilu popiše razmere na področju podatkov. Ena najbolj znanih je Raziskava o manjšinah in diskriminaciji v človekovih pravic v Sloveniji, vključujoč tematiko diskriminacije oziroma Evropski uniji ( European Union Minorities and Discrimination Survey, enakih možnostih, kot izhaja iz obravnavanih primerov glede rase, EUMIDIS), ki jo uporabljajo znanstvene raziskave o etnični diskriminaciji narodnosti ali etnične pripadnosti. Poročila Varuha vsebujejo kvantitativne (glej na primer Wrench 2011). Gre za periodično raziskavo Agencije in kvalitativne podatke (statistični podatki o obravnavanih primerih, opisi Evropske unije za temeljne pravice (FRA), ki je bila doslej izvedena dvakrat, posameznih relevantnih primerov, ocena razmer na posameznem v letih 2008 in 2015/16, izvaja pa se na ravni EU. V Sloveniji so bile v področju) (glej na primer Varuh človekovih pravic 2021). raziskavo percepcij in izkušenj diskriminacije ter kaznivih dejanj iz Čeprav se letno pripravljajo tudi Poročila Vlade Republike Slovenije o sovraštva vključene izbrane manjšinske skupnosti, in sicer v letu 2008 Srbi, položaju romske skupnosti v Sloveniji, podatkov, ki bi lahko kazali na Bošnjaki/Muslimani (v smislu etnične pripadnosti), v letu 2015/16 pa dejanski položaj romske skupnosti (na primer stopnja delovne aktivnosti, nedavni priseljenci, tj. osebe, ki so se v desetih letih pred izvedbo raziskave stopnja brezposelnosti, dosežena izobrazba, šolski uspeh, delež osipnikov priselile iz držav zunaj območja EU oziroma EEA/EFTA, med njimi je itn.), razčlenjenih po etnični pripadnosti poročila ne vsebujejo (glej na posebna analiza vključila pripadnice in pripadnike muslimanske verske primer Vlada Republike Slovenije 2021). Podobno se zgolj na eno skupnosti. EUMIDIS je največja in edina raziskava na ravni EU, ki je manjšinsko skupnost osredinjajo tudi poročila Fundacije za politične, usmerjena na zaznave in izkušnje diskriminacije pripadnic in pripadnikov ekonomske in družboslovne raziskave (SETA). Ta namreč na letni ravni manjšinskih skupnosti. Drugače kot druge anketne raziskave, na primer objavlja svoje poročilo s kvalitativnimi podatki o islamofobnih incidentih. SJM, ki imajo v vzorcu splošno prebivalstvo posameznih držav, je tu vzorec 40 Etnična diskriminacija Podatki 41 sestavljen izključno iz manjšinskega prebivalstva. Raziskava preverja zaradi narodne oziroma rasne pripadnosti, 2,61 odstotka moških in 2,65 zaznave o razširjenosti diskriminacije v posamezni državi, izkušnje odstotka žensk pa je bilo deležnih nadlegovanj zaradi verske pripadnosti. diskriminacije manjšinskih skupnosti na različnih področjih družbenega Raziskava, ki je potekala med delodajalci in politiki o stališčih do življenja (zaposlovanje, izobraževanje, dostop do stanovanja, dostop do diskriminacije (Žagar 2007), je pokazala, da obe skupini anketiranih zdravstvenih storitev, dostop do drugih storitev, kot so storitve restavracij, menita, da je v Sloveniji najbolj razširjena diskriminacija na podlagi spolne hotelov oziroma nočnih klubov), izkušnje kaznivih dejanj iz sovraštva, usmerjenosti, ki ji sledi diskriminacija na podlagi starosti. Tem oblikam stikov s policijo in ozaveščenost o pravicah v primeru kršitev. sledita diskriminacija na podlagi narodnosti in potem vere. Med delodajalci Med kvantitativnimi vzorčnimi raziskavami je treba poudariti tudi je na primer večina (74 odstotkov) anketirancev zatrdila, da ne dajejo posebne ankete Eurobarometer o diskriminaciji, ki jih naroča Evropska prednosti pri zaposlovanju glede na narodno ali etnično pripadnost, bi pa komisija. Ankete Eurobarometer se izvajajo periodično od leta 2002 in tretjina vendarle dala prednost Slovencem. Tri četrt anketirancev ni imelo merijo zaznave o razširjenosti diskriminacije in izkušnje diskriminacije izkušenj z zaposlovanjem Romov, je pa o trditvi, da so Romi neodgovorni in splošnega prebivalstva v posameznih državah članicah, in sicer glede na nezanesljivi, kar 34,3 odstotka delodajalcev menilo, da v glavnem drži in različne osebne okoliščine. Redni del raziskave je tudi raziskovanje mnenj 11,1 odstotka, da popolnoma drži, samo 7,1 odstotka delodajalcev pa je respondentk in respondentov o enakih možnostih pri zaposlovanju. menilo, da v glavnem ne drži in 1 odstotek, da sploh ne drži. Dobra polovica Posamezne ankete vključujejo posebne tematske sklope (anketi v letu anketirancev je tudi menila, da se morajo pripadnice in pripadniki drugih 2012 in 2019 sta se na primer osredinili tudi na zaznave romskega veroizpovedi prilagoditi praznikom, ki veljajo v Sloveniji, oziroma da na prebivalstva in ukrepov, namenjenih izboljšanju njihovega družbenega delovnem mestu ni smiselno spodbujati izkazovanja verske pripadnosti. položaja). Eurobarometer vsebuje tudi raziskovanje pripravljenosti Večina delodajalcev je zatrdila, da so vsi delavci v njihovem podjetju enako respondentk in respondentov, če privolijo v zbiranje svojih osebnih obravnavani, ne glede na versko prepričanje, ne strinjajo pa se, da bi se podatkov, če bi to pripomoglo k prizadevanju proti diskriminaciji. verska pripadnost izkazovala v delovnem okolju. Tretjina jih je povedala, da Za raziskovanje diskriminacije so pomemben vir podatkov tudi poročila se v njihovi organizaciji prilagajajo glede prehrane oziroma rednega Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), poročila Komisarja letnega dopusta, ki ga delavci drugih veroizpovedi lahko koristijo ob svojih Sveta Evrope za človekove pravice, senčna poročila Evropske mreže proti verskih praznikih (Žagar 2007). rasizmu (ENAR), Poročila Evropske mreže pravnih strokovnjakov na Raziskava med muslimankami in muslimani v Sloveniji je pokazala, da področju enakosti spolov in nediskriminacije ter ugotovitve različnih je 34 odstotkov anketirank in anketirancev svoje okolje dojemalo kot odborov Združenih narodov (ZN): Odbora ZN za odpravo rasne nestrpno do muslimanov in da je 60 odstotkov anketirank in anketirancev diskriminacije, Odbora ZN za človekove pravice, Odbora ZN za ekonomske, doživelo eno od oblik negativnega odziva na svojo versko pripadnost (Bajt socialne in kulturne pravice, in Odbora ZN za otrokove pravice. 2008). Še ena študija je predstavila izkušnje pokritih muslimanskih žensk, ki živijo v Sloveniji. Intervjuvanke menijo, da je v zadnjih letih prišlo do porasta islamofobije, tako posredno v političnem in medijskem diskurzu Enkratne raziskave ter na spletu kot tudi neposredno, saj zaznavajo distanco v medosebni komunikaciji, na ulici, ob obisku trgovskih centrov ali zdravstvenih ustanov ter poročajo o omejitvah pri zaposlovanju (Pucelj 2017). Poleg naštetih virov podatkov, ki se zbirajo longitudinalno, obstaja še več Raziskava med priseljenci (Komac 2007) je pokazala, da je 41 odstotkov enkratnih raziskav in projektov, ki jih lahko v Sloveniji uporabimo kot vir anketirancev doživljalo diskriminacijo na delovnem mestu, 31 odstotkov podatkov za raziskovanje diskriminacije na podlagi etničnosti, barve kože, pri iskanju zaposlitve in 20 odstotkov s strani policije (prim. tudi Pajnik in nacionalnosti ali religije. Bajt 2011). Senčno poročilo koalicije nevladnih organizacij o ekonomskih, Kljub navedenim zakonskim podlagam podatki iz raziskav kažejo, da je socialnih in kulturnih pravicah v Sloveniji je izpostavilo diskriminacijo in obseg diskriminacije v Sloveniji velik. Raziskava takratnega Urada za enake socialno izključenost romskega prebivalstva, kratenje pravic migrantskih možnosti (2007) je pokazala, da je med 1.820 anketirankami in anketiranci delavcev, neurejenost položaja izbrisanih ter tedanjo pomanjkljivo ureditev 8,31 odstotka moških in 5,14 odstotka žensk bilo deležno nadlegovanja na področju varstva pred diskriminacijo (Ramšak idr. 2014). 42 Etnična diskriminacija Podatki 43 V raziskavi Percepcija diskriminacije v Sloveniji – raziskava javnega ovirami pri dostopu do neprofitnih stanovanj, vključno s pomanjkanjem mnenja iz leta 2017, ki jo je izvedel Zagovornik načela enakosti, je po ustreznih informacij, predsodkov in različnimi merili za dodelitev mnenju respondentk in respondentov v Sloveniji najbolj razširjena neprofitnih najemnih stanovanj. Poročilo Amnesty International je tudi diskriminacija zaradi narodnosti, spolne usmerjenosti, veroizpovedi in ugotovilo, da pristojne oblasti niso zagotovile učinkovitega spremljanja in družbenega položaja, pri čemer so najpogostejše tarče diskriminacije institucionalnih mehanizmov za boj proti diskriminaciji ter ustreznih Romi, sledijo istospolno usmerjeni, begunci in pripadniki nižjega pravnih sredstev za žrtve. Tudi posebna poročevalka Združenih narodov družbenega sloja. Raziskava je tudi preverjala izkušnje diskriminacije, Catarine de Albuquerque, ki je obiskala Slovenijo v letu 2010 in poudarila pripravljenost za prijave neenakega obravnavanja in ozaveščenost o ranljivost romskega prebivalstva glede dostopa do varne pitne vode in obstoju zakonodaje na področju varstva pred diskriminacijo in o organih za sanitarij, je opozorila, da prav to še dodatno pripomore k ohranjanju enakost (Zagovornik načela enakosti 2018). Zagovornik je te rezultate diskriminatornih stereotipov o romskem prebivalstvu. Romi in Rominje so nadgradil in tudi v letu 2020 izvedel javnomnenjsko raziskavo o dojeti oziroma dojete kot umazani in umazane ter na javnih mestih niso diskriminaciji Dojemanje in izkušnje z diskriminacijo v Sloveniji, ki je bila dobrodošli oziroma dobrodošle. Posebno poročilo Varuha človekovih vnovič narejena na reprezentativnem vzorcu (Zagovornik načela enakosti pravic o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije je 2021). V primerjavi z rezultati javnomnenjske raziskave iz leta 2017 se prav tako ugotovilo, da razmere v romskih naseljih ovirajo uresničevanje kaže zelo visoka strpnost do sodelavke ali sodelavca, ki bi bila oziroma bil človekovih in posebnih pravic romske skupnosti (Rovšek 2012). Po tujka ali tujec in bi dobro govorila ali govoril slovensko, ter pri podpori mnenju Varuha je več občin, ki so sicer odgovorne za urejanje razmer v teh poroke svojega otroka z osebo druge narodnosti ali barve kože. Ti rezultati naseljih, premalo učinkovitih, razlogi pa vključujejo odpor večinskega so skladni z ugotovitvami odnosa večinskega prebivalstva do priseljevanja prebivalstva in zapletenost postopkov. Poleg bivalnih razmer in in priseljencev, kjer se je prav tako pokazal pomen pridobljenega znanja predsodkov je diskriminacija romske skupnosti očitna tudi v jezika oziroma pripisovanje večjega pomena kulturni kot socialno-izobraževalnem sistemu. Raziskava med učitelji in učiteljicami je na primer ekonomski ogroženosti (Medvešek idr. 2022). Raziskava Zagovornika pokazala, da šolam večinoma primanjkuje didaktičnega gradiva v načela enakosti v primerjavi z letom 2017 kaže višjo strpnost v odnosu do romskem jeziku in da je tako gradivo tudi precej slabe kakovosti (Vonta Romov. Na prvem mestu med osebnimi okoliščinami, ki so po mnenju 2011). Raziskava iz leta 2006, ki je zajela skoraj polovico romskega vprašanih najpogosteje razlog za diskriminacijo, so vnovič narodnost, rasa prebivalstva, starega med 15 in 45 let, je pokazala, da krepka večina (85 ali etnično poreklo – obravnavane skupno (45 odstotkov), sledijo spolna odstotkov) intervjuvank in intervjuvancev ni končala osnovnošolskega usmerjenost (39 odstotkov) in politično prepričanje (25 odstotkov). izobraževanja. Skoraj tretjina respondentk in respondentov iz območja Diskriminacija je po mnenju kar 70 odstotkov prebivalcev Slovenije najbolj Kočevja ni nikoli hodila v šolo, kar je dvakrat več kot na Dolenjskem, 11 razširjenja na področju dela in zaposlovanja, sledita z 38 odstotki odstotkov respondentk in respondentov iz Bele Krajine pa je obiskovalo pravosodje in socialno varstvo ter s 36 odstotki postopki policije. šole s posebnim programom, kar je precej več kot v drugih območjih. V času Najpogostejše tarče diskriminacije so po mnenju anketiranih istospolno raziskave je bilo zaposlenih zgolj 7 odstotkov vprašanih. Kot razlog za usmerjeni (24 odstotkov) in Romi (24 odstotkov), sledijo jim revni (21 brezposelnost jih je na primer 31 odstotkov navedlo pomanjkanje oziroma odstotkov), tujci (20 odstotkov) in ženske (19 odstotkov) (Zagovornik nizko stopnjo izobrazbe, 28 odstotkov pa jih je navedlo pripadnost romski načela enakosti 2021: 135–137). skupnosti (Babič Ivaniš idr. 2006). Še ena raziskava je na podlagi večletnega Največ raziskav, ki večinoma kažejo precej skrb vzbujajoče stanje, je bilo terenskega dela v sodelovanju z romskimi družinami ugotovila, da se doslej opravljenih na temo položaja romskega prebivalstva, ki ima po »vzgojno-izobraževalna pot otrok izide na predvidljive načine: z občutki ustavni ureditvi v Sloveniji status posebne skupnosti, ki pa ni priznana kot nesprejetosti in nesposobnosti pri otrocih, učnimi težavami, pripisanimi narodna skupnost, tako kot sta priznani italijanska in madžarska manjšina. posebnimi potrebami, segregacijo in zgodnjim opuščanjem šolanja« (Klun Poročilo nevladne organizacije Amnesty International (2011) zajema in Bartol 2021: 66). Čeprav v zakonih in vladnih strategijah beremo o primere diskriminacije Romov in poroča o tem, da pripadnicam in načelu vključevanja, je romska kultura skonstruirana kot nepremostljivo pripadnikom romske skupnosti redno preprečujejo nakup ali najem drugačna, »romskost« pa kot težava, ki mora biti rešena, oziroma stanovanja zunaj njihovih naselij. Poleg tega se romske družine srečujejo z primanjkljaj, ki mora biti odpravljen (prav tam). 44 Etnična diskriminacija Podatki 45 V Sloveniji je torej precej literature in raziskav o diskriminaciji z različnih ločevanju »pravih Slovencev« od »južnjakov«, izbrisanih, muslimanov, kar v področij, kot so pravo, sociologija, psihologija, socialno delo, zgodovina in vsakdanjih življenjih ustvarja diskriminacijo na podlagi etničnosti, »rase« in izobraževanje. Razberemo lahko različne opredelitve diskriminacije. vere (Pajnik idr. 2018). Ena pomembnejših študij na obravnavanem Kogovšek in Petković (2007: 11) opozorita tudi, da diskriminacijo lahko področju je še vedno raziskava Inštituta za narodnostna vprašanja iz leta povzroča aktivno ali pasivno ravnanje: 2005 Percepcije slovenske integracijske politike (Komac in Medvešek 2005), ki je pokazala na »obstoj diskriminacijskega vedenja Slovencev do »V prvem primeru storimo dejanje, ki nekoga diskriminira, v pripadnikov etničnih skupnosti z območja nekdanje Jugoslavije« (prav tam: drugem pa opustimo določeno ravnanje, ki bi diskriminacijo lahko 284), vendar tudi opozorila, da »povsem odkrite diskriminacije na narodni preprečilo. Do diskriminacije lahko pride tudi v primerih, ko so osnovi ni,« zato »spadajo ti odnosi na področje subtilno prikrite etnične različne osebe ali skupine obravnavane enako, pri tem pa niso nestrpnosti in/ali diskriminacije. Te pojave pa je težko odkrivati in še težje upoštevane medsebojne razlike, ki zahtevajo drugačno obravnavo«. dokazovati« (prav tam: 233). Raziskave institucij, ki spremljajo pojava rasizma in nestrpnosti, na Diskriminacija se lahko dogaja neposredno ali posredno, na individualni ali primer Evropska mreža proti rasizmu, kažejo na to, da so migrantke in institucionalni ravni, največkrat pa je večplastna in zajema različne migranti, pripadnice in pripadniki etničnih ter verskih manjšin pogosteje družbene ravni in osebne okoliščine (glej na primer Kuhar 2009). Prva zaposlene oziroma zaposleni na slabše plačanih delovnih mestih, prav tako večja študija o intersekcijski diskriminaciji v Sloveniji je tako pokazala, da pa so običajno plačane oziroma plačani slabše kot njihove sodelavke situacije večplastne diskriminacije niso posledica pomanjkanja »sreče« ali oziroma njihovi sodelavci, ki so predstavnice oziroma predstavniki individualnega manka, temveč so posledice družbene delitve oblasti in večinskega prebivalstva (ENAR 2014). To odstopanje je še posebej vidno odnosov dominacije, ki jih prevladujoče družbene skupine ohranjajo pri Romih in priseljencih, ki niso iz EU. Podobno ugotavljajo znanstvene nespremenjene prek institucij, praks, norm, odnosov in znanja (Hrženjak in raziskave (Bajt 2008; Brezigar 2012, 2015, 2017a, b; Cukut Krilić 2016; Jalušič 2011: 115). V primeru Romov diskriminatorni in izključitveni Medica in Lukić 2011; Medvešek in Bešter 2010; Pajnik in Bajt 2011; procesi, ki temeljijo na rasizmu, kulturizaciji in balkanizaciji, delujejo na Zdravković 2015), ki najbolj diskriminiranim skupinam dodajajo še različne načine. Romi so družbena skupina in kategorija, ki je pretežno muslimane, katerih izključenost je pogosto posledica intersekcije, saj so izpostavljena absolutni revščini in slabim stanovanjskim razmeram, ki so pogosteje hkrati priseljenci in pripadniki manjšinske etnične, nacionalne in daleč pod standardi evropskega povprečja. Poleg tega se pogosto znajdejo verske skupine. Pregled literature (Bajt 2008; Bobnič in Vezovnik 2013; v negotovih pravnih statusih zaradi pogostih migracij, revščine, nizke Dragoš 2003, 2004; Kalčić 2007; Pašić 2005; Pucelj 2017; Vrečer 2006; stopnje pismenosti in vključevanja v prevladujočo kulturo (prav tam: 63– Zalta 2005, 2006a, 2006b) kaže, da kljub porastu literature v zadnjih letih 64). položaj slovenskih muslimanov ostaja na robu akademskega raziskovanja. Diskriminacija je običajno globoko zakoreninjena v kulturi družbe v Vendar uradni statistični podatki kažejo, da se je delež muslimanov v obliki stereotipov, predsodkov, nestrpnosti in sovraštva. Več avtorjev in Sloveniji med zadnjimi popisi prebivalstva močno povečal, zaradi česar je avtoric (Kuzmanić 2002; Ule 2005) poudarja, da se sodobni predsodki in islam druga največja religija. Da bi razumeli izmuzljive prakse verske stereotipi razlikujejo od tradicionalnih, saj so zdaj pretežno zasnovani na diskriminacije in procese etničnega razlikovanja, raziskovalke in kulturi in kulturnih razlikah (izobrazba, kulturna raven, religija, telesno in raziskovalci opozarjajo, da obravnavanje muslimanov ni le rasistično in duševno zdravje, življenjski slog itd.). Diskriminacija je povezana tudi s obremenjeno z orientalističnimi in spolno diskriminatornimi predstavami, pomanjkanjem informacij o nekaterih družbenih skupinah, strahom pred ampak je njihov položaj v Sloveniji še dodatno prepleten z etničnimi neznanim in težnjo po premagovanju lastnega občutka manjvrednosti. Od predsodki. Raziskave potrjujejo marginalizacijo muslimank in muslimanov osamosvojitve je v Sloveniji eden glavnih (političnih) okvirov utemeljevanja ter njihovo socialno, ekonomsko in simbolično izključenost (Bajt 2011). V diskriminacije povezan z umeščanjem slovenske nacionalne identitete v času globalnih transnacionalnih migracij in krize, s katero se sooča Evropa, kontekst Evrope (tj. progresivnosti, demokratičnosti) in ločevanjem od so raziskave pojavov izključevanja na podlagi etničnosti, barve kože, vsega, kar je povezano z Balkanom (tj. zaostalosti, primitivnosti). nacionalnosti in religije bistvene, kar se kaže v porastu take literature tudi v Oddaljevanje od Balkana je povezano z željo po »očiščenju« naroda, tj. Sloveniji (prim. Bajt 2008, 2016; Cukut Krilić 2008; Kralj 2008; Medvešek 46 Etnična diskriminacija 47 in Bešter 2010; Medica in Lukić 2011; Pajnik in Bajt 2011; Kogovšek Šalamon in Bajt 2016; Stropnik idr. 2016; Kogovšek Šalamon 2017; Zavratnik in Cukut Krilić 2018). Raziskave nakazujejo dvig nacionalističnega ekonomskega protekcionizma, ksenofobije, islamofobije, homofobije, sovražnega govora in rasističnih napadov na tujce in manjšine (Frank in Šori 2015; Bajt 2021b). Več raziskav je potrdilo izključevanje in diskriminacijo oseb z državljanstvom zunaj Evropske unije, tako imenovanih državljanov tretjih držav (Medvešek in Bešter 2010; Medica in Lukić 2011; Pajnik in Bajt 2011). Medvešek in Bešter tako beležita, da so v raziskavi nekatere intervjuvane osebe potrdile, da se soočajo z nadlegovanjem in 4 diskriminacijo, pri čemer so v skrb vzbujajočem položaju afriški priseljenci, ki se zaradi barve kože soočajo z rasističnimi izpadi v delovnem okolju. Raziskava je tudi pokazala, da se je brez znanja slovenščine izredno težko zaposliti, nepoznavanje jezika pa je tudi ključna ovira pri vključevanju IZKUŠNJE Z DISKRIMINACIJO priseljenih otrok v izobraževalni sistem. Kar polovica intervjuvank in intervjuvancev se je pri iskanju prvega stanovanja in nadaljnjih selitvah soočala z diskriminacijo in izkoriščevalskimi praksami morebitnih stanodajalcev. Avtorici ugotavljata tudi, da je področje dostopa državljanov tretjih držav do zdravstvene oskrbe prezrto v javnih politikah in da so zaradi odkritega ali prikritega diskriminatornega odnosa zdravstvenega Izkušnje z diskriminacijo se najpogosteje proučujejo z anketami, ki se osebja do pacientk in pacientov, ki je pogosto pogojen z jezikovnimi običajno izvajajo bodisi presečno bodisi longitudinalno, da bi lahko ovirami, dejanski problemi večji, zato prihaja do neenakosti med priseljenci opazovali odnose in spremembe čez čas. Ankete lahko zagotovijo koristne in domačim prebivalstvom pri dostopu do zdravstvenih storitev (glej na informacije o temah, kot so odnosi med skupinami, prepričanja in stališča. primer Lipoveč Čebron 2021). Vendar pa ne merijo diskriminacije. Poleg tega lahko na rezultate vplivajo Pregled in analizo dosedanjih raziskav in relevantne literature s številni dejavniki, kot so oblika in formulacija vprašanj ter različni odtenki področja diskriminacije na obravnavanih razsežnostih lahko sklenemo z razumevanja diskriminacije (glej na primer Brown 2001). Zato več avtoric ugotovitvijo, da v Sloveniji obstajajo predvsem podatki o stališčih (na in avtorjev predlaga hkratno uporabo več različnih metod za povečanje primer javnomnenjske raziskave) in različne globinske oziroma veljavnosti raziskovalnih rezultatov (Blank idr. 2004: 165–172; prim. kvalitativne analize, ki so povezane z diskriminacijo, ksenofobijo, Hlebec in Mrzel 2012). rasizmom, islamofobijo, ipd., manjka pa podatkov, ki izhajajo neposredno iz Metodološka literatura svetuje, da se za raziskave uporabi razpoložljive izkušenj posameznic in posameznikov. Zato pričujoča publikacija, izhajajoč vladne administrativne podatke, ki so pogosto javno dostopni in iz realnih potreb, obravnava prav ta manko. Na podlagi analize razmer iz raziskovalkam oziroma raziskovalcem ponavadi ne povzročajo dodatnih razpoložljivih virov je tako mogoče opredeliti področja življenja, iz katerih stroškov. Vendar imajo taki podatki tudi več omejitev, saj so zbrani v okviru izhaja največja verjetnost za diskriminacijo oseb na osnovi etničnosti, barve zakonskih zahtev in za upravne namene, ne pa za namen družboslovnega kože, nacionalnosti ali vere. To so: delo in zaposlovanje, socialno in raziskovanja. V Sloveniji se raziskovalke in raziskovalci soočamo še s zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje ter dostop do dobrin in pomanjkanjem takih podatkov, saj uradne statistike niso razčlenjene po storitev. Našteta življenjska področja tudi sovpadajo s področji, ki so etnični in verski pripadnosti. izpostavljena v že omenjeni Direktivi o rasni enakosti. Še en možen vir podatkov, ki ga navaja relevantna literatura za raziskovanje diskriminacije, so poglobljeni intervjuji, ki pogosto zagotavljajo bogat nabor informacij, čeprav so te nereprezentativne in imajo le manjši doseg (Blank idr. 2004). Tudi v raziskavi NIEM smo 48 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 49 doživljanje diskriminacije ugotavljali na podlagi intervjujev z osebami z postopoma upadajo. Izjemi sta najnižja (»nimam lastnih dohodkov«) in izkušnjo diskriminacije na podlagi ene ali več obravnavanih osebnih najvišja vrednost (»več kot 2.400 eur«), pri katerih število odgovorov okoliščin, tj. etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije, v raziskavi nekoliko naraste. Glede na tip naselja, iz katerega oseba prihaja, jih je Zmanjševanje diskriminacije pa v spletni anketi ter prek ekspertnih največ iz velikega mesta, tj. Ljubljane ali Maribora (39,5 odstotka), manj intervjujev. Podatke na podlagi intervjujev predstavljamo v 6. poglavju, tu iz manjšega mesta (22,1 odstotka), vaškega naselja (21,2 odstotka) in pa razdelamo podatke, pridobljene s spletno anketo. Odgovori anketiranih manjšega kraja (17,2 odstotka). Občutno največ anketiranih živi v oseb nam omogočajo vpogled v razsežnost izkustvene oziroma zaznane Osrednjeslovenski statistični regiji (45,7 odstotka), s precej manjšimi diskriminacije. Rezultatov ankete ne posplošujemo in jih obravnavamo deleži pa si sledijo Podravska (12,1 odstotka), Gorenjska (7,9 odstotka), zgolj kot dodatno razsežnost, ki pomaga odstirati izkušnje z neenako Savinjska (7,1 odstotka), Obalno-kraška (6,7 odstotka), Jugovzhodna obravnavo, ob čemer ohranjamo odprtost za različne interpretacije (prim. Slovenija (5,8 odstotka), Goriška (4,6 odstotka), Koroška in Pomurska Uhan 2002). (po 2,5 odstotka), Primorsko-notranjska (2,1 odstotka), Posavska (1,9 odstotka) in Zasavska (1 odstotek). Od tistih oseb, ki so odgovorile na vprašanje o spolu, je večina žensk (77,7 odstotka), precej manj moških Vzorec in iskanje respondentk in respondentov (21,4 odstotka), in pet oseb, ki so se definirale kot nebinarna oseba, trans ženska, trans-spolna oseba ter en neveljaven in en manjkajoči odgovor. Anketni vprašalnik je bil zasnovan in objavljen na spletnem portalu 1ka.si, z 89,3 odstotka sodelujočih je rojenih v Sloveniji, 10,7 odstotka pa drugje uvodnim nagovorom, v katerem je bil predstavljen namen raziskave in – predvsem v državah nekdanje Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, pojasnjen pojem diskriminacije. Spletna anketa je bila aktivna od 16. julija Hrvaška, Srbija, Črna gora, Makedonija). Druge države, ki so jih anketirane do 30. septembra 2021. V tem času je sistem spletnega panela 1ka zabeležil osebe navedle kot države svojega rojstva, so še Barbados, Francija, Irak, 1.676 klikov na nagovor, od tega je 824 oseb anketo začelo izpolnjevati. Italija, Kongo, Liberija, Nemčija, Nigerija, Poljska, Rusija, Ukrajina in Velika Deset jih je oddalo prazno anketo, ostale pa so jo izpolnile v celoti (513) ali Britanija. Enakemu odstotku (10,7 odstotka) vprašanih materni jezik ni le delno (305). Ustreznih enot je bilo skupno 818, te odgovore smo slovenščina, 8,2 odstotka jih govori dva materna jezika. Nekoliko večji je obravnavali enakovredno, ne glede na to, ali je bila anketa dokončana ali ne delež tistih, katerih starši so rojeni v drugih državah, in sicer 27,1 odstotka (vrednosti n nad grafi pomenijo število veljavnih odgovorov na posamezno za očeta ter 21,4 odstotka za mati. Tiste osebe, ki so odgovorile, za katero vprašanje). državo gre, so tudi pri tem vprašanju večinoma navedle države nekdanje Osebe, ki so odgovarjale na vprašalnik in ki so podale svoje Jugoslavije in nekatere druge (poleg zgoraj navedenih še ZDA, Kosovo in demografske podatke, so bile v povprečju stare 43,6 leta, najmlajša je bila Avstrijo). stara 16 in najstarejša 78 let. Največ respondentk in respondentov je Na vprašanje o tem, ali pripadajo kateri od potencialno deprivilegiranih odgovorilo, da je najvišja stopnja izobrazbe, ki so jo dosegle oziroma družbenih skupin (možno jih je bilo označiti več), je odgovarjalo 818 oseb. dosegli, univerzitetna (36,1 odstotka), nato štiriletna srednja šola ali Od teh je največ tistih, ki se kategorizirajo kot pripadnice oziroma gimnazija (21,8 odstotka), magisterij, doktorat ali specializacija (19,5 pripadniki narodnostne ali etnične manjšine (9,5 odstotka), nekoliko manj odstotka) in višja ali visoka šola (17,7 odstotka). Nižjo izobrazbo je imelo pripadnic oziroma pripadnikov je bilo verskih manjšin (7,6 odstotka), le nekaj posameznic in posameznikov. Slaba polovica tistih, ki so invalidov (7,1 odstotka) in spolnih manjšin (6,8 odstotka). Ena oseba je v odgovarjali na vprašanje o zaposlitvenem statusu, je zaposlena za Sloveniji zaprosila za azil, ena pa ima status begunca oziroma osebe s nedoločen čas (49,3 odstotka). Precej manj je drugih kategorij, od katerih subsidiarno zaščito. je več zaposlenih za določen čas (12,8 odstotka), samozaposlenih (10,7 Na vprašanje o verskem ali svetovnonazorskem prepričanju je skoraj odstotka), upokojencev (9,2 odstotka), brezposelnih (8,7 odstotka) in polovica (47,9 odstotka) navedla ateizem. Precej manj je bilo drugih dijakov ali študentov (6 odstotkov). Neto mesečni dohodki respondentov prepričanj, in sicer katoliško (17,4 odstotka), agnostično (12,6 odstotka), se porazdeljujejo približno normalno, z najbolj zastopano kategorijo od muslimansko (4,6 odstotka), pravoslavno (2,2 odstotka), budistično (1,5 901 do 1.200 evrov (23,5 odstotka), frekvence višjih in nižjih zneskov pa odstotka), hinduistično (1,3 odstotka) in protestantsko (0,9 odstotka). 11,5 50 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 51 odstotka jih je odgovorilo, da gre za nekaj drugega. za zadnjih pet let. Ob tem je bilo podano pojasnilo, da je diskriminacija Ker gre za nereprezentativni vzorec, lahko v nadaljevanju podajamo »slabša obravnava ali postavljanje oseb v slabši položaj zaradi njihovih zgolj opis in sklepanja na podlagi te konkretne ankete, ne moremo pa osebnih okoliščin, kot so spol, starost, nacionalna pripadnost, zdravstveno rezultatov posploševati. Vendar primerjava s podatki SJM in z nedavno stanje, invalidnost itd.«. Zatem so bile še dodatno navedene okoliščine študijo (glej Medvešek idr. 2022) pokaže, da je vzorec precej blizu dejanski diskriminacije, po katerih bi jo lahko identificirali: »Pomislite na situacije, ko populaciji v Sloveniji vsaj po starostni strukturi in zaposlitvenem statusu zaradi katere izmed teh lastnosti niste bili obravnavani enako kot drugi in ter delno glede veroizpovedi. Glede na uradne statistike, je največji delež ste bili zaradi tega v slabšem položaju, na primer pri iskanju dela ali prebivalstva po starosti v srednji generaciji med 36 in 55 let, največ stanovanja, na uradih ali v drugih institucijah, pri zdravniku, v trgovini ali zaposlenih s polnim delovnim časom, najštevilčnejša religija je katoliška in kje drugje«. na drugem mestu islam, precej višji kot v splošni populaciji pa so bili v naši Velik del anketirancev, kar 84,2 odstotka od vseh vprašanih, je vsaj za anketi deleži ateističnega in agnostičnega prepričanja. Hkrati pa vsaj eno od možnih osebnih okoliščin označil, da so bili v Sloveniji kadar koli približno anketa odraža tudi strukturo deleža tujih državljank in diskriminirani. Iz Grafa 1 je razvidno, da je bila najpogostejša okoliščina državljanov v celotni populaciji, saj je v Sloveniji največ priseljenih iz držav diskriminacije spol (39,9 odstotka vseh vprašanih), nekoliko manj jih je nekdanje Jugoslavije (Bajt in Pajnik 2014; Medvešek idr. 2022). Kot je v odgovorilo z »drugo« (29 odstotka), nato pa si sledijo starost (22 odstotka), spletnih anketah pogosto, je bil med respondentkami in respondenti precej premoženjsko stanje (19,1 odstotka), narodnost ali državljanstvo (17,8 višji delež žensk kot moških, prevladuje Osrednjeslovenska regija in višje odstotka), izobrazba (13,6 odstotka), svetovni nazor (13,2 odstotka), jezik stopnje izobrazbe kot v splošni populaciji. in spolna usmerjenost (po 7,6 odstotka), vera (6,5 odstotka), invalidnost S spletno anketo torej ne moremo ugotavljati razširjenosti (3,8 odstotka), spolna identiteta ali spolni izraz (3,5 odstotka) in barva kože diskriminacije, lahko pa ugotavljamo, ali je za posamezne skupine na (2,6 odstotka). Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov hkrati. 15,3 posameznih področjih življenje v Sloveniji bolj težavno. Vstopni pogoj za odstotka vprašanih oseb je odgovorilo, da v Sloveniji niso bili še nikoli izpolnjevanje ankete ni bil, da je bil nekdo diskriminiran, prav tako vstopni diskriminirani. Štiri osebe na to vprašanje niso odgovorile. pogoj niso bile raziskovane osebne okoliščine etničnosti, barve kože, nacionalnosti ali religije. Začetno vprašanje je bilo zato namenoma dovolj GRAF 1: Diskriminacija po osebnih okoliščinah (n = 814) široko, saj so nas zanimale dodatne razsežnosti zaradi ugotavljanja morebitnih intersekcij. Se pa je informacija o spletni anketi poleg splošne populacije razširjala ciljno v smislu poskusa, da bi dosegli vse manjšinske skupnosti po državi, tj. prizadevali smo si, da se je glas o raziskavi širil tudi ciljano med potencialnimi žrtvami diskriminacije glede na obravnavane osebne okoliščine (romska skupnost, priseljenska skupnost, obe uradno priznani manjšinski skupnosti in skupnost pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije, izbrisani, prosilci za azil in begunci, afriška skupnost, različna kulturna in podobna društva itn.). Uporabljeno je torej bilo stratificirano vzorčenje in metoda snežne kepe, anketa pa je bila promovirana tudi kot oglas s povečanim dosegom (za več glej Bajt 2021c). Anketno merjenje izkušenj z diskriminacijo O izkušnjah z diskriminacijo je anketa spraševala tako brez specificiranega obdobja (torej o takih izkušnjah kadar koli) kot tudi posebej izpostavljeno Vir: Zmanjševanje diskriminacije. 52 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 53 Med tistimi, ki so pri prvem vprašanju o splošnih izkušnjah z Moški so bili nekoliko pogosteje (p = 0,032) diskriminirani na podlagi diskriminacijo označili, da so to že doživeli in ki so nadaljevali izpolnjevanje narodnosti ali državljanstva (28,9 odstotka moških) kot ženske (18,3 ankete, jih je bilo 79,6 odstotka diskriminiranih (tudi) v zadnjih petih letih, odstotka žensk). Pomembne razlike obstajajo tudi glede na velikost naselja, kar je 65,8 odstotka vseh anketiranih oseb. v katerem oseba živi (p = 0,014), in sicer je bil med tistimi, ki živijo v Ker vse osebe v vzorcu niso imele vseh osebnih okoliščin, ki bi jih manjšem mestu, največji delež diskriminiranih na podlagi narodnosti ali potencialno izpostavljale diskriminaciji na podlagi vseh obravnavanih državljanstva (29 odstotka), manj med osebami, ki živijo v velikem mestu kategorij, so nas zanimale predvsem izkušnje tistih, ki take okoliščine imajo. (22,5 odstotka), v manjšem kraju (18,7 odstotka), najmanj pa med tistimi, Odgovore smo zato analizirali v odnosu s pripadajočo osebno okoliščino, ki ki živijo v vaškem naselju (10,2 odstotka teh je bilo diskriminiranih). Glede jo je oseba izrazila v odgovorih na demografska vprašanja. Pri tem smo na starost (p = 0,318) in premoženje (p = 0,472) ni pomembnih razlik v obravnavali samo tiste osebe, ki so na ta vprašanja dejansko odgovorile in izkušnjah s to obliko diskriminacije. niso že pred tem prekinile izpolnjevanja ankete. Ker se knjiga osredinja na Ti izsledki ne odražajo ugotovitev nedavne raziskave Inštituta za etnično diskriminacijo, v nadaljevanju predstavljamo rezultate po narodnostna vprašanja o odnosu večinskega prebivalstva do integracije, kategorijah, ki najbolje izražajo tovrstno neenako obravnavo. priseljevanja in priseljencev, ki so pokazali, da imajo najbolj odklonilen odnos do priseljevanja in priseljencev ljudje, ki živijo v vaškem okolju, najmanj odklonilnega pa osebe, ki živijo v mestnem in primestnem okolju Narodnost ali državljanstvo (Medvešek idr. 2022). V naši anketi se vaško naselje kaže kot kraj z najmanj doživete diskriminacije. Čeprav raziskave kažejo, da stopnja urbanizacije Osebe, ki so izrazile, da pripadajo narodnostni ali etnični manjšini, so kraja prebivanja vpliva na oblikovanje stališč večinskega prebivalstva do občutno pogosteje (Hi-kvadrat test, p = 0,000) doživele diskriminacijo na priseljencev, zato naj bi imeli prebivalci mest bolj pozitivna stališča, pa podlagi narodnosti ali državljanstva, in sicer v 73,2 odstotka primerov (glej hkrati tudi vaško okolje lahko pomeni več možnosti za stike, ki niso zgolj Graf 2). Med tistimi, ki ne pripadajo narodnostni ali etnični manjšini, jih je mimobežni, ampak bolj tvorni v smislu medsebojnega sodelovanja, kar je bilo diskriminiranih manj (14,9 odstotka). Podobno razmerje se pokaže v dejanski temelj preseganja predsodkov in socialne distance (glej na primer primerjavi deležev oseb glede na državo rojstva (p = 0,000). Od tistih oseb, Pettigrew in Tropp 2011). ki so bile rojene v drugi državi kot Sloveniji, jih je več označilo, da so že doživele diskriminacijo na podlagi narodnosti ali državljanstva (68,1 odstotka), kot tistih, ki so rojene v Sloveniji (15,1 odstotka jih je bilo GRAF 3: Področja diskriminacije zaradi narodnosti ali državljanstva, diskriminiranih). zadnjih 5 let (n = 58) GRAF 2: Diskriminacija zaradi narodnosti ali državljanstva (n = 410, n = 419) Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Vir: Zmanjševanje diskriminacije. 54 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 55 Osebe, ki so bile v zadnjih petih letih diskriminirane zaradi narodnosti Jezik je bil za anketirance v zadnjih petih letih najpogosteje razlog za ali državljanstva, so poročale, da je do diskriminacije najpogosteje prišlo na diskriminacijo pri iskanju zaposlitve (63,2 odstotka), v javnosti ali na delovnem mestu (48,3 odstotka), nekaj manj pa pri iskanju zaposlitve (39,7 internetu (42,1 odstotka) in na delovnem mestu (36,8 odstotka). Pri odstotka) in v javnosti ali na internetu (37,9 odstotka). Zgolj dve osebi sta storitvah nobena oseba ni imela takih izkušenj (glej Graf 4). navedli, da sta bili zaradi te lastnosti diskriminirani v sodnih postopkih (glej Za analizo vpliva drugih osebnih okoliščin je kategorija diskriminiranih Graf 3). na podlagi jezika premajhna in lahko daje popačene rezultate, zato teh analiz nismo izvedli. Podobno velja za spodnje kategorije, pri katerih so zaradi majhnega števila relevantnih odgovorov nadaljnje podrobnejše Jezik analize omejene. Jezik je razumljen kot ena ključnih značilnosti etnične oziroma Religija narodnostne pripadnosti in zato to razsežnost obravnavamo kot pomemben del potencialne etnične diskriminacije. Še posebno v Osebe, ki so se prepoznale kot pripadnice verske manjšine, so v 40,7 slovenskem kontekstu ima jezik osrednjo vlogo v definiranju nacionalne odstotka primerov izrazile, da so na podlagi tega že bile diskriminirane (n = identitete in tako opredeljuje odnos do Drugih (glej na primer Bajt 2016; 16). Največji delež diskriminacije na podlagi religije so doživele osebe Brezigar 2017a; Medvešek idr. 2022). Med osebami, ki govorijo drug pravoslavne veroizpovedi (60 odstotka, n = 10), sledijo jim muslimanke in materni jezik, kot slovenščino, jih je 27,7 odstotka doživelo diskriminacijo muslimani (56,3 odstotka, n = 16), katoličanke in katoličani (17,9 odstotka, na podlagi jezika. Dve tretjini pa sta kljub tujemu maternemu jeziku n = 56) in osebe z drugačnimi prepričanji (5,1 odstotka, n = 39). Tudi ena označili, da na podlagi tega nista bili diskriminirani. Delež je bil le nekoliko oseba, ki se je opredelila kot agnostik (2,1 odstotka, n = 48) in dve ateistično manjši med tistimi, ki govorijo dva materna jezika (21,1 odstotka), in opredeljeni osebi (1,2 odstotka, n = 172) so odgovorile, da so bile žrtve pričakovano precej manjši (p < 0,001) med osebami, katerih materni jezik diskriminacije na verski podlagi. Vse osebe, ki so se opredelile kot (sicer je slovenščina (3,3 odstotka). redki) budisti (n = 5), hinduisti (n = 4) ter protestanti (n = 3) so odgovorile, da na podlagi religije niso bile nikoli diskriminirane (glej Graf 5). GRAF 4: Področja diskriminacije zaradi jezika, zadnjih 5 let (n = 19) GRAF 5: Diskriminacija glede na versko pripadnost (n = 353) Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Vir: Zmanjševanje diskriminacije. 56 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 57 Zaradi religije so bili v zadnjih petih letih ljudje diskriminirani predvsem Število oseb, ki so odgovarjale na vprašanje o področjih diskriminacije na na delovnem mestu (57,1 odstotka) in v javnosti ali na internetu (52,4 podlagi barve kože v zadnjih petih letih, je bilo sicer majhno, ampak ga odstotka), občutno manj pa drugje. Zaradi vere tudi nobena oseba ni bila vendarle obravnavamo kot relevantno. Predvsem je mogoče opaziti, da so diskriminirana pri storitvah, niti v sodnih postopkih (glej Graf 6). bile te osebe najpogosteje diskriminirane na delovnem mestu (66,7 odstotka), polovica pa pri iskanju zaposlitve in v policijskih postopkih. Pri tem slednja kategorija še posebej izstopa, saj se pri drugih osebnih GRAF 6: Področja diskriminacije zaradi vere, zadnjih 5 let (n= 21) okoliščinah ne pojavlja tako visoko. Nobena od anketiranih oseb zaradi barve kože v zadnjih petih letih ni doživela diskriminacije pri storitvah in na področju socialnega varstva (glej Graf 7). GRAF 7: Področja diskriminacije zaradi barve kože, zadnjih 5 let (n = 6) Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Barva kože Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Zaradi problematičnosti pojma »rasa«, vprašalnik ni neposredno spraševal po barvi kože, zato ni bilo mogoče določiti, kolikšen delež oseb, ki imajo barvo kože drugačno kot večinska družbena skupina, je bil na podlagi tega diskriminiran. Diskriminacija na več ravneh in po področjih Izmed 41 oseb, ki so v vprašalniku potrdile, da pripadajo narodnostni ali etnični manjšini in so odgovarjale na to vprašanje, jih je 12,2 odstotka odgovorilo, da so že bile diskriminirane na podlagi barve kože (v primerjavi Za diskriminacijo na podlagi narodnosti ali državljanstva, barve kože, jezika z 1,6 odstotka tistih, ki ne pripadajo narodnostni ali etnični manjšini). in religije smo preverili tudi, ali gre pri tem za večplastno in hkratno Več oseb, ki so bile diskriminirane na podlagi barve kože, je bilo rojenih diskriminacijo, pri kateri je oseba žrtev raznolikih oblik take neenake v Sloveniji (7 oziroma 63,6 odstotka) kot v drugi državi (4 oziroma 36,4 obravnave. Osebe, ki doživljajo diskriminacijo na podlagi barve kože, jezika odstotka). Izmed tistih, ki so bile rojene v drugi državi, velika večina ni bila in religije, pogosteje doživljajo tudi diskriminacijo na podlagi narodnosti ali diskriminirana na podlagi barve kože (91,5 odstotka). državljanstva – 61,9 odstotka tistih, ki jo doživljajo zaradi barve kože, 69,4 Med osebami, ki so bile diskriminirane na podlagi barve kože, jih je več odstotka diskriminiranih zaradi jezika in 60,4 odstotka zaradi religije je izrazilo, da sta bila oče (7 oseb oziroma 63,6 odstotka) ali mati (6 oseb diskriminiranih tudi na podlagi narodnosti ali državljanstva. To kaže na oziroma 60 odstotkov) rojena v drugi državi kot v Sloveniji. hkratno, intersekcijsko diskriminacijo (Kuhar 2009; Kuhar in Pajnik 2022) 58 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 59 oziroma »kompleksno neenakost« (Hrženjak in Jalušič 2011). Ob tem je Nevladni je bil izbran občutno manjkrat. Pri diskriminaciji v zdravstvu pa pomembno poudariti, da gre za veliko več kot zgolj seštevek teh osebnih so tiste, ki so jo že doživele, najpogosteje odgovorile, da se je to zgodilo v okoliščin, saj osebe doživljajo »avtentične nove realnosti diskriminacije, ki javnem zdravstvu, občutno manj v zasebnem ali v obeh primerih. se vzpostavlja na intersekciji« (Kuhar in Pajnik 2022: 12). Pričakovati je sicer, da imajo ljudje veliko več neposrednih izkušenj v Ne glede na kategorije diskriminacije so osebe, ki so bile v zadnjih petih javnem zdravstvu in se zasebne zdravstvene storitve v Sloveniji uporabljajo letih diskriminirane (zaradi katere koli lastnosti), najpogosteje navedle, da manj pogosto. se je to dogajalo na delovnem mestu – ta odgovor je bil izbran v 48,6 Odgovore na vprašanje o izkušnjah z diskriminacijo po področjih odstotka (od vseh, ki so bili diskriminirani v zadnjih petih letih zaradi vsaj življenja, na katerih so bile osebe diskriminirane, smo v nadaljevanju ene od lastnosti), ali pri iskanju zaposlitve z 41,7 odstotka (glej Graf 8). Le podrobneje analizirali le za osebe, ki so poročale o diskriminaciji na podlagi nekaj odstotkov manj jih je doživelo diskriminacijo v javnosti ali na obravnavanih osebnih okoliščin (n = 109). Ker je 37 oseb prekinilo internetu (36,4 odstotka), za to kategorijo pa delež nekoliko upade. Sledijo izpolnjevanje vprašalnika že pri prvem vprašanju o področjih življenja, v zdravstvo (24,6 odstotka), lokali ali trgovine (17,8 odstotka), uradi ali javne različnih deležih pa na nekatera vprašanja niso odgovorile, zaradi institucije (15,1 odstotka), stanovanjski trg in socialno varstvo (po 12,6 raznolikega števila neveljavnih in manjkajočih odgovorov na različna odstotka), policijski postopki (11,6 odstotka), druga področja (8,5 vprašanja znotraj ene kategorije v nadaljevanju odgovore o področjih odstotka) ter nazadnje izobraževanje (8,1 odstotka), sodni postopki (7,2 življenja predstavljamo v frekvencah, ne z odstotki. Najrelevantnejša odstotka) in storitve (6,2 odstotka). Za različna področja je oseba lahko področja življenja smo združili v naslednje kategorije: delo in zaposlovanje, odgovarjala večkrat (če je označila, da je bila diskriminirana zaradi več socialno varstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do lastnosti – za vsako lastnost posebej). dobrin in storitev ter storitve države oziroma upravni postopki. Graf 9 prikazuje frekvence odgovorov na vseh področjih za diskriminacijo na GRAF 8: Področja diskriminacije (skupaj po kategorijah), zadnjih 5 let podlagi narodnosti ali državljanstva, barve kože, jezika ali vere. (n = 484) Razumeli smo, da je bila oseba diskriminirana na področju dela in zaposlovanja, če je pritrdilno odgovorila, da je bila diskriminirana (zaradi narodnosti ali državljanstva, barve kože, jezika ali religije) pri iskanju zaposlitve in/ali na delovnem mestu (na vsaj enega od teh dveh odgovorov). Med tistimi osebami, ki so bile diskriminirane zaradi teh okoliščin, jih je bilo kar 48 diskriminiranih na področju dela in zaposlovanja. Da so bile zaradi narodnosti ali državljanstva, barve kože, jezika ali religije diskriminirane na področju socialnega varstva (na primer na centru za socialno delo), je v spletni anketi odgovorilo deset oseb. Na področju zdravstva je bilo diskriminiranih 20 tistih oseb, ki so doživele diskriminacijo na podlagi obravnavanih okoliščin. Na področju izobraževanja je bilo zaradi obravnavanih okoliščin diskriminiranih 12 oseb. V kategorijo dostopa do dobrin in storitev smo združili osebe, ki so poročale o diskriminaciji (zaradi obravnavanih osebnih okoliščin) na vsaj Vir: Zmanjševanje diskriminacije. enem od naslednjih področij: v lokalih ali trgovinah, pri storitvah ali na stanovanjskem trgu. Takih je bilo 27 diskriminiranih oseb. V zadnji Če je oseba izbrala eno od možnosti »pri iskanju zaposlitve«, »na delovnem kategoriji smo združili vprašanja s področij storitve države oziroma upravni mestu« ali »v zdravstvu«, se ji je izpisalo še podvprašanje, v katerih ipd. uradni postopki. Da so bile na podlagi osebne okoliščine narodnosti ali sektorjih je bila diskriminirana – v zasebnem, javnem ali nevladnem. državljanstva, barve kože, jezika ali religije diskriminirane na uradih ali v Izbrala je lahko več odgovorov. Številčno so anketirane osebe najpogosteje javnih institucijah, v policijskih postopkih ali v sodnih postopkih, je izbrale zasebni sektor za diskriminacijo pri iskanju zaposlitve in/ali na odgovorilo 26 oseb z izkušnjo take diskriminacije (glej Graf 9). delovnem mestu (skupne frekvence), le nekoliko manj pa javni sektor. 60 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 61 GRAF 9: Diskriminacija zaradi narodnosti ali državljanstva, barve kože, ne more. Od 9 muslimanov jih je 7 dejalo, da vedno ali večinoma lahko jezika ali religije po področjih življenja vzamejo dopust, ena oseba pa, da ga ne more nikoli. Enako število oseb pravoslavne religije je odgovarjalo na to vprašanje, od teh jih je 8 izbralo, da vedno ali večinoma lahko vzamejo dopust, ena oseba pa, da ga ne more nikoli. Edina oseba protestantske religije je odgovorila, da dopusta ob verskih praznikih večinoma ne more vzeti. Zaposlene osebe so odgovarjale še na vprašanje, ali poznajo kakšen primer, ko je v njihovi delovni organizaciji prišlo do diskriminacije zaposlenih zaradi vere, narodnosti, državljanstva ali barve kože. Večinoma takih primerov anketiranci niso poznali (73,6 odstotka). Tisti, ki so zaznali vsaj eno od teh oblik diskriminacije, pa so najpogosteje poročali o diskriminaciji zaradi narodnosti ali državljanstva (22 odstotkov), manj zaradi vere (13,3 odstotka) in barve kože (7,3 odstotka). Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Podobna vprašanja kot za zaposlene so bila postavljena tudi Vprašanja v nadaljevanju se nanašajo tudi na nekatera druga področja študentkam in študentom ter dijakinjam in dijakom (na sicer majhnem diskriminacije in na opažanje viktimizacije drugih oseb. Na ta vprašanja so vzorcu, n = 32). Največ jih je odgovorilo, da večina ali vsi sošolci in sošolke odgovarjale tudi osebe, ki niso doživele diskriminacije zaradi analiziranih vedo, kakšna je njihova narodnostna pripadnost (65,6 odstotka). Za 21,9 okoliščin. Za večino oseb, ki so zaposlene, njihove sodelavke in njihovi odstotka le nekateri vedo, za 12,5 odstotka pa ne ve nihče. Nobena od teh sodelavci vedo, kakšno je njihovo versko ali svetovnonazorsko prepričanje oseb ne pripada narodnostni ali etnični manjšini. Vse osebe, ki pripadajo – 55,5 odstotka jih je odgovorilo, da ve večina ali vsi. 10,1 odstotka jih je taki manjšini, so odgovorile, da njihovi sošolci in sošolke vedo za to. Tudi na odgovorilo, da nihče od sodelavk oziroma sodelavcev tega ne ve, 34,4 to vprašanje je odgovarjalo 32 oseb. Manj sošolcev in sošolk pa ve, kakšno odstotka pa, da vedo le nekateri (n = 317). Da večina ali vsi sodelavci je versko ali svetovnonazorsko prepričanje anketiranih oseb (n = 32). Da ve oziroma sodelavke vedo, kakšna je njihova narodnostna pripadnost, je večina ali vsi, jih je odgovorilo 43,8 odstotka; da vedo nekateri 40,6 označilo 85,3 odstotka anketiranih oseb. Pri 10 odstotkih vedo le nekateri, odstotka, najmanj pa, da ne ve nihče (15,6 odstotka). Razlik med verskimi pri 4,7 odstotka pa ne ve nihče. Tiste osebe, ki so odgovorile s slednjim, ali svetovnonazorskimi prepričanji zaradi majhnega in neraznolikega večinoma ne pripadajo narodnostni ali etnični manjšini. Za osebe, ki pa so vzorca ni bilo mogoče identificirati. pripadnice take manjšine, sodelavke in sodelavci skoraj v vseh primerih Le nekoliko bolj pogosto kot zaposleni v delovnih organizacijah so (96,2 odstotka) vedo za njihovo etnično pripadnost. Na to vprašanje je študentje ali dijaki v izobraževalnih institucijah bili priča primeru odgovarjalo 320 oseb. diskriminacije zaradi narodnosti ali državljanstva, religije ali barve kože. Največ anketiranih oseb, ki se ni opredelilo s katoliško, temveč katero Tudi v teh primerih se je to najpogosteje dogajalo zaradi narodnosti ali drugo vero, v službi večinoma lahko vzame dopust ob verskih praznikih, državljanstva, kar je opazilo 29 odstotkov šolajočih se oseb, nato zaradi vere če to želijo (47,2 odstotka), nekaj manj pa to lahko stori vedno (27,8 (25,8 odstotka ) in najmanj zaradi barve kože (12,9 odstotka). Da temu niso odstotka). Da dopusta nikoli ne morejo vzeti, je odgovorilo 13,9 odstotka bili priča, je odgovorilo 62,5 odstotka šolajočih se oseb. oseb v anketi, preostale pa ga večinoma ne morejo vzeti (11,1 odstotka). Na vprašanja o diskriminaciji njihovih otrok so odgovarjale le osebe, ki Na to vprašanje je odgovarjalo 36 oseb. Razlike med različnimi verskimi so označile, da imajo mladoletne otroke (33,6 odstotka vprašanih). Od teh prepričanji za to vprašanje niso statistično značilne (p = 0,084), prav tako jih 18,6 odstotka pomni, da so njihovega mladoletnega otroka žalili zaradi je vzorec oseb, ki so odgovarjale na ta vprašanja, majhen in slabo raznolik, jezika, narodnosti, državljanstva, verske pripadnosti ali barve kože. Večina zato so vsakršne primerjave med skupinami zelo omejene. Od štirih oseb drugih je odgovorila, da se to še ni zgodilo (64,5 odstotka), preostali pa ne budistične religije, ki so odgovarjale na to vprašanje, so tri odgovorile, da vedo (16,9 odstotka). Da so njihovega otroka učitelji ali učiteljice slabše vedno ali večinoma lahko, ena pa, da večinoma ne more vzeti dopusta ob obravnavali zaradi jezika, narodnosti, državljanstva ali verske pripadnosti, verskih praznikih. Dva hinduista sta odgovorila, da lahko, eden pa, da nikoli je odgovorilo 7,6 odstotka anketirancev z otroki. To se ni zgodilo 70,8 62 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 63 odstotka staršem, 21,6 odstotka pa jih ne ve, ali se je zgodilo ali ne. Večina pozabilo (le 4,5 odstotka). Anketirane osebe so lahko odgovorile z več otrok anketiranih staršev sicer ne potrebuje prehrane, prilagojene odgovori. 18 odstotkov oseb, ki so na to vprašanje odgovarjale, je označilo verskemu prepričanju (70,6 odstotka) ali ne obiskuje vrtca ali šole (4,7 tudi kategorijo »drugo«, na odprto vprašanje pa so nekatere od teh odstotka). Tisti, ki pa hodijo v vrtec oziroma šolo in bi potrebovali tako podrobneje opisale, kako so se počutile. Predvsem so navajale jezo, žalost, prilagojeno prehrano, imajo v podobnem razmerju to zagotovljeno (11,8 depresijo, umik, občutek sramu, občutek manjvrednosti in podobno. Nekaj odstotka) in nimajo zagotovljeno (12,9 odstotka). odprtih odgovorov se nanaša tudi na občutke nemoči in jeze. Da je bil nekdo od njihovih bližnjih (družina ali prijatelji) v zadnjih petih letih tarča diskriminacije zaradi narodnosti, državljanstva, jezika, barve Ukrepanje ob diskriminaciji kože ali religije, je odgovorilo 35,2 odstotka vprašanih (n = 579). To je precej manj kot delež oseb, ki so bile same diskriminirane v zadnjih petih letih (65,8 odstotka). Te so torej lastno diskriminacijo zaznale pogosteje – bodisi Na vprašanje, kako se je oseba počutila ob zadnjem primeru, ko je bila so bile resnično večkrat diskriminirane, ali pa za diskriminacijo bližnjih ne diskriminirana, je bil največkrat izbran odgovor »Situacija me je vedo, kar nakazuje potrditev ugotovitev o diskriminaciji kot skriti in obremenjevala, tako da sem veliko razmišljal_ a o tem«, s čimer je soglašalo pogosto težko dokazljivi. 66,4 odstotka tistih, ki so na to vprašanje odgovarjali (glej Graf 10). Nekatere anketirane osebe (49,5 odstotka oseb, ki so na vprašanje odgovarjale) so poročale tudi o tem, da so bile zaradi svojih osebnih GRAF 10: Počutje oseb ob zadnjem primeru diskriminacije (n = 333) okoliščin diskriminirane ob ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 v Sloveniji, na primer pri prehajanju meje, cepljenju, s prenehanjem delovnega razmerja, žaljivimi komentarji ali fizičnimi napadi. To so pokazale tudi obstoječe raziskave (glej na primer Bajt 2021b). Občutno največji delež vprašanih ljudi (62 odstotkov tistih, ki so bili ob ukrepih diskriminirani na podlagi vsaj ene od okoliščin) je označil, da so bili pri teh ukrepih diskriminirani na podlagi drugih okoliščin, ki so jih specificirali z odprtim odgovorom. Skoraj vsi so pojasnili, da je šlo za diskriminacijo zaradi neizpolnjevanja pogoja preboleli-cepljeni-testirani (PCT) na raznolikih družbenih področjih, (ne)nošenja mask ali uvedbe drugih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, kot so bili omejitev gibanja (prehod državnih meja in prehod med občinami, tako imenovana policijska ura), nadzor, razmere na delovnih mestih in v šolah ipd. Tiste osebe, ki so v zadnjih petih letih v Sloveniji bile diskriminirane zaradi katere koli osebne okoliščine, so se na to odzvale na različne načine (glej Graf 11). Odgovarjale so lahko z več odgovori hkrati. Največ (32,3 odstotka) jih je skušalo javno opozoriti na primer, le ena oseba manj pa se je odločila, da ne bo ukrepala (31,9 odstotka). Dobra četrtina (26,8 odstotka) se je skušala pogovoriti z osebo ali osebami, ki so jih diskriminirale, glede njihovih dejanj, nekaj manj (21,1 odstotka) se jih je obrnilo na katero od Vir: Zmanjševanje diskriminacije. državnih institucij, ki varuje pred diskriminacijo, na primer policijo, Varuha človekovih pravic, Zagovornika načela enakosti, Zastopnika pacientovih Nekoliko manj pogosto so ljudje po tej izkušnji postali pozornejši na pravic idr. 18,5 odstotka jih je ukrepalo drugače, 13,4 odstotka jih je diskriminacijo (47,7 odstotka) ali se ji uprli (43,2 odstotka). Manj jih je poiskalo odvetniški nasvet, 10,9 odstotka jih je poiskalo pomoč pri postalo sumničavih (22,2 odstotka), najmanj pa jih je na situacijo hitro nevladnih organizacijah, 10,5 odstotka pa v sferi politike. Najmanj oseb se 64 Etnična diskriminacija Izkušnje z diskriminacijo 65 je obrnilo na sindikat (9,6 odstotka) ali vložilo kazensko prijavo (7,7 Podrobnejši pregled diskriminacije na podlagi etničnosti, barve kože, odstotka). nacionalnosti in religije razkrije, da je takega vedenja deležen velik delež Če je oseba odgovorila, da je ukrepala na katerega od naštetih načinov oseb z osebnimi okoliščinami, zaradi katerih potencialno pripadajo ali drugače, nas je zanimalo še, ali se je v katerem od primerov, ko je zaradi manjšinski družbeni skupini. Zaradi narodnosti in državljanstva so bile v diskriminacije v Sloveniji ukrepala v zadnjih petih letih, situacija rešila v Sloveniji diskriminirane slabe tri četrtine tistih, ki pripadajo narodnostni ali njeno korist (n = 177). Le za 18,6 odstotka tistih oseb, ki so na to vprašanje etnični manjšini, in le nekoliko manjši delež oseb, rojenih v drugi državi. odgovarjale, se je situacija rešila v njihovo korist, za 81,4 odstotka pa se ni. Tudi pripadnice in pripadniki pravoslavne ali islamske veroizpovedi v več kot 55 odstotkih primerov poročajo o doživljanju diskriminacije na podlagi vere. Pri tem se pokaže, da gre pri diskriminaciji na podlagi barve kože, GRAF 11: Ste ob diskriminaciji ukrepali na katerega izmed naslednjih jezika in vere pogosto za močno povezanost z diskriminacijo na podlagi načinov (n = 313)? narodnosti in državljanstva, kar pomeni, da oseba doživlja vsaj dve vrsti diskriminacije hkrati. Na intersekciji se torej vzpostavlja neka nova stvarnost diskriminacije. Čeprav kompleksne neenakosti niso predmet te publikacije, je vendarle treba na ta vidik opozoriti in ga poudariti. Še dodaten dragocen vpogled v izkušnje z diskriminacijo nudijo tudi odprti odgovori iz spletne ankete, ki še dodatno potrjujejo raziskovalne ugotovitve. Odgovorov na odprta vprašanja o izkušnjah diskriminacije je bilo v spletni anketi namreč skupno kar 521 in so tako relevanten dodaten vir podatkov. Navajamo zgolj peščico najbolj povednih primerov, ki jih je treba vzporejati z analizo na podlagi intervjujev v 6. poglavju, saj dodatno potrjujejo relevantnost pridobljenih podatkov. • Pri iskanju najema ti Slovenci in Slovenke po telefonu rečejo: »Čefurjem ne oddajam«. • Ko so izvedeli, da iščemo stanovanje za tujce, so jasno povedali, da tujcem ne dajo. • Diskriminacija zaradi narodnosti in verske pripadnosti v primeru prijave Vir: Zmanjševanje diskriminacije. na razpisano delovno mesto. Kasneje sem izvedel za neprimerne komentarje s strani zaposlovalcev. • Dobila sem obvestilo neizbranemu kandidatu z zapisom, da nisem Sklep izbrana, ker so se odločili za osebo, ki je Slovenec. • Napredovanja so bila možna samo za priimke, ki niso imeli potomstva iz BiH. Analiza kvantitativnih podatkov na podlagi anketnega vprašalnika pokaže, • Glede javne uprave, konkretno upravne enote, imam občutek, da nisem da neke vrste diskriminacije v Sloveniji doživlja velik del vprašanih – 84 dobrodošel. Kar koli iščem glede dokumentov, referent mi se tako grdo odstotkov anketiranih oseb meni, da so že bile diskriminirane na podlagi postavi, na primer, zakaj tako: »Nič ne veste, vse vam se mora narisati!« vsaj ene osebne okoliščine. Najpogosteje gre za diskriminacijo na podlagi itd. Res je občutek grozen. Namesto, da lepo razloži. 18 let sem v Sloveniji, spola, ki so jo občutno več deležne ženske kot moški, nebinarne osebe pa so delam, plačujem davke državi, živim z družino tukaj, ampak imam občutek, da bi se nas radi rešili. bile že vse diskriminirane. Naslednja kategorija glede na pogostost z • Predvsem je šlo za žaljenje in poniževanje, v tem smislu, da sem kot odgovorom »drugo« predvsem zajema poročanje anketirancev in posameznik manj oziroma ničvreden zaradi moje narodnosti, saj da smo anketirank o diskriminaciji zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje neumni, zaradi česar naj ne bi razumeli osnovnih zadev in smo takšni širjenja covida-19, primarno zaradi zaostrovanja pogoja PCT. ljudje primerni zgolj za fizična dela, kjer ni potrebno imeti možganov. Gre 66 Etnična diskriminacija 67 za splošno in ponavljajočo se prakso oziroma diskriminacijo na različnih področjih, tako v uradnih ustanovah kot tudi v splošni družbi, vendar v uradnih ustanovah poskušajo to prikriti, kar pa jim ne uspe vedno najbolje. • Čeprav izredno dobro govorim slovensko, občasno uporabim kakšno hrvaško besedo. Gospa na šalterju [okencu] me je obravnavala nespoštljivo, a ni imela nobenih težav z angleško govorečim tujcem pred mano. • Ko se v javnosti (na ulici, v trgovini, v avtobusu) pogovarjam z drugimi v svojem maternem jeziku, sem pogosto deležna žaljivih komentarjev, naj grem domov, naj se naučim slovensko, naj v Sloveniji govorim slovensko. • Ker narodnost temelji na jeziku, kulturi in veri, otroci v vrtcih ne morejo 5 uveljavljati pravice do izbire načina prehrane (razen v primeru medicinske indikacije) in so tako »narodnostno diskriminirani«. • Če uporabim javni prevoz in čakam na kakšni mestni avtobusni postaji, MERJENJE DISKRIMINACIJE sem lahko legitimiran tudi večkrat v isti uri. • Policisti so me večkrat ustavili, češ da so mislili, da sem migrant. • Moji hčerki se v šoli posmehujejo in jo žalijo zaradi rahlo temnejše barve kože, da je Ciganka. • Sinova sta mulata in dnevno doživljata pritiske in diskriminatorno vedenje. • Resne zaposlitve nikoli nisem dobil. Z mojim imenom in priimkom Poudarili smo že težavnost merjenja diskriminacije, saj gre za pojav, ki ga možnosti za resno in dobro službo ni […], saj sem Cigan. lahko le redko opazujemo neposredno. Raziskovalke in raziskovalci se tako spopadamo z izzivom, kako določiti, kdaj je resnično prišlo do Ne glede na osebno okoliščino diskriminacije so najpogostejša področja diskriminacije in ali je bila neenaka obravnava dejansko posledica neke življenja, na katerih osebe to doživljajo, delovno mesto, iskanje zaposlitve osebne okoliščine. Pri podrobnejšem pregledu eksperimentalnih metod za ter v javnosti ali na internetu. Nekoliko manj pogosto so diskriminirane ocenjevanje diskriminacije se naslanjamo na izbrano tujo literaturo. V osebe poročale o diskriminaciji v zdravstvu, v lokalih ali trgovinah, na študiji Odbora za nacionalno statistiko, Blank s sodelavkama podrobneje uradih ali v javnih institucijah ter na stanovanjskem trgu. analizira dve eksperimentalni metodi, ki sta uporabljani za pridobivanje Podobno tudi v okviru diskriminacije na podlagi etničnosti, barve kože, vzročnih zaključkov v zvezi z rasno diskriminacijo v ZDA: laboratorijske nacionalnosti in religije močno izstopa področje dela in zaposlovanja, kjer poskuse in terenske poskuse. Raziskovalke opozarjajo, da je v srži je bilo diskriminiranih daleč največ oseb. Najmanj pa se to kaže na področju ocenjevanja diskriminacije vedno »problem vzročnega sklepanja« (Blank socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja, le nekoliko več v zdravstvu. idr. 2004: 90). Različni življenjski izidi glede na etnična nesorazmerja so namreč lahko posledica eksplicitnih ali subtilnih predsodkov, ki so torej možen vzrok za diskriminacijo. Natančno določanje tega, kaj je dejanski pojav diskriminacije, kaj pa osebna izbira ali drugi povezani ali nepovezani dejavniki, zato zahteva sposobnost jasnega vzročnega sklepanja (prav tam). Laboratorijski poskusi potekajo v nadzorovanem okolju, pri čemer se poskuša zmanjšati vpliv zunanjih dejavnikov. Vključujejo (1.) neodvisno spremenljivko, s katero lahko manipuliramo, (2.) naključno dodelitev pogojem obravnave in (3.) nadzor nad zunanjimi spremenljivkami, ki lahko vplivajo na rezultate. Prednost uporabe te metode je, da je mogoče doseči visoko raven notranje veljavnosti za sklepanje o vzročnih posledicah in da 68 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 69 omogoča veliko stopnjo nadzora nad okoljem. Prav tako je primerna enakost in s pomočjo pridobljenih podatkov zahtevale zaščito pred metoda za izolacijo ene same spremenljivke, ki nas zanima. Pri preučevanju diskriminacijo na sodiščih, v 1990. letih pa so ZDA oblasti že v izdatni meri diskriminacije se laboratorijski poskusi še posebej dobro prilegajo financirale izvedbo situacijskega testiranja v raziskovalne namene in za študijam psiholoških procesov (na primer predsodkov ali stereotipov) in so preverjanje konkretnih pritožb oseb, ki so bile diskriminirane. Situacijsko pogosto pokazali, da lahko že neznatne spremembe v okolju opazno testiranje se je potem razširilo tudi na področje dostopa do zaposlitve ali vplivajo na rezultate. Vzpostavljanje pozitivne razlike je tudi osnova za storitev (na primer dostopa do restavracij in nočnih klubov), izvaja pa se medskupinsko diskriminacijo. Znane so na primer študije s področja tako, da se sestavijo eksperimentalni pari (prosilci za zaposlitev, za najem socialne psihologije (glej na primer Judd idr. 1995), različni poskusi pa so stanovanja, obiskovalci restavracij ali nočnih klubov), ki so enaki glede vseh pokazali, da se diskriminacija pokaže celo pri povsem ad hoc sestavljenih osebnih okoliščin razen okoliščine, ki se opazuje in je lahko podlaga za skupinah, kot so tako imenovane minimalne skupine (Ule 1997). Vendar pa diskriminacijo. Če je en član para neenako obravnavan (lastnik stanovanja so laboratorijski poskusi pogosto časovno in merilno omejeni, zato ne na primer zavrne prosilca z neko osebno lastnostjo z izgovorom, da je merijo daljših obdobij. Poleg tega je ena od omejitev tudi tveganje stanovanje že oddano, drugemu, ki pride nekoliko pozneje in te osebne pristranskosti ali pojavljanje omejitev v okolju poskusa (Blank idr. 2004: okoliščine nima, pa ponudi ogled stanovanja), je to lahko dokaz obstoja 92–102). diskriminacije (Rorive 2009). Nekateri raziskovalci in raziskovalke sicer Terenski poskusi v primerjavi z laboratorijskimi poskusi omogočajo več izražajo zadržke do te metode, saj umetno ustvari diskriminatorni posploševanja in jih lahko uvrstimo v prevladujoči vidik merjenja dogodek, pri čemer en član para, ki je sicer pripadnik družbene skupine, že diskriminacije – tako imenovani epizodični pogled. Terenski poskus izpostavljene neenaki obravnavi v vsakdanjem življenju, lahko utrpi pomeni vsak popolnoma randomiziran raziskovalni načrt, v katerem so eksperimentalno ustvarjeno diskriminacijo (Essed 1991), vendar se je opazovane enote v naravnem okolju podvržene pogojem obravnave in situacijsko testiranje razširilo v Veliko Britanijo, pozneje pa tudi v nekatere nadzora. Med metodami terenskih poskusov pri merjenju stopnje ali članice Evropske unije, kjer je bilo kot metoda pridobivanja podatkov pogostosti diskriminacije na trgu dela ali na stanovanjskem trgu se Blank, (dokazov) uspešno uporabljeno tudi v sodnih primerih. Dabady in Citro osredinjajo na najpogosteje uporabljani pregledni metodi Zgodovinsko so se revizijske študije najprej osredinjale na rasno »revizije« ali »parnega testiranja« (2004: 104). Metoda parnega testiranja oziroma etnično in spolno diskriminacijo, prve raziskave pa so skoraj je bila kritizirana predvsem zaradi vprašanj, povezanih z natančnostjo in izključno uporabljale realne osebe, ki so se izdajale za dejanske kandidate veljavnostjo, saj je zaradi heterogenosti testne in referenčne osebe težko z (za stanovanje ali službo) kot testne ali referenčne osebe. Prve študije so gotovostjo trditi, ali je razlika v obravnavi dejansko povezana z odgovarjale na konkretne kršitve predpisov za uveljavljanje enakosti in diskriminacijo ali pa jo povzročajo drugi dejavniki. Pa poglejmo, za kaj gre. niso imele raziskovalnega namena (Gaddis 2018). Sčasoma pa so parna testiranja v živo počasi nadomestila revizijska testiranja po telefonu in elektronski pošti, sploh s porastom uporabe interneta in množice spletnih Neposredno testiranje diskriminacije s terenskimi oglasov (za stanovanja, prosta delovna mesta ipd.) v zadnjih letih. poskusi Čeprav je diskriminacija prepovedana, so v večini držav številne študije dokumentirale etnično oziroma rasno diskriminacijo manjšinskih skupin na trgih dela in stanovanj (Rich 2014; Zschirnt in Ruedin 2016). Večinoma se te študije zanašajo na revizijsko ali korespondenčno testiranje, ki meri Korespondenčno ali revizijsko oziroma referenčno testiranje diskriminatorno vedenje v resničnem svetu. Heath in Di Stasio v svoji meta diskriminacije spada med pomembne eksperimentalne metode za analizi rasne diskriminacije pri zaposlovanju v Veliki Britaniji, ki zajema pridobivanje podatkov o enakosti oziroma o obstoju diskriminacije. študije terenskih eksperimentov, objavljene med leti 1969 in 2017, Metodo so v 1960. letih v ZDA razvile javne in zasebne agencije, ki so navajata pomemben metodološki zaznamek o prvi študiji iz leta 1967. zagovarjale pošten dostop do stanovanj, za namen dokazovanja obstoja Študija je vključevala osebne teste, vendar je bila izločena iz njune diskriminacije rasnih oziroma etničnih manjšin na področju dostopa do raziskave, saj so bili testerji poslani le v podjetja, ki so bila že prej obtožena stanovanj. V začetku 1970. so metodo uporabljale že številne skupine za diskriminacije, zato študija verjetno pretirava v oceni tveganja 70 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 71 diskriminacije v primerjavi s poznejšimi študijami, ki so preizkušale bolj stanovanja, ki lahko traja več let, izbira kandidatke oziroma kandidata za reprezentativne vzorce podjetij. Prva naslednja študija je iz leta 1969 in je zaposlitev šele na koncu celotnega postopka več razgovorov in preizkusov bila prva, ki je uporabila metodo korespondenčnega testa. Namesto itd.). Situacijsko testiranje se v praksi običajno uporabi šele potem, ko osebnih prijav so bile uporabljene usklajene pisne prijave za prosta delovna posameznica oziroma posameznik že prijavi diskriminacijo, in v idealnem mesta (Heath in Di Stasio 2019). Korespondenčni testi danes veljajo za primeru bi ga bilo treba izvesti kmalu po tem, ko je do diskriminacije prišlo. »zlati standard« merjenja diskriminatornega vedenja, vendar je njihova O vsakršnem proaktivnem testiranju je treba zelo previdno premisliti, saj glavna omejitev, da zgolj pokažejo stopnje in vzorce etnične diskriminacije, se z njim lahko prilije olje na ogenj nasprotnikov, ki opozarjajo na delovanje ne odkrijejo pa mehanizmov, ki bi jo lahko pojasnili (Verhaeghe in De v duhu Velikega brata, kar metodo diskreditira. Vsekakor je to odvisno od Coninck 2021). Nekako od 1960. let se torej uporablja metodološko orodje, vsakokratnih okoliščin. Če je v enem sektorju veliko pritožb, se posamezne ki ga raziskovalke in raziskovalci poimenujejo z različnimi imeni, kot so nevladne organizacije lahko odločijo sprožiti kampanjo za preizkušanje revizijska študija (angl. audit study), korespondenčni test (angl. razmer z namenom ozaveščanja javnosti in sprožitve pravnih ukrepov v correspondence test) ali situacijsko testiranje (angl. situation testing). V primerih odkritih diskriminatornih praks. V raziskavi Zmanjševanje zadnjih letih je postala ta metodologija zelo priljubljena (Gaddis 2018: 3). diskriminacije je bil namen situacijskega testiranja zgolj raziskovalno Diskriminacija je ponavadi skrita, sodobne oblike diskriminacije pa so zbiranje podatkov (za več glej Bajt 2021a). Izvedba situacijskega testiranja lahko preprosto tudi subtilnejše in prikrite, zaradi česar jih splošna javnost je bila ključna in vsekakor osrednja naloga raziskave, saj – poleg ankete in redkeje odkriva in se jih manj zaveda (Pager 2007). Hkrati je diskriminacija intervjujev – prinaša sveže relevantne podatke za analizo področja etnične razširjena, saj ima globoke družbene, gospodarske, politične, zgodovinske diskriminacije. Poleg tega je v Sloveniji praksa na tem področju in kulturne vzroke, ki se med seboj prepletajo. Dokazovanje diskriminacije raziskovanja diskriminacije pičla (za redko izjemo glej Šetinc Vernik 2016), je velik izziv, saj v številnih primerih ni jasnih in nedvoumnih dokazov. Poleg zato na tem polju raziskovanja diskriminacije dejansko orjemo ledino. V tega politiki in javni uslužbenci, delodajalci, sindikati, raziskovalci in primerjavi z mednarodno literaturo pa gre za raziskovalno metodologijo, ki novinarji še vedno pogosto predpostavljajo, da so diskriminatorne prakse je v najnovejših raziskavah postala že zelo sofisticirana, saj je v tujini stvar preteklosti. Zato je še toliko težje pričakovati, da bodo osebe zgodovina takega raziskovanja obsežna in razvejana. Za preučevanje prepoznale in sprejele dejstvo, da lahko tako same kot tudi njihovi sodelavci etnične in rasne diskriminacije pri zaposlovanju se namreč že pet desetletij in njihove sodelavke kršijo načelo enakega obravnavanja. Zaradi širokega uporabljajo terenski poskusi, pri čemer se dosledno ugotavlja visoka zanikanja diskriminacije je torej dokazovanje diskriminacije praviloma stopnja diskriminacije manjšinskih kandidatk oziroma kandidatov in težko. Metoda situacijskega testiranja se zato običajno uporablja kot priseljenk oziroma priseljencev ne glede na čas, lokacijo ali testirane eksperimentalna metoda, ki omogoča raziskovalcem in raziskovalkam manjšinske skupine (Zschirnt in Ruedin 2016). Večina takih študij je bila ugotavljanje diskriminacije na kraju samem. S to metodo lahko razkrivamo izvedenih v različnih evropskih državah in Avstraliji, manj v ZDA (Riach in prakse, pri katerih se oseba, ki ima neko značilnost, obravnava manj Rich 2002). Veliko tako imenovanih korespondenčnih študij je torej že ugodno kot druga oseba v primerljivi situaciji, ki te lastnosti nima (glej na preučevalo diskriminacijo etničnih, verskih in rasnih manjšin na trgu dela. primer Rorive 2009: 42; Gaddis 2018; Heath in Di Stasio 2019). Eden od V meta analizi, ki je obsegala sedemnajst držav in izvedenih uspešnih primerov situacijskega testiranja je, na primer, da se uporabijo sedeminšestdeset terenskih poskusov diskriminacije, je na primer Judith pari oseb za testiranje vstopa v nočne klube. Par sestavlja oseba, ki je Rich (2014) ugotovila znatno in vztrajno diskriminacijo na vseh področjih »priseljenka«, in oseba, ki je »domačinka«. Edine pomembne razlike med življenja in visoke stopnje diskriminacije etničnih manjšin. njima se nanašajo na etnične oziroma rasne označevalce, kot sta barva kože V raziskovalnem postopku terenskega poskusa oziroma ali tekstura las. Taki preizkusi so potekali v številnih jurisdikcijah po vsej korespondenčne študije se pošlje primerljive prijave fiktivnih kandidatk in Evropi in tako sodiščem zagotovili zadosten vpogled v situacijo, da bi lahko kandidatov na resnična prosta delovna mesta, vendar se spreminjajo ugotovili, ali je prišlo do diskriminacije (Rorive 2009: 7). značilnosti, ki so predmet raziskovanja (na primer etničnost). Različne Metoda revizijskega oziroma situacijskega testiranja je primerna za stopnje odzivnosti (angl. callback) pomenijo vzročni dokaz o diskriminaciji preproste in takojšnje izmenjave, zato se ji je treba izogniti pri prijavah, ki so (Pager 2007). Korespondenčne študije so tako že v številnih primerih predmet zapletenega postopka izbire (na primer prijava za socialna pokazale, da so kandidatke oziroma kandidati neenako obravnavane 72 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 73 oziroma obravnavani kljub enakim značilnostim v smislu relevantnosti za poskrbeli smo, da je bilo za vsako testiranje zagotovljenih dovolj produktivnost, kar nedvomno dokazuje obstoj diskriminacije na trgu dela ponovljenih poskusov, ki omogočajo tudi vsaj delno potrditveno sklepanje (Koopmans idr. 2019: 234). na širši ravni (za podrobnejši opis metode in poteka situacijskega testiranja, Kljub razširjenosti v mednarodni literaturi in uporabnosti v merjenju glej Bajt 2020 in Bajt 2021a, c). diskriminacije pa so korespondenčne študije veliko manj primerne za raziskovanje razlogov za diskriminacijo. V naši raziskavi zato uporabljamo kombinacijo različnih metod, kar je tudi v skladu z najnovejšimi priporočili Metoda situacijskega testiranja strokovne literature (glej na primer Blank idr. 2004; Carter in Pieterse 2020). Študije so na primer pokazale, da so ljudje turške narodnosti v Nemčiji diskriminirani, vendar kritiki metode opozarjajo, da ostaja nejasno, Ne glede na trend v tuji literaturi, ki izvaja korespondenčne študije v skladu ali ta diskriminacija temelji na predpostavkah o produktivnosti oseb turške z najnovejšimi metodološkimi smernicami in teoretičnimi spoznanji, smo narodnosti ali na protiturških stališčih. Poleg tega ni jasno, ali gre za splošno se v naši raziskavi odločili, da sledimo izvedbi testiranja diskriminacije, ki ga protipriseljensko pristranskost, kjer so osebe turške narodnosti pri svojem delu najpogosteje uporabljajo nevladne organizacije. Za to sta diskriminirane enako kot druge skupine priseljencev, ali pa gre za neko vsaj dva pomembna razloga. Prvi razlog je ta, da takih raziskav v Sloveniji posebno pristranskost – in če je tako, ali je to povezano z njihovo domnevno pravzaprav ni (izjema je že omenjena raziskava dostopa do stanovanj za muslimansko veroizpovedjo ali s fenotipskimi razlikami (Koopmans idr. LGBT osebe; za več glej Šetinc Vernik 2016) in je zato pričujoča publikacija 2019: 234). Literatura, ki uporablja metodo terenskega eksperimenta, tudi prva, ki se poglobljeno loteva terenskega raziskovanja diskriminacije na pogosto precej nejasno opredeljuje metodologijo, zato ni jasno, ali so se na štirih različnih področjih življenja v skladu z zelo natančno vnaprej iste oglase prijavljali dvakrat in primerjali odzive posebej za testni in premišljeno in začrtano metodologijo tako imenovanega situacijskega referenčni profil, kot smo to izvedli v raziskavi Zmanjševanje diskriminacije. testiranja. Drugi razlog je dejstvo, da smo ob snovanju raziskave nameravali Večina tuje literature odzive potencialnih najemodajalcev ali zaposlovalcev izvajati tudi parna testiranja v živo na terenu, kjer bi vlogo testne osebe analizira zgolj agregatno (glej na primer Carlsson in Eriksson 2016; prevzeli medkulturni mediatorji. Zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo Koopmans idr. 2019). Glede na zelo obsežen vzorec nekaterih raziskav (tj. covida-19, se je sicer raziskava v celoti izvedla po elektronski pošti in približno 6.000) oziroma visoko število opravljenih testov, lahko telefonu, kar jo dejansko umešča ob bok tujim raziskavam, ki terenskega razberemo, da so testiranja izvedena tako, da je najemodajalcem poslana testiranja v živo pravzaprav ne izvajajo več. zgolj ena poizvedba za vsak oglas, pri čemer približno polovica poizvedb Izvedba diskriminacijskega testa ali situacijskega testiranja je uporablja tipično »tuje« (na primer priseljensko) ime in polovica tipično sestavljena iz predložitve dveh primerljivih profilov za isto zahtevo s domače ime (Carlsson in Eriksson 2016). V nadaljevanju s podrobnejšim spreminjanjem samo ene značilnosti oziroma osebne okoliščine (na opisom metode situacijskega testiranja pokažemo, kako zelo zahtevna in primer etnična, nacionalna ali verska pripadnost), ki ju potencialno lahko zamudna je pravilna in natančna izvedba. Čeprav se za korespondenčne izpostavi diskriminaciji. Prvi test vedno opravi testna oseba (ki je študije uporabljajo nove informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki pripadnica potencialno diskriminirane skupine), drugi test pa izvede omogočajo opravljanje več tisoč testov v razmeroma kratkem času, mora referenčna oseba (ki se od testne ne razlikuje v ničemer drugem kot v biti osnova za metodologijo takega raziskovanja izoblikovana in potencialno diskriminirani osebni okoliščini). Oba profila morata pripravljena zelo subtilno in preudarno, predvsem pa mora upoštevati vse izpolnjevati vse zahteve kraja in situacije (na primer, kaj se išče s strani etične vidike (Bajt 2021a). ponudnika službe, stanovanja itn.). Če test razkrije diferenciran odziv med V naši raziskavi smo izvedli situacijsko testiranje, s katerim smo referenčnim profilom in preizkuševalnim oziroma testnim profilom, lahko preverjali obstoj diskriminacije za osebe z osebno okoliščino etničnosti, domnevamo, da je to povezano z upoštevanjem – zavednega ali ne – merila barve kože, nacionalnosti in religije na štirih življenjskih področjih: (1.) dela diskriminacije. Pred odhodom na teren je torej ključno, da se zelo natančno in zaposlovanja, (2.) socialnega in zdravstvenega varstva, (3.) vzgoje in določi metodologija, ki se bo uporabljala pri situacijskem testiranju (Bajt izobraževanja, ter (4.) dostopa do dobrin in storitev. Gre za pilotno 2020, 2021a). Samo tako se lahko nevtralizirajo spremenljivke, ki bi sicer raziskavo, ki ne omogoča statistično signifikantnih podatkov, toda lahko ponaredile analizo ali diskreditirale testiranje. Bistveni elementi pri 74 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 75 organizaciji situacijskega testiranja so (povzeto po Rorive 2009: 51–54): pravnih vprašanj. Organizator ali organizatorka preizkusa ne sme imeti navzkrižja interesov glede žrtve diskriminacije ali 1. Zagotavljanje popolne primerljivosti domnevnega storilca. Prav tako bi se morali zavedati dejstva, da bi Če želimo dobiti prepričljive rezultate, preizkušanje razmer zahteva čim testiranje lahko vodilo do sodnega postopka, ki traja več let in mora večjo stopnjo podobnosti med skupino, ki je verjetno žrtev diskriminacije, zato biti vodja pripravljena nastopiti kot priča na sodišču. Zato je in kontrolno skupino. Kontrolna skupina mora biti enaka preučevani pomembno, da je organizator testa verodostojna oseba oziroma da skupini v vsem, razen v značilnosti, ki naj bi bila preverjana, testirana. To gre za tako institucijo. Za preizkušanje na terenu ni treba, da je vodja pomeni, da mora oseba, ki je odgovorna za testiranje, sestaviti seznam vseh preizkusa navzoča na prizorišču, predvsem zaradi tveganja, da ga različnih elementov, ki bi lahko vplivali na odločitev osebe, katere ravnanje oziroma jo bodo prepoznali. Ta korak smo v celoti izpolnili, čeprav se testira. Na primer, pari preizkuševalcev, ki sodelujejo pri testiranju prijave sumov neenake obravnave na pristojne instance niso bile v etnične diskriminacije na vhodu v nočni klub, bi morali imeti točno načrtu raziskave; ustrezno vrsto oblačil in pričeske, kar bi moralo biti podobno v vsakem 2. organizator oziroma organizatorka testiranja mora sestaviti primeru; biti morajo seveda tudi v istem starostnem razponu in istega protokol, ki opisuje namen testiranja in postopek, ki ga je treba spola (zato, ker na primer v nočne klube ženske običajno lažje vstopajo kot upoštevati. Protokol mora vključevati različne elemente, ki jih je moški); ne smejo biti pod vplivom alkohola ali drog; do vratarja ali treba upoštevati, da se zagotovi popolna primerljivost, in bi jih bilo varnostnika se morajo obnašati vljudno in razumno; v lokal morajo treba zasnovati tako, da je zagotovljena reprezentativnost. Zvočni in poskusiti vstopiti isti večer in približno ob istem času; nobenega od njih ne video posnetki imajo dokazano zelo koristno vlogo za podporo smejo že od prej poznati, itd. testiranju. Njihovo uporabo je treba natančno določiti v protokolu. Ker se sodni sprejem takih posnetkov razlikuje od države do države, 2. Zagotavljanje pravičnosti in verodostojnosti se je treba o protokolu vnaprej pogovoriti z lokalnimi pravnimi Da bi se izognili pristranskosti pri situacijskem testiranju, med sodelujočimi strokovnjakinjami in strokovnjaki. V naši raziskavi ne video ne avdio ne sme biti nobenih čustvenih povezav. To pomeni, na primer, da nobena posnetkov v situacijskem testiranju nismo uporabljali, smo pa vse testna oseba ne sme biti v sorodu z žrtvijo diskriminacije. Testna oseba tudi vestno in sproti zabeležili v tabelo in terenski dnevnik. Drugi točki ne sme imeti nobenih predsodkov do osebe, ki se preskuša, testira. Poleg smo torej vendarle v celoti zadostili; tega mora skrbno nadzorovati svoje vedenje, da se lahko izogne kakršni 3. oseba, ki je odgovorna za testiranje, naj se prepriča, da testne osebe koli provokaciji. niso povezane z žrtvijo ali osumljencem diskriminacije, ter da se dobro zavedajo, kako naj se obnašajo med testiranjem, da bi se izognili kakršni koli provokaciji. Testne osebe oziroma 3. Zagotavljanje reprezentativnosti preizkuševalci ne bi smele biti mladoletne, razen če je to res nujno. V idealnem primeru bi moralo situacijsko testiranje temeljiti na Tako kot vodja testiranja se morajo tudi preizkuševalci zavedati reprezentativnem vzorcu in na vsaj več kot zgolj enem paru dejstva, da bi lahko testiranje vodilo v sodne postopke, ki lahko preizkuševalcev. V nasprotnem primeru moramo rezultate potrditi z trajajo več let, in da bodo morda morali nastopati kot priče na drugimi dokaznimi sredstvi (na primer osebno pričevanje), da se sodišču. Ta del v naši raziskavi ni bil relevanten. Poleg tega bi morali preusmeri dokazno breme. Prav zato smo metodo situacijskega testiranja v biti pripravljeni na diskriminacijo in biti sposobni odzvati se naši raziskavi dopolnili z intervjuji in anketo. nevtralno. Testne osebe morajo dobiti kopijo protokola situacijskega testiranja in jasne smernice za izvedbo testiranja. Ta korak smo v 4. Zagotavljanje natančnega načrtovanja in dokumentiranja celoti izpolnili; Natančno načrtovanje situacijskega testiranja je zelo pomembno, saj 4. kmalu po izvedbi testiranja (vendar seveda ne na vidnem mestu) omogoča primerljivost, poštenost in reprezentativnost. V idealnem mora vsaka testna oseba izpolniti obrazec, ki povzema testiranje. V primeru bi moralo načrtovanje slediti petim korakom postopka: našem primeru smo že sproti oziroma takoj po izvedenem testu 1. jasno je treba določiti eno odgovorno osebo. Ta mora imeti izpolnili tabelo, hkrati je ves čas tekla komunikacija z odgovorno strokovno znanje na področju diskriminacije in se zavedati zadevnih osebo oziroma vodjo testiranja. Ta korak smo v celoti izpolnili; 76 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 77 5. odgovorna oseba za testiranje mora napisati splošno poročilo o pa tudi zbirajo dokaze za morebitne sprožitve postopkov pri za to rezultatih situacijskega testiranja. Ta oseba naj hrani različne pristojnih organih. Izvedba raziskave je zaradi objektivnih okoliščin dokumente (protokol, posamezna poročila testnih in referenčnih epidemije covida-19 zahtevala dodatne premisleke in naknadne oseb in splošno poročilo), da jih lahko da na voljo pristojnim prilagoditve v izvedbi terenskega dela, saj ni bila mogoča v času vladnih organom, če bi bil sprožen postopek na podlagi situacijskega ukrepov zapiranja družbe in omejitve medčloveških stikov (Žerdin 2021). testiranja. V naši raziskavi je bil namen pilotnega situacijskega Te prilagoditve so pomenile predvsem osredinjenje na telefonsko testiranje testiranja le zbiranje podatkov o diskriminaciji. Smo pa v celoti sledili in testiranje po elektronski pošti, saj izvedba testiranja v živo zaradi vsem korakom izvedbe in tu naštetim priporočilom. ukrepov omejevanja epidemije ni bila mogoča. Osredinjanje na spletno komunikacijo po elektronski pošti je namesto fizičnega izgleda poudarilo Raziskava Zmanjševanje diskriminacije je ugotavljala diskriminacijo na pomen uporabe jezika, lastnih in geografskih imen, ki se jih lahko podlagi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije. Ker je v situacijskem interpretira kot izražajoč posamezno etnično oziroma »rasno« oziroma testiranju težko preverjati diskriminacijo na podlagi religije, ki je zelo nacionalno oziroma versko pripadnost. Poudarjena je bila uporaba intimna izbira vsakega posameznika in posameznice, smo se osredinjali na digitalnih spletnih platform ter osredinjanje na telefonsko komunikacijo, narodnost, državljanstvo in barvo kože, vera oziroma religija pa je prisotna pri kateri se izmenično uporablja klic slovensko govoreče (referenčne) posredno (na primer v pogostem predvidevanju, da so državljanke in osebe in osebe, ki govori slovensko z opaznim tujim naglasom oziroma v državljani BiH ali nekaterih afriških ali azijskih držav islamske tujem jeziku (testna oseba), oziroma se uporablja slovensko zveneče veroizpovedi, čeprav to morda ne sovpada z dejanskim stanjem, saj gre za (referenčni profil) in tuje zveneče ime (testni profil) itd. globoko ukoreninjene stereotipe in predsodke). Tudi »rasa« oziroma barva V kontekstu, ko fizičnega stika ni bilo, smo izoblikovali naslednje kože je bila v glavnini primerov zgolj predpostavljena v navezavi na državo predpostavke potencialnega sprožilca diskriminacije: rojstva oziroma državljanstvo posamezne osebe v situacijskem testiranju, saj se testiranje zaradi epidemije covida-19 ni izvajalo v živo. 1. IME: izoblikovana je bila predpostavka, da se rasna, etnična in Ko smo testirali posamezna področja, namenoma nismo testirali na nacionalna ter verska diskriminacija dogajajo že na podlagi imena in tistih primerih, kjer se išče več tujcev, migrantov (na primer določeni priimka (na primer predvidevanje, da je oseba povezana z zaposlitveni sektorji glede trga dela ali oddajanje sob samo migrantskim Balkanom, če je priimek na -ić ter če je ime »muslimansko-zveneče«, delavcem), saj bi se v raziskavi lahko pokazala izkrivljena slika. Z drugimi »arabsko«, »bližnjevzhodno«, »albansko«, »romsko« ipd.). Ker smo besedami; nekateri delodajalci dajejo prednost pri zaposlovanju tujim testirali po telefonu ali elektronski pošti, sta bila ime in priimek delavkam in delavcem, ki jim zaradi večje ranljivosti omogočajo tudi ključna. Ime je nasploh eden od tako imenovanih etničnih maksimizacijo profita na račun več izkoriščanja (Medvešek in Bešter 2010; označevalcev, ki po nekaterih raziskavah celo bolj kot barva kože Medica in Lukić 2011; Pajnik in Bajt 2011). Enako velja za oddajanje sob ali vpliva na diskriminacijo oseb (Silberman idr. 2007); celo zgolj ležišč migrantskim delavcem. 2. JEZIK: poleg imena in priimka ima pomembno vlogo pri presoji in aktivaciji neenake obravnave (Lipovec Čebron 2021), kadar gre za določen naglas v pogovoru (ko oseba govori slovensko in se sliši, da Izvedba testiranja v času epidemije covida-19 ji slovenščina ni materni jezik, ali morda sploh ne govori slovensko, ampak kak drug jezik). Ko smo testirali po elektronski pošti, so naglas nadomestile drobne napake v slovnici; Kot je bilo že poudarjeno, se je metoda situacijskega testiranja v začetku 3. DRŽAVA ROJSTVA: etnična diskriminacija se dogaja tudi že na uporabljala kot eksperimentalna metoda, ki omogoča raziskovalkam in podlagi države rojstva oziroma prebivališča osebe. Podobno kot ime raziskovalcem ugotavljanje diskriminacije na kraju samem (Gaddis 2018; in priimek se v komunikaciji, ki je del situacijskega testiranja, Heath in Di Stasio 2019). Gre torej za epizodični vidik neenake obravnave. običajno pojavi tudi informacija o »izvorni državi« oziroma kraju Parno testiranje pri svojem delu še vedno uporabljajo nevladne in rojstva ali državi stalnega bivališča oziroma državljanstvu (pogosto manjšinske organizacije, ki tako zbirajo podatke o neenaki obravnavi, lahko postavljeno vprašanje, »od kje pa ste?«). Če se na primer nekdo 78 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 79 predstavi kot Afričan ali Afričanka (na primer »sem iz Konga«), se držali predpisanega scenarija. Pomembno skrb smo namenili shranjevanju običajno predvideva temnejša barva kože, tako kot na primer v posnetkov zaslona oglasa, zabeležili smo vsak korak pošiljanja oziroma primeru Evropejke oziroma Evropejca (»sem iz Slovenije«), ki je shranili kopijo korespondence in vseh interakcij. stereotipno belopolt oziroma belopolta. Podobno se v tipizacijah predvideva tudi muslimansko religijo glede nekaterih držav ali regij. Testni profil: Ta razsežnost (tj. država) je torej v skladu z našimi predvidevanji potencialno vzbudila neenako obravnavo nekaterih oseb glede na Za potrebe testiranja dostopa do trga dela in dostopa do zdravnika smo njihovo domnevno etničnost, »raso«, nacionalnost ali religijo. ustvarili dva oziroma štiri različne izmišljene »tipske« profile, in sicer za moškega in žensko, ki sta se predstavljala, kot da sta osnovno, srednjo in (po potrebi) višjo ter visoko izobrazbo pridobila v drugi državi in se pred Testiranje po elektronski pošti kratkim preselila v Slovenijo. Imena in priimke smo izbrali tako, da že na prvi pogled v vsakem od primerljivih parov zvenita drugače od domnevno »slovenskih« imen ter da dajeta vtis neke druge države oziroma nekega Za izvedbo testiranja po elektronski pošti smo predhodno ustvarili e-drugega kulturnega prostora, kar vključuje tudi pridih druge religije. Z poštne račune in pripravili testne in referenčne profile. Kot del priprave na imenom samim smo želeli takoj vzpostaviti neko očitno razliko v etničnem izvedbo testiranja smo najprej poiskali in preiskali oglase (za dostop do trga in prostorskem pomenu; tj. nekaj, kar bi lahko vodilo v neenako obravnavo dela) oziroma preiskali relevantne spletne strani (za sezname prostih glede na zamišljeno etničnost, nacionalnost, barvo kože in religijo. V osebnih zdravnikov ali sezname izobraževalnih ustanov) in tako pripravili primeru testiranja dostopa do trga dela smo uporabljali moško ali žensko seznam vseh relevantnih stikov za testiranje. različico, odvisno od oglasa in konkretnih zahtev, za testiranje dostopa do Najprej smo vedno poslali prošnjo osebe, ki je domnevno izpostavljena zdravnika pa smo uporabili le žensko različico. diskriminaciji (tj. testni profil), nato pa pozneje še sporočilo za referenčni profil. Če je delodajalec, zaposlitvena agencija, ponudnik storitve, Referenčni oziroma primerjalni profil: zdravstveni dom, izobraževalna ustanova itd. na primer odgovoril samo na referenčni profil, je test pokazal na domnevo diskriminacije. Za slovenska imena v referenčnem profilu smo izbrali pogosta imena. Spol je bil uporabljen enako kot v primeru testnega profila. Potek testiranja po elektronski pošti: 1. izberemo oglase in pripravimo vse potrebne informacije za oba Identiteti sta bili tako ločeni po imenu, elektronskem naslovu (dva profila; različna, predhodno ustvarjena, računa na Googlovi platformi Gmail z 2. elektronsko sporočilo prva pošlje testna oseba; nedefiniranimi imeni) ter rahlo z načinom komunikacije, pri čemer je 3. sporočilo in morebitni odgovor shranimo (na primer naredimo testna oseba prezentirala nekoliko slabšo slovenščino, vendar spet ne posnetek zaslona); preveč, saj je v oglasih za delo pogoj pogosto prav znanje slovenščine, zato 4. čez nekaj ur ali naslednji dan (odvisno od področja) na isti naslov metodološko nismo smeli tvegati, da bi bila oseba zgolj zato zavrnjena. enako sporočilo pošlje še referenčna oseba, vendar z le eno modifikacijo, ki naj bi nakazala obravnavano osebno okoliščino; Primer testnega profila: 5. sporočilo in morebitni odgovor shranimo (na primer naredimo posnetek zaslona); Dober dan. 6. sproti poteka zbiranje odgovorov za testne osebe (v tabeli zabeleženo); Moje ime je [navedba imena]. Rekli su mi da vi vzemate nove paciente. 7. sproti poteka zbiranje odgovorov za referenčne osebe (v tabeli Nisem že dolgo v Sloveniji in rabim splošnega zdravnika. Sem zabeleženo). zavarovana. Prosim da me vzamete. Velika hvala. Elektronsko sporočilo je bilo kratko in jedrnato, pri obeh profilih smo se Podpis 80 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 81 Primer referenčnega profila: Vnaprej smo pripravili tudi scenarij možnih vprašanj in odgovorov, da bi bilo zagotovljeno ujemanje med obema profiloma. Če je bilo vprašanje »Ali Spoštovani, ste zaposleni?«, sta oba profila pritrdila. Če je bilo vprašanje o kajenju, sta Imam urejeno zdravstveno zavarovanje, moj dosedanji osebni oba profila nekadilca. Če je bilo vprašanje o domačih živalih, sta oba profila zdravnik se je upokojil in sem zdaj brez. Vljudno vas prosim, če mi brez hišnih ljubljenčkov. Oba sta tudi odgovorila, da sta brez otrok in lahko poveste, ali še sprejemate nove paciente? Vam lahko kar pošljem samska ali v resni zvezi oziroma poročena – prilagojeno glede na vrsto kartoteko? oglasa. Pogovor je bil kratek, držali smo se predpisanega scenarija. Hvala in lep pozdrav! Pomembno skrb smo namenili zapisovanju vseh koristnih informacij in Podpis podrobnosti pogovora. Pustili smo, da je sogovornik oziroma sogovornica govoril oziroma govorila, ne da bi ga oziroma jo prekinili. Takoj po končanem pogovoru smo izpolnili tabelo in zapisali vse informacije. Na koncu smo vedno preklicali vse dogovorjene oglede in se zahvalili za Testiranje po telefonu priložnost. Za izvedbo testiranja po telefonu smo predhodno kupili SIM kartice in časovno uskladili dvojico oseb za testni in referenčni profil, ki sta izvajali Rezultati testiranja po življenjskih področjih testiranje. Pri tem nam je v vlogi testne osebe pomagal medkulturni mediator. Kot del priprave na izvedbo testiranja smo najprej poiskali obstoječe oglase, izbrali primerne in naredili seznam z vsemi potrebnimi Izvedli smo 435 situacijskih testiranj (skoraj 800 posamičnih testov) glede informacijami. Ob tem je bilo pomembno paziti, da se je testiranje izvedlo v na štiri različna življenjska področja: najkrajšem možnem času po pripravi seznama, sicer bi bili oglasi že zastareli in testiranje zato neuspešno. 1. delo in zaposlovanje: testiral se je dostop do trga dela. Izvedli smo 152 testiranj (tj. 152 x 2 ponovitvi = 304); Potek telefonskega testiranja: 2. socialno in zdravstveno varstvo: testiral se je dostop do osebnega 1. izberemo oglase in pripravimo vse potrebne informacije: posnetek zdravnika. Izvedli smo 103 testiranja (tj. 103 x 2 ponovitvi = 206); zaslona oglasa, ime in telefon/kontakt izpišemo v tabelo; 3. dostop do dobrin in storitev: testiral se je dostop do stanovanja za 2. prva pokliče testna oseba – takoj po opravljenem klicu vpišemo najem. Izvedli smo 160 testiranj (tj. 100 x 2 ponovitvi = 200 + 60 rezultat in komentarje v tabelo. Številke, ki so nedosegljive, se označijo testiranj po prilagojeni metodi = 260); v tabeli in jih kontrolna oziroma referenčna oseba ne kliče; 4. vzgoja in izobraževanje: testiral se je dostop do šolanja. Izvedli smo 3. čez pol ure, uro pokliče referenčna oseba – takoj po opravljenem klicu 20 testiranj po prilagojeni metodi. vpišemo rezultat in komentarje v tabelo; 4. vse dogovorjene oglede stanovanj prekličemo in se zahvalimo. Za lažje razumevanje naj spomnimo, da je vsak situacijski test oziroma test diskriminacije sestavljen iz testnega in referenčnega testa, oba pa morata Osnovno besedilo za telefonski klic (z variacijami glede na vrsto oglasa): biti uspešno izvedena, da bi se situacijski test lahko štel v analizo. V prilagojeni metodi za dodatne teste na področju dostopa do stanovanja Dober dan, [IME] tukaj. Z mojim možem / ženo iščeva / Iščem smo izvedli test zgolj za testno osebo, ponovitve za referenčni profil torej ni stanovanje in sva/sem videl_a vaš oglas za najem. Je stanovanje še bilo (za več glej na primer Učkur 2016). Tak prilagojeni test smo uporabili prosto? Sem / sva zainteresiran_a za dolgotrajen najem. Ali bi se ga tudi za področje izobraževanja. dalo priti pogledat? 82 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 83 Delo in zaposlovanje TABELA 1: Situacijsko testiranje dostopa do trga dela #1 (elektronsko) Število % Testirali smo dostop do trga dela. Postopek je potekal v skladu z že opisano metodologijo. Najprej smo spremljali oglase za prosta delovna mesta na Število izvedenih testov 102 100 Zavodu RS za zaposlovanje. Ob tem smo gledali najbolj iskana delovna mesta, ne nišnih pozicij. V vzorec smo vključili tudi visoko kvalificirana Število iz analize izločenih testov 0 0 delovna mesta (pomen razredne diferenciacije pri pojavu diskriminacije). Število analiziranih testov 102 100 Oglase za delo smo izbirali po tematskih področjih, na katerih je največ oglasov za posamezno področje: zdravstvo, nega, socialne storitve; Ni neenake obravnave 77 75,49 strojništvo, kovinarstvo, poprava vozil; gradbeništvo, arhitektura, geodezija, prostorsko načrtovanje; gostinstvo in turizem; čiščenje in Neenaka obravnava (skupno za oba profila) 25 24,51 vzdrževanje; administracija; itn., pa tudi nekaj oglasov s področja Nesporno neenaka obravnava test. profila 7 6,86 družboslovja in humanistike. Pripravili smo vse potrebno za pošiljanje prijav, oblikovali smo več Potencialna neenaka obravnava testnega profila 8 7,84 različic življenjepisov in jih prilagodili za testni in referenčni profil. Oba življenjepisa sta morala biti primerljiva, vendar ne enaka. Razlikovalno je Skupaj neenaka obravnava testnega profila 15 14,70 bilo edino merilo osebne okoliščine, ki smo jih testirali (za testni in Neenaka obravnava referenčnega profila 10 9,80 referenčni profil smo uporabljali drugačno ime, priimek ali državljanstvo, kraj rojstva itd.). Razlika med testnim in referenčnim profilom je torej v imenu in različnih jezikih ter državi rojstva. Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Načrtovana je bila izvedba 100 testiranj. Ko smo poiskali podatke o prostih delovnih mestih na spletu, smo pripravili seznam kontaktov za Prvo testiranje se je izvajalo v obdobju maj–julij 2021. Na podlagi 102 najmanj 100 oglasov po vsej Sloveniji. Vsako oglaševano prosto delovno izvedenih testov smo ugotovili sedem očitnih primerov diskriminacije mesto smo izpisali (lokacija, kontakt), mu podelili zaporedno številko (# 1 testnega profila, ki ni bil povabljen na razgovor, medtem ko je povabilo dobil – # 100) in v tabelo vpisali kontaktne podatke (elektronski naslov in za vsak referenčni profil (7 odstotkov). K temu bi lahko prišteli še dodatnih osem primer tudi telefonsko številko). primerov, ko je bil testni profil takoj zavrnjen, referenčni profil pa je dobil Situacijsko testiranje je potekalo elektronsko (po elektronski pošti). dodatna vprašanja in prošnje za dodatne informacije. Nekateri delodajalci Najprej je poizvedbo oziroma interes za delovno mesto poslala testna so namreč zahtevali dodatna dokazila (čeprav v oglasu to ni bilo oseba, čez nekaj ur ali naslednji dan pa še referenčna oseba. Če smo v obeh zabeleženo). Vsekakor lahko sklepamo, da tisti, ki so prosili še za telefonsko primerih (za testni in referenčni profil) dobili odgovor, smo test šteli za številko, so bili zainteresirani za pogovor. Če seštejemo očitne primere uspešen in se je nadalje primerjalo, ali sledi povabilo na osebni razgovor ali neenake obravnave in primere, ko kvalitativno ovrednoten dodatni pregled ne, ter kakšen je ton sporočila in podane informacije (je enako?, je krajše testiranja prav tako nakazuje neenako obravnavo, je bilo potencialnih oziroma daljše?, ipd.). Če je bila testna oseba zavrnjena oziroma ni prejela primerov diskriminacije pri testiranju dostopa do trga dela oziroma odgovora, referenčna pa je bila povabljena na razgovor za delovno mesto, je zaposlitve skupno 15 odstotkov. test pokazal na neenako obravnavo oziroma domnevo diskriminacije. Zanimiv podatek je tudi, da so bili v 4 odstotkih primerov na razgovor Izvedli smo skupno 304 testiranja (tj. 152 x 2 ponovitvi = 304). povabljeni zgolj testni profili, referenčni pa ne. Ta delež se zviša na 10 Situacijsko testiranje je potekalo po elektronski pošti v obdobju od maja odstotkov, če upoštevamo tudi primere, ko so delodajalci zavrnili referenčni 2021 do januarja 2022 (testi so se izvajali 24., 26.–27., 31. maja; 1.–3. julija; profil, z dodatnimi vprašanji pa so se obrnili na testni profil (glej Tabelo 1). 25.–26. novembra in 8.–10. ter 20. decembra 2021; 20.–21. januarja in 24.– Podrobnejša analiza pokaže, da je šlo za poklice pomoč v strežbi, picopek 27. januarja 2022). oziroma picopekinja, sodelavec oziroma sodelavka na pošti, čistilec oziroma čistilka, čeprav tudi za višje kvalificirana delovna mesta. 84 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 85 Omeniti velja tudi ugotovitev, da je do etnične diskriminacije prišlo pri TABELA 2: Situacijsko testiranje dostopa do trga dela #2 (elektronsko) vseh poklicih, ki so povezani z intimnostjo, na primer osebni asistent oziroma osebna asistentka, bolničar negovalec oziroma bolničarka Število % negovalka ipd. Izogibanje oziroma distanca do intimnih stikov z Drugimi je v skladu z obstoječo literaturo na podlagi socialne distance, hkrati pa do Število izvedenih testov 50 100 podobnih ugotovitev prihaja tudi literatura o skrbstvenem delu, čeprav v mednarodnih skrbstvenih verigah prav najbolj intimno skrbstveno delo Število iz analize izločenih testov 25 50 vse pogosteje opravljajo migrantke (glej na primer Hrženjak 2018). Za testni profil je bilo največ vprašanj, kje (in kako dolgo) živi v Sloveniji Število analiziranih testov 25 50 in ali ima priznano izobrazbo. Razlika glede na dva profila, ki smo jo opazili, je bila tudi, da so testnemu profilu glede zaposlitve nekateri odgovarjali v Ni neenake obravnave 10 40 jezikih BHS (tj. bosansko-hrvaško-srbsko), čeprav je testna oseba v prijavi na oglas pisala v slovenskem jeziku. Opazili smo, čeprav zgolj v enem Neenaka obravnava (skupno za oba profila) 15 60 primeru, da je za delo natakarice testna oseba ženskega spola dobila odgovor, naj pošlje fotografijo in telefonsko številko, referenčna oseba Neenaka obravnava testnega profila 12 48 ženskega spola pa ni prejela zahteve za fotografijo, temveč le za telefonsko številko. Nakazuje se potencialna seksualizacija iskalk zaposlitve z obravnavano osebno okoliščino v nekaterih sektorjih trga dela, vendar Neenaka obravnava referenčnega profila 3 12 imamo premalo podatkov za sklepanje zgolj na osnovi situacijskega Vir: NIEM. testiranja. Obstoječa literatura pa tako sklepanje potrjuje (glej na primer Pajnik in Bajt 2011). Drugo testiranje dostopa do zaposlitve je potekalo v obdobju november Situacijsko testiranje je potrdilo, da je potencialna diskriminacija na trgu 2021 – januar 2022. Ločeno smo izvedli še 50 testiranj za dostop do trga dela za begunke in begunce v Sloveniji dejansko obsežna, saj je v kar 48 dela. Želeli smo preveriti, ali je neenaka obravnava pri dostopu do odstotkih primerov prišlo do zelo jasne neenake obravnave testnega zaposlitve za osebe z mednarodno zaščito, tj. begunke in begunce, res profila. Ta se je izkazala celo za poklice, pri katerih velja veliko pomanjkanje poudarjena, kot nakazujejo preostali rezultati naše raziskave in kaže delovne sile, kot so na primer strežnica oziroma strežnik v domu starejših obstoječa literatura (Ladić idr. 2022). Za ta namen smo nekoliko priredili občanov ali natakar oziroma natakarica – tudi tu se je pokazala neenaka vsebino elektronskega sporočila, na primer: obravnava testnega profila, referenčni profil pa je prejel povabilo na razgovor za delovno mesto. Lahko bi sicer ugibali, da gre za izraženo Spoštovani! distanco zaradi stika z ljudmi v teh poklicih, vendar razlogi za diskriminacijo niso bili v ospredju naše raziskave. Ime mi je Ahmed Khaled, prijavljam se na razpisano delovno mesto v Dodatna zanimivost v drugem sklopu situacijskega testiranja dostopa proizvodnji. do zaposlitve je bila neenaka obravnava v treh primerih, ko je šlo za Imam razne izkušnje. Sem delaven, hitro se učim, hiter sem pri delu. referenčni profil. Šlo je namreč za povabilo na razgovor testni osebi (tj. Rojen sem 03.05.1995 v Deir-ez-Zoru, Sirija, kjer sem tudi hodil v begunki oziroma beguncu) in ne referenčni osebi (tj. osebi s slovensko srednjo šolo. Tekoče govorim in razumem slovenski jezik – imam Izpit zvenečim imenom in priimkom). Vsa tri delovna mesta so bila za iz slovenskega jezika. Živim v Sloveniji, imam status begunca od 2018. nekvalificirano in fizično naporno delo v proizvodnji in za tekočim trakom. Imam tudi slovenski izpit za avto. Čeprav v naši raziskavi testni in referenčni profil nista bila nujno izobražena Se priporočam. bolj, kot je bilo potrebno za zasedbo delovnega mesta, ta podatek vendarle dopolnjuje literaturo, ki poudarja problem deskillinga pri osebah z Lep pozdrav, Ahmed Khaled mednarodno zaščito oziroma nasploh pri migrantski populaciji (Pajnik in Bajt 2011; Ladić idr. 2018, 2020, 2022). V okviru migracijskih študij se izraz 86 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 87 deskilling pogosto uporablja za opis razmer, v katerih osebe z visokošolsko profilom je torej v imenu in različnih jezikih ter državi. V primeru izrecne izobrazbo delajo na delovnih mestih, ki ne zahtevajo takšnih kvalifikacij, o zavrnitve smo zabeležili morebitne razloge, ki so bili podani v pojasnilo. deskillingu pa se razpravlja tudi v okviru rasnih in etničnih predsodkov o Načrtovanih je bilo 100 testiranj (tj. 100 x 2 ponovitvi = 200). Izvedli smo nižjem znanju in spretnostih, ki vodijo v stanje, ko migrantke in migranti 103 testiranja. Testiranje dostopa do osebnega zdravnika je potekalo po sprejemajo zaposlitve, ki ne izrabljajo njihovih virov in kompetenc na enak elektronski pošti od 22. do 24. junija 2021. način kot »domače« prebivalstvo (Korzeniewska in Bivand Erdal 2021). Od celotnega števila vseh izvedenih testov smo v nadaljnji analizi izločili Čeprav je status oseb z mednarodno zaščito enak državljankam in najprej 44 testov, ki niso bili primerni za analizo zaradi več različnih državljanom in imajo prost dostop do trga dela, njihovo realnost razlogov, najpogosteje zaradi pomanjkanja podatkov. Od 59 testov, ki so bili zaznamujejo predsodki in diskriminacija, s katerimi se srečujejo zelo primerni za vključitev v analizo, smo situacijsko testiranje po še pogosto. Razmere na trgu dela jim preprečujejo, da bi se zaposlile v skladu podrobnejši analizi podatkov analizirali na primeru 51 izvedenih testov, s svojo izobrazbo oziroma kvalifikacijami, zato so prisiljene iskati zaposlitev kjer nesporno lahko primerjamo dobljene rezultate za testni in referenčni v manj kvalificiranih poklicih. profil (glej Tabelo 3). Analiza 51 izvedenih testov pokaže, da v nobeni od testiranih situacij ne moremo govoriti o pojavu diskriminacije. V dveh primerih se je dejansko osebje ordinacije celo bolj potrudilo z dodatnimi Zdravstveno varstvo vprašanji in usmerjanjem za pacienta v testnem profilu kot v referenčnem. TABELA 3: Situacijsko testiranje dostopa do osebnega zdravnika #1 Testiral se je dostop do osebnega zdravnika. Najprej smo poiskali podatke o (elektronsko) prostih osebnih zdravnicah in zdravnikih na spletnih straneh Zavoda za Število % zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in iskali njihove kontakte na spletnih straneh različnih zdravstvenih domov po vsej Sloveniji. Pripravili Število izvedenih testov 103 100,00 smo seznam kontaktov 100 zdravnic in zdravnikov oziroma zdravstvenih Število iz analize izločenih testov 52 50,49 ordinacij po Sloveniji. Vsako formalno prosto mesto smo izpisali v tabelo (ime in priimek zdravnice oziroma zdravnika, lokacija, kontakt), mu Število analiziranih testov 51 49,51 podelili zaporedno številko (# 1 – # 100) in v tabelo vpisali kontaktne podatke, ki ustrezajo zaporedni številki (elektronski naslov in za vsak Ni neenake obravnave 51 100,00 primer tudi telefonsko številko). Situacijsko testiranje je potekalo elektronsko (po elektronski pošti). Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Najprej je testna oseba po elektronski pošti poslala naslovljeno vprašanje, ali še sprejemajo paciente, oziroma se pozanimala, ali se lahko vpiše Vendar pa je pomembno podrobneje analizirati tudi iz analize sicer oziroma ali lahko prinese kartoteko, če jo sprejmejo za pacientko oziroma izločenih 8 primerov (glej Tabelo 4, ki ponazarja alternativni način pacienta. Po nekaj urah ali dan pozneje je še referenčna oseba poslala enako interpretacije rezultatov). V teh 8 primerih, ki bi jih potencialno tudi morda poizvedbo. Če smo v obeh primerih (za testni in referenčni profil) dobili veljalo vključiti v analizo, je šlo za neuspešno izvedbo testa v primeru odgovor, smo test šteli za uspešen in se je nadalje primerjalo, ali je sledilo testnega profila, test pa se je lahko izvedel za referenčni profil. Z drugimi povabilo, da se prinese kartoteko oziroma ali je bil odgovor, da zdravnica besedami: testni profil ni prejel nikakršnega odgovora iz ordinacije (niti oziroma zdravnik še sprejema pacient(k)e ali ne, ter kak je bil ton sporočila avtomatskega odzivnika ne, kar je precej nenavadno), referenčni profil pa je in podane informacije (je enako?, je krajše/daljše?, ipd.). Če je bila testna v 6 od 8 primerov prejel pozitiven odgovor, da se lahko vpiše in da lahko oseba zavrnjena, referenčna pa povabljena, je test pokazal na domnevo prinese karton, v preostalih dveh primerih pa je odziv nakazal to možnost diskriminacije. (v enem primeru: »Spoštovani, za informacije pokličite v torek od 8-11 ure« Test sloni na imenu in priimku, obe osebi pa imata zdravstveno in v drugem primeru: »Pozdravljeni. Nove paciente sprejemamo samo za zavarovanje, kar se je poudarilo. Razlika med testnim in referenčnim prebivalce, ki imajo stalno prebivališče v [zabrisan kraj]«). 88 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 89 TABELA 4: Situacijsko testiranje dostopa do osebnega zdravnika #2 vprašanje, ali lahko prideta na ogled stanovanja. Če je bila testna oseba (elektronsko) zavrnjena, referenčna pa povabljena, je test pokazal na domnevo diskriminacije. Če klic ni bil sprejet ob testiranju, smo številko blokirali Število % oziroma jo izbrisali iz seznama, referenčni pa je ni poklical (glej Šetinc Vernik 2016). Število izvedenih testov 103 100,00 Primerjali smo tudi, kakšen je bil ton in podane informacije (je bilo Število iz analize izločenih testov 44 42,72 enako?, je bilo krajše/daljše?, ipd.). V primeru izrecne zavrnitve smo zabeležili morebitne razloge, ki so bili podani v pojasnilo. Razlika med Število analiziranih testov 59 57,28 testnim in referenčnim profilom je bila v imenu, naglasu in državi. Sicer je v obeh primerih oseba vedno rekla, da išče stanovanje v skladu z razpisanim Ni neenake obravnave 51 86,44 (na primer živi v paru brez otrok oziroma je samska brez otrok), vedno sta obe osebi rekli tudi, da ne kadita, nimata hišnih ljubljenčkov, sta urejeni, Potencialna neenaka obravnava 8 13,56 zanesljivi in redno zaposleni). Vsa komunikacija je potekala samo po telefonu, zato smo po Vir: Zmanjševanje diskriminacije. opravljenem testiranju vse dogovorjene oglede odpovedali in se zahvalili. Načrtovanih je bilo 100 testiranj (tj. 100 x 2 ponovitvi = 200). Izvedli smo Na voljo imamo premalo podatkov, da bi lahko sklepali, da je šlo 100 načrtovanih testiranj in še dodatnih 60 testiranj po prilagojeni metodi. potencialno za primere diskriminatorne obravnave testnega profila, Prvi test se je izvajal telefonsko 24., 25. in 26. maja 2021. Od 100 vendarle pa obstaja zelo močan sum, da je v 14 odstotkih morda dejansko izvedenih testov jih 51 zaradi neprimernosti v skladu z metodologijo prišlo do neenake obravnave pacientke zgolj na podlagi osebne okoliščine. izločimo iz nadaljnje analize (na primer telefonske številke, na katere se Vsekakor gre za zanimiv rezultat, ki v prihodnje kaže na potrebo po dodatni stanodajalci niso oglasili v času izvedbe testiranja). Ostane 49 primerov za razdelavi metodologije za primere elektronskega situacijskega testiranja. Z analizo, od tega je v 10 primerih testni profil dobil odgovor, da stanovanje ni drugimi besedami: včasih neodgovor morda je odgovor. Ta razmislek je več na voljo, referenčni pa, da je (glej Tabelo 5). botroval sklepu, da je v analizi situacijskega testiranja smiselno obravnavati Podatki kažejo, da v dobrih 20 odstotkih primerov lahko govorimo o tudi tovrstne situacije kot primere potencialno neenake obravnave, saj gre neenaki obravnavi pri dostopu do najema stanovanja. Zavrnitev testne dejansko za razlike med testnim in referenčnim profilom. osebe je po navadi potekala v smislu, da je stanovanje že oddano, testna oseba je bila v nekaj primerih deležna dodatnih vprašanj in napotil, naj pokliče naslednji teden, referenčna oseba pa je bila povabljena na ogled in ji Dostop do dobrin in storitev je najemodajalec povedal, da »ne spustijo ravno vsakega zraven«. V vsaj enem primeru je referenčni profil tudi poročal, da mu je najemodajalec Testiral se je dostop do stanovanja za najem pri zasebnih ponudnikih. izrecno rekel, da »hoče Slovenca in da ne mara južnjakov«. Najprej smo poiskali podatke o zasebnih ponudbah oddaje stanovanj na Čeprav je bila naša hipoteza pred vstopom na teren, da bo najhujša spletu (na spletni strani www.nepremicnine.net) in pripravili seznam diskriminacija na področju iskanja stanovanja za najem na območju najmanj 100 ponudb po vsej Sloveniji, saj nas je zanimala geografska Ljubljane ali Kopra, kjer je ponudba že tako omejena glede na veliko razsežnost potencialne diskriminacije. Vsako ponudbo smo shranili povpraševanje, pa geografsko situacijsko testiranje ni potrdilo izstopanj in (posnetek zaslona), ji podelili zaporedno številko (# 1 – # 100) in v tabelo so primeri potencialne diskriminacije dejansko porazdeljeni po vsej vpisali kontaktne podatke (telefonsko številko), ki ustrezajo zaporedni Sloveniji (Ljubljana, Duplica, Hrušica, Koper, Jesenice, Kamnik, Lenart). številki. Po notranji evalvaciji poteka terenskega dela smo se odločili, da Situacijsko testiranje je potekalo telefonsko, v paru. Najprej je testna situacijsko testiranje dostopa do stanovanja ponovimo še s prilagojeno oseba poklicala po telefonu; približno 15 do 30 minut (ali največ nekaj ur) metodo (Učkur 2016; glej tudi področje vzgoje in izobraževanja). To je za njo je iste številke poklicala še referenčna oseba. Obe sta postavili potekalo tako, da je klice opravila ena oseba, ki se je najprej pozanimala, ali 90 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 91 TABELA 5: Situacijsko testiranje dostopa do stanovanja # 1 (telefonsko) TABELA 6: Situacijsko testiranje dostopa do stanovanja # 2 (telefonsko) Število % Število % Število izvedenih testov 100 100,00 Število izvedenih testov 60 100 Število iz analize izločenih testov 51 51,00 Število iz analize izločenih testov 31 51,67 Število analiziranih testov 49 49,00 Število analiziranih testov 29 48,33 Ni neenake obravnave 39 79,59 Neenaka obravnava 10 20,41 Ni neenake obravnave 18 62,10 Nesporno neenaka obravnava 7 24,14 Vir: Zmanjševanje diskriminacije. Potencialna neenaka obravnava 4 13,80 je stanovanje še na voljo. Ta oseba je bila dejansko referenčni profil, zaradi etičnih razlogov v tej fazi namreč nismo več vključevali testne osebe z Skupaj neenaka obravnava 11 37,93 obravnavano osebno okoliščino. Po prejetem odgovoru, če je bil ta pozitiven, je referenčna oseba povedala, da stanovanje pravzaprav išče za Vir: NIEM. prijateljico. V pogovoru je nato povedala, da prijateljica prihaja iz druge države oziroma da ima status mednarodne zaščite (tj. da je begunka). Drugi test se je izvajal 7. julija 2021. Izvedenih je bilo 60 testiranj po Vzgoja in izobraževanje prilagojeni metodi (glej Tabelo 6). Od 60 primerov je bilo 21 neizpolnjenih testov (se niso oglasili ali so hoteli klic ob neki drugi uri ali dnevu, zato so bili v skladu z metodologijo iz testiranja izločeni). Izvedenih je bilo 39 testov Na področju vzgoje in izobraževanja ni bilo mogoče izvesti klasičnega (nekdo se je oglasil), od tega je bilo 10 stanovanj že oddanih oziroma so že situacijskega testiranja, zato smo tudi v tem primeru uporabili prilagojeno dogovorjeni za oglede in zato ni bilo več povabila na ogled, zato je ostalo 29 metodo. Razlogi za to so etične narave, saj je bilo zaradi epidemije covida-za analizo primernih testov. Od teh je v 18 primerih šlo za odsotnost 19 to področje izjemno obremenjeno, poleg tega pa so razlogi tudi povsem neenake obravnave. Identificirali smo 11 potencialnih primerov objektivni: (1.) formalno je dostop do izobraževanja omogočen vsem in diskriminacije, od tega je šlo v 7 primerih za nesporno neenako obravnavo, tudi dejansko raziskave potrjujejo, da gre za eno najmanj problematičnih v še 4 primerih pa za potencialno diskriminacijo. področij (glej na primer Ladić idr. 2022), (2.) časovno izvedba situacijskega Ko smo torej izvajali situacijsko testiranje, v katerem je bila potencialna testiranja ni ustrezala vpisnim rokom oziroma (3.) tako testiranje zaradi najemojemalka tujka oziroma oseba z begunskim statusom, je do očitne nuje predstavljanja z osebnimi podatki, davčnimi številkami ipd. ni bilo diskriminacije prišlo v kar 24 odstotkov primerov, potencialne neenake mogoče. obravnave pa je bilo skupno za kar 38 odstotkov. Pojasnila za zavrnitev so Za namen pokritja te razsežnosti v smislu testiranja pojava variirala od preprostih zavrnitev, da »to pa ne bi« in »nisem pri volji za to«, diskriminacije smo vendarle izvedli kvalitativno testiranje po prilagojeni saj »se s tem res ne bi ukvarjali« in »da res nočejo imeti nobenih težav« (ob metodi na način, ki sledi metodi situacijskega testiranja, toda ne uporablja tem so po navadi dodali »pa ne me narobe razumeti«) do osornega: dveh različnih profilov (glej Učkur 2016). Testirali smo možnost vpisa za »Begunca? Ne, begunca pa ne!« osebe, ki se domnevno priselijo v Slovenijo tik pred ali že med začetkom šolskega oziroma študijskega leta in imajo nekaj težav s slovenskim jezikom, sicer pa so uspešne (tj. imajo dobre ocene). 92 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 93 Pripravili smo seznam 20 izobraževalnih institucij za testiranje po vsej TABELA 7: Situacijsko testiranje dostopa do izobraževanja (elektronsko in Sloveniji in poiskali kontakte: pet osnovnih, pet srednjih šol, pet gimnazij in telefonsko) pet fakultet po vsej Sloveniji (različne regije). Na vse šole smo po elektronski pošti poslali poizvedbo glede vpisa. Vse šole smo tudi poklicali Tip osnovna srednja gimnazija fakulteta po telefonu v vnaprej določenem obdobju za izvedbo testiranja. izobraževalne šola šola Kvalitativno smo analizirali in primerjali odzive: natančno smo zabeležili ustanove način, ton, količino, hitrost komunikacije in podanih informacij ter potem analizirali in primerjali odzive (prijaznost, količina informacij, dostopnost). Št. vseh 5 5 5 5 izvedenih testov Na izobraževalne ustanove smo naslovili naslednje poizvedbe: Št. iz analize 0 3 5 0 izločenih testov OSNOVNA ŠOLA: Št. analiziranih 5 2 0 5 Pozdravljeni, Maja pri telefonu. Moj mož ima sodelavca in na podlagi testov združevanja družine prihajata žena in otrok v Slovenijo s Kosova. % 100 40 0 100 1. Zanima me postopek vpisa desetletnega otroka v vašo osnovno šolo. Ni neenake 5 / / 4 2. Zanima me postopek vključevanja glede na to, da otrok ne zna obravnave slovenskega jezika. Ali bo dobil kakšno dodatno pomoč, saj otrok govori Neenaka 0 / / 1 samo albanski jezik? obravnava 3. Zanima me, ali bo edini otrok iz tujine (ga bodo drugi otroci sprejeli % 0 / / 20 glede na to, da prihaja od drugod in govori drug jezik)? 4. Je vpis možen letos ali šele naslednje leto? Vir: Zmanjševanje diskriminacije. SREDNJA ŠOLA in GIMNAZIJA: Pozdravljeni, Maja pri telefonu. Moj mož ima sodelavca in na podlagi Testiranje na področju izobraževanja je potekalo 27.–30. septembra in 21.– združevanja družine prihajata žena in otrok v Slovenijo s Kosova. 22. oktobra 2021. Od 20 izvedenih testov osem testov ni bilo veljavnih in 1. Zanima me postopek vpisa fanta v prvi letnik. smo jih iz analize izločili (nismo dobili odgovora ali so hoteli klic ob neki 2. Zanima me postopek vključevanja glede na to, da otrok ne zna drugi uri ali dnevu, zato so izločeni iz testiranja). V analizo je bilo tako slovenskega jezika. Ali bo dobil kakšno dodatno pomoč, saj govori samo vključenih 12 testov (nekdo se je oglasil in dobili smo dovolj informacij za albanski jezik? kvalitativno analizo), od tega 5 v osnovnih šolah in na fakultetah in 2 na 3. Zanima me, ali bo edini otrok iz tujine (ga bodo drugi otroci sprejeli srednjih šolah (glej Tabelo 7). Žal nobeden od testov, ki smo jih izvajali na glede na to, da prihaja od drugod in govori drug jezik)? gimnazijah, ni bil primeren za analizo. Podrobna analiza dobljenih 4. Je vpis možen letos ali šele naslednje leto? rezultatov pokaže, da v nobeni od testiranih situacij ne moremo govoriti o pojavu diskriminacije, razen potencialno na fakultetah. FAKULTETE: 1. Zanima me postopek vpisa prijateljice v prvi letnik. Osnovne šole: 2. Zanima me postopek vključevanja glede na to, da ne zna slovenskega Največ informacij v celotnem vzorcu institucij smo dobili pri osnovnih jezika. Ali bo dobila kakšno dodatno pomoč, saj govori samo albansko in šolah. V treh osnovnih šolah od petih, ki smo jih analizirali, smo bili za angleško? podrobnejše informacije napoteni na svetovalno službo, v preostalih dveh 3. Zanima me, ali bo edina študentka iz tujine (jo bodo drugi študenti primerih pa k psihologu oziroma psihologinji. Takojšen vpis na šolo je bil sprejeli glede na to, da prihaja od drugod in govori drug jezik)? omogočen povsod, povsod tudi imajo dodatno pomoč za tuje učence in 4. Je vpis možen letos ali šele naslednje leto? učenke. Razen v enem primeru je bil ton komunikacije prijazen in ustrežljiv, povsod pa so nam dali veliko informacij oziroma nam povedali vse 94 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 95 potrebne stvari. V enem primeru so nam poslali informacije dodatno še po slovenščini. Zgolj na podlagi te informacije lahko sklepamo, da gre za elektronski pošti (tj. da potrebujemo potrdilo o prebivališču (stalno ali neenako obravnavo na podlagi jezika, lahko pa tudi državljanstva oziroma začasno), opravljen zdravniški pregled (če ni urejenega zdravstvenega etničnosti. Ker gre za zelo majhen vzorec, ne moremo posploševati, da to zavarovanja, priporočajo brezplačno kliniko in so dodali tudi kontaktne velja dejansko za 20 odstotkov vseh višje in visoko izobraževalnih ustanov podatke), da potrebujemo overjeno kopijo spričevala, osebne podatke po Sloveniji. Pa vendar se v povezavi s podatki iz drugih virov nakazuje učenca in staršev (EMŠO, rojstni datum) in da lahko priložimo kopije potencialna neenaka obravnava v tej sferi izobraževanja, ki bi jo bilo treba osebnih dokumentov). Glede na vse te informacije ne moremo govoriti o dodatno preverjati v prihodnje. neenaki obravnavi. Področje dostopa do izobraževanja na ravni osnovne šole je tudi sicer v raziskavah poudarjeno kot najsvetlejša točka integracije priseljencev v Sloveniji. Sklep Srednje šole: Od dveh srednjih šol, ki smo ju analizirali, smo bili za podrobnejše Situacijsko testiranje je pokazalo, da je potencialnih primerov etnične informacije obakrat napoteni na svetovalno službo. V nobeni šoli ni bil diskriminacije napodročju dostopa do trga dela oziroma zaposlitve skupno mogoč takojšen vpis, informacije pa so bile zelo skope, tudi glede samega 15 odstotkov, za begunke in begunce pa je v kar 48 odstotkih primerov postopka vpisa. Ton komunikacije je bil nevtralen do prijazen. Na nobeni prišlo do zelo jasne neenake obravnave, ki se je izkazala celo za poklice, pri šoli nimajo integracijskega programa. Na eni šoli imajo dodatno pomoč za katerih velja veliko pomanjkanje delovne sile. Na področju najema tuje dijake in dijakinje, kar pomeni tim oziroma osebo, ki se s tem ukvarja. stanovanja je prišlo do neenake obravnave na podlagi imena in jezika v 20 Svetovali so nam, da se oglasimo spet marca naslednje leto in takrat odstotkih primerov. Ta delež se je zvišal na 38 odstotkov potencialne oddamo prijavo. Na drugi šoli nimajo nobene pomoči za tuje dijake in etnične diskriminacije, ko je bila najemojemalka tujka oziroma oseba z dijakinje, tam so nas tudi zelo hitro odpravili. Zaradi skopega vzorca in zelo begunskim statusom in smo slišali tudi izrecno zavrnitev: »Begunca? Ne, pičlih informacij ne moremo sklepati o (ne)enaki obravnavi. begunca pa ne!« Čeprav raziskave kažejo, da večinsko prebivalstvo v odnosu do priseljencev bolj poudarja njihovo usposobljenost oziroma Fakultete: kvalifikacije kot pa etnično pripadnost (Medvešek idr. 2022), je naša analiza Nobena testirana fakulteta ne omogoča takojšnjega vpisa. Vse so nas pokazala, da so begunci močno stigmatizirani, kar botruje povečani socialni preusmerile na referat, kjer smo pridobili več informacij. Samo ena od distanci ter negativnim stališčem in predsodkom do te populacije. fakultet omogoča pomoč pri slovenskem jeziku, dve od petih pa omogočata Na področju zdravstva in izobraževanja imamo na voljo premalo opravljanje tečaja slovenščine. Tri fakultete nimajo, dve pa imata podatkov, da bi lahko sklepali o etnični diskriminaciji, čeprav se nakazuje, integracijski program za tuje študent(k)e. Ena fakulteta ima tutorja da je v 14 odstotkih morda dejansko prišlo do neenake obravnave oziroma tutorko, ki je ponavadi tuj študent oziroma tuja študentka. Na vseh pacientke zgolj na podlagi osebne okoliščine. Vsekakor gre za zanimiv petih testiranih fakultetah je bil ton pogovora prijazen. Tri fakultete so rezultat, ki v prihodnje kaže na potrebo po dodatni razdelavi metodologije podale le osnovno informacijo o tem, da moramo biti pozorni na objavo za primere elektronskega situacijskega testiranja na način, ki smiselno razpisa in rok. Dve fakulteti sta podali tri osnovne informacije: (1.) da obravnava situacije odsotnosti odgovora testnemu profilu ob hkratni moramo biti pozorni na objavo razpisa in prijavo na rok, (2.) da moramo prisotnosti določenega odziva referenčnemu profilu kot primere neenake predložiti spričevalo in (3.) kam se odda prijavo. Od tega je ena fakulteta obravnave. dodatno opozorila še na to, da »preverjajo verodostojnost« (vendar tega Rezultati situacijskega testiranja so torej jasno pokazali dva rezultata: niso dodatno pojasnili). Tu so tudi jasno pokazali neenako obravnavo, saj (1.) diskriminacija je najočitnejša na področju dela in zaposlovanja in (2.) so nam kar neposredno povedali, da se (v testu predstavljena fiktivna) na stanovanjskem področju. V sklepnem delu poleg povzemanja oseba z osebno okoliščino »žal ne more vpisati na ta faks zaradi pridobljenih podatkov navajamo tudi komentar o izvajanju situacijskega slovenskega jezika«. Problematika jezika je seveda ključna, če oseba v testiranja in o uporabnosti metode. Za področji izobraževanja in zdravstva procesu izobraževanja pouku oziroma predavanjem ne more slediti v namreč podatki situacijskega testiranja niso jasno pokazali neenake 96 Etnična diskriminacija Merjenje diskriminacije 97 obravnave, vendar to ne pomeni, da do diskriminacije na teh področjih ne prihaja, temveč se je izkazalo, da v danih pogojih metoda situacijskega Pozornost je treba nameniti tudi dejstvu, da uporaba te metode lahko testiranja ni povsem primerna za ugotavljanje potencialne diskriminacije. poraja osebne stiske raziskovalk in raziskovalcev oziroma vseh sodelujočih Razlogov za to je več, zlasti pa gre za objektivne okoliščine, predvsem: v izvajanju testiranja. Problematičen je bil namreč moralni vidik testiranja, in sicer občutek, da z lažnim predstavljanjem morda delamo škodo, da 1. raziskava je potekala med epidemijo covida-19, ko je veljal imperativ zavajamo. Neprijeten občutek, sploh ko so prihajala vabila za pogovor in se vzpostavljanja fizične distance in se je večina aktivnosti in osebnih nismo odzivali, pomeni, da smo ljudem tratili čas. To je bilo še zlasti izrazito stikov preselila v virtualno okolje, neposredno komunikacijo pa je pri testiranju dostopa do zdravstva, saj so se zdravstvene ustanove kar zamenjala elektronska pošta; najbolj pozitivno odzvale in smo v času epidemije, ko ljudje že tako oteženo 2. pri preverjanju dostopa do osebnega zdravnika se je izkazalo, da prihajajo do zdravnika, imeli še posebej slab občutek, da zdravstvenim raziskava poteka v času razgradnje javnega zdravstvenega sistema, ko delavkam in delavcem »zgolj zaradi raziskave« kratimo dragoceni čas in se veliko pacientk in pacientov v Sloveniji sooča s stisko dostopa do energijo. osebnega zdravnika; Najtežavnejši pa je izziv soočanja z diskriminacijo za osebe, ki imajo 3. na področju izobraževanja je v formalnem smislu dostop enak za vse same neko osebno okoliščino in ob izvajanju situacijskega testiranja otroke ne glede na status, hkrati pa se za vpis zahteva precej dejansko podoživljajo procese izključevanja na lastni koži (Rorive 2009). dokumentov in zato metoda situacijskega testiranja ne ustreza Do tega lahko pride kljub vsem pripravam in predhodnim pogovorom na to preverjanju potencialne diskriminacije pri dostopu do izobraževanja temo. To se je zgodilo tudi v našem primeru. Zaradi takega pritiska smo bili (etično vprašanje potvarjanja osebnih podatkov). primorani odstopiti od nadaljevanja v izvedbi parnega situacijskega testiranja in smo metodo prilagodili. Situacijsko testiranje zahteva veliko predhodnih priprav, ki so zelo časovno Kljub večmesečnim pripravam na izvedbo situacijskega testiranja intenzivne. Iskanje in izbira primernih oglasov za stanovanja in osebnega diskriminacije in več sestankom ekipe, ki je testiranje izvajala, še pred zdravnika sta manj problematična, čeprav gre za zamudna procesa, saj so začetkom terenskega dela, se je vendarle zgodilo, da smo imeli vsi vpleteni informacije razpršene. Pri situacijskem testiranju dostopa do zaposlovanja kar nekaj etičnih težav pri izvajanju metode. Še zlasti pa je bilo naporno pa je poleg iskanja in izbire oglasov za delo še posebej zahtevno pošiljanje izvajanje za testno osebo, ki je oseba z obravnavanimi osebnimi prošenj za zaposlitev. Za vsak posamezni oglas je namreč treba vsaj okoliščinami. Po izvedenih 100 telefonskih testih je zato v skladu z nekoliko prilagoditi prošnjo (v smislu izobrazbe, delovnih izkušenj, znanja notranjim ovrednotenjem nismo želeli obremeniti še za dodatno izvajanje jezikov itn.) ter potem uskladiti testno in referenčno prijavo. Dobrodošle bi testov in smo metodo v skladu s potrebami delno prilagodili. bile dodatne informacije o tem, kako ta problem obravnavajo študije z vzorci nekaj tisoč izvedenih testov (glej na primer Carlsson in Eriksson 2016; Koopmans idr. 2019). V popisu metodologije v raziskavi diskriminacije na trgu dela v Nemčiji so namreč Ruud Koopmans, Susanne Veit in Ruta Yemane zapisali: »Naše prijave niso vsebovale le motivacijskega pisma in življenjepisa, temveč tudi popolne kopije spričeval o poklicnem usposabljanju in srednješolskem izobraževanju ter maturitetnih spričeval. Poleg tega je običajno, da se priložijo tudi referenčna pisma prejšnjih delodajalcev in, kar je pomembno, fotografija« (2019: 237). Za izvedbo testiranja diskriminacije z uporabo posebne programske opreme naša raziskovalna skupina ni imela dovolj sredstev, prav tako pa iz etičnih razlogov nismo želeli ustvarjati fotografij (gl. Veit in Yemane 2018). Metodološki pomisleki so še kako upravičeni, saj so znani primeri, ko so raziskovalce med izvajanjem testiranja celo prijeli zaradi goljufije in jih obtožili podaje neresničnih vlog (Heath in Di Stasio 2019). 6 OBČUTENJE IN POSLEDICE DISKRIMINACIJE Ko se sprašujemo o izvorih diskriminacije oziroma zakaj do tega pojava sploh prihaja, je enega od razlogov mogoče najti v pomanjkanju védenja o tem, kaj diskriminacija je, ter posledično zavedanja, da gre za kaznivo prakso, ki je v družbi sploh ne bi smelo biti. Diskriminacija kot neenaka obravnava posameznih oseb ter nekaterih skupin je tesno povezana s pojavi družbenih in individualnih predsodkov, pa tudi premajhne ozaveščenosti, da gre za nedopustno ravnanje. Raziskave namreč kažejo, da je za osebe, ki diskriminacijo doživljajo, to zelo obremenjujoče in v nekaterih primerih psihološka obremenitev tako velika, da pomeni travmo (Carter in Pieterse 2020). Ob tem občutenje diskriminacije lahko še potencira nerazumevanje okolice oziroma nepriznavanje kompleksnih neenakosti. Raziskave tudi v Sloveniji potrjujejo porast sovražnega govora in odklonilnih stališč do priseljencev (Kogovšek Šalamon in Bajt 2016; Pajnik idr. 2018), kar ima lahko dejanske negativne posledice na njihova življenja, saj doživljajo diskriminacijo (Waisman in Larsen 2008). Pred kratkim je tako na primer raziskava na Švedskem ugotovila, da priseljenci zaslužijo manj v občinah, v katerih je odnos večinskega prebivalstva do priseljencev zelo negativen (Schilling in Stillman 2021). Tudi v Sloveniji najnovejše raziskave kažejo, da se na primer socialna distanca do priseljencev povečuje in da večinsko prebivalstvo od njih pričakuje predvsem prilagajanje slovenski družbi, ne pa sodelovanja pri soustvarjanju skupnih 100 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 101 družbenih norm in vrednot (Zavratnik 2013; Jalušič in Bajt 2020; Toš 2021; podatkov, saj jih je nemogoče obvladati s pomočjo standardiziranih Medvešek idr. 2022). Večinsko prebivalstvo torej integracije ne razume kot analitičnih postopkov. Nekateri avtorji (na primer Riemann 2003: 3) dvosmernega procesa prilagajanja tako na strani priseljencev kot tudi na opozarjajo, da pri delu z biografskim gradivom analitični postopki pogosto strani večinske družbe, ampak integracijska politika zahteva predvsem ostanejo skriti. V znanstvenih in strokovnih besedilih, ki so biografsko prilagajanje priseljencev, kjer ima država vlogo postavljavca pogojev, gradivo, običajno manjka razprava o poteku dela s podatki, procesu priseljenci pa vlogo prilagajanja tem pogojem (Medvešek idr. 2022). sklepanja ugotovitev in produkciji teoretičnih zaključkov. Proces Podobne procese ugotavljajo raziskave tudi za druge manjšinske in »doseganja ugotovitev« (prav tam) pogosto ostaja skrit, analitični postopki marginalizirane skupine (glej na primer Babič Ivaniš idr. 2006; Klopčič niso ovrednoteni in to povečuje tveganje za nesporazume in napačne 2010; Bešter in Pirc 2020; Frank 2020; Ladić idr. 2022), saj Slovenija ostaja predstave o podatkih ali sami metodi. V pričujoči publikaciji si prizadevamo precej etnocentrično zaprta družba (Bajt 2010, 2016, 2021b), ki ne na ta manko premoščati z okrepljeno kritično in analitično obravnavo izbranih makro ravni državnih politik ne na mikro ravni individualnih predsodkov metod raziskovanja ter s hkratnim poudarjanjem nekaterih teoretičnih in še ni dosegla ujemanja proklamacij enakosti z dejanskim izvajanjem v praktičnih zagat takega raziskovanja. vsakdanjem življenju. Potem, ko smo pokazali, kakšne so izkušnje ljudi z Biografska metoda, ki izhaja iz tradicije interpretativne paradigme, ki jo diskriminacijo in koliko je ta pojav prisoten po posameznih področjih je razvila čikaška sociološka šola v 1920. letih, je na primer doživela življenja, nas zanima tudi, kako ljudje diskriminacijo razumejo in doživljajo »renesanso« v sociologiji, zgodovini, socialni psihologiji in antropologiji v ter kakšne so njene posledice. V tem razdelku zato v ospredje postavljamo 1970. in 1980. letih (Rener 1993; 1996), razcvet pa v evropskem naracije in osebna doživljanja diskriminacije, kar je še zadnja obravnavana družboslovju, še zlasti v nemški sociologiji (Apitzsch in Siouti 2007). Čeprav razsežnost diskriminacije v tej knjigi, in sicer dinamični ter kumulativni je metoda pridobivala veljavnost, je bila v 1980. letih še vedno pogled. marginalizirana in pogosto predmet kritik, ki so problematizirale mitologizacijo naracije, češ da je nemogoče presoditi, koliko je pripoved resnična in koliko posledica imaginacije. Dvomi o veljavnosti metode so se Kvalitativno raziskovanje naracij pojavljali tudi v povezavi z vprašanjem (ne)možnosti posploševanja izsledkov raziskav (Apitzsch in Inowlocki 2000: 56). Teoretski in praktični pomen biografskega raziskovanja se je od 1970. let uveljavil zlasti pod Kvalitativno raziskovanje se danes vse bolj uporablja ne samo v sociologiji, vplivom francoskega (post)strukturalizma, britanske sociologije in nemške antropologiji in komunikologiji, ampak tudi v drugih družboslovnih vedah, fenomenologije, ki so sooblikovali metodo, kakršno poznamo danes na primer v kulturni geografiji, diskurzivni psihologiji, feminističnih (Chamberlayne idr. 2000: 5–9). Ti vplivi so v metodi izostrili pomen študijah, kulturnih študijah, študijah zdravja in skrbstva, raziskovanju subjektivne izkušnje, pri čemer so izhajali iz predpostavke, da biografije organizacij in izobraževanja (Atkinson 2005), prav tako pa so kvalitativne soustvarjajo družbo in niso zgolj nekaj, kar družba oblikuje, saj gre za študije del drugih disciplin, na primer arhitekture, medicine ali strojništva vzajemno vplivanje (Pajnik in Bajt 2009). Kljub porastu literature s tega (Knoblauch idr. 2005). Tudi za biografski pristop velja, da presega področja ostaja nevarnost, da je cilj kvalitativnega raziskovanja zgolj tradicionalne disciplinarne razmejitve med sociologijo, antropologijo, reprodukcija osebnih izkušenj posameznih sodelujočih oseb, umanjka pa psihologijo, lingvistiko, zgodovino, socialnim delom ali pedagogiko in je širša refleksija pripovedi. V izogib zgolj reproduciranju naracij, je zato tako pomemben primer transdisciplinarnosti (Riemann 2003). V zadnjih pomemben poudarek biografskega pristopa od 1990. let pojmovanje desetletjih sta opazna porast metodološke literature in povečana uporaba biografije kot socialnega konstrukta (Apitzsch in Siouti 2007). kvalitativnega raziskovanja v različnih disciplinah, kar prinaša drobitev Biografski pristop postavlja v ospredje intervjuvanke in intervjuvance pristopov k zbiranju in analizi podatkov. Nekatere vrste podatkov ter omogoča natančnejši vpogled v njihove konkretne izkušnje pridobivajo vse večjo veljavnost, na primer osebne naracije, življenjske diskriminacije. V nasprotju s tem standardizirani intervju vsebuje tveganje, zgodovine in drugi dokumenti življenja ter govorjeni diskurz (Atkinson da pri sestavljanju vprašalnika že sugerira in sooblikuje odgovore. 2005: 2). Ob razširjenosti uporabe biografskega gradiva v družboslovnem Biografska metoda pa omogoča vpogled v družbene, ekonomske, politične raziskovanju pa je mogoče opaziti precejšnjo negotovost glede analize takih in pravne pogoje v različnih življenjskih situacijah, na katere so se 102 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 103 respondentke in respondenti morali odzvati in s katerimi so skušali osebi. Njim je namreč treba omogočiti, da se izražajo v jeziku, ki jim najbolj upravljati. Omogoča torej preučevanje teh pogojev in nakaže tudi, kako se ustreza. Pri raziskovanju diskriminacije je še posebej nujno, da se križajo in kakšne so interakcije med njimi ter razkriva izkušnje in poglede sodelujočih ne izključuje na podlagi jezika, temveč se raziskovalna skupina pripadnikov različnih družbenih skupin. Osebne pripovedi so relevantne za prilagaja potrebam na terenu. Nekaj intervjujev je tako potekalo v analizo družbenih pojavov, predstavljajo večplastnost družbenega kombinaciji različnih jezikov, predvsem jezikov BHS in angleščine, čeprav je delovanja in omogočajo redefinicijo pojmov, zato jih je treba analizirati in večina bila opravljena v arabščini in slovenščini. Uporaba tolmačev ni bila kritično reflektirati (Atkinson 2005). Biografski pristop je torej zelo potrebna, saj sta intervjuje izvajala tudi dva kulturna mediatorja. uporaben v raziskovanju diskriminacije, ker omogoča empirično Začetno vprašanje, ki ga je intervjuvarka vedno postavila vsem obravnavo kompleksnosti, raznolikosti in spremenljivosti procesov sogovornicam in sogovornikom, je bilo: »Ali (vi osebno oziroma vaši izključevanja in drugačne obravnave tako, da poudari individualne uporabniki in uporabnice) opažate pojav diskriminacije v zvezi z osebno izkušnje. okoliščino etničnosti, ‘rase’, nacionalnosti in/ali vere?« Ob tem smo pustili, da so sami opredelili relevantno »identiteto« oziroma »identitete« (tj. zanje relevantne osebne okoliščine). Če so vprašali, kaj je diskriminacija, smo Intervjuvanje v času covida-19 najprej počakali, po premoru pa pomagali z razlago: »Diskriminacija pomeni z zakonom prepovedano neenako Kljub začetni predpostavki, da bomo izvajali narativni intervju, smo v danih obravnavanje, ki nima upravičenega razloga: ljudje so obravnavani objektivno zamejujočih razmerah zaradi epidemije prilagodili izvajanje slabše od drugih zgolj zaradi določene osebne značilnosti (na terenskega dela. Še vedno smo vztrajali pri metodi kvalitativnega primer barva kože, etničnost, versko prepričanje ipd.). Sporno raziskovalnega pristopa, pri kateri pa smo nadomestili narativni ravnanje jih ovira ali prikrajša za različne pravice ter vsakodnevne nestrukturirani poglobljeni intervju, ki predpostavlja situacijo, v kateri se priložnosti.« intervjuvance in intervjuvanke kot partnerje oziroma partnerke v komunikaciji spodbuja k temu, da povedo svojo (življenjsko) zgodbo, Tabela 8: Seznam ekspertnih intervjujev (anonimizirano) katere temeljni namen je rekonstrukcija družbenih dogodkov s perspektive sogovornikov in sogovornic, ki zgodbo podajo najbolj neposredno, Št. Datum izvedbe Organizacija Regija zamenjali z metodo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Ob tem se 1. 12. 8. 2021 društvo A Osrednjeslovenska zavedamo, da so lahko z ubesedenjem vprašanj v določen jezik (Bauer 2. 17. 8. 2021 zavod B Osrednjeslovenska 1996) tudi polstrukturirane sheme pogosto utemeljene na predobstoječih 3. 18. 8. 2021 društvo C Gorenjska in širše sklepih, ki oblikujejo raziskovalna vprašanja. Temu smo se zato skušali 4. 18. 8. 2021 zavod D Gorenjska in širše izogniti z uporabo kritične refleksije in daljšim premislekom o 5. 18. 8. 2021 društvo E Primorska najprimernejšem načinu za izvajanje terenskega dela v obliki intervjujev. 6. 18. 8. 2021 skupnost F Štajerska Iskali smo načine za minimiziranje vloge intervjuvarke ob hkratnem 7. 19. 8. 2021 zavod G Ljubljana vzpostavljanju situacije, ki omogoča čim bolj pristno podajanje naracije z 8. 23. 8. 2021 zveza H vsa Slovenija vidika intervjuvane osebe. Ohranili smo imperativ narativnega intervjuja, ki 9. 31. 8. 2021 zveza I Prekmurje z uporabo specifičnega tipa vsakodnevne komunikacijske interakcije, ki 10. 16. 9. 2021 center J vsa Slovenija zaobjema pripovedovanje zgodbe in poslušanje, omogoča manj vsiljeno in 11. 24. 9. 2021 društvo K vsa Slovenija torej pristnejše podajanje zgodbe. Zato je bilo zelo pomembno poslušanje 12. 27. 9. 2021 združenje L Maribor oziroma vloga intervjuvarke kot aktivne poslušalke, ki v pripoved nikakor 13. 27. 9. 2021 društvo M Maribor ni posegala, dokler intervjuvana oseba ni jasno nakazala konca svojega 14. 22. 9. 2021 aktivist_ka vsa Slovenija podajanja (glej Pajnik in Bajt 2009). Zaradi poudarka na naraciji je bil zelo 15. 29. 9. 2021 strokovnjak_inja vsa Slovenija pomemben tudi jezik, katerega izbiro je bilo nujno prepustiti intervjuvani Vir: Zmanjševanje diskriminacije in NIEM. 104 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 105 Če so na uvodno vprašanje odgovorili pritrdilno, smo jih prosili, naj septembrom 2021 je bilo izvedenih še 18 dodatnih razprav z begunkami in povedo kar konkretno, za kaj gre, oziroma jih prosili, ali lahko morda begunci, v obdobju med 1. novembrom 2021 in 20. majem 2022 pa je bilo opišejo tudi kak konkreten primer. Ob tem smo dodali, da nas zanimajo izvedenih še deset poglobljenih polstrukturiranih intervjujev z begunkami. njihove izkušnje čim bližje sedanjosti in povedali, da nas še posebej Skupno je bilo med junijem 2021 in majem 2022 torej izvedenih 42 zanimajo obravnavane osebne okoliščine oziroma etnična diskriminacija. individualnih pogovorov z osebami z izkušnjo migracije. Ker gre za izjemno Za pomoč smo imeli dodaten nabor podvprašanj, ki smo jih postavili po marginalizirano populacijo, zlasti prosilci in prosilke za azil so v zelo potrebi kot dopolnilna vodila v pripovedovanju intervjuvank in prekarnih situacijah, Tabela 9 navaja le agregatne osnovne demografske intervjuvancev. podatke. Tabela 9: Seznam intervjujev z osebami z izkušnjo migracije (agregirano) Najbolj problematična področja diskriminacije Število Delež Spol moški 29 69 % Izbrane izseke iz intervjujev, ki najbolj neposredno ponazarjajo ženske 13 31 % problematična področja diskriminacije ali opisujejo, kdo so najpogosteje skupno 42 100 % žrtve diskriminacije, v nadaljevanju navajamo dobesedno v prepisu Starostna skupina manj kot 18 let 1 2 % pogovorov. Za skoraj vse intervjuje je bil narejen magnetogram in bili so kvalitativno analizirani z metodo tekstovne analize (metoda tematske in 18–25 7 17 % strukturne analize, glej na primer Rosenthal 1993; Inowlocki 2007; Pajnik 26–35 20 48 % in Bajt 2009). Z razkrivanjem besedilnih prvin glede na splošno usmeritev 36–45 6 14 % pripovedi je bil namen z analizo vsakega posameznega intervjuja pridobiti 46–55 5 12 % vpogled v doživljanje diskriminacije in specifičnih izkušenj intervjuvank in intervjuvancev. Slednji so v svojih naracijah pogosto prehajali med 56–65 0 0 različnimi področji neenake obravnave in so kazali na intersekcijsko 66 in več 1 2 % diskriminacijo. Prav tako so tudi ponazarjali, da je obravnavana tematika neznano 2 5 % neločljivo povezana na eni strani s subjektivnimi občutki oseb, ki skupno 42 100 % diskriminacijo doživljajo na lastni koži, in na drugi strani z domnevno Status prosilka ali prosilec za azil 3 7 % objektivnimi okoliščinami, ki bi ob podrobnejši obravnavi za to pristojnih ustanov lahko pokazale tudi na sistemske neenakosti. begunski status 33 79 % Osebe so v intervjujih večkrat tudi same reflektirale, da gre pri subsidiarna zaščita 0 0 diskriminaciji za neki prikrit in težko dokazljiv pojav ter se spraševale o združevanje družine 6 14 % opredelitvi diskriminacije: skupno 42 100 % »Da, govoriti o diskriminaciji je zelo nehvaležna zadeva. Je zelo prikrita Vir: NIEM. včasih.« (Intervju # 8) V obdobju med 12. avgustom in 29. septembrom 2021 je bilo izvedenih 15 »Kar je opaziti, je pa velika, mislim tudi, da naraščajoča nestrpnost do poglobljenih polstrukturiranih ekspertnih intervjujev (glej Tabelo 8). V določenih skupin. Do določenih etničnih skupin in narodnosti, ki živijo obdobju med 10. junijem in 29. septembrom 2021 je bilo izvedenih tudi 14 tukaj. Ne glede na to, da so tradicionalno se preselili v to okolje [Istra], polstrukturiranih intervjujev s prosilci za azil in osebami s priznano živijo tukaj že dlje časa ali pa so se komaj preselili. Islamofobija tudi mednarodno zaščito moškega spola oziroma begunci. Med 1. in 29. seveda je v porastu. To je opaziti. To se pa seveda opazi tudi na neki 106 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 107 mikro ravni. Kar naši uporabniki, sodelavci in drugi opažamo, je to, da kategorij: delo in zaposlovanje, zdravstvo, dostop do dobrin in storitev, […] v izobraževalnih institucijah, na vstopu na trg dela, se pojavlja upravni postopki in storitve države, vzgoja in izobraževanje ter sovražni diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti, vere […] Kar mene še govor. Kategorije na podlagi intervjujev tako kažejo že izpostavljena vedno preseneča, je v šolskem okolju, da učitelji znajo diskriminirati področja iz situacijskega testiranja in spletne ankete, s posebej na novo tudi na bazi teh osebnih okoliščin. To me […] vedno znova preseneča. izpostavljeno razsežnostjo sovražnega in diskriminatornega govora, ki je tu Drugo pa je tudi v uradnih postopkih, ko uradne osebe, se včasih zgodi, prišla do izraza. Ker imajo diskriminirane osebe pogosto občutek, da niso da zelo neprimerno ravnajo z njihovimi, bom rekla klienti, s temi slišane, jim tukaj namenoma namenjamo pozornost, njihovim naracijam pa ciljnimi skupinami, z ljudmi. Kar zelo jasno nekateri, zelo eksplicitno dajemo prostor. izražajo nestrpnost do drugih narodnosti, veroizpovedi, porekla, nacionalnosti […] Zdaj ne bom rekla, da je to res na dnevni bazi […], ampak to so take zadeve, ki na institucijah, kot so upravne enote, kot so Delo in zaposlovanje CSD, se ne bi smelo dogajati.« (Intervju # 5) Intervjuji so pokazali na rezultate, ki so primerljivi z drugima dvema v tej Rezultati prikazujejo stanje skozi besede naših sogovornic in sogovornikov, publikaciji predstavljenima metodama zbiranja podatkov, tj. anketo in ki jih navajamo kot ponazoritev situacije v Sloveniji. Naracije se v nekaterih situacijskim testiranjem. Prav vsi so namreč poudarili neenako obravnavo primerih bolj nanašajo na nekatere manjšinske skupine – pač v skladu s pri zaposlovanju oziroma na delovnem mestu. Intervjuji ob tem poudarjajo področjem dela, s katerim se ukvarjajo posamezne intervjuvane osebe, različne osebne okoliščine, od državljanstva, religije, barve kože, do oziroma glede na lastne osebne izkušnje z diskriminacijo. Vendar ob tem etničnosti oziroma narodnosti. intervjuji niso zamejeni zgolj na posamezno osebno okoliščino, saj smo iskali sogovornike in sogovornice, ki lahko povzemajo stanje širše na »Zdi se mi, da je to še vedno preveč prepuščeno razsvetljenosti oziroma področju diskriminacije glede na obravnavane osebne okoliščine. Ali je dobrohotnosti delodajalcev, namesto da bi se zavedali načel in oseba neenako obravnavana zaradi (domnevnega) državljanstva, obveznosti zagotavljanja enakih možnosti in nediskriminacije. Seveda etničnosti oziroma narodnosti, religije ali barve kože, je namreč pogosto ni problem le molitev (pripadnikov katere koli verske skupnosti) težko izluščiti, na kar opozarjajo tudi sogovorniki in sogovornice. Lahko, na oziroma na primer prostor za umiritev, razmislek, ki bi lahko zelo primer, prihaja do neenake obravnave zaradi jezika, ki pa se pogosto koristil tudi vsem ostalim zaposlenim, saj stres in stiske nikakor ne dejansko nanaša na več osebnih okoliščin in jih tako preči. nastajajo le na letališčih ali v bolnišnicah. Prvo vprašanje je, ali je v Podatki v tem poglavju, ki jih je raziskava pridobila prek intervjujev, so Sloveniji sploh zagotovljeno, da ljudje na svoje največje verske praznike rezultat kvalitativne metode, kjer pripovedi oseb ne kažejo nujno lahko upravičeno pričakujejo, da bodo lahko praznovali doma, da ne »objektivne resnice« in ne omogočajo posploševanja, pa vendar pomagajo bodo v službi. Problem je lahko že, ali bodo dobili dopust, kaj šele, da pojasniti pomembne izkušnje in občutke, ki jih v družbi predstavljajo primeri takrat na primer ne bi bili razporejeni na delo.« (Intervju # 1) neenake obravnave glede obravnavanih osebnih okoliščin (tj. etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije). Čeprav niso vsi intervjuji poudarjali »Diskriminacija je vseskozi prisotna. Ne glede na to, da je enakih izkušenj in enako izpostavljali istih življenjskih področij, so se v pravnoformalno urejeno, da romska skupnost naj bi imela naracijah nedvomno pokazali nekateri jasni trendi, ki jih povzemamo in zagotovljene pogoje za enakopraven razvoj. V praksi se kaže, da je še ponazarjamo s citati v tem razdelku. Predvsem pokažejo na to, da vedno veliko diskriminacije na področju zaposlovanja, tudi na diskriminacija v Sloveniji je problem, s posameznimi poudarki pa opozorijo, področju izobraževanja […] Je pa dejstvo, da je […] stopnja katera življenjska področja in katere skupine prebivalstva doživljajo diskriminacije po Sloveniji različna […] Tam, kjer institut romskega neenako obravnavo pogosteje. V nadaljevanju z izseki iz intervjujev svetnika v sodelovanju z občino oziroma z županom ima ta dialog, da ponazarjamo najbolj ključna življenjska področja, na katerih osebe govorijo se v bistvu to lahko razreši […] Pri zaposlovanju ne gre za jasne o izkušnjah z etnično diskriminacijo. Po opravljeni tematski analizi smo v predsodke v smislu delodajalca, ker treba je razumeti, da delodajalec naracijah izpostavljena življenjska področja združili v šest najpogostejših išče prosto delovno mesto; ker ima prosto delovno mesto, izbere 108 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 109 kandidata, ki se mu zdi najboljši. Govorimo o privatnem sektorju zadovoljni z njo in so jo uporabljali na vse možne [načine]; mislim pri seveda in tu seveda izbere po svojem mnenju najboljšega kandidata, ki roditeljskih sestankih, pri umirjanju otrok, da je prevajala, marsikaj v pa zelo redko ali pa skoraj nikoli ne bo Rom. Se pravi ne gre za neko šoli. Je bila res desna roka vsaki učiteljici na tisti šoli. In nakar ona je tisto diskriminacijo v smislu neposredne diskriminacije, ampak izbere končala prakso in mi smo pač to šolo zaprosili, če jo bojo še zaposlili kader. Zato poskušamo ustvariti neka nova delovna mesta, ki bodo recimo za eno pomočnico tam, če ne drugega za medkulturno prispevala k dodatnemu zaposlovanju. Pa potem posredno izničevala mediatorko […] 'Jaaa, bomo pa videli ..' Čeprav so videli; ona je ta predsodek do diskriminacije, kakor koli […] Jaz imam neposredno dokazala, da je kader, ki ga dejansko potrebujejo v tisti šoli. In zdaj pred izkušnjo. Sem bil na Zavodu za zaposlovanje zaposlen kot koordinator kratkim je bil razpis in je niso povabili. Je bil razpis za ravno tako delo. pri iskanju novih zaposlitvenih možnosti za Rome in smo imeli […] Recimo oni so iskali nekoga, ki bi preko javnih del. Vse pogoje je [D]elodajalec je izbiral izmed 30 kandidatov 10 prostih delovnih mest. izpolnila, ampak oni so rekli, da je bila prevelika konkurenca, da bi njo In v skupini 30 so bili 4 Romi. Sem jih poznal, ne. So se odlično vzeli. Zdaj pa mi povejte, če ni to diskriminacija, jaz ne vem, kaj je. predstavili, izpolnjevali pogoje, ker so bili povabljeni na razgovor. In ko Gospa je prava za to delo, ker so sami povedali, in ona je dokazala to. se je ta krog zavrtel, potem je delodajalec izbiral 10 izmed teh 30 in Evo, to je en tak primer, ki meni se zdi, osebno se mi zdi čista seveda jaz nobenega vpliva nisem imel, ampak sem pa imel priložnost, diskriminacija [zaradi narodnosti, državljanstva, tujskega statusa].« da sem bil zraven: in delodajalec izbira in pride do 9. Pač 9 jih je izbral (Intervju # 5) in niti enega Roma. Pa jaz potem, preden on 10. izbere, pravim: 'Zakaj pa ne bi zdaj 10. enega Roma?' 'Ne.' Direktno 'ne'. Sem rekel: 'Imate »Jaz sem bil zaposlen v neki firmi […] in v neki fazi sem dejansko čutil razlog, obrazložitev?' Ni vedel nič. Potem pa pravi: 'Ja, edino, če boste vi diskriminacijo. Ampak na tak način, da je nemogoče to dokazati. za njega garantirali'. Pa res, tam je eden bil zelo dober, sem ga poznal, Namreč šlo je za to, da sem jaz kot vodja ekipe imel neki način, neko pa sem predlagal, pa ga je izbral. Izbral ga je. Ampak pozneje med temi metodologijo, ki sem jo jaz uporabil, ki so jo želeli, da se uporablja 10. je ta Rom bil najboljši delavec. Meni je potem on priznal: 'Ja, lej, prej, potem širše. Ampak namesto da bi mene izbrali za to, da bi to naredil, glej, hvala za izbiro' […] Ampak, hočem reči, kako ti moraš nekoga so izbrali pač eno drugo – belopolto osebo. Takrat sem dejansko res se prepričati. Ampak izključno on se je odločil, on je po videzu videl, po počutil diskriminiran in, ker ta oseba, ne samo potem, da je to prevzela, priimku je prepoznal, da je to Rom in ni šans. Ne bi ga, ne bi ga.« ampak dejansko je prišla k meni me vprašat, kako to narediti in nisem (Intervju # 9) se dobro počutil, sploh […] Skratka pač nekdo drug je prevzel mesto, ki bi ga v resnici moral jaz prevzeti, pa bi to dobro oziroma v vsakem »Izpostaviti je, da so nekatere zaposlitve tudi čisto formalno, že z primeru boljše naredil in so tudi vedeli za to […] Ampak zdaj to zakoni nedostopne, na primer zaradi neupravičenega pogoja dokazati je pa težko.« (Intervju # 7) državljanstva.« (Intervju # 1) »Meni se zdi, da je predvsem jezik problem. Če se čuti naglas, boš »Jaz opažam diskriminacijo pri dostopu na trg dela […] ne morejo drugače percipiran definitivno. Če pa se čuti, če si ti tukaj rojen in dostopati do katere koli službe zaradi tega, ker enostavno nimajo govoriš slovensko tako kot rojeni Slovenec, da imaš takšno poreklo, je prave vize v očeh delodajalcev in to je zato, ker so od drugod in je to ta potem tega veliko manj […] V našem zavodu […] smo se pogovarjali o diskriminacija na podlagi narodnosti […] Meni se zdi ta tem in so bili, ki so menili, da zaradi imena in priimka izključno niso [diskriminacija] najmočnejša. Nezmožnost do vstopa na trg dela dobili pozicije, ki jim pripada po strokovnosti in vsem drugem. Da je zaradi tega, ker si iz druge države, in kljub temu, da delavcev samo to bilo [..] Ali pa, da je samo zaradi tega maltretiran v službi, ker primanjkuje. Ob tem, da vemo, da prosta delovna mesta so, pa se jih pač ima napačno ime in priimek.« (Intervju # 10) enostavno ne vzame.« (Intervju # 4) Jezik in predvsem domneva etničnosti glede na priimek sta pogosto »Primer z mojo bivšo tečajnico. Je zaključila program pri nas in je navajana tudi v literaturi. Zaznano bolj negativna implicitna (ne pa tudi prakso opravljala na šoli […] Ji je šlo lepo in prav in so bili zelo eksplicitna) stališča so bila na primer povezana z večjo diskriminacijo 110 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 111 kandidatov za zaposlitev, ki so imeli »bližnjevzhodna« imena (Rooth 2010). pridete rojevat v Slovenijo, drugače pa nič od vas ni!' Pa po navadi Kot enega najpomembnejših identitetnih označevalcev, ki naj bi kazal zdravnice naslavljajo oziroma se pogovarjajo z mano, ker pacientka domnevno etnično poreklo kandidatov, so imena pogosto uporabljena tudi ne razume. Zanemarjajo pa dejstvo, da človek komunicira največ prek v korespondenčnih testih, kjer imajo testni kandidati na primer tipična mimike, gestikulacije, tona glasu, in je zelo mali procent dejansko v maroška imena, kontrolni kandidati pa tipična belgijska imena (Verhaeghe govoru. In kot neka medkulturna mediatorka poskušaš umiriti te in De Coninck 2021). Raziskave so pokazale tudi, da številni anketiranci in strasti oziroma kot neki blažilec deluješ, da eni in drugi strani dopoveš, anketiranke menijo, da so etnični označevalci, kot je na primer njihovo ime, kar pač imaš za povedati. Zdravnica bi res to morala povedati na bolj celo bolj odgovorni za diskriminacijo, s katero se soočajo, kot barva kože. blag način sicer tisti pacientki. Ampak ona je razumela, za kaj je šlo. Podatki iz raziskave Generation 98, na primer, kažejo zanimivo primerjavo Mislim, vse je razumela. Sploh ni bilo potrebno niti, da ji prevajam.« med muslimanskimi in drugimi neevropskimi priseljenci. Le med moškimi (Intervju # 6) iz Severne Afrike je barva kože glavna razlaga za diskriminacijo, ki jo doživljajo, sicer pa se zdi, da je glavna razlaga etnična (in implicitno verska) Rdeča nit naracij o izkušnjah z zdravstvenim osebjem se vrti okrog jezika in posebnost njihovega imena (Silberman idr. 2007). predsodkov. Raziskav, ki bi obravnavale stereotipe in predsodke povezano, je malo. Odkritje kognitivne pristranosti, imenovane navidezna korelacija, je pomembno vplivalo na kognitivno razlaganje stereotipov. Številne Zdravstvo raziskave namreč potrjujejo, da so navidezne korelacije v medskupinskem zaznavanju precej pogost pojav. V spominu nam ostanejo nenavadne, posebne, drugačne stvari in nagnjeni smo k zaznavanju pozitivnih ali Intervjuvanke in intervjuvanci so v opisovanju potencialno neenake negativnih povezav med dogodki (objekti itd.), čeprav v resnici med njimi ni obravnave na področju zdravstvenega varstva pogosto razkrivale in nobene povezave. Hamilton je s sodelavci leta 1976 v poskusih ugotovil, da razkrivali kompleksnosti intersekcionalne diskriminacije. Tudi na tem so ljudje preveč poudarjali redka vedenja številčno različne skupine. V področju se prečijo osebne okoliščine državljanstva, statusa tujca, eksperimentu so manjšo (manj številčno) skupino opisali bolj negativno od narodnosti in barve kože ter religije, še zlasti v soodvisnosti z večje (številčnejše), čeprav je bilo razmerje med negativnimi in pozitivnimi nepoznavanjem slovenskega jezika. vedenji enako za obe skupini. To nas opozarja, kako lahko navidezne korelacije ustvarjajo negativne stereotipe o manjšinah. Čeprav vedenje »Moja znanka prijateljica, ki je […] sploh ni zatežena, prijazna, urejena, članov manjšinskih skupin ni dejansko nič slabše od vedenja pripadnikov izobražena, zaposlena. Ampak nekaj ni bilo prav, je imela take večinske skupine, lahko take napake vodijo do predsodkov (Oakes idr. komentarje zdravnica. Starejša ginekologinja, verjetno nekaj ni ji bilo 1994: 45). Vzroke za negativno vrednotena dejanja iščemo neposredno pri prav, zakaj se je ona poročila s Slovencem, a veš […] tudi njen mož je članih druge skupine (»taki pač so«), za svojo skupino pa najdemo razlago rekel, da je zdravnica diskriminirala, pa tudi njena tašča […] pravijo, v objektivnih okoliščinah (»nesrečno naključje«, »bili smo izzvani« na da nekaj je bilo narobe.« (Intervju # 2) primer). Intervjuji so na zdravstvenem področju pokazali, da so še posebej »Kar se pa diskriminacije tiče v zdravstvu, sem bila večkrat priča pogosto neenaki obravnavi podvržene osebe z begunskim statusom, saj je nekim, ne vem, ali so to predsodki ali je to trenutno razpoloženje pri njih jezik pogosta ovira v sporazumevanju (glej na primer Lipovec zdravnika bilo, večkrat pač se je zgodilo tako, da ko sem jaz prevajala Čebron 2021; Ješe Perković 2022). za določene gospe, da se je zdravnica na neki način zelo nepravilno [..] ne vem, povzdigovala glas na pacientko, ali pa ji je očitala, zakaj pač »Ko pridejo k zdravniku, so zavrnjeni, ker ne znajo jezika. Tudi pridete v Slovenijo, če niti besede ne znate ali pa pridete samo naš konkretno jim v obraz povejo: 'Tukaj je Slovenija. Tukaj se govori sistem cuzati, po domače povedano. Takrat, ker pač ta gospa v slovensko'. Neprimerno se vedejo, kričijo [zdravstveno osebje]. Zadnjič dotičnem primeru je bila visoko noseča in je šele takrat prišla v sem bila na spremstvu, pa mu [beguncu] je medicinska sestra dajala Slovenijo; ko je bila visoko noseča, pa je bila na Kosovu. Je rekla: 'Samo navodila, kako se mora pripraviti in je skoz govorila zelo hitro. On se je 112 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 113 trudil, da bi malo razumel. Pa ker je bilo prehitro, je rekel: 'Ne žaljivo obregnejo ob ljudi, ki ne govorijo slovensko, so vsaj tako znani kot razumem, ne razumem,' in je začela kričati. In sem rekla: 'On dobro primerljivi predsodki zaposlenih v javni upravi (Medvešek in Bešter 2010; sliši, ampak počasneje mu govorite. Problem je, ker ste prehitri.' Pajnik in Bajt 2011). Mogoče se je malo umirila, ampak [..] Realno, če pridejo sami, jih Begunka iz Libanona je takole pripovedovala o izkušnjah z marsikdo noče sprejeti. Oni se v bistvu izgovarjajo na to, da ne bodo zdravstvenim sistemom: »Preden sem dobila dovoljenje za stalno mogli tretirati pacienta korektno, ker ne bodo razumeli. Ampak če je prebivanje, sem se pri iskanju zdravstvenih storitev soočila z več incidenti. nekdo naročen na zdravniški pregled zaradi službe, ker ima drugi dan Najpogostejši je bil ta, da so me vedno pustili zelo dolgo čakati. Tudi v času, službo, pa ga zavrnejo?! Potem [..] veste, kako je to [..] on pa mora ko sem imela možganski tumor. Enkrat so me pustili čakati 13 ur, čeprav imeti ta pregled, da lahko gre drugi dan v službo, da začne delati. sem imela takrat hude bolečine.« Dolge čakalne dobe so sicer v slovenskem Mislim, taki neutemeljeni razlogi so, da jih zavračajo in se po celi javnem zdravstvenem sistemu stalnica in zato iz navedka ne moremo čakalnici derejo na njih.« (Intervju # 12) sklepati o neenaki obravnavi. Prav tako bi težko trdili, da je prišlo do diskriminacije v primeru begunke iz Sirije, ki je povedala: »Ginekologinja je »Največ diskriminacije uporabniki sami, kot tudi mi, ki jih tudi bila grozna. Pred nekaj leti sem bila noseča in sem krvavela dva meseca. spremljamo in smo strokovni sodelavci in svetovalci, je znotraj Otrok je bil živ, potem pa sem imela splav. Z mano je ravnala zelo slabo in zdravstvenega sistema in to govorim na široko v celotnem sistemu – grobo. Po dveh mesecih sem šla v bolnišnico [drugam]. In tam so mi rekli: dostop do zdravnikov. Smo že opazili, da tudi v kolikor je kak zdravnik 'Zakaj niste prišli sem prej?'.« Toda če dodamo informacijo, da sta obe rekel, da so bodisi že prepolni, da ne vpisujejo več – na njihovi uradni ženski muslimanki, da sta obe begunki, ki še ne govorita tekoče slovensko, strani pa po seznamu glavnice, kolikor jih imajo, vidimo, da temu ni in da je Sirka zakrita in nosi hidžab, se izriše podoba potencialne tako. In smo že imeli primere, da recimo slovenskega državljana še intersekcijske diskriminacije, ki osebe postavlja v neko povsem novo dotični zdravnik je vpisal, nam pa so trdili, da več ne vpisujejo, ker smo realnost neenake obravnave zaradi več osebnih okoliščin hkrati. poslali seznam za osebe z mednarodno zaščito. Tako da diskriminacija Razen primerov eksplicitne diskriminacije intervjuji poudarjajo tudi že znotraj zdravstvenega sistema gre kar od začetka; od izbire osebnega omenjene težke razmere v zdravstvu nasploh in iščejo razloge za taka zdravnika, potem do obiskovanja zdravnikov, do terminov, urejanja terminov, do svetovanja z uporabniki. Torej komunikacija med ravnanja v preobremenjenosti zdravstvenega osebja ali osebnih stereotipih zdravnikom in beguncem. Res je, da se tega vsi zavedamo, da je tu in predsodkih: jezikovna bariera. Velikokrat kateri zdravnik reče: 'Ne, ne morem zdaj, dajte drugi termin pa pridite s prevajalcem'. Se strinjamo, ampak »Se je pa mogoče dvakrat, trikrat zgodilo, da je pri splošnem zdravniku včasih določene stvari niso tako, bom rekla takega pomembnega, bila ta vstopna točka, kjer je medicinska sestra tako nesramna. Ampak globokega, ne vem, zdaj če nekdo pride samo v laboratorij – ne rabi to spet vprašanje, ja [..] privrejo na dan vsi možni stereotipi. Ampak veliko skomunicirati. Pa že tukaj se znajo stvari zalomiti. Kaj šele, če vemo, da je tudi težko to priklicati – priti do osebnega zdravnika [je] že uporabnike pošljemo nekam same, kljub temu, da so oni že samostojni, skoraj znanstvena fantastika.« (Intervju # 5) da poznajo sistem, da vejo, kaj je termin, vejo, kam morajo, vejo tudi osnovne stvari, kako povedati ali pokazati list.« (Intervju # 13) »Prva stvar je, da je zdravstvena oskrba prosilcev za azil močno okrnjena. Torej sicer obstaja zdravnik v azilnem domu, ki pa je pogosto Intervjuvane osebe so izpostavile neprijaznost in neodzivnost osebja v nedostopen. Zdravstvena oskrba pa je omejena na paracetamol. Sicer zdravstvenih ustanovah, za kar sicer ne moremo trditi, da je neenaka obstaja oskrba, ki je pro bono ambulanta, s posvetovalnico. Vendar so obravnava, je pa popolnoma v skladu z že obstoječimi raziskavami na tudi tam storitve, ki jih lahko nudijo, precej omejene. Drugo stvar področju integracije v zdravstvu, ki poudarjajo predvsem jezikovne ovire v seveda predstavlja pa to, kar pa je problem za splošno prebivalstvo. To sporazumevanju (Huber idr. 2020) in jezik kot sprožilec za sovražni govor pa je pomanjkanje zdravniških in zobozdravniških ambulant, kar ter rasistične predsodke (glej na primer Lipovec Čebron 2021; Ladić idr. seveda občutijo tudi ljudje, ki imajo status mednarodne zaščite.« 2022). Primeri zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, ki se napadalno in (Intervju # 15) 114 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 115 Dostop do dobrin in storitev našla. Kakor kaj slišijo, da je sama, da je Albanka, enostavno ni stanovanja za njo in jaz kličem eno dotično osebo, ena starejša oseba je bila. Sicer to ni diskriminacija na državni ravni, ampak se dogaja tudi »Zadnjič je sodelavec presenetljivo razlagal, da ga nikoli ne spustijo v v družbi, ne. Pa pač gospod ponuja stanovanje, primerno za to gospo, en nočni lokal, ki naj bi sicer slovel po odprtosti za različnost. Seveda in jaz se pogovarjam z njim: 'Sem slišala, da imate stanovanje, zaradi videza, ker je z Bližnjega vzhoda.« (Intervju # 1) oddajate. Na netu sem zasledila pa me zanima, ali še oddajate?' in je rekel: 'Ja, za to pa to ceno,' in vse sem se zmenila z njim. 'In zdaj,' sem »Periodično se dogaja, da zavračajo vstop v klube tujcem, pravzaprav rekla: 'Še eno informacijo. To stanovanje jaz ne rabim za sebe, ampak ljudem, ki so videti kot tujci. Meni so enkrat dovolili vstop, ampak za eno gospo, ki pač živi sama z otrokom itn.,' sem povedala. 'Kakšne mojima dvema prijateljema iz Pakistana pa niso dovolili vstopa v narodnosti je, kakšna je njena situacija?' Jaz se nisem mogla človeku lokal.« (Intervju # 14) zlagati za njeno situacijo [..] 'Ajooj,' je rekel, 'gospa ne, ne, ne, to pa sploh ne pride v poštev.' Je rekel: 'Jaz ne maram imeti problemov. Jaz želim »V trgovinah, barih, restavracijah, klubih ali pri drugih storitvah me ne mir, jaz s tem ljudmi nočem imeti opravka.' 'Pa dobro,' sem rekla, spustijo v klub, ker sem migrantka, begunka. V času, ko stojim v vrsti in 'gospod, na podlagi česa to vi zdaj?' Je rekel: 'Ne, ne, ne, to so čakam na blagajni, me nadlegujejo.« (Intervju # 18) problematični ljudje, to so nasilni.' V glavnem mi on vrže ene par takih predsodkov, pač je slišal ali pa mogoče tudi kdaj doživel. Saj ne morem Intervjuji so pokazali nekaj primerov onemogočanja dostopa do lokalov, vedeti. Je rekel: 'Jaz nočem imeti s tem problemov.' Sem rekla: 'Dobro, a kot kažejo zgornji navedki. Intervjuvane osebe so ta pojav v svojih naracijah pa meni bi pa dali to stanovanje?' 'Ja, takoj,' je rekel. Sem rekla: 'Pa vi, povezovale tudi s policijskim profiliranjem na osnovi barve kože, kar zaradi gospod, veste, da sem jaz tudi Albanka?' In ja: 'Ne vem tega. Ja kje ste se suma sistemske diskriminacije obravnavamo ločeno spodaj v razdelku o pa tako dobro naučili slovensko' pa ne vem kaj. Potem je začel malo upravnih postopkih in storitvah države. drugače se z mano pogovarjati […] in sem nehala. Enostavno sem se Na področju dostopa do dobrin in storitev so se sogovornice in pač poslovila od tega gospoda. In sem doživela sama na lastni koži, na sogovorniki dotaknili predvsem dostopa do tistih osnovnih dobrin in kak način jih zavračajo. Enostavno ne dobivajo te možnosti in storitev, ki človeku o(ne)mogočajo neko normalno delovanje v vsakdanjem priložnosti, da bi se dokazali oni sami. Sej ne moreš na podlagi nekih življenju. V intervjujih so najpogosteje poudarili dostop do stanovanja in predsodkov vseh v en koš metati!« (Intervju # 5) bančnih storitev, saj gre za področje eksistence, ki zadeva osnovna vprašanja, na primer kje bo nekdo živel, kakšna bo kakovost življenja, ter Tudi obstoječe raziskave potrjujejo težaven položaj na področju dostopa do kako lahko ureja svoje finance, ki omogočajo preživetje. dobrin in storitev. Takoj po prejemu statusa so na primer osebe s priznano mednarodno zaščito postavljene na preizkušnjo, saj morajo poskrbeti za »Pri nas je dosti priseljencev iz Kosova, Albanije. Je tukaj recimo tudi vse osnovne potrebe za življenje in preživetje. Glavna in ena najtežjih ovir je neka vrzel v komunikaciji velika. Glede dobrin seveda težko najdejo stanovanje, saj včasih tudi več tednov iščejo primerno namestitev, pogosto stanovanje […] Problem je v Ljubljani, mi je kolegica govorila. Družine, s pomočjo ne enega, ampak dveh, treh prostovoljcev in prijateljev ter ki so številčnejše, kjer so 3 otroci in več, sploh ne dobijo stanovanj. nevladnih organizacij (Ladić idr. 2022: 42). Pomanjkanje cenovno Mislim, ne vem, zaradi otrok ali kaj. Eni imajo še vedno to [idejo], da dostopnih stanovanj je v Sloveniji na splošno velik problem, tudi zato, ker potem recimo ne moreš osebe deložirati ali pa kaj, če so otroci. Ali pa, pomemben delež najema poteka znotraj sive ekonomije. Najemnine so v da jim bodo uničili stanovanje. Saj ne vem, kake razloge [imajo]. V preteklih letih (predvsem v Ljubljani in na Obali) narasle in si je težko glavnem družine zelo težko dobijo stanovanje.« (Intervju # 12) privoščiti ustrezno bivališče s povprečnimi ali celo nižjimi plačami ali finančno pomočjo države. Težava je tudi v tem, da morajo osebe s priznano »Sem doživela na lastni koži; sicer ne za sebe, ampak za eno mojo bivšo mednarodno zaščito za finančno pomoč države predložiti najemno učenko oziroma varovanko. Išče stanovanje in vsepovsod pač kličem v pogodbo, številni lastniki nepremičnin pa sploh ne sklenejo najemne njenem imenu, ker je ostala sama z otrokom [..] Samo nikjer pač ni pogodbe ali pa v pogodbi ne navedejo dejanske najemnine, da bi se izognili 116 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 117 plačevanju davkov (čeprav s tem kršijo zakon). Dodatna težava je enakosti, prav tako na to opozarja Varuh človekovih pravic. Kaj diskriminacija s strani lastnikov stanovanj, ki nočejo oddajati državljanom pomaga, če rečejo, da imamo v družbi problem, niti enemu tretjih držav na splošno in še zlasti ne beguncem (prav tam). Kot pri posamezniku pa po naši vednosti še niso dali prav v konkretnem dostopu do zdravstvenih storitev so tako tudi tu intervjuji pokazali, da je primeru? Vedno neke okoliščine, ki naj bi opravičevale 'nesporazum', neenaka obravnava najbolj pereča za osebe z mednarodno zaščito (tj. prav kultura iskanja opravičil.« (Intervju # 1) begunce) in prosilce za azil: »Veliko težav za prosilce za azil predstavljajo banke, saj ne omogočajo »Zagotovo sta najbolj pereča stanovanjska problematika – ljudje le odpiranja bančnih računov oziroma to pogojujejo z rednim stežka oddajo stanovanje tujcu, kaj šele beguncu ali prosilcu za azil – in dohodkom, kot je na primer zaposlitev ali pa pridobivanje kakršne koli trg dela […] Težave celotnega NVO-sektorja, ki jim nudi podporo, saj je oblike državne socialne pomoči.« (Intervju # 15) ta zaradi odklonilnih odnosov najemodajalcev zares nujna pri iskanju primernih nastanitev za osebe z begunsko izkušnjo. Sami ne opravijo »Mi imamo, bi rekel, sistemsko diskriminacijo. Sistemsko nič.« (Intervju # 1) diskriminacijo, vključeno v sistem, recimo tudi dostop do bančnega računa. Bančnega računa ne moreš odpreti, ampak težko dokazuješ in »[Ste kdaj doživeli, da bi nekdo, ki bi oddajal stanovanje, potem ko bi ni šlo kar skozi to, da recimo so banke bile opozorjene s strani ugotovil, da gre za begunce, rekel, da ne bi oddal?] Ja, to tudi, ja: 'A, za Zagovornika načela enakosti glede enakega obravnavanja. No, koga pa gre? Za begunce .. aa, ne, premislil bom,' ali pa: 'Ne, to pa ne'. recimo, ampak to se še vedno dogaja. Tam imajo še vzporedno Ali pa: 'Bom še poklical,' pa potem nikoli ne pokliče.« (Intervju # 12) določeno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in korupcije in je vedno znova odgovor – in to tudi včasih argumentiran odgovor, »V letu in pol sem zamenjala pet hiš in nihče mi ni hotel vrniti zneska, ki strokoven odgovor – da so določeni varnostni procesi potrebni in nujni sem ga plačala vnaprej kot zavarovanje ali garancijo. Za prvo hišo sem zaradi tega zakona in to je to. Potem pride do teh banalnih situacij, da na primer plačala 1.200 evrov, po enem tednu pa si je lastnik premislil človek zaradi tega, ker je nekdo pral denar, ima banka sume, ne more in nam rekel, naj zapustimo hišo, pri čemer mi ni hotel vrniti 1.200 zaradi tega, ker je iz iste države, odpreti bančnega računa. To je še evrov. Druga hiša je bila v centru. Lastnik je vsak mesec zahteval, da vedno zelo velik problem. S tem se kontinuirano še vedno soočamo.« plačam 300 evrov za stroške [elektrika, voda, ogrevanje itd.] in to je res (Intervju # 12) veliko, ker smo samo jaz in moja otroka, vendar mi ni hotel pokazati računov, zato sem se odločila, da zapustim stanovanje. Za tretjo hišo »Določene banke so pred leti že začele zaostrovati svoje pogoje. Zdaj pa sem plačala 1.000 evrov, in ko sem se preselila tja, sem spoznala še pet ne vem, ali je to za celotno populacijo njihovih komitentov, torej tudi za drugih družin [beguncev ali migrantov], ki so se prav tako preselile tja državljane Slovenije, ali samo za tujce. Ne pozabimo, da določene in vsaka je plačala 1.000 evrov, in ugotovili smo, da je lastnik goljuf, in države spadajo v rizične skupine zaradi možnosti pranja denarja. že eno leto še vedno čakamo na odločitev sodišča, da nam vrne denar.« Tako da so banke pri tem zelo dosledne. Banka postavlja svoje pogoje (Intervju #18) ne glede in ne rabijo nam razlagati, zakaj ima banka svojo politiko. Institucije kot društvo Odnos, Zagovornik načela enakosti, Pravno-Kot pereč problem so se vedno znova omenjale tudi težave z bankami, saj se informacijski center, vsi so že pisali uradne pritožbe, dopise, da banke tuji državljani in državljanke še vedno srečujejo z zavračanjem možnosti za ne smejo diskriminirati, komu bojo odprli osnovni plačljivi račun. Ta odprtje računa, ki je še posebno pereč problem za prosilce za mednarodno mora biti dostopen vsakemu, ampak temu ni tako […]. Pri nas zaščito (glej tudi Ladić idr. 2018, 2020, 2022; Ješe Perković 2022; Učakar trenutno odpira v Mariboru osnovne račune za osebe z mednarodno 2022): zaščito samo NLB. Seveda z dokazili. […] To je potem problem, ker nimajo ne CSD, ko oddamo prvo vlogo, potem tudi navedemo, da »Najbolj znani so primeri, ko osebam z mednarodno zaščito ni uspelo uporabnik tekočega računa še nima, saj ga banka ne odpre, dokler odpreti bančnih računov. Na to je […] opozoril tudi Zagovornik načela uporabnik ne dobi prve odločbe. V redu. Uporabnik bo potem dobil 118 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 119 prvo odločbo, ampak prvo nakazilo denarne socialne pomoči ne bo Bilo kam gredo na te javne zavode, upravne enote, CSD, zdravnik. Skoz moglo iti na banko, ker še vse to ni urejeno. Dobi na poštno nakaznico, so neke ovire, skoz se je treba fajtati [boriti]. Mislim, to me jezi, da so kar je potem uporabnik prikrajšan za 20, 25 ali 27 evrov, kolikor stane take razlike. Dvojna merila.« (Intervju # 12) poštna nakaznica, da dobijo denarno socialno pomoč od poštnega uslužbenca v gotovini na roke. In tega stroška ne dobijo nazaj!« »Jaz sem videla, da jih diskriminirajo spet na podlagi tujega statusa in (Intervju # 13) na podlagi statusa begunca ali azilanta. Sem bila priča, kako jih grdo obravnavajo na upravni enoti, čeprav so dolžni neki postopek […] Upravna enota, center za socialno delo, sem bila tudi priča, kako Upravni postopki in storitve države razglabljajo, potem pa to mi urejamo s spremstvom. Ampak tako, recimo, če bi sama šla ena ženska, če ena družina sama [da bi] šli, bi rekli: 'Hočemo urediti ..' 'To pa ne gre.' Ne gre ravno tako, kot bi moralo Intervjuji so ob bok diskriminaciji pogosto postavljali tudi preštevilne biti. Če jih ena organizacija, ena oseba ne zastopa, ne morejo tega birokratske ovire. Vsi uradni postopki so se še dodatno zapletli v času urediti.« (Intervju # 2) epidemije covida-19, ko naj bi se urejali zgolj prek spleta ali pa so bili preloženi, zato je prihajalo do zamud in oteženega dostopa do upravnih Ekspertni intervjuji so zelo dobro pokazali tudi, kako so »migranti kot enot. Upravne enote so pred epidemijo covida-19 imele uradne ure, ko so družbena skupina politično nemočni« (Učakar 2022: 57). Ne samo, da v ljudje do njih lahko dostopali osebno. Že pred epidemijo so bile na primer Sloveniji ne obstaja, kot piše Učakar »neko splošno zavedanje o obstoju na Oddelku za tujce Upravne enote Ljubljana precejšnje zamude. Toda določenih ranljivih skupin, ki so a priori v slabšem družbenem položaju in epidemija covida-19 je močno vplivala na dostop do upravnih enot. smo jim zato kot družba dolžni zagotoviti določene sistemske rešitve, ki bi Nemogoče je bilo kar vstopiti, saj se je morala vsaka stranka najprej te ranljivosti vsaj do neke mere odpravile,« (2022: 58) ampak so intervjuji dogovoriti za termin prek telefona. Preobremenjene in nedostopne razkrili tudi zelo problematične primere etničnega profiliranja s strani upravne enote so bile izziv za vse prebivalce in prebivalke Slovenije, vendar policije. Kot je bilo razvidno že iz odgovorov v spletni anketi, na primer: »Če so bile še posebna ovira za državljanke in državljane držav nečlanic se poslužim javnega prevoza in čakam na kakšni mestni avtobusni postaji, Evropske unije, predvsem pa za osebe z mednarodno zaščito, ki pogosto še sem lahko legitimiran tudi večkrat v isti uri,« so potrdili tudi intervjuji. niso vešče komunikacije v slovenščini (Ladić idr. 2022). Nekatere osebe so veliko pogosteje legitimirane zgolj zaradi svojega videza oziroma na podlagi barve kože in zato pripisanega statusa tujca. Etnično »Na upravnih enotah ali v drugih javnih ustanovah se nočejo profiliranje poteka tako, da so določene osebe targetirane na ulici, na pogovarjati v angleščini. Enkrat na upravni enoti … gospa se ni hotela primer na sprehodu po mestu, zgolj zaradi pripisanega statusa tujca. pogovarjati z mano v angleščini in ker še vedno ne govorim tekoče Primeri, podobni etničnemu profiliranju s strani policije, se dogajajo tudi na slovensko, mi je rekla, naj se grem učit in: Ko boste tekoče govorili javnih dogodkih z obtožbami kraje in podobno: »Vendar ne toliko s strani slovensko, pa pridite sem!« (Intervju #19) državnih organov kot lokalnega prebivalstva« (Intervju #15). Večkrat se je tudi že zgodilo, da so v barih poklicali policijo, da so preverili določene ljudi. V uradnih postopkih je enaka obravnava vseh strank imperativ, pa vendar Še en vidik v tesni povezavi z etničnim profiliranjem je namreč porast intervjuji kažejo, da uradni postopki in ravnanje državnih oziroma javnih pojava kriminalizacije migracij nasploh (za več glej na primer Kogovšek uslužbenk in uslužbencev kaj hitro lahko otežijo enako obravnavo za osebe Šalamon 2017). z osebnimi okoliščinami etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije. Ta vidik zato izpostavljamo ločeno: »Različne oblike diskriminacije se sicer dogajajo, vendar so odvisne od posameznih primerov. Na primer, da je oseba obravnavana s strani »Vsi procesi, taki formalni, ki jih neki državljan lažje dobi, jih oni [tujci, policista; zaznali smo primere, ko je bila oseba neposredno begunci] težje […] Mene malo tako, me razjezi taka krivica, ker oni pač targetirana [ciljana] na podlagi svoje barve kože. To se je dogajalo v imajo socialne pravice, tako kot državljani. Ne morejo jih pa uživati. času epidemije covida-19, ko je na območju, kjer je bilo več oseb, ki so 120 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 121 bile brez maske, policist obravnaval dve osebi temne polti in ju tudi pogovarjajo med sabo, saj so v slovenskem okolju, naj se oni oglobil.« (Intervju # 15) pogovarjajo v slovenščini, da jih vsi razumemo'. Na neki način se je tudi počutila ogroženo. Saj njen vidik tudi na neki način razumem, otroke »[Kolegi z begunsko izkušnjo] imajo številne negativne izkušnje tudi s pa tudi razumem. Ne vem, pač tukaj je bila odrasla oseba, učiteljica, in policijo, kar ocenjujemo kot nedopustno etnično profiliranje. Večkrat ona bi morala najti neki primernejši način, da tudi otroke na neki so bili na primer tarča 'naključnih' ustavljanj na ulici na sprehodu po način umiri oziroma na pravilen način pove. To je bil en tak primer; mestu zgolj zaradi svojega videza 'tujca', večkrat se je tudi zgodilo, da zdaj vi sami presojajte, ali je to diskriminacija ali ne.« (Intervju # 5) so v barih poklicali policijo, da so preverili, ali gre za 'nezakonitega migranta'.« (Intervju # 1) »Moj starejši otrok je star 17 let. Ko smo bili v Libanonu, je bil nogometaš in je dobival medalje. Ko je prišel v Slovenijo, je spet začel »Včasih sem hodila v dom, vsake toliko, da obnovim podporo za igrati, vendar ni nadaljeval, ker so ga drugi igralci vedno tepli. Tudi najemnimo in vsakič znova me je ustavila policija in mi zastavila vrsto nekateri učitelji, ne vsi, so rasisti.« (Intervju # 18) vprašanj, kot na primer: ‘Zakaj ste tukaj?’, ter se z mano grdo pogovarjala. Spet drug primer: enkrat sem prečkala cesto po zebri za Na področju vzgoje in izobraževanja so bile v intervjujih poudarjene pešce in je bila zelena luč za prečkanje, sredi mojega prečkanja pa se je sistemske neenakosti, ki so se še posebno močno izrazile v času epidemije spremenila v rdečo, zato sem nadaljevala prečkanje, ker sem bila na covida-19 in zapiranja javnega življenja, še zlasti izobraževalno-varstvenih sredini ceste. Nenadoma me je ustavil policist in mi izrekel globo v ustanov: višini 50 evrov. Začela sem mu razlagati v angleščini, medtem ko je preverjal mojo osebno izkaznico, nato pa je rekel: Imate stalno »To se je še posebej izpostavilo zdaj v času epidemije, ko je bilo šolanje prebivališče v Sloveniji, zato morate govoriti slovensko in ne angleško.« na daljavo in prav v tem času mi predstavniki romske skupnosti smo (Intervju # 18) opazili, da se je položaj romskih otrok poslabšal in tukaj se je prav pokazala ta izključenost romske skupnosti na vseh nivojih.« (Intervju # 9) Vzgoja in izobraževanje »Predvsem so težave v tem, da ko so bili zdaj tile lockdowni [zapiranje družbe], da starši ne znajo jezika. Enostavno ne morejo pomagati in je Tudi na področju vzgoje in izobraževanja so intervjuji pokazali na takoj ta otrok priseljencev v podrejenem položaju oziroma ne more, ni intersekcionalno diskriminacijo, predvsem pa so razkrivali pogosto zelo enako obravnavan, kot tisti, ki ima starše Slovence, zato ker mu ne težko razmejevanje med ravnanji, ki kažejo na neenako obravnavo zaradi morejo pomagati. Tudi niso, kot vidim, učitelji, veliko njih ni neke osebne okoliščine, in dejanji, ki »zgolj« izražajo predsodke posameznic in posameznikov oziroma so lahko odsev veljavne zakonodaje, senzibiliziranih za te primere otrok, ki pridejo od nekod in nimajo pač ki odraža širše sistemske neenakosti. te iste možnosti, kot jih imajo slovenski otroci.« (Intervju # 10) »In oni so se pogovarjali med sabo v albanščini […] in se učiteljica dere, Intervjuji so na področju vzgoje in izobraževanja večinoma zajemali dobesedno se dere nad njimi. Ko pridem jaz zraven, se umiri. Otroci pa probleme z diskriminacijo v šolah ali problem neenake obravnave v še bolj in je bila zelo vroča situacija. Pridem zraven, sem rekla: 'Kaj pa dostopu do vrtca, pokazali pa so tudi na potencialno diskriminacijo v je problem?' Ti otroci, ki se mi sicer zaupajo, rečejo: 'Učiteljica nam visokem šolstvu. očita, zakaj se mi pogovarjamo po albansko tukaj na hodniku. Da jaz nimam pravice biti tukaj, da naj zginem od tod in se je drla na nas.' Ona »Največji problem še vedno se mi zdi brezizhodni položaj prosilcev, .. jaz sem to slišala sicer na daleč. In potem še učiteljica pove pač svoj prosilk za azil v Sloveniji. To so; to niso drugorazredni, ampak so vidik. Je rekla, da so bili glasni, da: 'Jaz nič ne razumem, kaj se oni tretjerazredni, četrtorazredni. Tako jaz doživljam. Mislim, ker v bistvu, kaj se zgodi. Se zgodi to, da če prosilka za azil mama samohranilka. 122 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 123 Ona pa ne more iti [v službo], ker vrtec ni dostopen. Ni za njenega »Na nas, na naše društvo se zelo pogostokrat, prepogostokrat obračajo otroka, ker ne more plačati polne vsote. Kdo si lahko to privošči? Ona obupane mame, ki imajo svoje otroke, hčerke v srednjih šolah in nosijo ne more dati otroka v vrtec. Zdaj obstajajo neki skrajšani programi. Mi naglavno ruto in v sklopu šolskega kurikuluma je potrebno opraviti prakso. napotujemo. Ampak vsi se začnejo ob 16. uri popoldan. Kje to more Zelo velik problem se je pojavil na srednjih zdravstvenih šolah, kjer morajo te ona sama peljati otroka? Pa je fajn za otroka, za socializacijo, ampak osebe, dijakinje opravljati obvezno delovno prakso v bolnišnicah. In bolnišnice nič takim mamam ne omogočaš priložnosti, da se šola ali pa da išče jasno in glasno in izrecno naglasijo, da žal z naglavno ruto te prakse ni možno službo in se zaposli […] tako da, evo tukaj vidim eno diskriminacijo […] opravljati […] Seveda se to zapakira v en tak zelo lep kulturen odgovor, da nimajo davčne, rezidentstva. Niso davčni rezidenti in lahko dajo zaradi epidemioloških ukrepov, zaradi visokih higienskih standardov, zaradi otroka v vrtec – ampak morajo sami plačati polno vsoto, od 350 do namišljenih pravil estetike itn., da dejansko to ni možno. To posledično zelo 400 evrov na mesec. Seveda nimajo tega denarja.« (Intervju # 2) vpliva na samopodobo teh mladih deklet. Posledično tudi vpliva na neuspeh, ker brez opravljene obvezne prakse je potem tudi letnik neopravljen. Skratka »Takrat jaz nisem govorila slovenščine, ker sem ravno prišla v Slovenijo ženske se soočajo z izredno, izredno visoko mero diskriminacije, na katero pa in sem hotela par izpitov narediti za doktorat in ko sem vprašala ne znajo odreagirati in potem posežejo po nekih pravnih sredstvih, kar sicer profesorja, je rekel: 'Se morate naučiti slovenščino, da bi naredili ta potem predolgo traja in mi to poskušamo na en tak toleranten način s izpit.' Jaz sem rekla, da ja: 'Ja, v slovenščini bom naredila,' in tako me je človeškim, civiliziranim, zadevo rešiti. Potem OŠ, zdaj glede na to, da je malo pogledal čudno in sem se res učila pol leta, pa sem ga naredila. Slovenija sprejela kar nekaj begunskih družin predvsem iz Afganistana in da Ampak potem pa, ko sem pa šla v Skopje, on se je srečal z enim mojim te deklice male, ki so stare, ne vem 8, 10 let, prav tako prakticirajo islamski profesorjem iz Skopja, ker sem jaz bila raziskovalka na fakulteti, in je način oblačenja in nosijo to naglavno ruto, da se soočajo z velikimi, velikimi rekel: 'Veš kaj, ena Makedonka je. Ona nekaj misli pri meni bo imela težavami v OŠ, kjer do sedaj tega medkulturnega dialoga na podlagi izpit,' in tale profesor mu je rekel: 'Aja, ona je zelo resna.' Kao, kao da konkretnega primera niso sploh še imeli. Potem so tu velike jezikovne hoče, on si je mislil, da jaz dejansko hočem izkoristiti to kot Erasmus pregrade in pa ta naglavna ruta, ki nekako ovira proces izobraževanja finto, da lažje naredim izpit v tujini! […] In tako, malo me je prizadelo, predvsem pri urah telesne vzgoje. Tako da mi si res ne želimo, da ljudje da nekdo sklepa, kakšna sem jaz, čeprav sem prišla že s štipendijo, že odvržejo to versko prepričanje in pa verski način življenja in oblačenja, zato odrasla oseba, 27 let stara. Da tako .. malo boli. Ampak […] enostavno ker naletijo na to prvo oviro, ki je težka. Temveč, da z nekimi skupnimi odnos! Potem pa sem imela še en izpit pri istem profesorju in so bili tudi dogovori in podporo strokovno, ki jo pač mi lahko ponudimo, prisluhnemo iz Italije študenti. Pa sem videla, da so oni tako malo lažje naredili […] tako šolam, kot družinam, kot otrokom. Posluha pa ni, no. So pri svojih Se čuti. Se čuti. Mislim, jaz zdaj ne morem tega dokazati, niti nočem. [Če odločitvah zelo rigorozni. Da dejansko, no, saj, kot sem že rekla, se ta odgovor prav razumem, vi izpit ste morali narediti v slovenščini, ostali so ga v vedno zapakira, da gre za varstvo otroka, da gre za posledično motenje pouka angleščini?] Ja. Imajo tak drugačen prijateljski odnos. Bolj tako … itn. Skratka nekega manevrskega prostora za diskurz ravno ni. Jaz sem na to mislim, ja, tako, malo drugače. Čim ni nekaj, veš. In to sem čutila, tudi ta opozarjala že par let nazaj, da bo potrebno reševati na strokovni ravni, da na pogled. Jaz sem se učila pridno v knjižnici, tako, ko te vidi, če pride politični ravni, da teh otrok bo še več in da, ko bomo imeli te smernice noter, veš, tako – neki pogled, kao tvoje mesto ni tukaj, razumeš? Jaz to sestavljene, da dejansko bomo se odrešili precejšnih diskriminatornih praks, ki sem čutila, mislim, to vem. Tudi neverbalna komunikacija veliko pove, pa očitno te gleda, kao malo kaj.« (Intervju # 2) obstajajo in puščajo zelo, zelo negativne posledice na družbi […] Skratka gre za poseg v eno človekovo pravico oziroma svoboščino, ki jo mi izražamo skozi Tukaj navajamo tudi daljši izsek iz intervjuja, ki v ospredje postavlja vizualizacijo in takrat je tudi diskriminacija najlažja. Se pravi skozi neki situacijo potencialne neenake obravnave v srednji šoli glede opravljanja vizualni efekt diskriminiramo človeka, zato ker smo si v glavi ustvarili obvezne šolske prakse. Intervju izraža močno prisoten občutek določene predsodke. In otroci so zelo ranljiva skupina in se ne znajo braniti diskriminacije v izobraževalnem sistemu posamezne verske skupnosti […] To gre lahko v bistvu tako zelo daleč, da so se dekleta pripravljena zaradi oblačilne prakse: prepisovati na druge šole. Zato, ker zelo utopično je pričakovati, da bo nekdo odvrgel to svojo oblačilno prakso pa svoj kodeks zato, ker ni bilo mogoče opravljati delovne prakse. Ampak, kot sem rekla, ta diskriminacija dandanes 124 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 125 ima ime in priimek in institucije dejansko zelo javno, zelo nazorno in brez epidemije covida-19, med drugim uvrstil tudi »skupine, ki se soočajo s kakršnih koli zadržkov ti povejo, da je to za njih nesprejemljivo in da od tega sovražnim govorom, rasizmom, antisemitizmom, homofobijo in ne bodo odstopali. Ta pisma so zelo, tako podkrepljena z raznoraznimi mizoginijo« (Zagovornik načela enakosti 2021: 152). Kot najbolj izjavami direktorjev, ravnateljev, skratka oni pravno formalno so zaščiteni. potencialno diskriminirane skupine pa so na podlagi raziskav izpostavljeni Vse žrtve diskriminacije pa dejansko so pritisnjene ob rob in tu se potem Romi, izbrisani, prosilci za azil in begunci, zakrite muslimanske ženske ter postavljajo številna druga vprašanja. Vprašanje izobraževanja, vprašanje priseljenci iz tako imenovanih tretjih držav (prav tam). splošne eksistence, človekovih pravic in svoboščin.« (Intervju # 3) »[Diskriminacijo] občutijo vsak dan, še posebno v povezavi z barvo Osebna okoliščina religije je bila v intervjujih sicer redkeje omenjena kože in/ali etnično pripadnostjo. Kolegi z begunsko izkušnjo, denimo, oziroma je bila vsebovana v intersekciji z državljanstvom ali tujskim so nam pripovedovali o številnih izkušnjah z diskriminacijo, nekatere statusom, kjer posamezne verske skupnosti niso bile poimensko smo prijavljali direktno na Varuha človekovih pravic in Zagovornika izpostavljene: načela enakosti. Kolega iz Eritreje se sooča tudi z dnevnimi opazkami – sovražni govor – zaradi svoje barve kože, kar se nam je zdelo še »Diskriminacija, ja, to zagotovo na vseh področjih družbenega posebej zaskrbljujoče. Pravi, da ni dneva, ko ne bi hodil po mestu in ne življenja, in sicer narodnost, tudi vera. Predvsem to ja, ti dve osebni slišal negativnih pripomb in sovražnega govora, naperjenega proti okoliščini.« (Intervju # 12) temnopoltim. Naj dodam, da se to dogaja v Mariboru.« (Intervju # 1) Se pa je pokazalo, da je neenaka obravnava glede osebne okoliščine religije »Ena uporabnica mi je povedala, ona je iz Irana. Prijetna gospa, v intervjujih predvsem poudarjena v specifični navezavi na islamsko versko mislim, ne nosi rute […] Ampak je malo temnejše polti. In je rekla sama, skupnost v Sloveniji. Gre za problem, ki še vedno ni bil obravnavan (Bajt da se je izgubila enkrat v centru Maribora, pa je prosila nekoga za 2008; Zalta 2018). pomoč, pa jo je tako odvrnil grdo. Pa je rekla, sama mi je rekla, da je mogoče mislil, da je Rominja: 'Mogoče je mislil, da sem ciganka, pa me »Posebej očitnih in perečih primerov diskriminacije na podlagi osebne je zato'.« (Intervju # 12) okoliščine religije […] v Sloveniji ne opažam. Edini znaki, ki bi morda lahko nakazovali tovrstni problem, so pozivi Islamske skupnosti v RS »In sicer ta sovražni govor […] Tudi govorim iz prakse direktno, ne da po bolj sistematični duhovni oskrbi njihovih pripadnikov v zaporih in bi slišala od drugod. Jaz sem lani poučevala albanščino za albanske bolnišnicah, pa tudi njihove ponavljajoče se prošnje za bolj sistemsko otroke v OŠ v Celju […] to je bilo po dogovoru z ministrstvom za zagotavljanje šolske prehrane brez svinjine.« (Intervju # 15) izobraževanje, to je v zakonu določeno. To je vse po kurikulumu. Tudi mi imamo svoj kurikulum za to. Vse je skladno z zakonom bilo. Nič ni bilo nekaj, kar ni. In svet staršev se je združil in je napisal eno tako Sovražni in diskriminatorni govor pismo, da to je nezaslišano, da zdaj ponujajo, da zdaj še albanski jezik v OŠ. Pa kaj je to, albanizacija celo je bila omenjena in to je bilo tudi objavljeno, ne vem, na neki prosvetni strani in spodaj je bilo .. mislim, ni Za konec podajamo še izseke iz intervjujev, ki izrecno navajajo primere da ni bilo povedano čez albansko govorečo skupnost. Ni da ni!« sovražnega oziroma diskriminatornega govora. Sovražni govor lahko (Intervju # 6) opredelimo kot proti manjšinam usmerjen žaljiv in diskriminatoren govor. Gre za govor podrejanja in zatiranja, usmerjen proti skupinam, ki v družbi Ob tem je treba še enkrat poudariti razlikovanje med zatrjevanjem občutka nimajo politične moči oziroma še poglablja neenakost družbenih skupin, ki diskriminacije na eni strani in diskriminacijo, ki jo ugotavljajo za to so bile že zgodovinsko bolj izpostavljene diskriminaciji. V letu 2020 je pristojne ustanove na drugi strani. Presojanje o tem, kdaj je dejansko šlo za Zagovornik načela enakosti med zaznane najbolj ogrožene skupine glede (kazensko pregonljiv) pojav sovražnega govora ali diskriminacije in kdaj ne, stanja diskriminacije oseb, s posebnim poudarkom na vplivih zaradi je seveda stvar za to pristojnih organov. Dejstvo je, da osebe, ki so sodelovale 126 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 127 v naši raziskavi, poročajo o osebnih občutkih, da so (bile) diskriminirane, da kaj rabi. Vedno mora biti nekdo zraven njega, kot da jamči za to osebo. so bile žrtve sovražnega govora. Gre za doživeto oziroma zaznano Tudi na banki, dostikrat.« (Intervju # 12) diskriminacijo (Carter in Pieterse 2020). Tudi primeri dobrih praks, ki že obstajajo, se ne uporabljajo vedno, kar »Zgodilo se mi je več incidentov. Prvi se je zgodil na avtobusni postaji, zahteva premislek o drugačnih pristopih, ki bi omogočali boljše delovanje ko sem bila z možem in je neka gospa pristopila k meni in mi rekla: sistema. ‘Brez hidžaba boste lepša’. Odgovorila sem ji, da moram ohraniti svojo lepoto zase in da sem muslimanka, zato nosim hidžab, vendar me je »Mislim, da absolutno medkulturna mediacija je eno sredstvo, s začela preklinjati in govoriti grde besede, česar nisem razumela, katerim se lahko tudi soočamo oziroma premagujemo diskriminacijo vendar je moj mož razumel, zato ji je tudi odgovoril. Drugi incident se oziroma diskriminatorno obravnavo v zdravstvu, konkretno če zdaj je zgodil v parku Tivoli, ko sem se igrala z otrokom in je nenadoma govoriva o tem področju […] Ampak [medkulturna mediatorka za prišla gospa in me začela preklinjati in pljuvati po meni brez razloga. albanski jezik v ZD] nam je povedala in razložila, predstavila svojo Nisem razumela, kaj točno govori, zato sem začela jokati, pograbila izkušnjo, da samo zdravstveno osebje, zdravniki tega instituta, te otroka in odšla domov. Tretji incident se je zgodil na avtobusu. opcije niso se posluževali, kot bi lahko, tako pogosto. Zato, ker jim je bilo Običajno sem na avtobusu utišala telefon, vendar sem tisti dan dejansko odveč. So toliko obremenjeni, da 'še to se mi manjka', v bistvu. pozabila, zato me je telefon nenadoma opozoril na čas molitve ‘Athan’. Ampak to je tako dragoceno bilo, da so imeli eno osebo […] zaposleno Nato je začel kričati in me preklinjati starejši moški, na kar nisem tam samo za njih dejansko […] to je bil tako dragocen resurs, a niso ga mogla odgovoriti niti z eno besedo.« (Intervju #18) izkoriščali. To je to neosveščanje, sploh o pomenu medkulturnih mediatorjev nasploh, v lokalnem okolju, takih institucijah, kaj pomeni sploh pri delu.« (Intervju # 5) Navsezadnje je neskladje med različnimi razumevanji diskriminacije oziroma nevednost o tem, kaj diskriminacija sploh je, lahko tudi posledica »Možnosti razumnih prilagoditev […] niso urejene v delovnopravni pomanjkljive javne razprave in premalo ozaveščanja javnosti. Raziskava je zakonodaji. In v tem smislu se sprašujem, kakšne so v Sloveniji sploh namreč pokazala tudi problematično nevednost, nesenzibilnost javnih politike upravljanja z raznolikostjo. So to modne muhe, ki pritičejo le uslužbencev in nepoznavanje nekaterih osnovnih dejstev, kategorij, multinacionalkam? Je to le poza? So to samo različni 'certifikati', ki se predpisov in postopkov: jih potem obesi na steno brez prave vsebine zadaj? Brez pravih podlag, tj. pravega soočanja in ukrepov proti diskriminaciji, sploh ne moremo »To mi je tudi ena gospa sama rekla, ko sem rekla 'oseba z niti začeti govoriti o upravljanju z raznolikostjo.« (Intervju # 1) mednarodno zaščito, begunec'. Pa je rekla: 'Kaj je to? Jaz to ne razumem, povejte mi, kaj .. kako ga lahko obravnavam'. Aja, no, pa sem rekla: 'Iste pravice, ne. Ima zavarovanje kot vsi drugi,' pa je rekla: 'Aja, aja'. Ne vejo, kaj to pomeni! […] Na CSD so eni, ne vem, kako bi Posledice diskriminacije rekla .. eni ljudje niso usposobljeni za svoje delovno mesto. Izdajajo nezakonite odločbe, ker pač niso pravilne. In zdaj praksa je bila, da se niso uradno pritoževali, ampak se je pač poklicalo socialno delavko pa Uporaba narativne metode je omogočila, da so podatki iz intervjujev zajeli se je tako rešilo […] Na upravni enoti je isto. To je, meni je hecno, res. Kot odtenke in primere iz vsakdanjega življenja, ki odstirajo sliko da pride vesoljec pred njih in ne vejo, kako bi obravnavali tega človeka. diskriminatornih praks in predvsem tudi posledic, ki jih neenaka Kot da ne vejo več, kaj so njihove delovne naloge. Ne vejo, enostavno. In obravnava ima za skupnost kot celoto ter za vsakokratne izkušnje oseb, ki sami si res ne morejo skoraj nič urediti. Nič, ker jih tudi naženejo. Veste se z njo srečujejo. Ob tem so naštevale jezo, upor, vendar tudi skrivanje iz UE – sploh v Mariboru, kar naženejo jih! Nočejo se z njimi ubadati, lastne identitete, sram, nelagodje, predvsem pa občutek neenakopravnosti ker pač bi se morali potruditi pri jeziku. Človek pride tja pa pove točno, oziroma drugorazrednosti in dejstvo, da ne morejo uveljaviti vseh svojih potencialov. 128 Etnična diskriminacija Občutenje in posledice diskriminacije 129 »Jaz mislim, da je v Sloveniji tako, da obstajata dve kategoriji ljudi. Ena je vem, to je bolj tako individualno. Eni se bolj potrudijo, ne vem, da bojo kategorija, ki ima državljanstvo. Večinoma avtohtono. Torej Slovenci […] in čim bolj enaki, drugi pa se tako zaprejo vase in gredo v to getoiziranje.« druga kategorija so tujci. In potem te tujce se deli […] ali so muslimani, ali so (Intervju # 10) Srbi … torej pravoslavci ali so xy ene drugačne vere in tako naprej. Jaz na diskriminacijo gledam tako, da jo delim. Obstajata dve vrsti diskriminacije, Sogovornice in sogovorniki niso naštevali samo, kje in kdaj doživljajo s katero delujemo, delamo na tem področju. Prva je strukturna. Druga pa je diskriminacijo, ampak so z nami delili tudi občutke, mnenja in opise, zakaj ta vsakdanja in obe se prepletata seveda. Ni tako, da zdaj ena izključuje prihaja do take obravnave in zakaj so taka dejanja usmerjena prav proti drugo ali pa da sta to dve ločeni. Vedno se prepletata. Ampak kot tujec v njim. Poudarki so bili predvsem na etničnosti in nacionalnosti. Poudarjena Sloveniji si tako ali tako bazično iz samega štarta diskriminiran, ker je bila diskriminacija na podlagi jezika ter na podlagi imena in priimka, kar absolutno nimaš pravice do določenih storitev. Imaš manj pravic kot nekdo, so nekateri intervjuvanci in nekatere intervjuvanke poimenovali kar sami ki poseduje slovenski passport, potni list in po Zakonu o tujcih, Zakonu o kot »etnična in kulturna diskriminacija« (Intervju # 10). To je v skladu z državljanstvu, Zakonu o mednarodni zaščiti ti daje čas, da ti akumuliraš obstoječimi domačimi in tujimi raziskavami (Brezigar 2017a; Medvešek in določene pravice, da potem prideš na to stopnjo […] Ves čas vsi tujci imamo Bešter 2010; Pajnik in Bajt 2011; Carlsson in Eriksson 2016; Verhaeghe in verjetno tak občutek, da še nismo dorasli. Da nimamo še vseh teh pravic, ki De Coninck 2021). so nam odvzete iz samega štarta, ker mi moramo si zaslužiti državljanstvo. Intervjuji so pokazali tudi na razlikovanje v obravnavi prve in druge Mi moramo 10 let živeti [v Sloveniji], neprekinjeno od tega 5 let. Mi generacije priseljencev, ki jo povezujejo z znanjem slovenskega jezika, ki je moramo neprekinjeno imeti dohodke. Mi moramo vsak dan svojega – razen redkih izjem – po navadi razlog za diskriminacijo zaradi naglasa ali bivanja dokazovati in tako naprej.« (Intervju # 11) napak v pisnem izražanju: »Specifično zaradi jezika tudi. To, da [na delovnem mestu] pridejo in ti Zgornji navedek je odlična ponazoritev »mejnega, liminalnega stanja« samo v slovenščini nekaj razlagajo in se ne potrudi in ve, da ti ne (Učakar 2022: 57), v katerem se ohranja nedržavljanke in nedržavljane, govoriš tega jezika […] Razen zdaj vidim druga generacija zlasti osebe iz »tretjih držav«, torej zunaj Evropske unije. V sistemu [priseljencev] po upravnih enotah sedijo, ki imajo [službe] Bosanci in nenehnega pogojevanja statusov in iz njih izhajajočih na različne načine Srbi. Vidim ogromno ljudi podpisano, a veš, tisto, ko dobiš odločbo iz omejenih pravic, »status tujstva« migrantski populaciji pogosto CSD ali ono in ti nekdo recimo zelo lepo odgovori [na ravni znanja onemogoča prav pravico dostopa do področij, na katerih bi šele sploh lahko jezika] A1. Večina priimkov je na – iz bivše Jugoslavije. Torej druge prišlo do diskriminacije (prav tam). generacije. Ampak to je druga generacija. Mi smo pečeni [prva generacija].« (Intervju # 11) »Posledice so, da skrivaš svojo identiteto, da te je sram, da se ne počutiš dobro v družbi, da ne moreš svoje potenciale uveljaviti. Vse, kar bi Pogosto sta bila omenjena tudi sovražni govor na spletu in prikrita lahko, samo zaradi tega, ker nisi Slovenec. To so posledice in to, da diskriminacija v javnem življenju ter na delovnem mestu. Med potem […] tako z nezaupanjem pristopaš do ljudi, ki misliš, da te bodo, izpostavljenimi skupinami prebivalstva, ki doživljajo neenako obravnavo, zdaj tudi eni, ki te mogoče ne bojo zaradi tega gledali drugače. Ti že so intervjuji pokazali, da gre najpogosteje za priseljence iz republik misliš vnaprej, da te bojo in potem imaš občutek, da nisi razumel, da si nekdanje skupne države Jugoslavije, za diskriminacijo do Romov, za neprivilegiran […] In se zapiraš v ta svoj geto in potem se družiš samo neenako obravnavo prosilcev za azil in oseb s statusom mednarodne z ljudmi, ki so enaki kot ti in se težko odpiraš. To se pravi, to definitivno zaščite (tj. beguncev), še posebno pereča pa je neenaka in rasistična vpliva na slabo integracijo družbe. Ker se ti počutiš drugače, izolirano, obravnava ljudi glede na barvo kože, ki jo doživljajo tudi državljanke in da nisi sprejet in da se potem dobro počutiš samo v družbi enakih. Zato državljani ter njihovi otroci. Na teh razsežnostih je bila večkrat omenjena imamo tudi take, ne vem, kot so eni deli Ljubljane, kjer so samo na tudi neenaka obravnava v šolah, čeprav je področje izobraževanja glede na primer iz nekdanje Jugoslavije priseljenci in potem imamo to, da se obstoječe raziskave izpostavljeno kot najmanj kritično v Sloveniji (glej na težko učijo jezika in tako naprej. Vse, vse .. kako se odzivaš, pa kako, ne primer Dežan in Sedmak 2020; Ladić idr. 2020, 2022; Sedmak idr. 2022). 130 Etnična diskriminacija 131 Roman Kuhar (2009) ugotavlja žalostno realnost, da diskriminacija ne Država bi morala zagotavljati prostor in možnosti za osveščanje in boj presahne. Po več kot desetletju lahko zgolj pritrdimo njegovim proti diskriminaciji, za tem bi morala trdno stati sama, z lastnim ugotovitvam, saj tudi naša raziskava ne kaže, da bi bila diskriminacija v zgledom, vendar tega konkretno in sistematično ne počne že vse, Sloveniji stvar preteklosti. V zaključku navajamo še tri izseke iz intervjujev, odkar se je razpustil oddelek za nediskriminacijo pri Varuhu ki govorijo na splošno o tem, kaj so najbolj izpostavljeni problemi na človekovih pravic RS. Sem in tja kak utrinek oziroma manjši projekt, področju neenake obravnave in kje so možni vzroki za trenutne razmere na sicer pa je vse prepuščeno NVO sektorju.« (Intervju # 1) tem področju v Sloveniji: »Mislim, da je zaposlitev predvsem [problem v Sloveniji]. Zelo težko se Sklep pride do službe. Ne gre samo za to diskriminacijo, ampak tudi za socialni kapital, ker če ti pač prideš kot priseljenec, ne poznaš nobenega, nimaš nobene konekcije [povezave], nič. Potem boš težje Tu obravnavani dinamični in kumulativni pogled predstavlja še zadnjo dobil službo, kot če si tukaj rojen pa imaš osnovnošolce, pa srednješolce analizirano razsežnost diskriminacije v knjigi. Naracije o osebnih prijatelje, pa ne vem koga vse. Torej mislim, da je to problem za doživljanjih neenake obravnave, predsodkov in sovražnega govora so zaposlitev in za napredovanje. Za zasedanje nekih zelo odgovornih potrdile podatke iz ankete in situacijskega testiranja o problematični funkcij, ki prinašajo status in zelo dobro plačilo, se gleda tudi na to. Vsaj prisotnosti etnične diskriminacije v Sloveniji. Poleg že izpostavljenih tak je moj vtis glede na osebno izkušnjo in izkušnjo v društvu. Da se diskriminatornih področij trga dela in dostopa do nastanitve so tudi gleda na to, ali si pač Slovenec ali ne. V tem smislu se mi zdi, da to intervjuji v pričujočem razdelku pokazali na sporno obravnavo na področju vpliva.« (Intervju # 10) storitev, upravnih postopkov, zdravstva in izobraževanja, še dodatno pa so naracije odstrle pogled na etnično profiliranje in sovražni govor. Čeprav »Problem je, da na njihovi izkaznici z velikimi črkami piše 'begunec' občutenje diskriminacije ne pomeni nujno, da je dejansko prišlo do […] v bistvu zdaj vsak, ki pogleda njihovo izkaznico, [lahko] vpraša: diskriminacije v smislu kršitve zakona, so neposredne izkušnje in pripovedi 'Kako to, da si begunec? Kdaj si ti prišel? Kaj se ti je zgodilo?' A to so pa o občutkih in posledicah neenake obravnave ključne za razumevanje širših take neke zelo kompleksne zgodbe. Ali gre za krvno maščevanje ali gre družbenih učinkov kompleksnih neenakosti. Za naslavljanje problema za nekaj LGBT scena recimo, in to se mi zdi zelo velika stigmatizacija, diskriminatorne obravnave namreč ne zadostujejo zgolj predpisi in zakoni, da te vsak varnostnik, vsaka mogoče medicinska sestra, ki si ogleda ki so seveda nujni, saj je hkrati namreč potrebno tudi izobraževanje in tvojo izkaznico, uradna oseba te sprašuje. Ker jaz razumem, da ljudi to ozaveščanje. zanima, ampak oni se počutijo zelo v stiski […] Ali mora res vsak profesor na faksu izvedeti, da je ta begunec? Ali mora vsak varnostnik to vedeti? Nekaj, kar naj bi pomagalo tej osebi, ji v bistvu škodi, ne? Jo postavlja v neki diskriminatoren položaj pravzaprav. Meni ne piše nič takega, mene nimajo kaj spraševati, ko me srečajo.« (Intervju # 2) »Ljudje, ki se ukvarjamo z določenimi skupinami prebivalstva, ki so v neenakovrednem položaju in zapostavljeni, poznamo njihove zgodbe, stiske, odzive. Na splošno pa se te teme neverjetno podcenjuje. Premalo se o stvareh, ki se tičejo ne le njih, ampak vseh nas, govori v širši javnosti, premalo je sistematičnih akcij osveščanja na te teme, sistematičnega izobraževanja proti predsodkom in stereotipom v šolah, hkrati pa se čedalje bolj razširja in normalizira sovražni govor v družbi, nekateri lahko tudi v medijih danes odkrito hujskajo vsak dan. 7 ZAKLJUČEK V Sloveniji vlada pomanjkanje preglednih, razčlenjenih in verodostojnih podatkov o obstoju etnične diskriminacije. Zaradi zgodovinskih razlogov je zbiranje osebnih podatkov, razčlenjenih po osebnih značilnostih, kot je na primer »etnično poreklo«, v številnih evropskih državah občutljivo vprašanje, hkrati pa so podatki o enakosti pomembno orodje pri spremljanju izvajanja zakonodaje ter politik za spodbujanje enakosti in nediskriminacije ter napredka na terenu. Ker v Sloveniji primanjkuje podatkov o izkušnjah z diskriminacijo, ki bi bili pridobljeni neposredno od pripadnikov in pripadnic manjšinskih skupin in bi omogočali identifikacijo najbolj problematičnih področij življenja, prav tako pa primanjkuje tudi podatkov, ki bi neposredno dokazovali diskriminacijo, je bil namen monografije predstaviti prvo namensko izvedeno empirično raziskavo o tem, kako meriti etnično diskriminacijo, in o tem, kako doživljajo diskriminacijo osebe z osebno okoliščino etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije v Sloveniji. Vključitev več različnih osebnih okoliščin je bila načrtna, saj je proces merjenja etnične diskriminacije v kontekstu, v katerem se te statistike ne zbirajo sistematično, mogoč šele z vključitvijo več različnih razsežnosti, ki se križajo v razumevanju pripisane ali doživete etnične pripadnosti. S tem sledimo ugotovitvam mednarodnih raziskav, ki v kontekstu zaznane etnične diskriminacije pogosto skupaj obravnavajo etnične, verske in nacionalne skupinske pripadnosti, kar se še zlasti razgrinja v primeru priseljenskih in muslimanskih manjšin. 134 Etnična diskriminacija Zaključek 135 Obstoječe raziskave diskriminacije tudi za Slovenijo izpostavljajo neenak Mednarodna literatura že več let obravnava etnično oziroma rasno položaj romske skupnosti, priseljencev, beguncev, izbrisanih, kar potrjuje, diskriminacijo s pomočjo koncepta socialne distance, ki jo meri s pomočjo da je področje diskriminacije na podlagi etničnosti, barve kože, uradnih statistik. V Sloveniji se je z opustitvijo popisa prebivalstva v letu nacionalnosti in religije ena najbolj relevantnih in občutljivih problematik. 2002 izgubilo zbiranje podatkov o etnični in verski pripadnosti, ki bi Diskriminacija je pojav, ki negativno vpliva na osebe, ki so ji podvržene, potekalo sistematično in longitudinalno. Raziskovanje diskriminacije po hkrati pa skupnosti, ki so diskriminirane, sistemsko potiska v položaje, ki razsežnostih etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije je zato izziv, ki onemogočajo poteke njihovih življenjskih poti v želenih smereh. V smo se ga lotili s pričujočo publikacijo. Dokazovanje diskriminacije je pravnem smislu se diskriminacija pojmuje kot dogodek, ki se zgodi ob namreč težavno, saj v številnih primerih ni jasnih in nedvoumnih dokazov. določenem času in na določenem kraju, v knjigi pa je bilo v ospredju širše, Da bi lahko ugotavljali delež nekaterih družbenih skupin v populaciji, je sociološko razumevanje diskriminacije. Čeprav se posamični primeri poleg longitudinalnih meritev in zbiranja podatkov seveda nujna tudi jasna neenake obravnave morda zdijo majhni in njihovi učinki šibki, se skozi opredelitev izrazja. Pri obravnavanih osebnih okoliščinah je ta izziv še življenjske poteke naberejo v občutne in dejanske negativne posledice. posebno velik, saj se tudi strokovna literatura pogosto ne strinja povsem z Namesto zgolj pregleda posameznih primerov smo zato sledili izbranimi pojmi. Besedna zveza »etnična skupina« se na primer izogne priporočilom mednarodne literature, da se diskriminacija obravnava kot neveljavnosti izraza »rasa«, vendar je hkrati tudi sama pomanjkljiva zaradi bolj dinamičen in kumulativen proces. Kot stalno prisoten in dlje časa implicitne domneve, da obstaja posebna vrsta odnosov, v katerih trajajoč proces diskriminacija namreč sčasoma lahko povzroči prevladujejo etnična čustva. Zato smo poudarili, da je za obravnavano kumulativno prikrajšanost, ki se prenaša prek organizacijskih in družbenih tematiko diskriminacije najpomembneje, v katerih identitetah se ljudje struktur. Politike in procesi, ki povzročajo neenakosti na enem življenjskem prepoznajo oziroma so prepoznani. V opredelitvi pa so zaobjeti tako področju, slej ko prej povzročijo tudi neenakosti na drugih področjih. posamezna ravnanja kot tudi institucionalne prakse. V knjigi je torej diskriminacija poleg prevladujočega epizodičnega Kljub nujnemu odmiku od esencializacije skupinskih identitet, smo si vidika (tj. dogodek, ki se zgodi ob določenem času in na določenem kraju), prizadevali pokazati, zakaj je v raziskovanju diskriminacije na neki točki ki je značilen za pravni vidik, obravnavana kot neenaka obravnava na treba obravnavati identitete kot resnične – namreč zaradi pomembnosti prepletu še vsaj treh socioloških razsežnosti: kot zaznana diskriminacija, izkušenj z diskriminacijo, o katerih poročajo posamezne osebe oziroma kot kumulativen in kot dinamičen proces. Za sociološko obravnavo skupine. Argument proti zbiranju podatkov, razčlenjenih glede na diskriminacije je pomembno, da zaobjema osebne izkušnje ljudi, ki se z etničnost, barvo kože, nacionalnost in religijo, vsebujejo na primer diskriminacijo srečujejo. Zato smo uporabili koncept zaznane teoretske kritike identitetnih politik, ki trdijo, da so identitete družbene diskriminacije, ki pomeni subjektivno ocenjeno izkušnjo ovire. Slednjo konstrukcije, zaznamovane z zatiralskimi razmerami, ki so jih ustvarile, in oseba pripisuje diskriminatornemu dejanju ali strukturi v družbenem jim zato ne bi smeli dajati tako velikega pomena. Knjiga pa je na podlagi okolju, ne glede na to, ali je ta pripis dejansko pravilen ali ne. Vseh vrst teoretskih razprav utemeljila pogled na identitete kot pomemben diskriminacije, predvsem subtilnih oblik, pogosto ni mogoče zlahka epistemični vir. Čeprav je »osebna izkušnja« družbeno in teoretično izmeriti, ponavadi pa niti ne spadajo v polje nezakonitega. Zavedanje, da konstruirana, prav na ta posredovani način prinaša znanje, zato knjiga diskriminacija hromi družbo kot celoto, je osnovni prvi korak k ustrezni razume identiteto hkrati kot družbeno konstruirano in vsebinsko resnično. obravnavi tega problema. Diskriminacija je ponavadi skrita, vendar hkrati Na podlagi predhodnega pregleda obstoječe literature smo si postavili razširjena, saj ima globoke družbene, gospodarske, politične, zgodovinske dve raziskovalni vprašanji, ob tem pa nas je vodil cilj pridobivanja veljavnih in kulturne vzroke, ki se med seboj prepletajo. Poleg tega velja prepričanje, podatkov: (1.) koliko in na katerih področjih je v Sloveniji prisotna etnična da so diskriminatorne prakse stvar preteklosti, zaradi česar je težko diskriminacija in (2.) ali je etnična diskriminacija pojav, ki bolj prizadene pričakovati prepoznanje lastnega diskriminatornega vedenja in soočenje z določene manjšinske skupine, na primer priseljence. Na obe raziskovalni dejstvom, da morda tudi mi sami kdaj kršimo načelo enakega vprašanji lahko odgovorimo pritrdilno. Rezultati raziskovalnih metod se obravnavanja. Zaradi širokega zanikanja diskriminacije je torej medsebojno podpirajo; podatki, ki smo jih pridobili z metodo situacijskega dokazovanje diskriminacije praviloma zelo težko in hkrati podvrženo testiranja, potrjujejo izsledke na podlagi spletne ankete in intervjujev, saj različnim izpodbijanjem. smo uporabili kombinacijo različnih raziskovalnih metod. Kvantitativna 136 Etnična diskriminacija Zaključek 137 metoda situacijskega testiranja tako poda številsko vrednost posamičnim imenovanih ranljivih skupin (na primer otroci z migrantskim ozadjem, izkušnjam diskriminacije v intervjujih, odgovori iz spletne ankete pa so na otroci iz ekonomsko šibkejših okolij, romski otroci, otroci s posebnimi presečišču kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, saj poleg statistik potrebami), in sicer še zlasti glede dostopa do informacijsko-navajamo tudi izbrane odprte odgovore o izkušnjah z diskriminacijo. komunikacijskih tehnologij (glej na primer Gornik idr. 2020). Prihajalo je do Glavna ugotovitev monografije je, da je etnična diskriminacija v Sloveniji razlik pri usvajanju znanja, kar je negativno vplivalo na njihov učni uspeh, problem, ki je prisoten še zlasti pri zaposlovanju in na delovnem mestu, posledično pa tudi na udejanjanje njihove pravice do izobrazbe. Tudi opazen pa je tudi v zdravstvu, pri dostopu do storitev, še zlasti na Zagovornik načela enakosti je ocenil, da ob uvedbi izobraževanja na daljavo stanovanjskem trgu ter v upravnih postopkih. Ob tem velja opomba, da so s pomočjo računalniške tehnologije ob prvem valu epidemije vsi učenci v Sloveniji nekatere zaposlitve že čisto formalno, tj. z zakoni nedostopne, na niso imeli enakih možnosti (Zagovornik načela enakosti 2020). Na primer zaradi pogoja državljanstva. Neenako obravnavo običajno področju dostopa do izobraževanja je bilo v letu 2021 zaradi novele Zakona spremljata še dve razsežnosti, ki se pojavljata ne glede na obravnavano o tujcih aktualno tudi vprašanje omejevanja študija za tuje študente, ki bi področje: predsodki in jezikovna ovira. Predsodki vplivajo na nesorazmerno prizadelo študente iz držav z razmeroma nižjim diskriminatorne prakse in zavirajo enako obravnavo, slabše poznavanje ali standardom, zlasti držav globalnega juga ali tako imenovanih držav v nerazumevanje slovenskega jezika pa osebam pogosto kljub formalnim razvoju (Bajt 2021b). Delno je na problem šolanja tujcev na fakultetah v pravicam še vedno onemogoča dostop do enake obravnave. Obravnavane Sloveniji nakazalo tudi situacijsko testiranje dostopa do izobraževanja, osebne okoliščine seveda ne pomenijo, da gre v primerih neenake negativne izkušnje z neenako obravnavo s strani nekaterih profesorjev pa obravnave nujno za tuje državljane in državljanke, saj se diskriminira tudi v so pokazali tudi intervjuji in odprti odgovori v spletni anketi. Sloveniji rojene in živeče osebe zgolj na podlagi njihovega imena in priimka, Na področju religije se z ukinitvijo Urada za verske skupnosti v letu barve kože, etničnosti, religije ali jezika. 2021 in razpustitvijo Sveta vlade RS za dialog o verski svobodi v letu 2020 Podatki kažejo, da diskriminacijo najpogosteje doživljajo osebe, ki jih nakazuje sistemska diskriminacija in kršitev ustavnega načela večinsko prebivalstvo obravnava kot tujce, še zlasti močno prisotna je v enakopravnosti verskih skupnosti, kar bi bilo treba v prihodnje natančneje odnosu do prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev, ki poročajo tudi o spremljati in ugotavljati vpliv, ki ga bo to imelo za (ne)enako obravnavo izkušnjah s policijskim etničnim profiliranjem. To poteka tako, da so na vseh verskih skupnosti v Sloveniji. Stroka je sicer do tega vprašanja javnem kraju zgolj zaradi svojega videza »tujca« ustavljene osebe na zadržana, čeprav se z ukinitvijo upravnega področja verske svobode podlagi barve kože in zato pripisanega statusa tujca. Večkrat se je tudi že poudarek prenaša na posebne pravice in privilegije, ne pa več na versko zgodilo, da so v barih poklicali policijo, češ da gre za »nezakonitega svobodo. V letu 2021 je vlada želela ustanoviti nov urad za verske skupnosti migranta«. Nekatere osebe dejansko doživljajo vsakodnevne negativne neposredno pri kabinetu predsednika vlade, in le čas bo pokazal, kaj se bo opazke v javnosti in sovražni govor na spletu. Primeri, podobni zgodilo na področju diskriminacije na podlagi religije. Podatki iz ankete in policijskemu etničnemu profiliranju, se dogajajo tudi na javnih prireditvah intervjujev za neenako obravnavo na področju religije so pokazali z obtožbami tatvin in podobnim diskriminatornim vedenjem. predvsem, da velik javni tabu ostaja naglavna ruta muslimanskih žensk, Tudi odnos do romske populacije kaže ves čas prisotne diskriminatorne predvsem ko gre za vprašanje opravljanja obvezne šolske prakse, saj se prakse ne glede na to, da je pravno formalno urejeno, da naj bi romska počutijo diskriminirane. To potrjujejo tudi vse doslej že objavljene skupnost imela zagotovljene pogoje za enakopraven razvoj. V praksi se raziskave položaja muslimank in muslimanov v Sloveniji (Bajt 2008; Pucelj kaže, da je še vedno veliko diskriminacije na področju zaposlovanja in 2017; Zalta 2018; Frank 2020). izobraževanja. To se je še posebej pokazalo v času epidemije covida-19 s Eden ključnih problemov, ki pripomorejo k pojavu diskriminacije na šolanjem na daljavo. Položaj romskih otrok se je poslabšal in pokazala se je podlagi narodnosti, državljanstva, barve kože ali religije v Sloveniji, so tudi izključenost romske skupnosti na vseh ravneh (glej na primer Bešter in Pirc nekateri mediji in implicitno nacionalističen javni diskurz. Čeprav medijske 2020). Kot je razvidno že iz letnega poročila Varuha človekovih pravic vsebine in tam prisoten diskriminatoren diskurz ter obravnava nista bila (Varuh človekovih pravic 2021), tudi podatki s terena potrjujejo, da je pri predmet pričujoče raziskave, gre za pomembno razsežnost, saj mediji zaprtju šol, še posebno v prvem valu epidemije covida-19, na področju sooblikujejo javno razpravo in vplivajo na ustvarjanje oziroma potrjevanje izobraževanja na daljavo prihajalo do diskriminacije otrok iz tako že obstoječih predsodkov. Na sovražni govor pogosto naletimo tudi pri 138 Etnična diskriminacija 139 javnih osebah. To je problematično še zlasti, kadar politična retorika vsebuje sovražni in diskriminatorni govor – in navsezadnje nevarno, saj lahko sovražni govor preide od hujskaških žalitev v nasilna dejanja. Sistematično širjenje predsodkov in diskriminatorne retorike je postalo normalizirano, Slovenija pa še vedno nima strategije boja proti diskriminaciji in rasizmu. Manjka javna razprava o tej tematiki in strokovna Viri in literatura razprava o možnostih zbiranja podatkov na podlagi obravnavanih osebnih okoliščin. Predvsem nevladne in manjšinske organizacije namreč opozarjajo, da sredstva, ki so na voljo za zbiranje podatkov, preprosto niso zadostna za izvedbo verodostojnih in reprezentativnih raziskav. Izkušnje na terenu namreč kažejo, da so sredstva za ta namen preskromna in zato Alter, P. (1991) Kaj je nacionalizem? V Študije o etnonacionalizmu. R. lahko posledično raziskave naredijo le majhne korake v smeri zbiranja Rizman, ur. Ljubljana: Krt, 221–237. podatkov. Tudi tu predstavljeni podatki so zgolj košček v mozaiku različnih enkratnih analiz, ki se ne morejo kosati z načrtno in longitudinalno Anderson, B. (1991) Imagined Communities: Reflections on the Origin and metodologijo zbiranja podatkov o enakosti, ki je lahko zgolj institucionalno Spread of Nationalism. London: Verso Edition. izvajana in podprta s strani uradnih institucij. Ključno bi zato bilo, da bi tudi v Sloveniji država podprla zbiranje podatkov, torej da bi bilo vzpostavljeno Anthias, F. (2001) New Hybridities, Old Concepts: The Limits of ‘Culture’. kot trajnostno in standardizirano in bi tako dolgoročno omogočalo Ethnic and Racial Studies 24(4): 619–641. longitudinalne primerjalne izsledke ter zanesljivost in veljavnost podatkov. Amnesty International (2011) Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji V tu predstavljeni raziskavi je bilo pridobljenih veliko kakovostnih nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode. London: kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, zato lahko rezultati nudijo Amnesty International. potrebno osnovo za učinkovitejšo obravnavo in prepoznavanje diskriminacije oseb na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in Apitzsch, U. in L. Inowlocki (2000) Biographical Analysis: A ‘German’ religije. Z natančno opredeljeno metodologijo za pridobitev kvalitativnih in School? V The Turn to Biographical Methods in Social Science. kvantitativnih podatkov neposredno od oseb z obravnavano osebno Chamberlayne, P., J. Bornat in T. Wengraf, ur. London: Routledge, 53–70. okoliščino lahko rezultati pripomorejo tudi k praktičnemu delu pristojnih organov in institucij. Čeprav intersekcionalnost ni bila v ospredju knjige, Apitzsch, U. in I. Siouti (2007) Biographical Analysis as an Interdisciplinary podatki kažejo na prisotnost hkratnih in kompleksnih neenakosti, ki Research Perspective in the Field of Migration Studies. The York vsekakor kličejo k nadaljevanju raziskovanja te tematike in izvedbi novih University Papers in Integrative Research Methods. Research Integration projekt. empiričnih študij. Armstrong, J. A. (1991) Pristop k nastanku narodov. V Študije o etnonacionalizmu. R. Rizman, ur. Ljubljana: Krt, 39–50. Atkinson, P. (2005) Qualitative Research – Unity and Diversity. Forum Qualitative Sozialforschung 6(3). Augoustinos, M. in I. Walker (1996) Social Cognition: An Integrated Introduction. London: SAGE Publications. Babič Ivaniš, N., Š. Urh, V. Klopčič in M. Adamič (2006) Raziskava izobraževalnih in poklicnih interesov Romov. V Poklicno informiranje in svetovanje za Rome – PISR, Črnomelj, N. Žagar in V. Klopčič, ur. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo, 197–242. 140 Etnična diskriminacija Viri in literatura 141 Back, L. in J. Solomos (ur.) (2005) Theories of Race and Racism: A Reader. Barth, F. (1996) Ethnic Groups and Boundaries. V Ethnicity. Hutchinson, J. London: Routledge. in A. D. Smith, ur. Oxford: Oxford University Press, 75–82. Bajt, V. (2008) Muslims in Slovenia: Between Tolerance and Bauer, M. (1996) The Narrative Interview: Comments on a Technique for Discrimination. Revija za sociologiju 39(4): 221–234. Qualitative Data Collection. Papers in Social Research Methods, Qualitative Series No. 1, LSE: Methodology Institute. Bajt, V. (2010) Več kot zgolj administrativno ustvarjeni »tujci«: izbrisani in odmev nacionalistične konstrukcije Drugega v simbolni ideji o »nas«. V Beck, U. (1994) Risk Society: Towards a New Modernity. London: SAGE. Brazgotine izbrisa: prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Ljubljana: Mirovni inštitut, Bešter, R. in J. Pirc (2020) Impact of Remote Learning during the Covid-19 193–214. Lockdown on Roma Pupils in Slovenia. Razprave in gradivo 85: 139–164. Bajt, V. (2011) The Muslim Other in Slovenia: Intersections of a Religious Blank, R. M., M. Dabady in C. F. Citro (ur.) (2004) Measuring Racial and Ethnic Minority. V Muslims in Poland and Eastern Europe: Widening Discrimination. Washington: The National Academies Press. the European Discourse on Islam. K. Górak-Sosnowska, ur. Varšava: Faculty of Oriental Studies, 307–326. Bobnič, R. in A. Vezovnik (2013) Diskurz o islamu ali dispozitiv izjav in objekta. Časopis za kritiko znanosti 41(251): 34–53. Bajt, V. (2016) Who ‘belongs’? Migration, Nationalism and National Identity in Slovenia. Razprave in gradivo 76: 49–66. Bogardus, E. S. (1947) Measurement of Personal-Group Relations. Sociometry 10(4): 306–311. Bajt, V. (2019) The Schengen Border and the Criminalization of Migration in Slovenia. Südosteuropa 67(3): 304–327. Brezigar, S. (2005) Etnična diskriminacija na trgu delovne sile. Razprave in gradivo 47: 168–189. Bajt, V. (2020) Metodološki priročnik. Interno gradivo ciljno-raziskovalnega projekta »Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na Brezigar, S. (2012) Do Third Country Nationals in Slovenia face Prejudice podlagi etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ali vere.« Ljubljana: Mirovni and Discrimination? Dve domovini 35: 149–161. inštitut. Brezigar, S. (2015) Critical Reflections on Managing Cultural Diversity in Bajt, V. (2021a) Situacijsko testiranje – protokol. Interno gradivo ciljno-Workplaces in Slovenia. Andragoška spoznanja 21(4): 69–82. raziskovalnega projekta »Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, 'rase', nacionalnosti in/ali vere.« Ljubljana: Mirovni Brezigar, S. (2017a) Etnična diskriminacija med šolanjem v RS: stanje in inštitut. izzivi. Andragoška spoznanja 23(2): 73–88. Bajt, V. (2021b) Virus strahu: nacionalizem in pandemična družba. Brezigar, S. (2017b) Slovenia. V Analysis and Comparative Review of Monitor ISH XXIII/2: 50–77. Equality Data Collection Practices in the European Union – Legal Framework and Practice in the EU Member States. Luxembourg: Bajt, V. (2021c) Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi Publications Office of the European Union, 157–162. etničnosti, »rase«, nacionalnosti in/ali vere: zaključno poročilo. Ciljno-raziskovalni projekt v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »CRP-Brown, T. N. (2001) Measuring Self-perceived Racial and Ethnic 2019«. Ljubljana: Mirovni inštitut. Discrimination in Social Surveys. Sociological Spectrum 21: 377–392. Bajt, V. in M. Pajnik (2014) Slovenia. V Triandafyllidou, A. in R. Gropas, ur. Brubaker, R. (1999) Nationalism Reframed: Nationhood and the National European Immigration Sourcebook. London: Ashgate, 327–338. Question in the New Europe. Cambridge: Cambridge University Press. Banton, M. (2002) The International Politics of Race. Oxford: Polity Press. Bulmer, M. in J. Solomos (ur.) (1999) Racism. Oxford: Oxford University Press. 142 Etnična diskriminacija Viri in literatura 143 Carlsson, M. in S. Eriksson (2016) Do Attitudes Expressed in Surveys Di Stasio, V., B. Lancee, S. Veit in R. Yemane (2021) Muslim by Default or Predict Ethnic Discrimination? Ethnic and Racial Studies 40(10): 1739– Religious Discrimination? Results from a Cross-National Field Experiment 1757. on Hiring Discrimination. Journal of Ethnic and Migration Studies 47(6): 1305–1326. Carter, R. T. in A. L. Pieterse (2020) Measuring the Effects of Racism: Guidelines for the Assessment and Treatment of Race-based Traumatic Dragoš, S. (2003) Islam in suicidalno podalpsko pleme. V Poročilo skupine Stress Injury. New York: Columbia University Press. za spremljanje nestrpnosti št. 02. R. Kuhar, T. Trplan, ur. Ljubljana: Mirovni inštitut, 34–53. Cerjak, J. (1899) O slovenski narodnosti. Slovenski gospodar 33(48). Dragoš, S. (2004) Islamofobija na Slovenskem. V Poročilo skupine za Chamberlayne, P., J. Bornat in T. Wengraf (2000) Introduction: The spremljanje nestrpnosti št. 03. T. Trplan, S. Autor, R. Kuhar, ur. Ljubljana: Biographical Turn. V The Turn to Biographical Methods in Social Science. Mirovni inštitut, 10–28. Chamberlayne, P., J. Bornat in T. Wengraf, ur. London: Routledge, 1–30. ECRI (2019) Poročilo Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti o Connor, W. (1994) Ethnonationalism: The Quest for Understanding. Sloveniji (peta faza spremljanja). Strasbourg: ECRI. Princeton: Princeton University Press. ECRI (2022a) ECRI Conclusions on the Implementation of the Cukut Krilić, S. (2008) Izkušnje migrantk v Sloveniji pred in po njeni Recommendations in Respect of Slovenia Subject to Interim Follow-up. osamosvojitvi. Dve domovini 28: 73–92. Adopted on 7 December 2021, Published on 3 March 2022. Strasbourg: ECRI. Cukut Krilić, S. (2016) Ko pa govorimo o Romih, to pa je čisto drugačna kultura. Socialno delo 55(1/2): 55–65. ECRI (2022b) ECRI General Policy Recommendation No. 5 (revised) on Preventing and Combating Anti-Muslim Racism and Discrimination. Črnič, A., M. Komel, M. Smrke, K. Šabec in T. Vovk (2013) Religious Strasbourg: ECRI. Pluralisation in Slovenia. Teorija in praksa 50(1): 205–232. ENAR–European Network against Racism (2014) Racism and Dahinden, J. in A. C. Korteweg (2022) Culture as Politics in Contemporary Discrimination in Employment in Europe: ENAR Shadow Report 2012– Migration Contexts: The Invisibilisation of Power Relations. Centre for the 2013. Brussels: ENAR. Study of Ethnicity and Citizenship Seminar, 14. 6. 2022. Eriksen, T. H. (1996) Ethnicity, Race, Class and Nation. V Ethnicity. DeSalle, R. in I. Tattersall (2018) Troublesome Science: The Misuse of Hutchinson, J. in A. D. Smith, ur. Oxford: Oxford University Press, 28–31. Genetics and Genomics in Understanding Race. New York: Columbia University Press. Eriksen, T. H. (2012) Ethnicity. V The Wiley-Blackwell Encyclopedia of Globalization. Ritzer, G., ur. Wiley. DOI: 10.1002/9780470670590. Dežan, L. in M. Sedmak (2020) Policy and Practice: The Integration of (Newly Arrived) Migrant Children in Slovenian Schools. Annales 30(4): Essed, P. (1991) Understanding Everyday Racism: An Interdisciplinary 559–574. Theory. London: Sage Publications. Deželan, T. (2010) Naproti evropskemu federalizmu? Evolucija ideje Eze, E. C. (ur.) (1997) Race and the Enlightenment: A Reader. Oxford: državljanstva od mestnih republik do federalne države in konfederalnih Blackwell Publishing. struktur. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Fenton, S. (1999) Ethnicity: Racism, Class and Culture. London: Macmillan. Deželan, T. (2012) In the Name of the Nation or/and Europe? Determinants of the Slovenian Citizenship Regime. Citizenship Studies. 16(3/4): 413–429. 144 Etnična diskriminacija Viri in literatura 145 FRA – European Union Agency for Fundamental Rights (2017) EU MIDIS Hrženjak, M. in V. Jalušič (2011) Vrata niso baš odprta: kompleksne II. Second European Union Minorities and Discrimination Survey Main neenakosti, intersekcionalnost, rasa, etnija, spol, javne politike. Ljubljana: Results. Luxembourg: Publications Office of the European Union. Mirovni inštitut. Dostopno na https://fra.europa.eu/en/publication/2017/second-european-union-minorities-and-discrimination-survey-main-Huber, I., U. Lipovec Čebron in S. Pistotnik (2020) Neenakosti in ranljivosti results#TabPubCountrydata1. v zdravju v Sloveniji: kvalitativna raziskava v 25 okoljih. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Frank, A. (2020) Islamophobia in Slovenia: National Report 2019. V European Islamophobia Report 2019. Bayrakli, E. in F. Hafez, ur. Berlin: Huddleston, T. (2017) Analysis and Comparative Review of Equality Data SETA, 721–736. Collection Practices in the European Union: Equality Data Indicators: Methodological Approach – Overview per EU Member State: Technical Frank, A. in I. Šori (2015) Normalizacija rasizma z jezikom demokracije: annex. Luxembourg: Publications Office of the European Union. primer Slovenske demokratske stranke. Časopis za kritiko znanosti XLIII(260): 89–103. Inowlocki, L. (2007) Manual on the Research Design, interno gradivo projekta FeMiPol. Frankfurt na Majni: J. W. Goethe University. Gaddis, S. M. (2018) An Introduction to Audit Studies in the Social Sciences. V Audit Studies: Behind the Scenes with Theory, Method, and Jakoubek, M. (2022) A Breakthrough of Ethnic Groups and Boundaries – Nuance, S. M. Gaddis, ur. Cham, Switzerland: Springer International Reality or a Myth? (On Amnesia in Ethnicity Studies). Ethnicities 22(2): Publishing, 3–44. 177–195. Gellner, E. (1983) Nations and Nationalism. Oxford: Blackwell. Jalušič, V. (2015) Rasizem, ideologija in sovraštvo: poskus razumevanja sodobnega rasizma in EU antirasističnih politik v luči teze o rasizmu brez Giddens, A. (1993) Sociology. 2nd edition. Cambridge: Polity Press. rase. Časopis za kritiko znanosti. 43(260): 28–43. Gornik, B., L. Dežan, M. Sedmak in Z. Medarić (2020) Distance Learning in Jalušič, V. in V. Bajt (2020) A Paradigm Shift framed by a Crisis: Recent the Time of the COVID-19 Pandemic and the Reproduction of Social Debates on Immigration and Integration in Six EU Countries. Annales. Inequality in the Case of Migrant Children. Družboslovne razprave Series historia et sociologia. 30(4): 517–530. 36(94/95): 149–168. Jenkins, R. (1996) Social Identity. London: Routledge. Hamlin, R. (2021) Crossing: How We Label and React to People on the Move. Stanford: Stanford University Press. Ješe Perković, A. (2022) Večkratna diskriminacija. V Intersekcionalnost: perspektive strukturne, politične in reprezentacijske neenakosti. Kuhar, R. Heath, A. in V. Di Stasio (2019) Racial Discrimination in Britain, 1969– in M. Pajnik, ur. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v 2017: A Meta-Analysis of Field Experiments on Racial Discrimination in Ljubljani, 167–184. the British Labour Market. The British Journal of Sociology 70: 1774– 1798. Judd, C. M., B. Park, C. S. Ryan, M. Brauer in S. Kraus (1995) Stereotypes and Ethnocentrism: Diverging Interethnic Perceptions of African American Hlebec, V. in M. Mrzel (2012) Metodološke dileme in njihove rešitve v and White American Youth. Journal of Personality and Social Psychology raziskovalnem načrtu z zaporedno uporabo kvantitativnih in kvalitativnih 69(3): 460–481. metod – model izbire udeležencev. Teorija in praksa 49(2): 245–263. Kalčić, Š. (2007) Slovenski muslimani: kdo so, organiziranost in Hobsbawm, E. J. (1990) Nations and Nationalism since 1780: Programme, državnopravno normiranje v antropološki presoji. Dve domovini 26: 7–29. Myth, Reality. Cambridge: Cambridge University Press. Klopčič, V. (2009) Načelo enakosti in pozitivna diskriminacija v pravnem Hrženjak, M. (ur.) (2018) Razsežnosti skrbstvenega dela. Ljubljana: Sophia. urejanju položaja manjšin. Razprave in gradivo 58: 108–125. 146 Etnična diskriminacija Viri in literatura 147 Klopčič, V. (2010) Romi v Evropi, ljudstvo brez doma in brez groba. Ars & Kuhar, R. (2009) Na križiščih diskriminacije: večplastna in intersekcijska Humanitas 4(1–2): 183–202. diskriminacija. Ljubljana: Mirovni inštitut. Klun, L. in M. Bartol (2021) Pojmovanja romskega otroka in starša v Kuhar, R. in M. Pajnik (2022) Na lastni koži: intersekcionalna pedagoškem kontekstu. Sodobna pedagogika 72(1): 66–87 in 144–170. diskriminacija in neenakosti. V Intersekcionalnost: perspektive strukturne, politične in reprezentacijske neenakosti. Kuhar, R. in M. Pajnik, Knoblauch, H., U. Flick in C. Maeder (2005) Qualitative Methods in Europe: ur. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, The Variety of Social Research. Forum Qualitative Sozialforschung 6(3). 5–40. Kogovšek, N. in B. Petković (2007) O diskriminaciji: priročnik za Kutateladze, B. L., N. R. Andiloro, B. D. Johnson in C. C. Spohn (2014) novinarke in novinarje. Ljubljana: Mirovni inštitut. Cumulative Disadvantage: Examining Racial and Ethnic Disparity in Prosecution and Sentencing. Criminology 52(3): 514–551. Kogovšek Šalamon, N. (2017) Mass Migration, Crimmigration and Defiance. Southeastern Europe 41: 251–275. Kuzmanić, T. (2002) Post-socialism, Racism and the Reinvention of Politics. V Xenophobia and Post-socialism. M. Pajnik ur. Ljubljana: Mirovni Kogovšek Šalamon, N. in V. Bajt (ur.) (2016) Razor-Wired. Reflections on inštitut, 17–36. Migration Movements through Slovenia in 2015. Ljubljana: Mirovni inštitut. Ladić, M., V. Bajt, V. Jalušič, in N. Kogovšek Šalamon (2018). Nacionalni mehanizem za evalvacijo integracije: Slovenija. Poročilo za leto 2016. Komac, M. (ur.) (2007) Priseljenci: študije o priseljevanju in vključevanju v Ljubljana: Mirovni inštitut. slovensko družbo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Ladić, M., V. Bajt in V. Jalušič (2020) Nacionalni mehanizem za evalvacijo Komac, M. in M. Medvešek (ur.) (2005) Percepcije slovenske integracijske integracije: Slovenija. Poročilo za leto 2018. Ljubljana: Mirovni inštitut. politike: zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Ladić, M., I. Thaler in V. Bajt (2022) Nacionalni mehanizem za evalvacijo Koopmans, R., S. Veit in R. Yemane (2019) Taste or Statistics? A integracije: Slovenija. Poročilo za leto 2020–2021. Ljubljana: Mirovni Correspondence Study of Ethnic, Racial and Religious Labour Market inštitut. Discrimination in Germany. Ethnic and Racial Studies 42(16): 233–252. Lechner, F. J. in J. Boli (ur.) (2005) The Globalization Reader. 2nd edition. Korzeniewska, L. in M. Bivand Erdal (2021) Deskilling Unpacked: Padstow: Blackwell Publishing. Comparing Filipino and Polish Migrant Nurses’ Professional Experiences in Norway. Migration Studies 9(1): 1–20. Lindemann, A. in J. Stolz (2020) Perceived Discrimination among Muslims and Its Correlates: A Comparative Analysis. Ethnic and Racial Studies Kovačič, G. (2005) Zagate z nacijo. Spremna beseda. V Nacionalizem: 44(2): 173–194. teorija, ideologija, zgodovina. Anthony D. Smith. Ljubljana: Krtina. Lipovec Čebron, U. (2021) Language as a Trigger for Racism: Language Kralj, A. (2008) When Ć becomes Č: Discrimination of Unrecognized Barriers at Healthcare Institutions in Slovenia. Social Sciences 10(125): 1– National Minorities in Slovenia. Revija za sociologiju 39(4): 235–250. 17. Krizsán, A. (ur.) (2001) Ethnic Monitoring and Data Protection: The Maes, M., G. W. J. M. Stevens in M. Verkuyten (2014) Perceived Ethnic European Context. Budimpešta: Central European University Press. Discrimination and Problem Behaviors in Muslim Immigrant Early Adolescents: Moderating Effects of Ethnic, Religious, and National Group Kržišnik Bukić, V. (2007) Terminološke dileme ob vsebinski aplikaciji Identification. Journal of Early Adolescence 34(7): 940–966. atributov narodni in nacionalni v povezavi s sintagmo slovenska identiteta. Anthropos 39(3/4): 205–221. 148 Etnična diskriminacija Viri in literatura 149 Makkonen, T. (2007a) European Handbook on Equality Data, 1. izd. verski podlagi v Sloveniji. Maribor: ISCOMET. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Musek, J. (1994) Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Makkonen, T. (2007b) Measuring Discrimination: Data Collection and EU Equality Law. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Oakes, P. J., S. A. Haslam in J. C. Turner (1994) Stereotyping and Social Communities. Reality. Oxford: Blackwell Publishers. Makkonen, T. (2016) European Handbook on Equality Data – 2016 Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (2012) Revision. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Human Rights Indicators: Guide to Measurement and Implementation. Communities. Ženeva: Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. Mannila, S. (ur.) (2005) Data to Promote Equality: Proceedings of the European Conference. Helsinki: Finnish Ministry of Labour, European Pager, D. (2007) The Use of Field Experiments for Studies of Employment Commission. Discrimination: Contributions, Critiques, and Directions for the Future. Annals of the American Academy of Political and Social Sciences 609: 104– Marks, J. (2019) Je znanost rasistična? Maribor: Aristej. 133. Martín Alcoff, L., M. Hames-García, S. P. Mohanty in P. M. L. Moya (2006) Pajnik, M. (2011a) Marshall in državljanstvo. Časopis za kritiko znanosti Identity Politics Reconsidered. Basingstoke: Palgrave Macmillan. 39(246): 169–181. Medica, K. in G. Lukič (2011) Migrantski circulus vitiosus: delovne in Pajnik, M. (2011b) Narrating Belonging in the Post-Yugoslav Context. Dve življenjske razmere migrantov v Sloveniji. Koper: Annales. domovini 34: 111–125. Medvešek, M. in R. Bešter (ur.) (2010) Državljani tretjih držav ali Pajnik, M. in V. Bajt (2009) Biografski narativni intervju: aplikacija na tretjerazredni državljani? Integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji. študije migracij. Dve domovini 30: 69-89. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Pajnik, M. in V. Bajt (2011) »Third Country« Migrant Workers as »Third Medvešek, M., R. Bešter in J. Pirc (2022) Mnenja večinskega prebivalstva Class Non-Citizens« in Slovenia. V Precarious Migrant Labour across Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integraciji. Ljubljana: Inštitut za Europe. M. Pajnik, G. Campani, ur. Ljubljana: Mirovni inštitut, 97–118. narodnostna vprašanja. Pajnik, M., R. Kuhar in I. Šori (2018) Populism in the Slovenian Context: Meinecke ([1907], 1970) Cosmopolitanism and the National State. Between Ethno-nationalism and Re-traditionalisation. V The Rise of the Princeton: Princeton University Press. Far Right in Europe: Populist Shifts and »Othering«. G. Campani, G. Lazaridis in A. Benveniste, ur. New York: Palgrave Macmillan, 137–160. Mirovni inštitut (2018) Letna evalvacija uresničevanja Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017– Parrillo, V. N. in C. Donoghue (2005) Updating the Bogardus Social 2021: Končno poročilo o vmesnem vrednotenju (obdobje od sprejema Distance Studies: A New National Survey. The Social Science Journal 42: dokumenta dne 25. 5. 2017 do 1. 6. 2018). Ljubljana: Mirovni inštitut. 257–271. Mohanty, S. P. (1993) The Epistemic Status of Cultural Identity: On Pašić, A. (2005) Islam in muslimani v Sloveniji. Ljubljana: Učila »Beloved« and the Postcolonial Condition. Cultural Critique 24: 41–80. International. Murgel, J. (2007) Vodnik po pravicah žrtev diskriminacije na etnični in Payne, G. in J. Payne (2004) Key Concepts in Social Research, London: 150 Etnična diskriminacija Viri in literatura 151 Thousand Oaks. Real World Evidence. Labour Economics 17: 523–534. Pettigrew, T. F. in L. R. Tropp (2011) When Groups Meet: The Dynamics of Rorive, I. (2009) Proving Discrimination Cases – The Role of Situation Intergroup Contact. New York: Psychology Press. Testing. Bruselj in Stockholm: MPG and the Centre for Equal Rights. Pettit, B. in C. Gutierrez (2018) Mass Incarceration and Racial Inequality. Rosenthal, G. (1993) Reconstruction of Life Stories: Principles of Selection American Journal of Economics and Sociology 77(3–4): 1153–1182. in Generating Stories for Narrative Biographical Interviews. V The Narrative Study of Lives, Volume 1, Josselson, R. in A. Lieblich, ur. Prandy, K. (1979) Ethnic Discrimination in Employment and Housing: Newbury Park, CA: Sage, 59–91. Evidence from the 1966 British Census. Ethnic and Racial Studies 2(1): 66–79. Rovšek, J. (2012) Posebno poročilo o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije. Ljubljana: Varuh človekovih pravic RS. Pucelj, M. (2017) Islamophobia and Xenophobia in Slovenia through the Eyes of Covered Muslim Women. Poligrafi 22(85/86): 155–174. Schilling, P. in S. Stillman (2021) The Impact of Natives’ Attitudes Towards Immigrants on Their Integration in the Host Country. CESifo Working Ramšak, A., M. Šetinc Vernik in B. Vernik Šetinc (ur.) (2014) Parallel Paper No. 9308. München: CESifo. Report By the Coalition of NGOs on Economic, Social and Cultural Rights in Slovenia On the 2nd Periodic Report of the Republic of Slovenia to the Sedmak, M., F. Hernández-Hernández, J. M. Sancho-Gil in B. Gornik (2022) International Covenant on Economic, Social and Cultural Rights (ICESCR). Reflection on Migrant Children's Integration and the Role of Education. V Ljubljana. Migrant Children's Integration and Education in Europe: Approaches, Methodologies and Policies. Sedmak, M., F. Hernández-Hernández, J. M. Rener, T. (1993) Biografska metoda in spolna struktura vsakdanjega Sancho-Gil in B. Gornik, ur. Koper: Annales ZRS in Barcelona: Ediciones življenja. Od ženskih študij k feministični teoriji. Časopis za kritiko Octaedro, 17–36. znanosti, posebna izdaja: 156–163. Silberman, R., R. Alba in I. Fournier (2007) Segmented Assimilation in Rener, T. (1996) Avto/biografije v sociologiji in v ženskih študijah. Teorija France? Discrimination in the Labour Market against the Second in praksa 33(5): 759–763. Generation. Ethnic and Racial Studies 30(1): 1–27. Repič, J. (2002) O etničnosti za splošno in posebno rabo: pregled Simon, P. (2004) Comparative Study on the Collection of Data to Measure antropoloških konceptualizacij etničnosti. Traditiones 31(1): 211–225. the Extent and Impact of Discrimination within the United States, Canada, Australia, Great Britain and the Netherlands. Medis Project, Luxembourg: Riach, P. A. in J. Rich (2002) Field Experiments of Discrimination in the Office for Official Publications of the European Communities. Market Place. The Economic Journal 112(483): F480–F518. Simon, P. (2012) Collecting Ethnic Statistics in Europe: A Review. Ethnic Rich, J. (2014) What Do Field Experiments of Discrimination in Markets and Racial Studies 35(8): 1366–1391. Tell Us? A Meta Analysis of Studies Conducted Since 2000. IZA Discussion Papers 8584. Simon, P., V. Piché in A. A. Gagnon (2015) The Making of Racial and Ethnic Categories: Official Statistics Reconsidered. V Social Statistics and Ethnic Riemann, G. (2003) A Joint Project Against the Backdrop of a Research Diversity: Cross-National Perspectives in Classifications and Identity Tradition: An Introduction to 'Doing Biographical Research'. Forum Politics. Simon, P., V. Piché in A. A. Gagnon, ur. London: Springer, 1–14. Qualitative Sozialforschung 4(3). Smith, A. (1986) The Ethnic Origins of Nations. Oxford: Blackwell. Rizman, R. (ur.) (1991) Študije o etnonacionalizmu, Ljubljana: Krt. Rooth, D. O. (2010) Automatic Associations and Discrimination in Hiring: Smith, A. (1991) Genealogija narodov. V Študije o etnonacionalizmu. 152 Etnična diskriminacija Viri in literatura 153 Rizman, R., ur. Ljubljana: Krt, 51–77. medčasovnih primerjavah ISSP 2017–2019, ESS 2018, SJM 2018–2020. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK. Smith, A. (1998) Nationalism and Modernism: A Critical Survey of Recent Theories of Nations and Nationalism. London: Routledge. Učakar, T. (2022) Stopenjska diskriminacija: izzivi prepoznavanja diskriminacije tujcev. V Intersekcionalnost: perspektive strukturne, Stropnik, N., S. Cukut Krilić in N. Kump (2016) Možnosti za izboljšanje politične in reprezentacijske neenakosti. Kuhar, R. in M. Pajnik, ur. slovenskih podatkov o migracijah in migrantih. IB revija 50(2): 29–35. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 41–63. SURS (2013) Zapisnik (Registrski popis 2011). Interno gradivo, 25. 1. Učkur, P. (2016) Hvala za klic! Radio Študent, 19. 12. 2016. Dostopno na 2013. Ljubljana: Statistični urad RS. https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/puko-u%C4%8Dkur/hvala-za-klic. Šetinc Vernik, M. (2016) Situacijsko testiranje (‘testing’) pojava diskriminacije pri najemu stanovanj. V LGBT-pravice (sociološka Uhan, S. (2002) Izrekanje, razumevanje in interpretacija. Družboslovne raziskava, monitoring, situacijsko testiranje ter gradiva za odvetnice in razprave 18(41): 53–61. odvetnike). Blažič, M., ur. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra, 36–41. UL – Uradni list EU (2000) Sklep Sveta z dne 27. novembra 2000 o določitvi akcijskega programa Skupnosti za boj proti diskriminaciji (2001 Šircelj, M. (2003) Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva do 2006) (2000/750/ES). Uradni list Evropske unije L 303, 2. 12. 2000, Slovenije: Popisi 1921 – 2002, Ljubljana: Statistični urad Republike str. 23–28. Slovenije. UL – Uradni list EU (2016) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega Šumi, I. (2000a) Kultura, etničnost, mejnost: konstrukcije različnosti v parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri antropološki presoji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). Šumi, I. (2000b) Slovensko narod(nost)no vprašanje: akademska tradicija Uradni list Evropske unije L 119/1, 4. 5. 2016. ali ideologija? Časopis za kritiko znanosti 28(198/199): 257–271. Ule, M. (1997) Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in Šumi, I. (2006) Raziskovanje odnosov etničnosti in manjšin v Sloveniji. publicistično središče. Razprave in gradivo 50/51: 122–131. Ule, M. (2005) Predsodki kot mikroideologije vsakdanjega sveta. V Mi in Švab, A. (2008) Overlooked, Neglected and Denied: Practices of oni: o nestrpnosti na Slovenskem. Leskošek, V., ur. Ljubljana: Mirovni Discrimination based on Personal Circumstances in Slovenia. Revija za inštitut, 21–40. sociologiju XXXIX(4): 217–219. Ule, M., T. Kamin in A. Švab (2018) Predgovor. V Zasebno je politično. Švab, A., T. Žakelj, R. Kuhar, V. Bajt, M. Sedmak, A. Kralj, Ž. Humer in R. Kritične študije vsakdanjega življenja. Ule, M., T. Kamin in A. Švab, ur. Boškić (2008) Posledice diskriminacije na družbeno, politično in socialno Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 12–35. vključenost mladih v Sloveniji. Analiza glede na spol, spolno usmerjenost ter etnično pripadnost: zaključno poročilo. Ciljno-raziskovalni projekt v Urad za enake možnosti (2007). Spolno in drugo nadlegovanje na okviru programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013. Ljubljana: delovnem mestu. Fakulteta za družbene vede. URS (1991) Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 Tomažič, M. in T. O. Zaletelj (2021) Aktivno in neaktivno prebivalstvo: – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – metodološko pojasnilo. Ljubljana: Statistični urad RS. UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a Toš, N. (ur.) (2021) Vrednote v prehodu XIII: Slovenija v mednarodnih in van den Berghe, P. L. (1987) The Ethnic Phenomenon. New York: Praeger. 154 Etnična diskriminacija Viri in literatura 155 Religious and Ethnic Discrimination: Differential Implications for Social van den Berghe, P. L. (1991) Biologija nepotizma. V Študije o Support Engagement, Civic Involvement, and Political Consciousness. etnonacionalizmu. Rizman, R., ur. Ljubljana: Krt, 79–107. Journal of Social and Political Psychology 2(1): 347–376. Varuh človekovih pravic (2021) Letno poročilo Varuha človekovih pravic Yuval-Davis, N. (2000) Gender and Nation. London: SAGE Publications. Republike Slovenije za leto 2020. Ljubljana: Varuh človekovih pravic. Zagovornik načela enakosti (2018) Redno letno poročilo Zagovornika Varuh človekovih pravic (2022) Letno poročilo Varuha človekovih pravic načela enakosti za leto 2017. Ljubljana: Zagovornik načela enakosti Republike Slovenije za leto 2021. Ljubljana: Varuh človekovih pravic. Republike Slovenije. Veit, S., in R. Yemane (2018) The ADIS Study: A Large-scale Zagovornik načela enakosti (2020) Ob morebitnem ponovnem zapiranju Correspondence Test on Labour Market Discrimination in Germany: šol: priporočilo Zagovornika o zagotavljanju vključujočega izobraževanja. Technical Report. WZB Discussion Paper SP VI 2018-103. Dostopno na: http://www.zagovornik.si/ob-morebitnem-ponovnem-zapiranju-sol-priporocilo-zagovornika-o-zagotavljanju-vkljucujocega-Verhaeghe, P. P. in D. De Coninck (2021) Rental Discrimination, Perceived izobrazevanja/. Threat and Public Attitudes towards Immigration and Refugees. Ethnic and Racial Studies: 1–23, DOI: 10.1080/01419870.2021.1939092. Zagovornik načela enakosti (2021) Redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2020 – prvi del. Ljubljana: Zagovornik načela Vlada Republike Slovenije (2017) Nacionalni program ukrepov Vlade enakosti Republike Slovenije. Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017–2021. Zalta, A. (2005) Muslims in Slovenia. Islamic Studies 44(1): 93–112. Vlada Republike Slovenije (2021) Osmo poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji. 30. 6. 2021. Zalta, A. (2006a) Evropski ‘Drugi’: turški islam in njegova evropska perspektiva. Teorija in praksa 43(3–4): 557–566. Vonta, T. (2011) Nacionalna evalvacijska študija uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli: zaključno vsebinsko poročilo. Ljubljana: Pedagoški Zalta, A. (2006b) Muslimanska identiteta v času globalizacije. Annales, inštitut. 16(1): 69–76. Vrečer, N. (2006) The Mosque Debate and Anti-Muslim Sentiment in Zalta, A. (2018) (Ne)vidnost pokritih žensk, Javnost / The Public, 25: S52– Slovenia. V Islam and Tolerance in Wider Europe. Budimpešta: Open S64. Society Institute. ZARA – Civil Courage & Anti-Racism Work (ZARA – Zivilcourage & Anti-Waisman, G. in B. Larsen (2008) Do Attitudes Towards Immigrants Rassismus-Arbeit) (2019) Racism Report 2018: Individual Case Reports Matter? The Stockholm University Linnaeus Center for Integration Studies on Racist Attacks and Structures in Austria. Dunaj: ZARA. (SULCIS). Working Paper 2008: 5. Zavratnik, S. (2013) Sosedje in tujci: (globalne) migracije in nezaželene Wrench, J. (2005) The Measurement of Discrimination: Problem of družbene manjšine. Razprave in gradivo 70: 73–89. Comparability and the Role of Research. V Data to Promote Equality: Proceedings of the European Conference. Helsinki: Finnish Ministry of Zavratnik, S. in S. Cukut Krilić (2018) Addressing Intersectional Labour, European Commission. Vulnerabilities in Contemporary Refugee Movements in Europe. Družboslovne razprave XXXIV(87): 85–106. Wrench, J. (2011) Data on Discrimination in EU Countries: Statistics, Research and the Drive for Comparability. Ethnic and Racial Studies Zdravković, L. (2015) Meje identitete. Razprave in gradivo (74): 41–59. 34(10): 1715–1730. Ysseldyk, R., M. Talebi, K. Matheson, I. Bloemraad in H. Anisman (2014) 156 Etnična diskriminacija 157 Zschirnt, E. in D. Ruedin (2016) Ethnic Discrimination in Hiring Decisions: A Meta-Analysis of Correspondence Tests 1990–2015. Journal of Ethnic and Migration Studies 42(7): 1115–1134. Žagar, N. (ur.) (2007) Sprejemanje različnosti – korak do pravične družbe. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Stvarno kazalo Žerdin, A. (2021) MMXX: Leto nevarne bližine. Kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo koronavirusa. Ljubljana: UMco. Žnidaršič, M. (2022) Registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj: metodološko pojasnilo. Ljubljana: Statistični urad RS. A covid-19 63–64,  73,  76–77,  91,  96, 102,  118–119,  121,  125,  136 anketa 5–6,  10,  28–29,  32,  35, 39–40,  47–48,  50,  52–53,  59–60,  D 65,  71,  74,  107,  119,  131,  135– 137 Direktiva o enakosti pri zaposlovanju anketni vprašalnik 4,  11,  48, 2,  24 56,  59,  64,  101 anketno merjenje 50 Direktiva o rasni enakosti 2,  5,  23–24, 46 B diskriminacija 1–17,  23–33,  35–48, barva kože 2–9,  12,  14–17,  22, 50–55,  57–78,  81–91,  93,  95–97,  99– 25,  33,  35,  38,  40,  42,  45–46, 110,  112–119,  121–131,  133–138 48,  50–51,  56–57,  59–61,  63,  65– dinamični vidik 10–11,  100,  131 66,  70,  72,  76–79,  103,  106– epizodični vidik 10–11,  68,  76, 107,  110,  114,  118–119,  125, 134 129,  133–138. Glej tudi rasa intersekcijska diskriminacija 2, 12,  17,  44–45,  50,  57–58,  65, begunci 3,  16,  28,  37,  39,  42,  49– 105,  110,  113,  120,  124,  138 50,  84–85,  90,  95,  104–105,  111– kumulativna diskriminacija 10– 114,  116,  118–120,  123,  125– 11,  100,  131,  134 126,  129–130,  134,  136. Glej tudi strukturna diskriminacija 10,  13, mednarodna zaščita,  migranti 27,  128 zaznana diskriminacija 4,  8,  11, biografska metoda 100–102 48,  126,  133–134 Bogardusova lestvica 11. Glej tudi država 1,  14–15,  17,  20–21,  23,  29– socialna distanca 31,  33–35,  38–40,  49–50,  56,  59, 65,  69,  71,  75–76,  78–79,  87,  89– C 90,  100,  107–108,  114–115,  117– 118,  129,  131,  133,  137–138 Centralni register prebivalstva (CRP) država rojstva 28,  37–38,  49,  52, 15,  36–37 76–77,  82 158 Etnična diskriminacija Stvarno kazalo 159 državljani tretjih držav 46,  116, jezik 3–4,  12,  16,  18,  20–22,  29, 24,  29–30,  33,  38,  41–42,  45, religija 2–6,  12,  14–17,  21–22,  33, 125,  128 37,  42–43,  46,  49,  51,  54–55,  57, 49,  51–54,  56–57,  59–61,  63,  65– 35,  40,  44–45,  48,  50,  55–57,  59– 59–61,  63,  65–66,  77,  82,  84,  87, 66,  72,  76,  105–110,  115,  137. 61,  63,  65–66,  72,  76,  78–79,  106– državljanstvo 2,  4,  9,  14–15,  17, 91–92,  94–96,  102–103,  106,  109– Glej tudi etničnost, etnična skupina, 107,  110,  118,  124,  133–138. Glej 20–21,  32,  37–38,  46,  51–54,  57, 112,  121,  123,  125,  127,  129,  136 etnična pripadnost, etnija tudi vera, versko prepričanje, 59–61,  63,  65,  76–77,  82,  95, veroizpoved 106–110,  124,  128,  136–137. Glej K navidezna korelacija 111 tudi nacionalnost, država, država revizijska študija, revizijsko testiranje rojstva Kazenski zakonik (KZ-1) 3,  29 P 4,  68–70. Glej tudi korespondenčni test,  korespondenčna študija E kontrolni profil 74,  80,  110. Glej tudi parno testiranje 68,  73,  76,  97 referenčni profil, referenčna oseba Romi, romska populacija 3,  10,  29, ECRI 4,  16,  30–31,  40 podatki o enakosti (equality data) 31–32,  38–39,  41–45,  50,  77,  107– korespondenčna študija 71–73. Glej 2,  4,  25–27,  30–31,  35–36,  39, 108,  121,  125,  129,  134,  136–137 etničnost, etnična skupina, etnična tudi korespondenčni test,  revizijska 68,  133 pripadnost, etnija 2–7,  9,  11–22, študija, revizijsko testiranje S 25,  28,  31–42,  45–50,  52,  54,  60, popis prebivalstva 15,  28,  31–32, 65–66,  71–73,  76–79,  95,  103, korespondenčni test 68–70,  110 34,  37,  45,  135 situacijsko testiranje 4–6,  69–77,  81– 105–107,  109,  118,  125,  129,  133– 91,  93,  95–97,  107,  131,  135–137 136,  138. Glej tudi narodnost L predsodki 1,  5,  10,  27,  43–45, 53,  67–68,  74,  76,  86,  95,  99– socialna distanca 10–12,  39,  53,  84, EUMIDIS 35,  39 laboratorijski poskus 67–68 100,  107,  110–113,  115,  120, 95,  99,  135. Glej tudi Bogardusova 123,  131,  136–138 lestvica Evropska unija 2,  5,  13,  23–25,  28– M 30,  35–37,  39,  46,  69,  118,  128 priseljenci 2,  4,  9,  12–13,  15–16,  socialne storitve 8,  82 mednarodna zaščita 37,  84–86,  90, 31–32,  37,  39,  41–42,  45–46,  50, I 104,  112–113,  115–118,  124,  126, 53,  70–72,  94–95,  99–100,  110, sovražni govor 5,  46,  99,  107,  112, 128–129,  136. Glej tudi begunci 114,  121,  125,  129–130,  133– 124–126,  129,  131,  136–138 identiteta 4,  12–14,  17–22,  44,  51, 135. Glej tudi migranti 54,  79,  103,  110,  128,  135 migranti 2,  13,  15–16,  37,  41,  45, stanovanje, dostop do 1–2,  6,  28,  31, identitetne politike 13,  34,  135 66,  76,  84–86,  114,  116,  119–120, profiliranje, etnično, rasno 10,  114,  37,  40,  42–44,  46,  51,  58–59,  65– socialna, družbena identiteta 128,  136–137. Glej tudi priseljenci 119–120,  131,  136 66,  68–69,  71,  73,  80–81,  88–91, 11,  14 95–96,  114–116,  136 N R intervju 10,  47–48,  65,  71,  74, Statistični urad Republike Slovenije 101–122,  124–131,  135–137 nacionalnost 2–6,  12,  14–15,  17, rasa 2–5,  7–8,  11,  16–17,  23–24,  (SURS) 15,  32,  37 20,  22,  40,  45–46,  48,  50,  65–66, 29,  38,  42,  45,  56,  76,  78,  103, izbrisani 3,  41,  45,  50,  125,  134 72,  76,  78–79,  103,  106,  118, 135. Glej tudi barva kože stereotip 1,  12,  43–44,  68,  76,  78, 129,  133–135,  138. Glej tudi 111,  113,  131 izobraževanje 2,  5,  8,  11,  24,  31– državljanstvo, država, država rojstva referenčni profil, referenčna oseba 32,  40,  43–44,  46,  58–59,  66,  72, 68–69,  72–73,  76–90,  95. Glej tudi T 81,  89,  91–96,  100,  107,  120– narod 18,  20–22,  31,  41,  44,  50 kontrolni profil 121,  123–125,  130–131,  136–137 narodnost 2–4,  8,  11,  19–20,  23– J 160 Etnična diskriminacija 161 terenski poskus, eksperiment, Zakon o uresničevanju načela enakega Recenzija Neže Kogovšek Šalamon testiranje 5,  67–69,  71–73 obravnavanja (ZUNEO) 3,  24 testna oseba 82,  84–86,  88–90,  97. Zakon o varstvu javnega reda in miru Glej tudi testni profil (ZJRM-1) 30 Oglasi za stanovanja, ki izključujejo begunce in tujce. Opazke sodelavcev testni profil 73,  77–79,  81,  83–85, Zakon o varstvu osebnih podatkov na delovnem mestu zaradi priseljenskega ozadja sodelavca. Pogostejše 87–89,  95. Glej tudi testna oseba (ZVOP-1 in ZVOP-2) 3,  30–31 legitimiranje policije na ulici in rasno profiliranje. Strožji pregledi na letališču zaradi arabskega porekla. Rasistični napadi, obarvani z zmerljivkami zaradi trg dela 2,  11,  37,  41,  68–69,  71– Zakon o varstvu pred diskriminacijo 72,  76,  78–79,  81–86,  95–96,  106,  (ZVarD) 3,  7,  24,  29 barve kože. 108,  116,  131,  136. Glej tudi Rasna in etnična diskriminacija sta trdovratna pojava, ki so jima ljudje z zaposlovanje Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in migrantskim ali manjšinskim etničnim ozadjem vsakodnevno izpostavljeni. zaposlovanju invalidov (ZZRZI) 29 Na ravni Organizacije združenih narodov je bila Konvencija o odpravi vseh U oblik rasne diskriminacije sprejeta že leta 1966. Pričakovali bi, da bo od takrat zaposlovanje 2,  5,  8,  10,  23–24,  28– situacija na področju enakosti ne glede na raso ali etnično pripadnost ustava 2–4,  12,  20,  29,  32,  42,  137 29,  31,  37,  40–42,  46,  59,  66,  69, večinoma odpravljena ali vsaj bistveno razredčena. Ker ni tako, je pomembno, 71–72,  76,  81–82,  95–96,  107–108, da ta pojav ostane predmet raziskovanja z namenom razkrivanja različnih, V 136. Glej tudi trg dela tudi novih in subtilnejših načinov izključevanja, ki so odraz sodobne družbe. Čeprav je bilo o rasni in etnični diskriminaciji že veliko napisanega in Varuh človekovih pravic 38,  43,  63,  zdravstvo 58–59,  66,  82,  95–97, objavljenega, avtorici v monografiji uspe opozoriti na ta problem z novega 117,  125,  131,  136 107,  110,  112–113,  127,  131,  136 vidika. Tematike se namreč loteva predvsem skozi metodološko perspektivo. V središču monografije je namreč metoda raziskovanja – kako ugotoviti, koliko vera, versko prepričanje, veroizpoved 2–5,  9,  11,  16–18,  22,  24–25,  28– diskriminacije je v družbi, kdo ji je najbolj izpostavljen, na katerih področjih, 35,  37–39,  41–42,  45–47,  49–51, kdo diskriminira in kakšne so posledice? Vse to so razmeroma standardna 56,  59–62,  65–66,  72–73,  76–77, raziskovalna vprašanja, na katera je odgovore mogoče iskati na različne 103,  106–107,  122–124,  128,  133, načine, tako prek kvantitativnih metod (kot so na primer ankete in 135,  137. Glej tudi religija reprezentativne javnomnenjske raziskave) kot tudi kvalitativnih metod (na primer prek intervjujev, fokusnih skupin, študij primerov) oziroma Z kombinacije obeh, kot je na primer situacijsko testiranje. Posebna vrednost monografije je prav v analizi delovanja in uporabnosti te metode, glede na Zagovornik načela enakosti 3–5,  36, raziskovalne izkušnje, ki jih je z njenim praktičnim izvajanjem pridobila 38,  42,  63,  116–117,  125,  137 avtorica s svojo raziskovalno skupino. Analiza izkušenj s to metodo, kot jo podaja avtorica, omogoča uvide v doslej neznane vidike te metode. V tem Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) 24,  29 smislu je pristop monografije inovativen, saj gre za prvo izkustveno analizo te metode v slovenskem znanstvenem prostoru. Druga poročila, ki predstavljajo Zakon o enakih možnostih žensk in podatke, pridobljene na podlagi situacijskega testiranja, se večinoma moških (ZEMŽM) 29 osredinjajo na vsebino pridobljenih podatkov, manj pa na dekonstrukcijo metode same z namenom prikaza njenih močnih in šibkih plati. To je Zakon o izenačevanju možnosti najmočnejša stran monografije, zaradi katere jo bodo z zanimanjem brali invalidov (ZIMI) 29 tudi tisti, ki se s področjem enakosti, diskriminacije in izključevanja poglobljeno ukvarjajo. 162 Etnična diskriminacija 163 Ob jasnem poudarku na preučevanju metodologij v monografiji ne Recenzija Romana Kuharja izostane niti vsebinski vidik. Avtorica v seznanitev ponudi temeljne informacije, pomembne za razumevanje diskriminacije in za razumevanje vrst ter narave osebnih značilnosti, ki posamezne skupine izpostavljajo diskriminaciji (»rase«, etnije, religije oziroma vere ali prepričanja). Pojasni tudi osnovne mejnike pravnega urejanja prepovedi diskriminacije na ravni Monografija Veronike Bajt »Etnična diskriminacija: strategije EU ter v Sloveniji, vključno z institucionalnim razvojem varstva pred raziskovanja in merjenja« je bržkone najcelovitejša, v metodološkem smislu diskriminacijo. V tem smislu monografija deluje tudi kot učbenik za tiste, ki se pa zagotovo najbolj sofisticirana sodobna raziskava v Sloveniji, ki posega na v diskriminacijo kot področje preučevanja še niso poglabljali. Prav tako področje diskriminacije na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in ponudi več podatkov o doživljanju diskriminacije, pridobljenih na podlagi religije, kar avtorica združuje v enoten koncept etnične diskriminacije. ankete. Slednja sicer ni reprezentativna, vendar lahko ponudi uvid v to, Ugotovitve raziskave za tiste, ki se dnevno srečujejo z različnimi družbenimi kolikšna je razsežnost občutkov o diskriminiranosti po pričevanjih ljudi. Ob manjšinami v Sloveniji, niso presenetljive. Dejstvo o obstoju diskriminacije – tem je nujno pripomniti, da občutenje diskriminacije ne pomeni nujno, da je etnične in druge – je neizpodbitno, pa vendarle si ne znam predstavljati, da do diskriminacije v pravnem smislu (torej v smislu kršitve zakona) tudi tudi za take bralke in bralce te monografije ti podatki ne bodo pretresljivi. dejansko prišlo, saj ljudje diskriminacijo pogosto zamenjujejo z ravnanjem, ki Kakor koli je že načeta naša predstava o strpni in vključujoči družbi, v kateri ga sami občutijo kot krivično (angl. unfair), pri čemer niti ni nujno, da je do živimo, je dejstvo, da jo podatki iz pričujoče monografije še dodatno zamajejo slabšega ravnanja, ki so mu bili izpostavljeni, dejansko tudi prišlo ali pa da je in zagotovo vzbudijo kakšen odziv v stilu: »Kako je to mogoče?« do njega prišlo zaradi neke osebne okoliščine posameznika. Razlog je bil lahko Zakaj o znanstveni monografiji govorim v izrazih, ki temeljijo na čustvih? drugje. Zato je take podatke nujno brati ob razumevanju, da gre za občutenje Odgovor se mi zdi očiten: kljub zakonskim protidiskriminacijskim diskriminacije, pri čemer lahko posameznik, ki je na vprašanja odgovarjal, mehanizmom, kljub institucijam, ki so zadolžene za preprečevanje diskriminacijo lahko razumel po svoje in ne nujno skladno z opredelitvami, ki diskriminacije in za senzibilizacijo družbe za to vprašanje, in kljub so zapisane v predpisih. Drugače velja za podatke, ki so bili pridobljeni na zagroženim kaznim za diskriminacijo menim, da je temeljni odziv na podlagi situacijskega testiranja. Ti na obstoj diskriminacije na posameznih diskriminacijo človeški, ne sistemski. Sistemsko preganjanje diskriminacije bo področjih, kot sta zaposlovanje in nastanitev, pokažejo že na skoraj povsem vedno vsaj deloma neučinkovito, tisto, kar pa lahko dolgoročno spreminja objektiven način, saj je metoda z uporabo testne in referenčne osebe izčiščena družbo v bolj vključujočo, je kultura; tista vključujoča kultura, v kateri in razbremenjena različnih predstav o diskriminaciji, ki bi jih lahko imeli v sočloveku pripišemo enako vrednost kot sebi ne glede na razlike, kot so spol, testiranju udeleženi akterji. vera, etnična pripadnost, spolna usmerjenost, barva kože, nacionalnost in Sklepno lahko rečemo, da je monografija nedvomno pomemben druge osebne okoliščine, ki v »presoji« sočloveka ne bi smele imeti nobene prispevek k vednosti o diskriminaciji v Sloveniji. Posebna vrednost vloge. monografije je v tem, da je osredinjena na razmeroma ozek krog osebnih Veronika Bajt v izhodišče svoje razprave in analize pridobljenih podatkov, okoliščin. Deluje osredotočeno in ne poskuša zajeti problema družbenega ki so nastali v okviru treh raziskovalnih projektov, postavi dvoje izhodiščnih izključevanja kot celote. Monografija bi lahko bila mednarodno zanimiva tudi vprašanj: koliko in na katerih področjih je v Sloveniji prisotna etnična v prevodu v angleški jezik, saj se institucije Evropske unije z rasno oziroma diskriminacija in ali ta pojav bolj prizadene nekatere manjšinske skupine? etnično diskriminacijo prav tako osredinjeno ukvarjajo, na ravni Evropske Odgovora na obe vprašanji sta pritrdilna, utemeljena pa v trdni empirični unije pa prepoved prav take diskriminacije uživa najmočnejšo zaščito. Glede osnovi, ki je bila pridobljena skozi triangulacijo metodoloških pristopov na to, da prav to obliko diskriminacije prepovedujeta tudi posebna prej spletne ankete, intervjujev in metode situacijskega testiranja. Predvsem omenjena mednarodna konvencija in pripadajoči Odbor za odpravo rasne slednja, ki v Sloveniji skorajda še ni bila uporabljena, prinaša jasne in diskriminacije pri OZN, ki države pogodbenice spodbujata k spremljanju preverljive podatke o diskriminaciji, ki bodo – če si privoščimo nekaj pojavnosti rasne diskriminacije ter k ukrepanju, pa je prispevek, ki ga (politične) naivnosti – ustavljali nestrpne in populistične politične govore o predstavlja ta monografija, pomemben tudi v mednarodnem smislu. Sloveniji. Kljub pravkar izraženemu cinizmu rezultatov pričujoče raziskave doc. dr. Neža Kogovšek Šalamon nikakor ne smemo podcenjevati. Dejstvo je, da ne bodo ustavili populizma, ki 164 Etnična diskriminacija Recenzija 165 črpa v nestrpnosti in izključevanju Drugih, toda hkrati so snovalci politik, naglavna ruta ali priimek na -ić še vedno podlaga za skoraj samodejno raziskovalke in raziskovalci diskriminacije in človekovih pravic, akterke in drugačno obravnavo in tako naprej. Vse te zgodbe so nam poznane in akterji izobraževalnega procesa po celotni izobraževalni vertikali, pa tudi zahtevajo odziv. Zahtevajo odziv pristojnih organov in ustanov, ki svoje novinarke in novinarji in drugi s to monografijo dobili neprecenljive podatke delovanje pogojujejo s predložitvijo v podatkih utemeljenih trditev o in vpoglede v prakse diskriminacije ter kompleksnih neenakosti v Sloveniji. diskriminaciji (in jih s to monografijo dobivajo) in zahteva odziv vsakega od Posebna dragocenost pričujoče monografije je njena celovitost. Avtorica nas. namreč diskriminacije ne obravnava zgolj prek novih empiričnih podatkov, ki red. prof. dr. Roman Kuhar jih je pridobila, temveč ta pojav obravnava z različnih teoretskih, terminoloških in metodoloških vidikov, pa tudi prek vidika posledic diskriminacije in, seveda, prek vprašanja obsega in praks diskriminacije. V prvem poglavju avtorica razpravlja o različnih možnih pristopih k razumevanju in definiranju diskriminacije ter pojasnjuje pogosto zmedo, ki zaradi različnih opredelitev nastane med statističnimi kategorijami in družbeno (samo)kategorizacijo diskriminatornih epizod. Drugo poglavje pregledno obravnava veljavne zakonodajne okvire protidiskriminacijske zakonodaje v Sloveniji in EU, tretje poglavje pa različne metodologije merjenja, beleženja in analiziranja diskriminacije. Prav na osnovi te kritične analize avtorica postavi empirični del v četrtem, petem in šestem poglavju, v katerih predstavlja rezultate treh raziskav, ki so bile izvedene s pomočjo klasične spletne ankete, intervjujev z osebami z izkušnjo diskriminacije in s strokovnjaki ter strokovnjakinjami na tem področju in s pomočjo metode situacijskega testiranja. Poleg pridobljenih rezultatov je v tem delu monografije zelo dragocena tudi samorefleksija metodoloških pristopov in izkušenj, ki so lahko v veliko pomoč drugim raziskovalkam in raziskovalcem, ki bodo v prihodnje prevzeli opisane metode raziskovanja. Čeprav avtorica opozarja, da so se po skoraj 800 opravljenih testih z metodo situacijskega testiranja pogosto soočali z etičnimi dilemami, je prav ta metodološko najinovativnejši del monografije bržkone najbolj prepričjiv del rezultatov, ker jih ni mogoče zreducirati na individualne epizode, ampak kažejo na sistemske elemente diskriminacije. V tem smislu je ta del raziskave ključen za vplivanje na oblikovalce politik. Sklepno šesto poglavje obravnava posledice diskriminacije in razloge zanjo, ki jih avtorica išče na presečišču medskupinskih odnosov, predsodkov in sovražnega govora. Po prebiranju te monografije, ki slovenski družbi nastavlja kritično ogledalo, v njej pa ne prav lepo podobo nas samih, se bodo in bomo morali – kot družba in kot tisti na položajih moči, ki imajo nesorazmerno večjo možnost preprečevanja ali spodbujanja sovraštva in posledično diskriminacije – soočiti z dejstvom, da na naših ulicah še vedno ustavljajo osebe zgolj zato, ker so videti kot tujci, da je policija klicana v bare, ker nekdo želi preveriti, ali ni gost za sosednjo mizo morda nezakoniti migrant, da so ljudem na ulicah v obraz vržene psovke, naj gredo od koder so prišli, da je Veronika Bajt je doktorica znanosti (University of Bristol, Velika Britanija, 2003). Leta 1998 je diplomirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, leta 1999 pa magistrirala na Central European University v Varšavi. Postdoktorski študij je opravila na Masarykovi univerzi v Brnu (2005–2006). Področja njenega raziskovalnega dela so med drugim študije nacionalizma, ksenofobija in rasizem, migracije, globalizacija, diskriminacija, konstrukcija nacionalnih identitet – o teh temah je predavala tudi na Univerzi v Bristolu, na Masarykovi univerzi in na International University Institute for European Studies (IUIES). Od leta 2006 je raziskovalka na Mirovnem inštitutu.