POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE Z V E Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Investicije v nerazvitih pokrajinah
Družbeni plan gospodars/kega razvoja LR Slovenije 1957—1961, sestavljen na podlagi zveznega perspektivnega plana za to obdobje, prinaša spremembe tudi v našo investicijsko politiko.
Dvanajstletne izkušnje naše industrijske izgradnje so pokazale, da prevelika koncentracija industrije zahteva v mestih in industrijskih središčih znatna sredstva za stanovanjske in komunalne objekte. Nemalokrat presegajo ta dodatna investicijska sredstva izdatke, ki so bili potrebni za izgradnjo samih industrijskih objektov. To je tudi razlog, zaradi katerega so iz leta v leto naraščale potrebe po investicijah za stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
Da bi se izognili takim dodatnim investicijam za stanovanjske in komunalne objekte, daje Družbeni plan gospodarskega razvoja LR Slovenije 1957—1961 gospodarskim organizacijam in ljudskim odborom naslednja obvezna navodila:
»Gospodarske organizacije in ljudski odbori morajo pri programih za razširjenje gospodarske dejavnosti upoštevati probleme, ki bi nastali zaradi povečane zaposlitve glede na zahteve po družbenem standardu. V primerih, kjer to tehnološki proces dopušča, naj se zato novi obrati postavljajo ali prenašajo v take kraje, kjer že obstoii delovna sila in nova zaposlitev ne bo zahtevala večjih investicij za družbeni standard. S tem se bo podpiral tudi razvoj manj razvitih predelov.« (Družbeni plan gosp. razvoja LR Slovenije 1957—1961, III. poglavje: Investicije stran 31. zadnji odstavek, tiskana izdaja Politične knjižnice »Cankarjeve založbe«).
V VII. poglavju: »Industrija«, stran 45, predzadnji odstavek te knjižice je enako navodilo še enkrat takole izraženo:
»Glede na dodatno zaostrevanje problemov družbene-) ga standarda v mestih in industrijskih naseljih v zvezi s povečanjem zaposlenih, je iskati možnosti, da se obrati, ki zahtevajo več nekvalificirane delovne sile, razvijajo in prenašajo na področja, kjer ni zadostne zaposlitve.«
Toda tudi že v I. poglavju z naslovom »Osnovni cilji in smernice gospodarskega razvoja« je izraženo to navodilo, toda tu so msljena predvsem kmetijska posestva in predelovalna industrija, medtem ko se že omenjena navodila nanašajo na industrijo sploh. Ustrezni del drugega odlomka prvega poglavja na strani 24 se glasi:
»Z večiim usmerjaniem investicij v pretežno kmetijska področja za razvoj kmetijskih posestev in razširjeno kooperacijo se bo pospešil razvoj gospodarstva v manj razvitih področ jih ter se bo obenem ustvarjala surovinska osnova za predelovalno industrijo.«
• Brez pogonske energije, to je elektrike, namreč ni nobene industrije, tudi ne predelovalne. S povezavo vsega elektrasrstema Jugoslavije je na minimum zmanjšana nevarnost, da bi nam ob katerikoli letni dobi zmanjkalo električne energije, zato je to navodilo povsod v Sloveniji uresničljivo, razen na Goričkem v Pomurju, kjer imamo sicer dovolj odvisne delovne sile, nimamo pa še žal električne energije. Toda tudi to bomo kmalu dobili po zaslugi samih koristnikov, Elektrogospodarske skupnosti Slovenije in tistih posameznikov, ki so že v letih 1954— 1957 v okviru Regionalnega plana Pomurja delali v smislu smernic »Družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije 1957—1961«.
Ivan Kreft
RAZPRAVA O PERSPEKTIVNEM PLANU INDUSTRIJE
TOVARNA TEŽKE KONFEKCIJE V POMURJU?
V ponedeljek je bila v Murski Soboti konferenca predstavnikov industrije, nekaterih zbornic in kmetijskih organizacij. Kot gosta sta prisostvovala pomočnik direktorja Investicijske banke v Ljubljani tov. Kersnič in direktor Investicijske banke v Mariboru tov. Rado Pušenjak. Sejo je vodil podpredsednik OLO Joško Slavič.
Predsednik sveta za industrijo in obrt pri OLO \f. Sobota inž. Miran Mejak je obrazložil projekt perspektivnega plana razvoja industrije v Pomurju.
V perspektivnem načrtu LRS je predvidena gradnja tovarne težke konfekcije. V. Pomurju imamo že sedaj okrog 380 kvalificiranih ljudi za to stroko. Mimo tega je še 130 visokokvalificiranih krojačev, 51 visoko-kvalificranih krojačič-šivilj, v uku pa je sedaj 127 krojaških vajencev. Ta tovarna bi letno predelala 1 milijon 100 tisoč kvadratnih metrov blaga, stala bi okrog 500 milijonov dinarjev, zaposlila pa bi 1000 ljudi.
Pri Tovarni mlečnega prahu M. Sobota predvidevajo med drugim tudi poizkusno proizvodnjo mlečnega sladkorja, za kar je dovolj surovin in tehnične
opreme. V prihodnosti bi naj ta tovarna pričela proizvajati tudi sadne sokove in razne koncentrate. Za vse to bi bilo potrebnih od 20 do 30 milijonov dinarjev investicij.
Skupne investicije do leta 1961 bi znašale okrog 13 m;li-jard dinarjev, število zaposlenih pa bi se povečhlo v primerjavi z letom 1956 za 20 odstotkov.
V razpravi je tov. Kersnič govoril o nekaterih problemih investiranja. Pri tem je posebno naglasil, da pomurska podjetja vlagajo premalo prošenj za investicije. Prošnje podjetij, ki so doslej poslala svoje za-
htevke Investicijski banki, so bile ugodno rešene. Glede na-duljnjih zahtevk je tov. Kersnič še prav posebej poudaril, naj imajo posamezne gospodarske organizacije pri svojih za-htevkah za investicijska sredstva dobro pripravljene elaborate.
Glede predelovalne industrije je omenil, naj bo naše načrtovanje realno z ostrim občutkom za potrebe tržišča.
Tov. Pušenjak je omenil, da je bilo doslej v Pomurju vse premalo zanimanja za kmetijske investicije. Doslej so se sredstev investicijske banke posluževala v glavnem le obrtna podjetja.
Razprava o perspektivnem planu razvoja industrije ni bila preveč živahna, pač pa so posamezni delegati razpravljali o nekaterih aktualnih problemih
v podjetjih, predvsem pa so omenjali težave pri projektiranju in o pomanjkljivostih v elaboratih.
Podobne konference predvidevajo tudi po občinah, kjer se bodo zastopniki investicijske banke natančneje pogovorili s predstavniki podjetij o aktualni problematiki. Podjetja naj bi za te sestanke pripravila določene predloge.
Poostreno nadzorstvo nad
cenami živil
Zvezna tržna inšpekcija bo še ta mesec poostrila nadzorstvo nad cenami živil, predvsem kruha, moke, olja, sladkorja in petroleja.
Do tega sklepa je prišla Zvezna tržna inšpekcija predvsem iz .razloga, ker so mnogi ljudski
odbori sprejeli odločbo o višini marže pri prodaji osnovnih prehrambenih artiklov, kar pa še ni vplivalo na znižanje cen, čeprav so za ta ukrep dani vsi pogoji. Pri nekaterih živilih, kot na primer pri kruhu, so celo težnje po zvišanju cen. Ker ni nobenih razlogov za povišanje, so bile seveda te težnje zavrnjene.
Z odločbo o nadzorstvu in evidenci cen so ljudski odbori dobili pravico za izdajanje predpisov o določanju cen živilom in kmetijskim pridelkom. Ker je to določanje često nepravilno in ne temelji na potrebnih ekonomskih analizah, opozarjajo ha nezadostno pozornost ljudskih odborov glede tržnih cen. Ker se proizvajalci na razne načine izogibajo predpisov, bi bilo nujno potrebno, da strokovnjaki trgovinskih zbornic in društev ekonomistov pomagajo ljudskim odborom pri izdelavi predpisov za ureditev trga.
PREPIČLA
OBRATNA
SREDSTVA
Z reorganizacijo zadružne trgovine je 11 večjih trgovskih podjetij prevzelo od kmetijskih zadrug za okrog 156 milijonov din različnega blaga. Ta sredstva bodo, razumljivo, morala trgovska podjetja vrniti kmetijskim zadrugam in tako nastaja vprašanje obratnih sredstev pri trgovskih podjetjih, ki so prevzela te podeželske trgovine. Podjetja so sicer zaprosila za dodatni obratni kredit, toda postopek pri odobravanju kreditov bo, kakor vse kaže, predolgotrajen. V dobro informiranih trgovskih krogih menijo, naj bi najela trgovska podjetja srednjeročne kredite, toda pri tem je potrebno, da občinski ljudski odbori zagotovijo vsaj 25 odst. teh sredstev. V gospodarsko močnih občinah to ne bo problem, težje bo v nekaterih gospodarsko šibkejših občinah. Sedanja stiska pri obratnih sredstvih bo trgovska podjetja prisilila k temu, da bodo hitreje obnavljala zaloge in s tem obratne kredite.
V nekaterih krajih so nastale težave tudi s poslovnimi prostori in opremo trgovin. Večina trgovskih lokalov bivših kmetijskih zadrug je neurejenih, so pa tudi primeri, da je v kraiu samo en lokal, tako da nastaja vprašanje, kam namest!ti zadružno trgovino z reprodukcijskim materialom ali novo trgovino s špecerijo in tekstilom.
Vse kaže, da so trgovska podjetja posvetila novim poslovalnicam precej skrbi, saj so po- ' vsod dobro založene z najrazličnejšim blagom, ki ga je bilo prej v zadružni trgovini pogostokrat težko dobiti.
POMURJE V ZNAMENJU VII. KONGRESA ZKJ
15. aprila bo začel v Ljubljani s svojim delom VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Obširne in skrbne priprave širom po naši domovini dobivajo svoj zunanji odraz v številnih kulturnih prireditvah, predavanjih in zborovanjih;
Tudi v Pomurju so priprave
na VII. kongres ZKJ v polnem teku. Osrednja akademija s pestrim kulturnim sporedom bo 2t. aprila v Murski Soboti, podobne proslave bodo tudi v vseh večjih občinskih središčih. V času kongresa se bodo sestajali številni delovni kolektivi, kjer se bodo seznanjali z de-
lom kongresa in z zgodovino naše politične organizacije.
V razgibano kulturno in politično delovanje v obdobju kongresa sovpada tudi I. študentski festival. Študentje se bodo predstavili z bogatim kulturnim sporedom v štirih večjih središčih Pomurja. Ta velika kulturna manifestacija naših študentov bo hkrati uvod v prvomajske praznike.
Med številnimi partijskimi enotami, ki študirajo program VII. kongresa ZKJ, se v Murski Soboti odlikuje osnovna organizacija ZK v Kolodvorski četrti. Komunisti tega terena so se sestajali domala vsak dan in temeljito razglabljali o programu in materialu kongresa.
VLOGA SINDIKATOV
Tudi pri nas se pojavljajo nepopolna, ozka in zmotna mišljenja posameznikov o vlogi sindikatov o naši socialistični družbeni ureditvi, mnenja, ki so močno blizu najbolj zgrešenemu zaključku, da sindikati pri nas sploh niso več potrebni.
Bistvo teh zmotnih mišljenj je v teoretiziranju, češ da so sindikati postali nepomembni spričo obstoja organov delavskega in družbenega upravljan ja, da je njihova vloga skrčena kvečjemu še na vzgojitelja delavcev, skrbnika za kulturno-prosvetno delovanje, prireditelja tečajev in predavanj, organizatorja zabav in razvedrila itd. Posamezniki čelo menijo, da je sindikat pravzaprav nasprotje državi in njenim organom, drugi zopet vidijo v sindikatu zgolj zaščitnika običajno naiboli zaostalih in nezavednih delavcev.
Sindikalna organizacija je setavni del mehanizma delav-
skega samoupravljanja, je njegova množična osnova in usmerjevalec — je bilo pred kratkim poudarjeno na letnem občnem zboru Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo, zlasti še v referatu tov. Staneta Kavčiča, ki je smelo in teoretično dokumentirano obračunal s takimi, za ves naš družbeni razvoj in sindikate posebej škodljivimi naziranji, na katerih ni mogoče graditi nobenega resnega gospodar-sko-političnega koncepta.
Zategadelj je borba za pravilno oceno in razumevanje načelne vloge in nalog sindikatov v naši družbeni stvarnosti izredno važna naloga, mimo katere ne moremo in ne smemo, če hočemo doseči, da bodo sindikati vztrajen borec in ne zgolj vzgojitelj in propagandist za socializem.
V socialistični družbeni ureditvi, kot je naša, je borba proti kapitalističnim razred-
(Nadaljevanje na 2. strani)
DOBRO ORGANIZIRANA TRGOVINA
GLEDE NA TO DA SE IE PRETEKLO LETO BLAGOVNI PROMET TUDI V POMURJU MOČNO POVEČAL, SMO VPRAŠALI PREDSEDNIKA OKRAJNEGA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET JANKA STRAJNŠAKA, KAJ MENI O SPOSOBNOSTI NAŠE TRGOVINE S KMETI IŠKIMI PRIDELKI IN KAKŠNI UKREPI BODO POTREBNI, DA SE BO TA IZBOLJŠALA, PREDVSEM GLEDE NA MALI OBMEJNI PROMET Z AVSTRIJO.
Mali obmejni promet bo postavil našo trgovino s kmetijskimi pridelki in živili pred odgovorno nalogo. To predvsem zato, ker je maloprodaja kmetijskih pridelkov nezadovoljivo organizirana, predvsem v obmejnih krajih, kjer bo prišel ta promet najbolj do izraza. Svet za blagovni promet pri OLO je
že priporočil vsem občinskim ljudskim odborom, naj dobro proučijo, kaj vse bo potrebno ukreniti — tako glede lokalov kot ureditve krajev, ki so pomembni v turističnem pogledu.
Domača potrošnja doslej ni bila tolikšna, da bi lahko organizirali tudi specializirane trgo-
vine s kmetijskimi pridelki. Tudi tu bo prinesel obmejni promet ugodne pogoje za razvoj.
Prvi pogoj za to, da bo mogoče zadovoljiti potrebam tržišča, je dobro organizirana trgovina s kmetijskimi pridelki, tu pa so, kakor sem že dejal, pred nami še velike naloge.
RADGONA
ZA TEDEN MLADOSTI
maja bodo šahovski turnirji. Pionirji bodo uresničili odredna in občinska tekmovanja. Tekmovanje za prvenstvo je dvojno: posebej za pionirje in pionirke od 7 do 10 in od 11 do 14 let starosti.
Prvaki občin bodo tekmovali za prvenstvo okraja,1 okrajni prvaki pa za republiško prvenstvo. Tekmovanje bo 25. maja.
Pogled na avstrijsko Iiadgono z naše strani
MURSKA SOBOTA. 10. APRILA 1958 Lelo X — Štev. 14 Cena din 10.—
Take konfekcijske izdelke (kot so jih prikazali domači manekeni na I. modni reviji v Ljutomera) že izdelujejo v ljutomerskem ind. podjetju »Konfekcija« in se z njimi vedno bolj uveljavljajo na domačem trgu, ki je še vedno premalo založen s konfekcijo. Mar ni tudi že to solidna osnova za večji podvig kon-fekcionarstva v Pomurju?
PRVI POGOJ:
Nedavnega sestanka koordinacijskega odbora Društva prijateljev mladine v Radgoni so se udeležili tudi vodje pionirskih pevskih zborov. Razpravljali so o pionirskem glasbenem festivalu, ki bo v Radgoni 25. maja na Dan mladosti.
V Tednu mladosti bodo na posebni razstavi prikazali uspehe, ki so jih dosegli pionirji pri politehnični vzgoji. Aprila in
Naš zungnjepolitični pregled 
Na Madžarskem
so praznovali
Na Madžarskem so pred dnevi proslavili praznik osvoboditve v spomin na dan, ko so sovjetske čete ob podpori enot drugih držav pognale z madžarskega ozemlja zadnje nacistične vojake ter končale ne samo nacistično okupacijo, temveč tudi stoletno veleposestniško gospodovanje. Proslave so se začele s polaganjem vencev na grobove padlih junakov za svobodo Madžarske, s čimer so
madžarske oblasti in razne organizacije izkazale dolžno spoštovanje jugoslovanskim, bolgarskim, romunskim in ameriškim vojakom. V Budimpešti je bila tudi velika vojaška paradi ter veliko zborovanje, na katerem sta govorila prvi sekretar CK madžarske Socialistične delavske partije Janoš Kadar in Nikita Hruščev, ki se, je s sovjetsko delegacijo mudil na Madžarskem. Ob madžarskem narodnem prazniku je predsednik Tito čestital predsedniku predsedniškega sveta LR Madžarske Ištvann Dobyju z žfeljo, da bi se odnosi med obema državama še naprej krepili v interesu ohranitve miru v svetu' in razvoja socializma.
Predsednik Tito
bo obiskal Poljsko
Agencija Tanjug je sporočila, da bo predsednik FLRJ Josip Broz-Tito na čelu jugoslovanske partijsko-državne delegacije letos, v pozni pomladi obiskal LR Poljsko. Tako bo naša delegacija vrnila obisk poljskim državnim in partijskim voditeljem, ki so lani na čelu z Gomulkom obiskali našo državo. Obisk tovariša Tita na Poljskem bo še bolj poglobil številne prijateljske vezi, ki vežejo obe državi. V zadnjem času so se zelo izboljšali gospodarski stiki, ki že dajejo vidne rezultate. Blagovna izmenjava se je povečala prav posebej po obisku podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča-Tempa na Poljskem.
KOMENTAR
POHVALNA
POBUDA
Vrhovni sovjet ZSSR je enoglasno sprejel resolucijo, ki določa prekinitev poskusov z vsemi vrstami atomskega in vodikovega orožja v Sovjetski 'zvezi. Prav tako je sovjetska Vlada pozvala ZDA in Veliko Britanijo, naj takoj sprejmeta podobne ukrepe. Ta sklep Vrhovnega sovjeta je zelo pomemben prispevek stvari miru in mednarodnega sporazumevanja. Če bi se temu pozivu odzvale tudi druge države, bi to prispevalo k vzpostavitvi mednarodnega zaupanja, zlasti pa zaupanja med velikimi silami ter izboljšalo iz-glede za rešitev razorožitve-nili vprašanj, kakor tudi za končno prepoved proizvodnje in uporabe nuklearnega orožja. Prekinitev poskusov z atomskim orožjem bi lahko postala povsod na svetu prelomnica v mednarodnih odno-šajih na poti k večjemu zaupanju in miruljubnemu sodelovanju med narodi. Zal pa še vedno obstojajo sile, ki mislijo, da je rešitev spornih vprašanj le s pospešeno oborožitvijo. Sovjetska odločitev je močno odjeknila po vsem svetu. Zahodnonemška javnost je sovjetsko pobudo toplo pozdravila zlasti zato. ker je Bundesrvehr tik pred oborožitvijo z atomskim orožjem. Razumljivo je, da zahodno-nemški uradni krogi za sovjetsko pobudo zato niso preveč navdušeni. V Organizaciji Združ. narodov menijo, da ni pravega razloga za nadaljnje omahovanje zah. sil glede mednarodnega sporazuma o prekinitvi poskusov. Ameriški komentatorji so sovjetsko odločitev ocenili kot tnajvečjo propagandno tragedijo za Ameriko*, do katere je moralo priti, ker -vlada ni izbirala najboljše politike do Sovjetske zveze.* Presenečen je bil tudi ameriški zunanji minister Dul-les, ki je ob tej priložnosti izjavil, da so ZDA že 14 dni razmišljale o tem, ali bi naj enostransko prekinile atomske poskuse, da bi tako 'prehitele Svojetsko zvezo. Za ta ukrep se Američani baje niso mogli odločiti, ker bi »imel le pro-pogandno vrednosti. Po mnenju britanskih in francoskih državnikov mora biti sporazum o nuklearni razorožitvi povezan s splošno razorožitvijo zaradi precejšnje premoči Sovjetske zveze o klasičnem orožju. Uradni japonski krogi so z veseljem pozdravili sovjetsko pobudo, saj so Japonci na lastni koži doživeli prvo atomsko bombardiranje. Sovjetsko pobudo je podprla tudi jugoslovanska javnost, ki vidi v prenehanju atomskih poskusov prvi korak k splošni pomiritvi v svetu. Na Poljskem, Češkoslovaškem, na Kitajskem. v Indiji in nekaterih drugih državah so sovjetsko pobudo pozdravil z željo, da bi podobne sklepe sprejele tudi druge države, ki imajo tako orožje. Pozitivno reagiranje svetovne javnosti dokazuje, kako so ljudje povsod na svetu zainteresirani za rešitev tega življenjskega vprašanja. Zahodne sile so prevzele z negativnim stališčem do soniet-ske pobude nase težko odgovornost za nadaljevanje oboroževalne tekme in za druge možne posledice. Jugoslavija pa je prepričana, da bi splošna prekinitev poskusnih eksplozij termonvklearnega orožja odprla pot drugim sporazumom na področiu razorožitve in izboljšala mednarodni položaj.
Protestni pohod
sprevodu po londonskih ulicah. Protestni pohod dokazuje, da je tudi v Veliki Britaniji večina prebivalstva proti oborožitvi z atomsko in vodikovo bombo ter obsoja napore svoje konservativne vlaae za oboroževanje s tem orožjem.
OB 5. OBLETNICI SMRTI BORISA KIDRIČA
BOREC, USTVARJALEC, ORGANIZATOR IN MISLEC...
Pet let mirne izgradnje je za nami, ko smo tistega deževnega aprilskega dne ponesli na poslednjo pot pepel življenja, ki
je izgorevalo skoraj tri desetletja za velike in humane cilje. V žalost odeta domovina se je takrat poslavljala od svojega prijatelja in ni bilo poštenega srca, da se mu neizrečna bol ne bi vrezala vanj. Prav zato je spomin na velikega borca, ustvarjalca in organizatorja ostal svež in svetal — in tak bo večno živel v spominu bodočih generacij — ostal nam je blizu kot tiste dni, ko smo z občudovanjem spremljali njegovo neutrudno prizadevanje in plemenito požrtvovanje, katerega plodovi so postali bitni sestavni del idejne zakladnice mednarodnega delavskega gibanja in socializma.
V nemi bolesti sklonjene glave stotisočev jugoslovanskih delovnih ljudi na poslednji poti Borisa Kidriča pred petimi leti so bile toplo in hvaležno povračilo njegovi ljubezni, ki jim jo je obilo dajal vse svoje življenje. Kdo naj bi postavil velikemu sinu Jugoslavije lepši spomenik, ki se ne more primerjati z nobenim priznanjem, če ne naše ljudstvo! In njemu, velikemu borcu, skromnemu in nesebičnemu človeku je bila
VLOGA SINDIKATOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
nim ostankom vzporedna naloga sindikatov, ne pa glavna, kot je to o kapitalističnih državah, kjer določa sindikatom njihovo vlogo in naloge prav razredna borba.
Materialna graditev novega družbenega sistema, brez katerega si ne moremo zamisliti dokončne zmage socializma in izboljšanja življenjskih pogojev delovnega človeka, zahteva maksimalno mobilizacijo fizičnih in duševnih sil delavskega razreda. To je o naši deželi, kjer smo prevzeli izredno slabo dediščino od kapitalizma in doživeli močno razdejanje tudi o zadnji vojni, povezano s prenašanjem izrednih žrtev, naporov in težavnih življenjskih pogojev. Sindikati so družno s politično naprednejšimi silami o prvi vrsti odgovorni za to. da se delavski razred zave te svoje naloge in jo tudi izpolnjuje.
Graditev in nadaljnji razvoj socialističnih odnosov je druga važna naloga. Proces preobra-ževanja mezdnega delavca v socialističnega proizvajalca in u praljalcn n eni osebi je izredno dolgotrajen saj se mu postavljalo po robu tudi nekatere slabe izkušnje iz naše prakse (neodgovorno gospodarjenje, nepravilno razde-lienanie plačnih skladov in, premij, razni drugi pojavi okoriščanja z družbenimi sredstvi, ki so v svojem bistvu bližji kapitalizmu kot socializmu). Pri tem gre za zavesten in trdovraten spopad novega s starim, ki ga naj iz-boiuieio sindikati skupaj z drugimi organiziranimi socialističnimi silami o prid družbene preobrazbe v višjo, socialistično stopnjo.
Tudi različna nasprotja in protislovja, ki sicer niso frontalna in nepremagljiva, so še znntrai našega delavskega razreda. Sindikati so kot njegova organizirana politična sila dolžni odstranjevati in usklajevati ta nasprotia. ki nastajam zaradi različnih neposrednih koristi med posameznikom in družbo, med kolek-
tivom in kolektivom, med posameznikom in kolektivom, med kolektivom in komuno itd., in sicer tako, da bo to o korist delavskemu razredu in socializmu.
Materialna in kulturna zaostalost družbe je resen izvor birokratizma, ki se pojavlja o najrazličnejših oblikah tudi pri nas. Najuspešnejše sredstvo o borbi proti birokratizmu o našem družbenem življenju je množična pobuda, ki se izraža o množični kontroli delovnih ljudi, zlasti še delavskega razreda. Sindikati imajo možnosti in so tudi o prvi vrsti poklicani, da organizirajo in razvijajo take pobude in nadzorstvo, hkrati pa tudi o svojih vrstah bijejo vztrajen boj proti takoimenovanemu »sindikalizmu'!, ki je o svojem bistvu specifičen pojav birokra-
tizma o sindikalnih organizacijah samih; skriva se namreč za gromovitimi himnami o socializmu in delavskem razredu, drugače pa živi "pisarniško". izoliran od naše stvarnosti in brez zveze z delavskim razredom.
te samo te glavne naloge, ki so v vsej svoji aktualnosti še vedno najpomembnejši mejniki sedanjega sindikalnega delovanja, spreminjajo o prah vsa napačna naziranja o vlogi sindikatov in njihovi nepotrebnosti, hkrati pa dokazujejo, da so sindikati kot organizirana politična sila delavskega razreda še kako potrebni; storiti pa moramo vse. da bodo postali zares množična delavska . politična organizacija ki ima-tudi v naših razmerah še precej neobdelanega delovnega področja.
SOBOTA : KOVINAR (Mbr.) 3:2 (1:1)
V nedeljo sta se srečala^ Soboti rivala za vstop v slovensko nogometno ligo. Približno 1000 gledalcev je v prvem polčasu zaskrbljeno spremljalo nervozno in dokaj *ostro igro obeh moštev. Odločitev je padla v zadnjih minutah tekme, ko so Sobočani zabili tretji zmagoviti gol, ki obeta našim požrtvovalnim igralcem vstop v slovensko ligo-
50-letnica TELESNO VZGOJNEGA DELOVANJA
JOŽETA VELNARJA
Tovariš Jože Velnar, upokojeni šolski nadzornik in predsednik Okrajne zveze TVD »Partizanc, obhaja prav te dni 50-letnico svojega plodnega delovanja na področju telesne kulture. Težko bi našli v vrstah naših starejših telovadcev moža, ki je posvetil telesni vzgoji toliko ljubezni in ji ostal zvest vse do danes. Ker je bil tov. Velnar oseh petdeset let aktiven telovadec, organizator in vzgojitelj, čutimo prijetno dolžnost, da napišemo nekaj več o jubilantu in njegovem ustvarjalnem delu.
Sam pravi, da je bil še slaboten, toda gibčen deček, ko ga je neka notranja sila usmerila na pot aktivnega delovanja v telesni kulturi. To je bilo /908. leta. Začel je kot član sokolskega društva v Ljutomeru in nadaljeval v Mariboru, kjer je študiral. Želel je postati odporen in je ta namen tudi dosegel, kar mu je pozneje o živi jen iu zelo kori-
stilo. Po prvi svetovni vojni se je tov. Velnar uvrstil med vodilne člane telesnovzgojne dejavnosti v severnem delu na-
še ožie domovine. Bil ie organizator telesnovzgojnih društev na Štajerskem in Koroškem, načelnik okrožja, tajnik
in starosta — prav o času, ko je slovenski narod doživljal težko preizkušnjo svoje nacionalne opredelitve.
Tov. Velnar se zelo rad spominja sokolskih zletov v Pragi in Sofiji, ki so močni vplivali na nacionalno zavest naših ljudi. Prav pod vplivom mogočne vseslovanske manifestacije v Pragi se je 1918. leta, po izpustu iz ruskega ujetništva javil v »I. dobroooljačko divizijo<, ki je odigrala važno vlogo za združitev jugoslovanskih narodov.
Uspehi povojnega telesno-ozgojnega delovanja o Pomurju so prav tako tesno povezani z imenom tov. Velnarja. Prav posebno skrb posveča množičnosti telesne vzgoje, ki je v široki dejavnosti TVD >Partizan< postala že last delovnih množic. Tovariš Velnar črpa iz svojih izkušenj prepričanje, da je telesna kultura na j več ja zakladnica in kovačnica zdravja, ki je v naporni graditvi našim ljudem bolj potrebna kot kdajkoli poprej. Kljub svojim visokim letom se bo jubilant za zgled osem tistim, ki še podcenjujejo fiz-kulturo, udeležil festivala telesne kulture, ki bo prve dni meseca junija o Ljutomeru.
V prepričanju, da se našim čestitkam pridružujejo vsi, ki jubilanta poznajo, mu želimo pri njegovem vzgojnem delu še mnogo uspehov.
Bb
Vsekakor je laže reči, katera kritika ni kritikantska. Taka ustvarjalna, točna in na tovariški način izrečena kritika. ki ima namen izboljšati odnose med ljudmi in njihovo delo. Ljudje na se nagibajo včasih k temu. da ne doumejo in ne ocenijo določenega pojava vsestransko, da vidijo včasih samo to, kar je v človeku najslabše in da pretiravajo pri pre-soianin in tehtanju slabih strani določenih pojavov. Taka "kritika" seveda ne pospešuje napredka, ampak samo podira in jemlie Hudem pogum in voljo do ustnariania ter jim ne daie nikakih persnektio. Značilen primer take "kritike", torej kritikanfstva. slišimo te dni od vseh tistih, ki trdijo, da ie bilo o tem in tem podjetju ali občini napak prav ose. karkoli so v zadnjih letih napravili, nikakor pa nočeio priznati, da smo o marsičem vendarle napredovali in da dosedan ja množična podpora ljudstva taki politiki vendarle ni slučaina.
(Po Komunistu)
1. maja VELIKA VESELICA
na telovadišču in v vseh prostorih
PARTIZANA V MURSKI SOBOTI
POMURSKI VESTNIK, 10. aprila 1958
2
11. IV. 1953. leta smo se poslovili od Borisa Kidriča, velikega revolucionarja in odločnega borca za boljše življenje delovnega ljudstva Jugoslavije.
Več kot 8000 prebivalcev Londona vseh starosti je odšlo na tridnevni protestni pohod proti središču za atomske raziskave v Aldermastonu, ki je oddaljeno 80 km od britanske prestolnice. To manifestacijo proti vodikovi bombi je organiziral odbor za boj proti nuklearni vojni. Pred začetkom pohoda sta ljudem na velikem mitingu govorila laburistični voditelj Eoot in znani britanski književnik Phi.lipp Toynbee. Po mitingu so udeleženci korakali v dva kilometra dolgem
Oboroževanje v ZDA
Kljub številnim pozivom sovjetske vlade v nekaterih zahodnih državah ne kažejo nobenega večjega zanimanja za prekinitev poskusov z atomsko in hidrogensko bombo in za uvedbo mednarodnega nadzorstva. Nasprotno je ameriški predsednik Eisenhovver zahteval te dni od kongresa, naj poveča obrambni proračun za skoraj 1,5 milijarde dolarjev za novo fiskalno leto, ki se bo začelo 1. julija. Ta denar bi porabili predvsem za izgradnjo več bombnikov za vodikove bombe in podmornice za izstreljevanje iztrelkov. Če bo ameriški kongres to vsoto odobril, bodo ameriški obrambni izdatki za leto 1959 znašali nad- 40 milijard dolarjev.
Naši predstavniki na Finskem
V Turka na Finskem je bil peti kongres Demokratične zveze finskega naroda. Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije sta zastopala na tem kongresu kot gosta član Zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije Sergej Kraigher in član komisije za mednarodne stike Miša Stojakovič.
Sergej Kraigher je kongresu sporočil prijateljske pozdrave delovnih ljudi Jugoslavije ter tople želje za uspešno delo. Socialistična zveza — je poudaril — da je sodelovanje vseh naprednih sil Izredno važno zlasti zdaj, ko je človeštvo pred alternativo: mir ali pa jedrsko vojno razdejanje. Zato morajo delovni ljudje in njihove politične organizacije poiskati način za kar najtesnejše sodelovanje, da bi se ohranil mir. Izrazil je prepričanje, da bo delegacija Socialistične zveze prispevala k nadaljnji krepitvi prijateljstva delovnih ljudi obeh dežel.
Po volitvah v Kanadi
Prva naloga nove kanadske vlade bo reševanje problemov, ki jih je povzročilo padanje gospodarske dejavnosti v ZDA. Najprej bo treba pomagati oz. poiskati zaposlitev več kot 600.000 brezposelnim. Med volilnim bojem je predsednik kanadske vlade Diefenbaker obljubil, da bo organiziral javna dela v vrednosti več kot ene milijarde dolarjev za kolonizacijo naseljenih in bogatih severnh področij. Druga težava se bo ppjavila, ko bo poskušal uresničiti predvolilno obljubo, da bo vlada s 50 milijoni dolarjev povrnila škodo, ki so jo farmerji - utrpeli zaradi nizkih cen kmetijskim pridelkom. Tretja težava pa se nanaša na odstranjevali je trgovskega primanjkljaja v ZDA, ki znaša eno milijardo dolarjev letno.
pristna ljudska ljubezen edino plačilo, ki ga je sprejemal v svoje široke srce komunista in revolucionarja.
Težko je bilo slovo ob odprtem grobu pred petimi leti. Po-kojnikovi tovariši in soborci, ki so se dolgo vrsto let borili za isto stvar in bili povezani z njim v revolucionarnem tovarištvu in toplem prijateljstvu, so nemo strmeli v zadnji dom Petra Kalana, političnega komisarja narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Tam med heroji, med svojimi bojnimi tovariši, ki so padli pred njim, je našel svoj mir. Lomilo se nam je srce, da velikega borca in državnika ne bo več med nami. Takrat je ob pokojnikovem grobu planil iz srca tovariša Edvarda Kardelja bolesten vzklik: »...Toda ne, delovni ljudie Jugoslavije! Tovariš Boris Kidrič ne gre nikamor od nas. Tak človek ne more umreti. Mi bomo ponesli na poslednjo pot samo pepel življenja, ki je prezgodaj zgorelo v plemenitem požrtvovanju. Toda Boris Kidrič je del duše naše revolucije. Ta duša je živa, ona bije zmagovite bilke, ona dan za dnem poraja nove plodove in nič na svetu jih ne more uničiti. V tei duši naše revolucije in v njenih plodovih živi in bo večno živel Boris Kidrič, dragi naš tovariš in prijatelj Peter. Njegov grob pa bo ostal bodrilo vsem sedanjim in bodočim po-kolenjem v nenehni borbi za napredek, za lepšo, bodočnost delovnega človeka ...«
OKRAJNA SKUPŠČINA ZVEZE BORCEV V GORNJI RADGONI
BORCI v VOJNI - GRADITELJI v MIRU
V	obsežnem poročilu, ki ga je podal predsednik Okrajnega odbora ZB Rudi Rapl-Savo, so uvodoma omenjene velike ekonomske naloge, ki so pred nami. Ni nobenega dvom i, je med ostalim dejal tuv. Rrpl. da so novi zakoni, po katerih se bo izboljšal materialni položaj borcev, rezultat doseženih usoe-hov v našem gospodarstvu. Vse večji narodni dohodek, postopno reguliranje naše trgovinske bilance s tujino in drugi uspešni ekonomski ukrep omogočajo višjo osebno potrošnjo in porast plač, je dejal tov. Rapl. Prav zaradi takega ekonomskega razmaha nalaga družba tudi organizaciji ZB nalogo, da se uveljavi z vso svojo močjo v političnem in družbenem upravljanju.
V	nadaljnjem izvajanju je tov. Rapl opozoril, da je naša dolžnost, pomagati tistim borcem, ki so se vsa povojna leta ukvarjali z aktivističnim delom in na ta način zanemarili svoje strokovno izpopolnjevanje. Razni tečaji za strokovno usposabljanje dajejo vsem takim možnost, da dobijo kvalifikacijo.
V uspelo delovanje komisij je. tov. Rapl uvrstil globoko ljubezen v skrbi za otroke in družine padlih. Skrbno urejanje grobov borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja je naloga, ki jo moramo izpolnjevati z vsem čutom odgovornosti. Še nadalje ostane naša skrb zbiranje zgodovinskega materiala iz NOV in ustanavljanje
muzejev v Pomurju. Le tako bomo oteli pozabi spomine iz narodnoosvobodilnega boja — bogato zapuščino za naše zanamce, je rekel tov. Rapl. Kar zadeva izvenarmadno vzgojo in Ljudsko tehniko, beležimo prav tako lepe uspehe; samo LT je usposobila 270 šoferjev za armado, je dejal tov. Rapl. Tudi Združenje rezervnih oficirjev
beleži lepe uspehe. Vzorno delujejo v Ljujoineru, v Beltincih in Lendavi, medtem ko je v tem pogledu dokaj slaba organizacija v M. Soboti, čeprav je v našem upravnem centru največ joogojev za uveljavljanje te organizacije. Da bi izboljšali delo, bodo priredili tridnevni seminar, kjer bodo člani poslušali zanimiva predavanja.
Pred tajnimi volitvami za novi upravni odbor, ki bo štel 17 članov in novi nadzorni odbor, v katerega so izvolili 4 člane, je bila živahna razprava po poročilih.
Delegati so se v razpravi zedinili, da je glavna pomanjkljivost na terenu v tem. ker se člani ZB premalo sestajajo in se ne poglabljalo dovolj v pro-blemaPko svojih okolišev.
Apaški kolonisti so utemeljevali številne pomanjkljivosti v
zvezi z njihovim nič kaj rožnatim gospodarskim položajem.
V diskusijo je posegel tudi predsednik Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije, tov. Marjan Bertoncelj. Pohvalno se je izrazil o poročilu, k diskusiji pa pripomnil, da ocenjevanje take, zgolj ozke dejavnosti ne bi bilo koristno, ker bi s tem delali krivico večini članov, ki se lahko postavljajo z lep mi uspehi. Tov. Bertoncelj je opozoril na težko med-
narodno situacijo, ki določa članom ZB še posebne naloge. Kar zadeva utrjevanje tradicij iz NOV, pa potrebuje naša stvarnost več ideoloških dokazov, ne samo plitka individualna razglabljanja. To se pravi, je dejal tov. Bertoncelj, znati je treba izluščiti naloge na svojem območju in usmeriti vsa svoja prizadevanja v boj za gospodarski napredek in krepitev socialistične demokracije.
Bb
Novo šolsko poslopje v Turnišču
Turniščani so si priborili nekaj milijonov in bodo v kratkem pričeli graditi prvi paviljon novega šolskega poslopja. Gradbeni odbor bo pridobil vaščane za vožnjo gramoza, peska in ostalega gradbenega materiala.
Maja bodo predvidoma spravili poslopje v surovo stanje, v šolsk h počitnicah pa opravili notranja dela.
Turniški otroci se že sedaj veselijo dneva, ko se bodo v jeseni prvič znašli v štirih novih učilnicah. Veseli so tudi prosvetni delavci, saj delujejo v skrajno slabih razmerah. Nekaterim učiteljem bodo v kratkem priskrbeli tudi primerna družinska stanovanja.
Ob razpisu praznih mest za prosvetne delavce:
ALI BOMO SPET OBJAVILI:
»STANOVANJA NI?«
V drugi polovici aprila bo razpis praznih mest za prosvetne delavce. To pot se bodo prosvetni delavci svobodno odločali za službena mesta. Nihče ne bo mogel zadrževati učiteljev, katerim niso dali tistega, kar jim po uredbi pripada.
O tem »preseljevanju« je že sedaj mnogo razprav-' Ijanja, upajmo pa. da ne bo tako hudo, kot bi to nekateri radi prikazali. Tam, kjer so krajevni in občinski organi pravilno dojeli vlogo, ki jo lahko odigra prosvetni delavec na vasi, mu priskrbeli primerno stanovanje in prehrano, kot to predvideva uredba, kjer je bilo dobro sodelovanje med krajevnimi činitelji in učitelji, učiteljstvo prav gotovo ne razmišlja o odhodu iz kraja; krajevni čintelji, odkoder se učiteljstvo množično pripravlja na »preselitev«. pa naj bi razmislili, ali je učitelju, takorekoč edinemu izobražencu na vasi, bilo omogočeno primerno življenje. So kraji, kjer prosvetni delavec ne dobi hrane in mora hoditi o sosednjo vas. zelo veliko število prosvetnih delavcev stanuje v najslabših vaških stanovanjih, nekateri celo mislijo, da je norma'no, če po dve ali celo tri učiteljice stanujejo o eni sobi.
Tam, kjer mislijo, da so stanovanja za prosvetne delavce edina skrb šolskega upravitelja, ki po sili razmer izprazni sleherni kotiček v šoli, da se o njem stisne nooodošla učiteljica, bo po vsej verjetnosti priložnost za razmišljanje: ali smo storili prav, ko smo ob razpisu rekli: »stanovanja nimamot.
Pomanjkanje prosvetnega kadra je namreč veliko in bo tako še dolgo ostalo.	I. O.
KOOPERACIJI V APAŠKI KOTLINI
Lani so kmetje v Apaški kotlini spitali na podlagi pogodbe s kmetijsko zadrugo 70 goved, letos pa nameravajo spitati čez 150 glav goveje živine. Zadružniki, ki so se odločili za tovrstno sodelovanje s kmetijsko zadrugo, zatrjujejo, da je bil uspeh večji, kot so si prvotno zamišljali. V zadnjem času pa kažejo apaški zadružniki precejšnje zanimanje tudi za sodelovanje z zadrugo v poljedelstvu. Težava je v tem, ker zadruga nima dovolj strokovnjakov.
Da se kmetje v Apaški kotlini trudijo, da bi povečali hektarske donose, kaže med drugim tudi to, da so lani porabili čez 14 vagonov umetnih gnojil, ali povečano 72 kg na hektar obdelovalne zemlje. Lani je odkupila apaška zadruga nad 85 ton prašičev, 60 ton telet in nad 200 ton goved.
Vedno bolj se apaški kmetovalci, predvsem zadružniki, poslužujejo pri obdelovanju zadružnih strojev, predvsem traktorjev. Tako ugotavljajo, da je v zadružnem okolišu iz
leta v leto manj vprežene živine, s čimer se izbolšujejo pogoji za povečanje molznosli, saj so mnogi kmetovalci uporabljali za vprego tudi krave.
Kljub urejanju odnosov, ki so v Apaški kotlini popolnoma svojevrstni, ima kmetijska zadruga v Apačah še nešteto velikih nalog, predvsem kar zadeva obnovo sadovnjakov in izboljšanje staleža goveje živine. Kaže, da bo zadružnikom izdatno pomagalo predvsem Kmetijsko gospodarstvo Črnci.
I. POMURSKI ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Primorski akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec« bo nastopil v soboto, dne 19. aprila v dvorani kina »Park«.v Soboti in v nedeljo, 20. aprila v dvorani Doma kulture v Ljutomeru, zato vam ga predstavljamo, kakor nam je orisal njegovo razvojno pot, težave, s katerimi se je boril, in doseženimi uspehi njegov sekretar Jože Hočevar.
Ob tej priložnosti je#vredno še posebej opozoriti na njegovega dirigenta Antona Nanuta.
Anton Nanut kot dirigent ni neznan vestnemu zusledovalcu naših glasbenih dogodkov. To nam bo postalo jasno, če pogledamo na njegovo delovanje samo v letošnji glasbeni sezoni. Pod njegovo taktirko
bo izvajala Slovenska filharmonija ob koncu aprila tri koncertne skladbe mladega skladatelja študenta Alojza Srebotnjaka. V začetku mojo. ko bodo Ljubljančani gledali v operi »Prodano nevesto«, bo dirigiral orkestru. Kmalu nato bo v filharmonični dvorani pod njegovim vodstvom nastopil Prmorski akademski zbor. On je tudi umetniški
vodja Akademskega okteta. Tako bosta Scbota in Ljutomer imela priložnost spoznati poleg zbora tudi talentiranega dirigenta, ki pa je še študent in je kljub temu že mnogo dosegel, še več nam pa obeta.
Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec« je danes, po štirih letih obstoja, ena najbolj priljubljenih
skupin primorskih študentov. To je moški zbor, ki je bil zasnovan takrat, ko se je zbralo v Ljubljani precejšnje število študentov iz vseh primorskih pokrajin. Ker je pevska tradicija na Primorskem še vedno zelo živa, se je kmnlu poknzn'n želja po ustanovitvi pevskega zbora iz vrst primorskih študentov. V prvih letih so se zbirali študentje-
pevci na vajah v Tivoliju ali pa v privatnih sobah. Sčasoma so si utrli pot v prostore italijanskega kulturnega kluba v Ljubljani in v prostore Univerzitetnega odbora. Ko si je zbor poiskal prostore, so se začele redne vaje, kajti bližjrt se je prvi nastop. Maja 1953 je zbor priredil prvi samostojen koncert narodnih in umetnih pesmi v Kanalu na Primorskem. Domače občinstvo je bilo silno navdušeno, saj je imelo pred seboj mlade visokošolce, ki so izšli iz njegovih vrst.
Prvi uspeh je bil hkrati vzpodbuda za nadaljnje delo. In res! Z večj:m veseljem so se študentje oprijeli dela in v poznih večernih urah vadili in pilili pesem za pesmijo, kajti treba je bilo najti pravi ton in pravo barvo zbora. Bila je samo ena pot: dvigniti umetniško raven zborovskega petja. Da je zbor to dosegel, je prva zasluga Antona Nanuta, študenta Akademije za glasbo. Anton Nanut je doma iz Kanala ob Soči. Izhaja iz glasbeno nadarjene družine, kjer se je že kot otrok, ob podpori svojega očeta, z vsem srcem oprijel glasbe. Z izrednim talentom, močno voljo in vztrajnostjo je mladi talent začel delovati. In to delo ni bilo lahko. Bilo je treba najprej v osnovah glasbeno izpopolnjevati glasovno popolnoma neizobražene pevce. Z velikim trudom in neomajnim naporom je Anton Nanut spravil na noge tak ansambel, kakršen je sedaj.
Zbor, ki nosi ime plodovitega primorskega skladatelja Vinka Vodopivca, ima za seboj že celo vrsto' nastopov. Pozna ga že sleherna večja vas na Primorskem, poznajo ga zamejski Slovenci v Trstu in Gorici, kakor tudi Hrvatje v Zagrebu. Povsod je bil zbor sprejet z velikim navdušenjem občinstvo in strokovno kritike. Svojevrsten program je vselej presenetil občinstvo, saj poje zbor v devetih jezikih in tako posreduje narodne in umetne
Akademski pevski zbor >Vinko Vodopivec«, v ospredju njegov dirigent.
KANDIDATOVA „
RAZMIŠLJANJA
čeprav je bil razen moža predsednice odbora edini predstavnik grobe polovice človeštva, ki je bil navzoč. Seveda je pri kandidiranju potrebna tudi vztrajnost in to prav kandidatske sorte. Izgleda, da je prav kandidat prava poslastica, iz-brona za govorniške sladokusce in »morilce« vseh vrst.
Trditev, da je kandidat bitje, ki mora vse razumeti in vse potrpeti, lahko tudi znanstveno dokažem. Tako sem moral poslušati žolčni
napad na Sorajo, Ai jo je zapustil njen šah in razloge, ki so govorili tej razlogi v prid. Drugi mi je dal poizkusiti razne vrste umetnih gnojil in sem moral odgovoriti, kakšnega okusa so, čeprav še pri vinu nisem bogve kaj zanesljiv. To je utemeljeval z vzrokom, ker so v sosednji zadrugi poginili prašiči kmetu, ki je verjel poslovodji, da je kupljena štupa redilo za živali, bila je pa umetno gnojilo. Se bolj vroče mi je bilo, ko je sredi govora ugasnila luč prav takrat, ko sem izgubil nit govora in hotel poškiliti
na listek. In kot nalašč mi v temi ni prišlo nič takega na ura. kar bi po-mngalo držati napeto razpoloženje. Potil in premikal sem se sem in tja, dokler ni nekdo zadaj, ki je po najbrž zadremal in ga je rojenje glasov zbudilo, zaklical v razočarno mrmranje: »Dajte luč!« Sele takrat sem dobil zopet zvezo in začel pogumno z »dviganjem« morale, da bo sedaj kmnlu zasvetila luč zaupanja novemu kandidatu. In kot nalašč se je po teh besedah zgodilo tako. V
tem kraju pričakujemo stoodstotno zmago, tako veseli so bili, ko sem nato zaključil.
Spoznal sem, da človeka glas, ki po nekaterih teorijah baje izdaja značaj, ni tako odločilne važnosti za uspeh govora. Odkril sem, do iz grobih besedi večkrat veje dobra volja, ki ji je primešano nekaj naglice. Doživel sem pa tudi, da so me trgali tako mili glasovi, ki so trdili, da je politika, ki jo zastopam, s tem pa tudi jaz, zanič. Pa se nisem dal razorožiti. Se manj so me pa zmedli tisti, ki so špekulirali na luknje v mojem znanju. Ponekod so celo preizkušali, če imam kaj vedeževalskih lasinosti. Spraševali so m,e na primer za cene po ma-liganu in za kvaliteto letošnjega moštu. Bolj zviti so me pestili, kakšne bodo cene pitanih volov ob novem letu v mačkovski zadrugi, kakšen bo davek v letu gospodovem cnuinšestdeset. Ce bi spravil leksi-
kone vesoljnega sveta skupaj, bi še vedno našel pomanjkljivosti v njih, ko bi iskal odgovor na vprašanja volivcev. Vse noči sem prelistaval, enkrat kmetijstvo, drugič bančništvo in vse stroke, da sem bil lahko vsaj malo kos težki nalogi. Pri vsem tem pa sem vzel na piko ustanovo delovnih predsednikov. Niti sanjalo se mi ni, kako nevarni člani demokratičnega občestva so. Kaj jim mar ti, kandidat, če se potiš in jecljuš. Ne razuumejo nobene signalizacije, ne (Nadaljevanje na 5. strani)
Kinoprojektor v zatišju
LANSKO LETO PET IGER — KJE DOBITI SREDSTVA ZA DOKONČNO UREDITEV DVORANE — NEIZKORIŠČENA KINOAPARATURA — VELIKO ZANIMANJE ZA KNJIŽNICO.
Kapela se z visokega hriba prijazno smehlja daleč na-f okrog in poziva: pridi k meni, v moje prelepe vinograde. Ponosna je na svoje gorice in na pridne roke, lahko pa je fudi na prosvetno društvo »Svoboda« Kapela, ki spada med najile-lavnejša tovrstna društva v Pomuriu. Društvo je zelo številno, saj ima nič manj in nič več kot 150 članov, v glavnem seveda mladine.
Glavno delovno področje »Svobode« na Kapeli je uprizarjanje iger. Dramska skupina je zelo agilna, saj je lansko leto uprizorila pet iger. kar ni majhna številka. Ta polet se je letos nekoliko polegel, vendar so se že spet pričeli pri-. pravljati. V načrtu imajo uprizoritev zelo uspele komedije italijanskega dramatika Carla Goldoniia, njegovo »Krčmarico Mirandolino«. Morda še kaj.
Tudi politično-ideološko delo
ni na mrtvi točki. Društvo prireja razna predavanja, predvsem s temami o kmetijstvu in politiki. Kot predavatelje povabijo priznane politične in gospodarske delavce. Društvo je ustanovilo mešani in moški pevski zbor. Sprva so se pevci redno udeleževali vaj, v zadnjem času pa je obisk nekoliko padel. Tu se nehote poraja misel, ali res nima današnja mladina veselja in zanimanja za petje?
V okviru »Svobode« deluje
tudi knjižnica. Ta posluje vsako nedeljo. Ljudje si v velikem številu izposojalo 'knj ge, kar je razveseljiv dokaz, da imajo veselje do branja. Knjižnici bi bila potrebna finančna sredstva, da bi lahko nabavila nove knjige.
Seveda pa »Svoboda« na Kapeli ni brez ostalih problemov. Tudi njej ie osnovni oroblein pridobitev f;nane. Te hi predvsem potrebovali za dokončno ureditev dvorane, da bi bila primerna za filmske predstave. Šele takrat bi prišel do veljave kinoprojektor, ki sedaj neuporaben tiči v kabini nad dvorano. Upamo, da bodo končno to letos le uredili
F. K.
POMURSKI VESTNIK, 10. aprila 1958
* 3
V dvorani zadružnega doma v Gornji Radgoni je bila minulo soboto okrajna dveletna skupščina ZB NOV za Pomurje. V svečanem vzdušju je v uvodnem nagovoru pozdravil goste in domače delegate predsednik Okrajnega odbora ZB tov. Rudi Rapl-Savo. 69 delegatov — starih bojnih tovarišev iz Pomurja — je prisrčno sprejelo v goste predsednika Glavnega odbora ZB Sloveaije Marjana Bertoncelja, narodnega heroja Franca Popovca, predstavnike JLA in druge ugledne tovariše, med njimi sekretarja OK ZKS I vana Horvata.
Skrbne priprave na okrajno skupščino in lep sprejem delegatov je presenetil bivše borce. Vsem se je nudil ganljiv prizor, ko so radgonski pionirji pozdravili delegate s šopki cvetja in se zahvalili za skrb, ki jo ZB izkazuje otrokom padlih borcev. Pionirski pevski zbor pa je pod vodstvom prof. Manka Golarja čudovito zapel tri partizanske pesmi. Ubrani glasovi rdečeličnih otrok so bili pač najlepši uvod v posvet borcev, ki so v naši ljudski revoluciji. kot sedaj v dobi izgradnje, bili in ostali simbol nesebičnega žrtvovanja, skromnosti in ljubezni do domovine.
pesmi drugih evropskih narodov. Poleg drugih slovenskih avtorjev srečamo v programu Gallusove zborovske skladbe, skladbe jugoslovanskih zborovskih mojstrov, kakor priredbe in izvirne skladbe mladega komponista Alojzija Srebotnjaka.
Pred primorskim akademskim zborom se odpira široka cesta. 4. maja letos bo odpotoval ponovno v Trst in Gorico. Pred tem bo nastopil v Soboti in Ljutomeru. Poleg tega je povabljen na festival grške kulture v Solun, kjer bo zastopal Jugoslavijo.
IKON - HJ
Tovarišice in tovariši! ..
Tako nekako, morda tudi narobe, se je glasil moj nagovor na raznih sestankih v zadnjih tednih. Navadno me je predstavil domači aktivist, ki seveda ni pozabil našteti mojih vrlin. Nato sem seveda bil na vrsti jaz, novi kandidat, ki sem pač ljudem dolžan opravičiti njihovo zaupanje v tej obliki. Ta me je sicer poznal od prej, ko sva trgala hlače v isti šolski klopi, drugi zopet iz podjetja, tretji še iz okupacije. Vendar sem večini bral iz oči radovednost, kako se bom obnesel v novem položaju. Dragi bralec, to ni mala stvar, občutiti kandidatsko tremo. Moj kolega, stari kandidat je na primer zadnjič na proslavi Dneva žena navzoče nežno občinstvo trdovratno nagovarjal s tovariši,
V KORIST PRIDELOVALCU, KZ IN SKUPNOSTI
POGODBENO PRIDELOVANJE IN PRODAJA SADJA .
Po vsej verjetnosti bo letos v pomurskih sadnih okoliših dobra letina, še posebno zato, ker sadna drevesa lani niso obrodi la. Na uresničitev te želje čakajo mnogi kmetovalci hribovitih krajev kakor tudi njihove kmetijske zadruge, ker jim je pač sadje še vedno glavni vir dohodkov. Tudi občinski družbeni načrti si obetajo od boljše letine pomemben vir dohodkov.
Kakovost važnejša kot količina
Izkušnje iz prejšnjih let nas uče, da samo pričakovanje ni dovolj. Ni namreč dovolj samo dobra sadna letina. Potrebno je, da ukrenemo, kar zmoremo, tja bo tudi več kakovostnega sadja, ker le tako sadje bo mogoče prodati domačemu in tujemu potrošniku. Sadje slabe kakovosti, okuženo po kaparju in škrlupu, črvivo in drobno, tudi če ga bomo pridelali v obilnih količinah, ne predstavlja večje vrednosti, ker ga bomo morali predelati v sadjevec. Vsak sadjar se mora zavedati, da so že za nami leta, ko je šlo vse v denar, kar je kmetijstvo zmoglo. Na trgu s kmetijskimi pridelki in še. posebno pri sadju je napočila nova doba, ko ni več važna količina, ampak kakovost in zunanji izgled pridelka. Mislim, da so že lani to resnico poiskusili na svoji koži mnogi pridelovalci krompirja, še posebno pa trgovci, ki so krompir prodajali.. Kupci so in bodo vedno bolj iskali in boljše plačali kakovostno blago, kar posebno velja za sadje. Predstavniki izvoznih podjetij trdijo, da tako slabega sadja, kot so ga kmetje prodajali do sedaj, ni “mogoče več prodajati na tržiščih sosednjih držav, ker ponujajo druge države velike količine mnogo lepšega in bolje pakiranega sadja, in še to ceneje.
Ce bo torej v Jugoslaviji obilna ali vsaj dobra sadna letina, pridelovalci ne bodo mogli silabega sadja — in tega pridelajo največ — ugodno vnovčiti.
Kakovost sadja lahko izboljšamo!
Pridelati sadje in ga slabo ali sploh ne vnovčiti, je seveda gospodarska škoda za vse. ki pričakujejo od sadja kakršnokoli korist! To pa lahko preprečimo, ker kakovost sadja lahko izboljšamo z zelo enostavnimi ukrepi. Sadnim drevesom ie potrebno pravočasno in obilno gnojenje z raztopi lenimi umetnimi gnojili, jih očistiti in obrezati suhe veje: jih še vsaj enkrat v zimskem in 'vsaj tri-
krat v poletnem času poškropiti. Vse to delo je treba opraviti pravočasno in s pravilnimi količinami umetnih gnojil in škropiva. Točne recepte o tem dajejo kmetijski strokovnjaki na najbližjem družbenem posestvu, poslovni zvezi ali občini, ker niso za vse kraje in vrste dreves enaki. Pohiteti je treba predvsem z gnojenjem (vbrizgavanje tekočih umetnih gnojil) in zimskim škropljenjem, ker bi ta dela že morala
biti opravljena. Razumljivo je, da je umestno tako oskrbovati samo drevesa, od katerih še lahko pričakujemo pridelek. Ostarela in napol suha drevesa je najbolje čimprej odstraniti iz sadovnjaka.
' Če bi prepustili oskrbovanje sadnih dreves samo njihovim lastnikom, bi bil uspeh te akcije, kakor kažejo dosedanje izkušnje, zelo slab. Mnogi pridelovalci tržnih viškov sadja namreč nimajo dovolj finančnih sredstev za nakup umetnih gnojil in škropiva: mnogi tudi ne. upajo dajati večja sredstva za izboljšanje in povečanje pridelka, ker nimajo zagotovljene prodaje pridelanega sadja. Nekateri pridelovalci tudi niso sposobni, da bi opravili gnojenje in škropljenje dreves strokovno pravilno, -tako da bi ti
ukrepi res prispevali k povečanju iin izboljšanju pridelka. Zato večina sadnih pridelovalcev potrebuje pomoč. To pomoč jim lahko posreduje samq, kmetijska zadruga s tem, da jim da posojilo za vsa potrebna umetna gnojila in škropiva, opravi škropljenje in vbrizgovanje gnojil s svojo skupino, strokovno pomaga pri pravilnem in učinkovitem opravljanju vseh del v sadovnjakih. Kmetovalci poravnajo te kreditirane stroške zadrugi v jeseni s pridelanim sadjem.
Kmetovalci in zadruge sklepajo v ta namen med seboj pri-deiovalno-odkupne pogodbe in sicer najpozneje do 20. aprila, ker je pozneje zamujen čas za gnojenje in zimsko škropljenje. To pogodbeno sodelovanje kmetovalcev z zadrugo veže obe stranki na pravočasno in strokovno najboljše opravljanje del in ostalih obveznosti. Posledča tega bo večji in kakovostno boljši sadni pridelek, kar bo v korist zadruge im pridelovalca. Zadruge, ki same ne morejo organizirati tega pogodbenega pridelovanja, lahko zahtevajo organizacijsko in strokovno pomoč od poslovne zveze, za kredite pa zaprosijo pri zadružni hranilnici.
S pogodbenim sodelovanjem sadnih pridelovalcev z zadrugo in slednjih s poslovno zvezo bomo količinsko in kakovostno povečali pridelek sadja. Koristno bi bilo, da se vsi, ki pričakujejo od sadja kakršnokoli korist, zavzamejo za to pogodbeno sodelovanje.
R.
Pred nekaj dnevi so rogašev-siki zadružniki pregledali delovanje svoje zadruge.
Zadruga je v minulem letu imela nekaj čez 80 milijonov din prometa in od tega izkazala 166 tisoč din dobička. Seveda je že odbita zguba trgovine v zne-siku čez dve sto tisoč din iu zguba strojnega parka v znesku 320 tisoč din.
Med raznimi odseki, ki obstojajo pri KZ, je bil najbolj delaven čebelarski odsek. Ostali odseki so le životarili, Z ozirom na to, da so v teh krajih vpeljali umetno osemenjevanje, je zadruga prodala štiri bike, ki so bili nepotrebni. Sadjarski odsek se je sestal samo dvakrat in ugotovil, da je v zadružnem okolišu 15 tisoč sadnih dreves. To je vsekakor premalo število, če upoštevamo, da je ta kmetijska stroka- zelo do-
nosna. Živinoreja ima dobre pogoje, vendar se mnogi kmetovalci ne pridržujejo novih delovnih metod in reje živine. Tudi predavanja se jim ne zdijo potrebna. Zadruga ima tudi razne Strojine pripomočke, vendar se jih člani premalo poslužujejo. Zato tudi ni čudno, da je strojni park v zgubi. La. ni je zadruga kupila tudi nov pet tonski avtomobil.
Najbolj pereče vprašanje so prostori. Zadruga nima svojih prostorov. Na zboru so zato sklenili, da bodo najeli 13 milijonov din posojila za gradnjo unra-vn-h prostorov, zlasti skladišč. Ce bi namreč zadruga imela primerea skladišča, ki so v jeseni zelo potrebna, bi marsikateri dinar ostal v zadrugi, ne pa da je sadje v raznih kleteh propadalo in celo zmrzovalo pod snegom.
Iz cankovske KZ NA MESTNI TRG S KMETIJSKIMI PRIDELKI!
Cankovdka kmetijska zadruga je srednje močna, vseh članov ima okrog 270. Med sedmimi vasmi je najbolj zastopana 'Cankova, saj je vključenih v KZ 83 % vseh gospodarstev. Mladih zadružnikov je 35.
V zadrugi imajo poljedelski, živinorejski, sadjarski, strojni in hranilno kreditni odsek. Poljedelski odsek ni deloval, saj ni imel niti ene seje, kar je zelo slabo, saj je cankovsiki okoliš pretežno poljedelski. Prodali so le male količine umetnih gnojil, saj pride na ha komaj 35 kg, kar je zelo malo. Živino-
rejski odsek je bil najbolj delaven, sestal se je trikrat. Ugotovili so, da je v zadružnem okolišu 886 krav. Molznost teh krav je zelo pičla, saj da ena krava povprečno samo 1300 litrov mleka. Zelo ugodni pogoji so, da bi izboljšali molznost. V okolišu je mnogo travnikov, ki dajejo zelo malo krme; na teh travnikih bi lahko pridobili enkrat več in za 50 % boljše krme. Zato so seveda potrebna sredstva, vendar izboljšanje ni mogoče brez pridelovalnega sodelovanja. Zelo je razvito tudi perutniinstvo, saj je z dohodkom na tretjem mestu. Tako je b lo lani prodanih 250.000 jajc. Precej sredstev je prineslo tudi sadiarstvo, saj pretežno prevladuje v Gerlincih.
HrainiJnokreditni odsek nima kdo ve kako velikega dela; vlagateljev je 60, posojil pa so v preteklem letu dali 18.
Precej kritike je bilo na letnem občnem zboru glede osemenjevalne postaje; sedaj namreč zadruga vzdržuje eno postajo. potrebnih pa jih ie več, ker lahko samo tako izboljšajo kakovost plemenske živine, po kateri je veliko povpraševanje.
V razpravi ie bilo med dra- gim govora tudi o tem. da bi lahko zadruga prodajala svoje pridelke na mestnem trgu.
S tem bi konkurirala s cenami na trgu. obenem bi imela dobiček zadruga in kmet, vendar samo takrat, če bi imela sposobno vodstvo.
Pereči: problem za zadrugo je tud to, da je še vedno brez uoravnika. katerega bo morala čimprej namestiti, saj ni mo-goče izboljšati kmetijstva brez strokovnega vodstva.
Na koncu so člani sklenili, naj vodstvo kupi traktor »Fer-gusonc z mlatilnico in vsemi ostalimi priključki.
Anton Barbarič
Ob pogovoru s predsednikom OZZ, Štefanom Antahčem
»Goričko vpije po sadjarstvu!«
nje. Nekaiko z obžalovanjem je ugotovil, da so se zadru sre doslej ukvarjale le s pospeševanjem kmetijstva, ne pa z organiziranjem proizvodnje. Izločitev trgovin iz zadrug je torej zelo dobrodošla, kajti zadrugam zdaj ne preostane drugo kot proizvodnja.
Specializiram a proizvodnja na Goričkem je zares edini izhod za to pokrajino. Samo sadjarstvo, če s tem mislimo samo jabolka in podobno sadje na drevesih, seveda ne bo zaposlilo vseh delavcev, ki se odtod sezonsko zaposlujem, toda če bi gojili tudi jagodičevje, bi bili
zaposleni prav vsi sezonci. Goričko pa je hkrati primeren živinorejski okoliš. Zakaj se ne bi Goričanci opredelili tudi za pitanje živine, za molznost pa v ravninskih predelih Prekmurja? To troje torej: sadje, jagodičevje in pitanje živine — pomeni za Goričko pravo gospodarsko osnovo.
Za specializacijo Goričkega v sadjarstvu je vsekakor treba
GOZDNO-OPERATIVNA DELA, NE LE »TRGOVINA Z LESOM««
(K članku „KZ Mačkovci za promet z lesom brez posrednika")
Stara in znana je ugotovitev, da je les zaradi deficitarnosti najbolj zanimivo blago za trgovino, ki si ustvarja s »trgovino z lesom« velike dobičke. Ni čudno, če želijo nekateri nakupovalci pri KZ popolnoma »proste roke« pri tem trgovanju. Največ »izigravanja predpisov« je prav pri trgovanju z lesom. Po ^vljaio ce navzkrižni prevozi lesa iiz Prekmurja v Srbijo. iz Bosne nazaj v Pomurje itd.
Ugotovljeno je tudi, da je zmogljivost pomurskih žag izkoriščena komaj 50 do 60 odst., ker prmanjkuje surovin za predelavo (kljub temu. da veliko lesa pod različnimi imeni transportirajo v druge republike), a lesno-predelovalna industrija v Pomurju ni zabeležila očitnejšega napredka, ki b' ga sicer lahiko ob trezni gospodarski politiki. Ali je torej taka težnia upravičena?
Odkod izvira les? Preprosto vprašanje in preprost odgovor: iz gozda. Kaj pa vrača »trgovina« z lesom v gozd, ki daje družbi neprecenljive in neposredne koristi? Daljši komentar k temu menda ni potreben.
Znana je ugotovitev. da so lesne zaloge v zasebnih gozdovi zdrknile daleč pod normalo in da je radi tega razmeroma zmanjšan na mn m um tudlnri-ra«tek. To stanje se še vedno, zlasti v zadniem času. poslabšuje. Proizvodna sposobnost zasebnih gozdov torej ni izkoriščena, v mnogih primerih niti 60 odst., odtod tudi male obresti teh gozdov (prirastek).Družba s tak:m riarriem mere V-ti zadovoljna zato išče možno-
sti, da bi ga izboljšala iin ustvarila pogoje za trajnost gozdnega in lesnega gospodarstva.
Tako stance gozdov terja premišljene družbeno-organiza-cljske in strokovne ukrepe, da
bi zaustavili propadanje gozdov in postopoma uveljavili so-» dobno goizdno in lesno gospodarstvo, za kar imamo temeljne pogoje tudi v Pomurju. Priznani strokovnjaki so namreč ugotovili, da bi lahko pri nas izdelovali »špule« iz jelšovine, lesno volno, lesno galanterijo in tudi »heraklit« plošče. S surovinami je treba le gospodariti rae:onalmo.
Do 8. avgusta lani smo promet v naši republiki usmerjali
(les iz zasebnih gozdov) z različnimi stopnjami prispevkov v gozdne sklade in u^merjevalni-m' cenam' Ta režm je zagotavljal izdelavo tistih lesnih sortlmentov, ki jih družba naj-bolt potrebuje za svoje že obstoječe ali razvijajoče se zmog-liivosti. Po tem datumu ni bilo mogoče več regulirati tega z gozdnim skladom — ne stimulativno niti destimulativno.
Delna omejitev cen lesa na nanju povzroča, da so gozdni lastniki začeli sedaj pod vplivom nekaterih KZ Izdelovat' take asortimente (piloti-, dolg gradbeni les itd za katere je cena. prosita. V Sloveniji gre za okrog 120000 m3 okroglega lesa, k: ga kot pilote. dolg. gradbeni les, jamski in celulozni les razvažajo po vsej državi in predelujem na raznh žagah brez plačila družbenih obveznosti. Posledica takega izdelova-vanja — bolje povedano: takega trgovanja nekaterih KZ in trgovskih podjetij — je. da izdelujemo vedno manj jamskega in celuloznega lesa, hlodovine in drugih sortimentov. zato že oreti nevarnost, da bodo ostali rudniki, celulozne tovarne in, lesnopredelovalna industrija brez potrebnih surovin.
(Nadaljevanje na 6. strani)
-spoznati še številne pomembne okoliščtne, k: so odločilne za razvoj sadjarstva. Zanimivo je vprašanje cene, točneje: polne lastne cene nanvznega in predelanega sadja. S tem ie združeno vprašan ie rentabilnosti te proizvodnje. Potem lahko analiziramo tržišče in zvemo, kake dohodke lahko pričakujemo. Pred tem pa moramo vede-ti za kakovost in vrsto sadja, o čemer nam moram dati podatke kmetijski strokovnjaki, ki dajo osnovo za delo ekonomistov. Škoda, da pri nas nimamo nobenega kmeti iškega strokovnjaka, ki bi imel vsaj nekaj znanja tudi iz ekonomskih ved.
Prpiv to zadnje, o čemer je govoril predsednik okrajne zadružne zveze, pa je najbolj ak-
zlastr z jagodičevjem in tistim sadjem, ki se hitro pokvari, o čemer je spregovoril že ing. Ter-še, ko je omenil hladilnice? Kako mora biti organizirana predelovalna industrija, ki je tudi pogoj za porabo vsega sadja, ki ga drugače ne bo mogoče prodati? Gre za niz vprašanj v enem kompleksu, ki zajema vso Goričko, vse njene zadruge Ln sploh činitelje, ki vplivajo na gospodarstvo, torej za nekaj, o čemer nosamezn: proizvajalci niti sadjarske skupnosti ne bodo mogle odločati. To pa so vprašanja, na katera lahko odgovorijo kmetijski strokovnjaki in gospodarstveniki, ki pase ne oglašajo! Zakaj molčijo?
V PV št. 6/58 je pisec članka prikazal težnjo v KZ Mačkoveih, ki želi trgovati z lesom »direktno« brez posrednikov, pri tem pa je spregledal kompleksno vprašanje in usmerjevalno družbeno-gospodarsko politiko v gozdnem in lesnem gospodarstvu.
Naša javnost se zanima za vsebino omenjenega članka, zato menim, da je treba vso stvar prikazati v pravilni luči, da ne bi bilo napačnih zaključkov.
Svoje vrste so uredili
Gasilci v Skakovcih so uredili svoje vrste. Čeprav šteje društvo samo 16 aktivah članov, so na zadnjem sestanku skienV . da bo napravil vsak gasilec 10 prostovolinh delovnih ur pri gradnji dvorane oziroma prizidave k dosedanjemu gasilskem domu. Vai do-slei še niso mogli ponoviti zaradi premokrega terena.
K.G.
Gasilci so na svoiem sestanku ugotovili, da njihova ročna brizgalna ne zadostuje več za morebitne potrebe tega okoliša, vendar nimajo denarndi sred-s-tev, da bi jo kupili. Njihovo zanvsel so podprli tudi ostali vaščani, ki so jim pripravljeni pomagati z denarjem.
Zapiski z občnega zbora KZ Radenci
Večje uveljavljanje v kmetijstvu
Kmetijska zadruga v Radencih se -iz leta v leto bo-lj uveljavlja. V niei nabavljajo člani reprodukcijski male rial in dobra semena. Zadruga skrbi, da bi z raznimi agrotehničnimi ukrepi in nasveti kmetijskih strokovnjakov dosegla pri svojih članih čimvečje hektarske donose. Člani imajo vanjo zaupanje; njih šte-vilo raste. Leta
1955 je imela 91 članov, sedaj jih ima 183.
Lani je imela zadruga nad 96 milijonov prometa, čistega dobička Da 213.928 din. V trgovini ni bilo nobenih dobičkov, zato se je zadruga letos ločila od n je. Med odseki sta delovala najbolj odkupna odseka za les in živino, ki sta imela lani nad 67 milijonov din prometa, od
tega 571.211 din čistega dobc-ka. Pri odkupu poljskih pridelkov. predvsem krompirja, ni imela zadruga sreče. Odkupila je sicer 30 ton krompiria. vendar je imela zaradi reklamacij glede na kvaliteto sto tisoč dinarjev izgube. Sicer pa se je poljedelski odbor trudil za povečanje hektarskega donosa, za
(Nadaljevanje na 5 strani)
POMURSKI VESTNIK. 10. aprila 1958
4
Glavna potreba v rogaševski zadrugi:
PROSTORI
S Štefanom Antaličem, predsednikom okrajne zadružne zveze, sva se pogovarjala o sadjarstvu na Goričkem — na Goričkem. Spotoma je ob pogledu na gorička pobočja vzkliknil: »Goričko kar vpije po sadjarstvu!«
To je najkrajši in najbolj jedrnat odgovor na predlog našega novinarja, o katerem že dalj časa govorimo. Vse, o čemer sva govorila nekaj ur, se te nanašalo na zadruge in njihov vpliv na okolje. Osnovna misel vsega je bila: specializacija je neizbežna, edini izhod v boljše kmetijsko gospodarje-
tualno vprašanje za naše Goričance. Ne toliko vprašanje načina proizvodnje ali v sadjarskih skupnostih ali drugače, temveč to, ali bo mogoče zagotoviti tržišče v državi in morda v inozemstvu ali kjerkoli že. Kakšne pogoje nudi to tržišče in s kakšnimi pogoji bi lahko nastopili sadjarji z Gorčkega na trgu s sadjem? Kako bo mogoče urediti promet s sadjem.
Zadružni dom v Čepincih na Gorit kem
Kramljanje z Razkrižanci 
Precej svojstven je svet okrog Razkrižja; ne po pokrajinskem pej-sažu, ki se zliva s sosednjimi prleškimi griči, bolj po govorici in značaju ljudi, ki žive tod. Razkrižanci pravijo, da so Slovenci in se tako tudi počutijo. Tod je namreč sti-kališče dveh narodnosti — slovenske in hrvaške — kjer se je v zgodovinskem razvoju izoblikovalo svojstveno narečje in običaji (naj mi nihče tega ne zameri, če povem, da je v običajih morda več pristno medžimurskega, kar je tudi umevno, saj so jih prinesli s seboj rodovi, nekoč tesno povezani v medžimurski pokrajinski skupnosti).
• • •
Republiška meja ne loči ostro dveh narodnosti, saj bi to bilo neskladje, čeprav »uradno« na tej strani nimajo registriranih Hrvatov — ne v šoli in ne v krajevnem uradu, razen seveda priseljencev, ki pa se kma'u aklimatizirajo v svoji okolici. Tako je menda tudi s Slovenci na hrvaški strani. Kakor se pač kdo počutil — v tem je menda skrivnost
Lep napredek
Gasilsko društvo v Korovcih lepo napreduje. Takoj po osvoboditvi si je iz lastnih sredstev in s pomočjo vaščanov postavilo !ep gasilski dom. Lani si je nabavilo motorno brizgalno, h kateri je prispevala svoj delež tudi okrajna gasilska zveza. V prihodnje si društvo namerava zgraditi nov gasilski stolp, ker je sedanji leseni že doslu-žil. Če bo le šlo, si bo društvo nabavilo tudi lastni gasilski avto.
sožitja med ljudmi dveh narodnosti, sožitja, ki ga uradne statistike sicer ne beležijo.
Drugače so Razkrižanci dobri ljudje. Gostu ne bo žal, če se bo kdaj znašel v njihovi sredi. Notrn-odnosu do gosta se navadno
pridružijo še zunanji učinki, ki jih premore preprosta medžimurska kmečka hiša: svinina iz »tunkc«, domače pogače in zraven obvezno litrček klintona ali boljšega iz domačih goric.
» « *	9
»Dekleta štajerska, bod'te pozdravljena . . .« se razlega pozno ponoči po vesnicah. Razkrižanci so znani veseljaki in če se najboljši pevci ustavijo v kaki gostilni, ni treba dvakrat reči in že je za nje »zašafan« litrček dobrega. Popevkam fantov ob obiskih pri deklinah radi prisluhnejo tudi starejši. Najbolj živahno pa je v jeseni, ko prešajo,
Ivan Lesar iz Jalšooca: >Petje je moj konjiček!«
»lupijo« koruzo ali opravljajo kako drugo domače delo, pri katerem je obvezen koktail: ples z raznimi igrami in v končni fazi tudi s sklepanjem ljubezni med mladimi. Mar ni tudi v tem čar vaškega življenja?
»Razkriške fante« poznajo daleč nuokrog. Nastopajo tudi na javnih
prireditvah. Sicer pa se tudi drugače fantje radi zberejo in zapojejo. Ivan Lesar, delavec ljutomerske »Žice«, pravi, da je petje že v njegovi fantovski naravi. Najraje popeva dalmatinske in slovenske narodne pesmi. Njegov kolega Franc Sčavni-čar meni, da lahko s popevanjem najlepše izkazuješ družabnost na vasi. Oba pojeta v duetu, vadita v domačem pevskem zboru in si želita vsaj tolikanj »izbrusiti« glasove, da bosta lahko nastopila tudi v radijski oddaji »Pokaži, kaj znaš«. Zaupala sta nam še novico, da tudi fantje pri »Žici« spravljajo skupaj svoj pevski zbor.
• • •
»V visoki vzgoji vinske trte je rešitev« je izjavil vinogradnik Tine, ko nam je razkazoval prostrani, lani urejen terasni nasad vinske trte. Konj, kultivator, obračalni stroj in onto je dovolj »delovne sile« za dva hektarja goric. V novem nasadu odpadejo tudi nekatera opravila, ki so sicer neizbežna. Torej eden človek s stroji namesto 30 težakovi »To je stvar perspektive, kajti že sedaj moramo predvidevati, da bo čas prinesel še večje odseljevanje delavcev v industrijo. Na to se moramo vinogradniki pravočasno pripravljati . .«, tako nekako je Tine utemeljeval svoje terasne nasade in zdelo se nam je, da obrača na glavo »znanstvene dokaze« tistih strokovnjakov, ki še vedno trde, da se taki nasadi ne bodo obnesli v naših razmerah.
Tine nam je pokazal črno knjigo, v katero zapisuje vse podatke, ki noj bi pozneje neovrgljivo »sve-dočili«, da so stroški pri obdelovanju takega vinograda manjši, pridelki pa znatno večji. To je pri vsej stvori najvažnejše.
Ce bi imeli avtomobil, bi se lahko z njim pripeljali po cesti, ki jo je Tine izpeljal med terasnimi nasadi in ima zelo majhen vzpon, čisto na vrh griča, in če bi imeli več časa, bi lahko zvečer z njim posedeli pri televizijskem sprejemniku. »Samo zvečer si lahko utrgam kako uro za televizijo« je pripomnil Tine in še dodal, da je sicer ne bi dol za nič na svetu, saj je tudi kmečki človek potreben kulturnega razvedrila, celo bolj kot mestniki, ki imajo gledališče, dramo, opero . . .
• • •
Sosed Franček nas je povabil zvečer v svojo kajžico pri goricah. Ob medli brlivki so padle besede tudi o kmetijstvu. Da, lastninski odnosi so večkrat vzrok, da se mladi gospodar ne more kar tako odločiti za to ali ono novost, ki bi mu pri-
nesla večje dohodke. Pri tem je Franček meril na sorodnice, ki se oprijemljejo starega kot pijanec plota. Ce ne bi bile lastnice posestva, bi že obrnil kmetovanje za 180 stopinj, sedaj pa mora vse to delati počasi in previdno, da ne bo nazadnje še ob posestvo. Preveliko nagibanje k novemu bi lahko namreč pripeljalo sorodnice do tega, da bi posestvo izročile komu drugemu . . 1 Letos se je odločil za pridelovanje »česneka«.
V razkrižkem kotu se kmetje pritožujejo, da ima pšenica slabo ceno in jo je zategadelj bolje polagati živini. Tudi s krompirjem so imeli lani slabe izkušnje. Zato se vse bolj ogrevajo za koruzo, ki vrže več in je niti ni potrebno škropiti.
Cestar Ščaoničar bo letos odšel o zasluženi pokoj. Ceste so mu že trideset let stalne družice.
Preusmeritev kmetijstva se vedno bolj oglaša kot gospodarska potreba. Ključ je predvsem v sadjarstvu, potem šd v poljedelstvu in živinoreji. Mlada Žabotova nam bosta potrdila, da se dobro obnese tudi orni ribez. Sedaj imata 75 arov velik ribezev nasad, katerega nameravata še povečati. Gospodarski ra-
čun je kaj ugoden: povprečno 1 in pol milijona din dohodka na hektar ali prevedeno v njun jezik: ribez nama bo kmalu, če bo šlo vse po sreči, postavil stanovanjsko hišo!
* • *
Kaj bi še lahko povedali o Rnz-križancih?
Morda to, da jih precej prebira Pomurski vestnik od prve do zadnje črke. Mali kmet Jurij nam je, ko smo ga vprašali, kako preživi svoj prosti čas, odgovoril: »Malo ko-larim, potem se igram z vnučkom in prebiram domači časopis, na katerega sem se že tako navezal, da bi ga zelo težko pogrešal.«
Ni morda posebno važno, da imajo na Razkrižju dve gostilni', registrirano in neregistrirano (za slednjo baje bolj vedo pivci, ki prihajajo sem z levega brega Mure), kakor to, da ljudi v razkriškem kotu precej moti jez’kovna dvotirnost: v šoli namreč poučujejo njihove otroke v slovenskem jeziku, v cerkvi pa slišijo samo hrvaško . . .
S. K.
Tudi letos lepi načrti
TVD »Partizan* Beltinci šteje 115 aktivnih članov in 45 podpornih. Najbolj delavni so oddelki pionirjev. V lanskem letu so vsi oddelki redno telovadili in se udeležili vseh okrajnih in sektorskih tekmovanj. Sodelovali so tudi na festivalu telesne kulture v Ljubljani.
Tudi za letos ima društvo lepe načrte. Vključili bodo več članov, predvsem iz vrst kmečke mladine, ki zapušča šolo. Razen okrajnih in sektorskih tekmovanj se bodo udeležili proslave 90-letnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Zal društvo nima dovolj orodja in rekvizitov.
Letos sem o sosednji Avstriji obiskal soojce. V vagonu vlaka, s katerim sem potoval nekaj postaj po avstrijskem ozemlju, sem imel priložnost videti in slišati nekega država Ijana, ki je v krogu sopotnikov — Avstrijcev — o spake-drani nemščini, šovinistično in o sovražnem tonu pripovedoval o nevzdržnem stanju pri nas, slabem gospodarstvu, težavnem preživljanju kmetov itd. Dotaknil se je celo naših najvišjih voditeljev in s pogledom iskal pri sosedih pritrditev. vendar brezuspešno. Doživel je celo razočaranje.
Na njegovi strani se je namreč oglasil Avstrijec in ga vprašal: »Ste vi jugoslovanski ,Staatsbiirger'i. — »Ja!* — »Ali vas ni sram, da tako blatite svojo državo, v kateri živite? Zanesljivo vam ne gre slabo, ker ste tako rejeni in tudi oblečeni ste dobro. Ali bi radi morda zopet Hitlerja? Se še spominjate, kam so romali takrat vaši ljudje? V Dachau!* Potem je ta potnik še povedal, da je bil o naših krajih nemški vojak in je videl. koliko je moral naš narod žrtvovati, da si je priboril svobodo. »Vi pa ste tisti, ki to teptate! Povem vam, da jaz kot avstrijski državljan ne morem kritizirati svoje države in je blatiti, ker mi čut zavednosti tega ne dopušča, pa če bi mi še tako slaba predla. Bolje bi bilo. da bi ostali doma. ker tukaj nismo prav nič radovedni vaših obrekovanj!< Za hrbtom tega našega državljana sem se potem oglasil še jaz. Mož je vidno osramočen vsta'. pokril s klobukom svojo plešo, vzel prtljago in se preselil v sosednji vagon.
Tako je naš državljan — zanesljivo iz Pomurja bil postavljen na sramotni oder prav tam. kjer se je tega najmanj nadejal, ker je teptal čast svoje domovine in sebe kot njenega člana. Mar ni to koristen nauk za tiste, ki potu tem o inozemstvo, pa pozabilo da so še vedno Jugoslovani?
Tone
Večje uveljavlanje v kmetijstvu
^Nadaljevanje s 4 strani) uničevanje škodljivcev itd. U-metnih gnojil je prodala zadruga za milijon din. Zadruga se je vključila v nagradno tekmovanje za večji hektarski donos pri krompirju. Organizirane so bile 3 skupine, ki so dosegle dober donos. Tekmovalci so na nedavnem občnem zboru dob"i nagrade v znesku 315 tisoč din.
Lani je pridelala zadruga tu-d: '16 kg tobaka na 15 arih in 220 kg besarabskih gončnic na 11 arih-. Z dobičkom je krila stroške za generalno popravilo traktorja in nabavila novi motor. Za povečanje poljedelske proizvodnje bo tudi letos nagradno tekmovanje. V načrtu ima to tekmovanje s 50 ha pše-n!ce in rži. 30 ha krompirja, 100 glavam' živine in 30 tonami s v in jekih pitancev. Na 5 ha bo-
do pridelovali sladkorno peso. Živinorejski odsek je organiziral dve postaji za umetno osemenjevanje. Zadruga je odkupila tudi 9000 kg medu in nabavila čebelarjem za 800.000 din čebelarskih potrebščin.
Sadjarski odsek je imel največ dela pri organizaciji čiščenja in škropljenja sadnega drevja. Letos se obeta bogata sadna letina in se že sedaj pripravljajo na organiziran odkup sadja za izvoz in domače tržišče. Na občnem zboru so ustanovili strojni odsek in sklenili, da bodo nabavili traktor »Fer-guson« s potrebnimi priključki,
eno večjo in manjšo mlatilnico »Zmaj«. Hranilni odsek je zbral lani za 879.545 din hranilnih vlog, kar je za navedeno število članov premalo.
Na občnem zboru so sprejeli več sklepov za nadalnji razvoj zadruge. Gradili bodo skhdšče za 14 milijonov din. Za kooperacijo bodo najeli pri zadružni hranilnici 4 milijone din in en milijon za kred t zadružnikom. Imeli bodo demonstracijske gnojilne poskuse z umetnim^ gnojili, škropilne poskuse itd. Zadruga bo štipendirala dva dijaka za srednjo kmetijsko šolo.
DOBRI OBETI
Avtomoto društvo v G. Radgoni šteje 130 članov in sodi med najmočnejše v Pomurju. V minulem letu je priredilo dva tečaja za šoferje-amaterje, ki ju je obiskovalo v G. Radgoni 25. v Apačah pa 20 tečajnikov. Da bo delo društva v prihodnje še boljše, so ustanovili na nedavnem občnem zboru posebne komisije, od katerih bo ena skrbela tudi za pionirje. Dalje bodo pionirje po šolah sistematično seznan jali s cestnoprometnimi predpisi. Posebna komisija bo sodelovala *"d: z občinskim svetom za šolstvo in pomagala pri uvedbi politehnične vzgoje po šolah.
Letos bodo začeli uvajati tudi krožke za' mopediste in ustanavljati krožke za mlade za-
družnike, kjer se bodo mladi ljudje po vaseh radgonske občine seznanjali pod strokovnim vodstvom s sestavo poljedelskih strojev in ravnanjem z njimi.
-ar
Samo dva požara v Poledavju
Občinska gasilska zveza na Cankovi je lani združevala 16 društev s 316 aktivnimi člani, kar je za 62 članov manj kot predlani.
Na letnem občnem zboru zveze v Pertoči so ugotovili, da je požarna varnost na 'dokajšnji ravni, saj so imeli lani samo dva požara v vsem okolišu. Gasilski domovi so večinoma že zastareli in več ne ustrezajo današnjim razmeram. V društvih občutijo pomanjkanje de-
narnih sredstev. Zveza je lani dobila od ObLO samo 200 tisočakov podpore.
Med najboljša gasilska društva ▼ občini spada PGD v Korovcih, med slabšimi je društvo v Skakovcih. V cankovskem okolišu je 90 odst. vseh gasilcev včlanjenih v SZDL, a v gasilskih vrstah je premalo voditeljev SZDL in članov ZKS.
Na zboru so sklenili, da bodo pridobili za društva čimveč mladih občanov in žena ter priredili junija večje gasilsko slavje, in podelili gasilsko priznanje I. stopnje Karlu Gaberju iz Serdice.
»VDOVA R1SUNKA« V BELTINCIH
Člani mladinske organizacije v Beltincih so pred kratkim uprizorili veseloigro »Vdova Rošlinka«. Predstava se je dobro posrečila in jo je obiskalo okrog 500 gledalcev, kar je veliko za vaške razmere.
Vsi . igralci so se potrudili, najbolj pa tov. Breda, ki je igrala vlogo vdove Rošlinke. Igra je zahtevala od njih mnogo temeljitih vaj in poglobitve; mladinci so svoje vloge dobro izoblikovali in zadeli njihov značaj. Vsi, ki so si predstavo ogledali, so bili zadovoljni.
Prav bi bilo, da bi mladinci z veseloigro »Vdova Rošlinka« gostovali tudi v sosednjih vaseh in morda celo izven občine.
AKADEMIJA LENDAVSKEGA »PARTIZANA«
Pred kratkim je lendavsko TVD »Partizan« priredilo zelo dobro pripravljeno telovadno akademijo in v petnajstih točkah prikazalo svoj razmah v zadnjem času. Nastopilo je 130 telovadcev — od najmlajših do najstarejših. Blizu 300 gledalcev je z navdušenjem spremljalo izvajanje telovadečih v lepo preurejeni telovadni dvorani.
Požrtvovalni vaditelji so prebili na desetine ur pri vadbi, nekatere vaditeljice so tudi same sešile telovadne kostume. Društvo bo gostovalo še v M. Središču, Polani in Dobrovniku, za Dan mladosti pa pripravlja nov program.
Zgradimo čimprer našim otrokom sodobno okrevališče ob slovenskem moriu! To človekoliubno akcijo boste podorli in pospešili, če boste kupili že danes srečke denarne loteriie Rdečega križa Slovenije. Žrebanje bo 20. aprila. Izžrebana bo vsaka četrta srečka.
Kandidatova razmišljanja
(Nadaljevanje s 3. strani) mMih prošenj v pogledih. Vztrajno ponavljajo samo: »Prosim tovariša kandidata za pojasnilo.« In ti vstaneš, odgovarjaš. Ko misliš, da je zahtevi ugodeno, sedeš in opazuješ učinek svoje razlage, ki se ti je posrečila bolj ko Ezopova primera, pa to že dvigne glas predsednika, da nisi odgovoril na to in to vprašanje. In stvar se ponavlja tolikokrat, dokler nisi zadostil vsaki muhi delovnega predsednika. Glasovni bom za ukinitev delovnih predsednikov.
Tako vesel sem, dn so v moji volilni enoti dobre in slabe ceste. Za op-han in blaten sem takoj ve-Ijavnejši med ljudmi, ki iz dna srca črtijo avto kot vzrok razritih cest. Toda to velja tudi za njihove poti po vrheh, kjer je cesta suha le n^knj dni okrog kresa. Ko so me spraševali, če se kaj dobro počutim, ko sem obarvan z blatom čez kolena, sem moral priznati, da bi se bo’jše na lepi poti. Vendar sem jih poto'ažil, da bi takrat morali višje s taksami. Ce pa je že o teh govora, pa nič kaj radi ne slišijo o zvišanju. Tako mi je marsikje odpadla žolčna debata, ki so ji morali nekateri kolegi posvetiti dobršen del svoje kariere. Zato sem lahko hvaležen vsem, ki slabo skrbijo za ceste.
Ne vem, knj bodo počeli to leto davkarji, ko smo jim morali mi kandidatsko pare, razložiti vso davčno
politiko za ves čas naprej. Gotovo bodo prišli z zahtevo, da se jim po potrebi službe odobri izredni dopust. Ja, pa včasih so ga pa res polomili. Tako sem slišal, da sta se davkoplačevalec in izterjevalec srečala v Trioglovi in je prvi drugemu zastonj dopovedoval, da sedaj, ko je plačal davčni dolg, ni razloga za obisk na domu. Kljub temu je izterjevalec poordiniral in mu zaračunal stroške. Jaz, kandidat, sem bil grešni kozel, ki je moral razvozlati to hudo reč. Vesel sem, da me niso poklicali še na seje socialnega in zdravstvenega sveta, to je tam, kjer so najbolj ljubosumni na proračun. Z učitelji in šolami pa sem se temeljito seznanil, saj sem hote in nehote obiskal vsako šolo v mojem okolišu.
Tudi v delavskem upravljanju sem postal pravi poznavalec. Od tarifnih pravilnikov pa do direktorjevega nvtoraobiln, vse je prišlo na dnevni red, čeprav ne spadam med prave proizvajalce. Namreč ne kandidiram tam. Potrošniški sveti in gradnje stanovanj so mi postale jasne kot pravemu strokovnjaku iz teh vrst.
Kot kandidat sem spoznal še mnogo vrlin, ki dičijo mnoge poslovno
spretne ljudi. So ljudje, ki jim vsa okolica priznava aktivnost in lahko kljub temu razpolagajo s svoj m časom. pa čeprav so v stotih odborih. Zgodi pa se ponavadi, da so na vseh sto ih po. rlščih svojega delovanja zadržani, odsotni ali bolni. Lahko
skličejo sestanek in tudi pozabijo nanj, skličejo zbor aktiva na vasi ali v tovarni in zbolijo in še tisoč inačic istega korena. Predvsem so za kandidata in njegovo zanimanje važne nekatere lastnosti takih ljudi. Prva je ta, da- jih zmanjka takrat, ko so potrebni. Druga je že manj
upndljiva in se pojavi tako, da zadolženi ob sprejemu dolžnosti modro molči, nato pa že poišče izgovor, zakaj ni mogel izvršiti. Nato še pridejo pripombe, da mu je žal, da ni mogel izvršiti in da bo ob drugih volitvah stvar urejena. To je seveda
za kandidata predolgoročna tolažba. Obstaja še več takih lastnosti, ki so kombinacija vseh možnih izgovorov in obtožb sebe in drugih. Seveda, novemu kandidatu s« je rh tolikem številu neznank težko znajti v terenski matematiki. Navadno ga potolažijo, da ga bodo že volili in stvar
je zanje rešena. Kako se pa počuti uboga kand:datska para v množici problemov, tako ni važno.
Nekaj teoretskih izkušenj pa kljub kratkemu kandidatskemu stažu le premorem. Brž ko zagledam, da si kdo kaj zabeleži, si zabeležim tudi jaz, kaj sem govoril, ko si je državljan kaj zabeležil. Tudi o stopnji ljudskosti in resnosti predvolilnega sestanka imajo različni kroji svoje pojme. Ta govori iz strokovne literature, oni hoče, da komentiramo najnovejši vic iz dnevnikov, tretji zopet prinese Koprive letnika 1927. In kaj naj napravim jaz, da ne bom prekfšil dobrih običajev ali pa postal neljudski. Priznati morate, da je to težka stvar, posebej še za bolj vesele ljudi.
Vso težo kandidatskega poklica sem spoznal in vzel zares takoj, ko so me izbrali za kandidata in sem seveda, kaj bi tajil, bil tudi sam zn sebe. Takoj pa se je le tu in tam pojavil glas ljudstva, ki je v moji odsotnosti dvom'1, če sem sposoben za ljndskega tribuna. Tako je v. Selih bivši blokfirer takoj dvignil« svoj dvom proti meni. Nekoč je mož moral v moji prisotnosti pojužinati sliko svojega firerja. Pa ga ni strpelo in je povedal, da nisem primeren za
demokratične čase. Ponekod so mi stavili pogoje. Tudi moja pojava kot taka ni bila vsem po vo'ji. Za nekatere (predvsem nežni spol) so ideali suhci, zato jaz že iz tega razloga ne morem pomeniti popolnosti. Pri drugih pa je ravno ta lastnost temelj za popularnost. Nekateri so jo celo izrabili kot propagandno sredstvo za standard. Eden se mi je zadnjič celo polaskal, da je prav iz razloga, ker sem rejen, zame. Drugi zopet razpravljajo v tej zvezi o štednji. Ker je bilo teh več, sem zadnje dni začel shujševalno kuro s čaji in kofetki v upanju, da do volitev ni daleč. Borim se za deke, ki me ločijo od stokilske znamke, v prid svoje popularnosti.
Ker smo v dobi šolske reforme, bom po srečno izvoženi preizkušnji kot polnopravni zastopnik in v skrbi za podkovan naraščaj. predlagal ustanovitev šol za kandidate. Spoznal sem namreč, dn je pomanjkanje strokovne kandidatske izobrazbe vzrok pičlemu narašča »u v t-m poklicu. Sreča, da je ta poklic le kratkotrajen in njegov vpliv na'živce ni usoden, vsaj praviloma ne. čeprav je izid dober ali slab. Ce boste brali, da sem medtem preminul na področju volitvene slave, ne smete obupati nad mano. Prihodnjič bom že boljši kandidat. Ce bo pa konec ugoden, bom zares poskrbel za kandidatsko šolo.
PRIMOŽ
'5
POMURSKI VESTNIK, 10. aprila 1958
Vedno manj posredovanj
Po mnenja zadružnikov, ki poznajo razvoj kmetijskega zadružništva v Pomurju, je bilo zadružno trgovsko podjetje »Agromerkur« v začetku potrebno, ker je ustvarilo devizna sredstva, traktorje, ostale kmetijske stroje in podobno. Takrat je »Agromerkur« pokazal mnogo iznajdljivosti in je s svojim poslovanjem in organizacijsko pomočjo mnogo koristil kmetijskim zadrugam, ki so bile takrat šibke in majhne. Samo v prvotnem soboškem okraju je bilo v začetku nad 100 kmetijskih zadrug, torej jih je bilo v Pomurju vsaj trikrat več. Te zadruge pa so bile takrat brez kadra. Z leti so se kmetijske zadruge večale, gospodarsko krepile in so dobivale več strokovnega kadra. Takrat je bi »Agromerkur« ves čas svetovalec kmetijskih zadrug.
V sedanjem času je v vsem Pomurju ostalo le nekaj nad 60 kmetijskih zadrug in še od teh se nekatere združujejo s sosednjimi, da lahko tvorijo gospodarsko celoto. Kadra imajo te zadruge že mnogo več kot nekoč, a v kratkem bodo imele še upravnike, ki bodo imeli v zadrugah enaka pooblastila, kot jih imajo direktorji v podjetjih. Tudi postopek pri nameščanju teh upravnikov bo takšen, kot je postopek pri nameščanju direktorjev v podjetjih. To pomeni, da se bo povečala tudi skrb občinskih ljudskih odborov za zadruge. Vsekakor so že zdaj takšni pogoji, da so se številne kmetijske zadruge že lahko osamosvojile pri poslovanju razen pri drobnem odkupu itd. Pri množičnih artiklih (krompir, sadje, živina, les itd.) pa kmetijske zadruge že v veliki meri nastopajo kot direktni dobavitelji za preskrbo potrošniških središč. Po-
dobno je z dobavami umetnih gnojil in reprodukcijskega materiala sploh. Kmetijske zadruge se tukaj poslužujejo republiških grosistov in neposredno uvoznikov. Posredovanje potrebujejo kmetijske zadruge samo za artikle, ki so namenjeni izvozu.
Kmetijske zadruge torej potrebujejo posredovanje poslovnih zvez, ki naj bi imele stike s potrošnimi centri in predelovalno industrijo in ne z grosistom velikega (okrajnega) formata. Še precej časa pa bo nujno potreben obstoj podjetja (najboljše bi bilo, da je to obrat poslovne zveze), ki zbiru artikle drobnega odkupa: suhe in sveže gobe, jajca, polže, žabe itd.
Po takšnem trgovskem podjetju, kot je še vedno »Agromerkur«, pa kmetijske zadruge nimajo nobene potrebe. Poslovanje z lesom je že itak prevzela gozdarska poslovna zveza, ostalo pa naj prevzame poslovna zveza, ki naj bo ekonomično
in pravilno urejena. Poslovne zveze pa so dolžne delovati za kmetijske zadruge, ker so one njihove ustanoviteljice.
Vse od lanske reorganizacije v upravi »Agromerkurja« in po ugotavljanju prvih izgub, kmetijske zadruge nerade navezujejo poslovne slike s tem podjetjem. Če pa se že odločijo za sodelovanje, gledajo na to, da so ti poslovni stiki v finančnem pogledu malenkostni. Tako se vse vrti v začaranem krogu: zadruge iščejo odjemalce za svoje pridelke izven Pomurja. »Agromerkur« pa je zaradi tega v poslovnem smislu do neke mere izoliran in ob takih pogojih nima možnosti priti na zeleno vejo.
Torej: sam razvoj trgovine s kmetijskimi pridelki je že ubral današnjim razmeram najbolj primerno in manj togo obliko, zato so razprave o ohranitvi trgovskega podjetja »Agromerkur« v taki obliki, v kakršni je, neživljenjske.
Pavel Korošec, predsednik sveta za kmetijstvo OLO
NEDOSLEDNOST
»Že lani smo predlagali, da je treba zadružno trgovsko podjetje »Agromerkur« reorganizirati v njegovem osnovnem delovanju« — je povedal tov. Pavel Korošec — »vendar pa takrat s tem predlogom nismo prodrli, dasi je po mojem mišljenju še danes najbolj realen izhod iz zagate, v kateri se je znašlo podjetje«.
Podjetje bi bilo potrebno priključiti soboški kmetijski proizvajalni zvezi in sicer v tem smislu, da bi pri tej zvezi istočasno ustanovili specializirane odseke, ki bi prevzeli pospeševalno in odkupno delovanje na posumezn>h področjih za vso pokrajino (živinorejo in odkup živine, poljedelstvo s semenskim pododse-kom itd.) — torej bi bilo potrebno samo dosledno uresničiti sklep, ki je bil sprejet že lani na ustanovni skupščini te zveze.
Posebno poglavje je po mnenju tov. Korjšca semenska služba; že lani, ko je bil večkrat formuliran gornji predlog v Svetu za kmetijstvo in tudi po posebni komisiji, ki je po pooblastilu Zbora proizvajalcev OLO proučevala stanje v zadružnem trgovskem podjetju »Agromerkur«, je osebno posredoval pri takratnem direktorju tega podjetja,
Jože Peterka, upravnik KG »MUROP0LJE«
Upravičena
kritika
Strinja se s kritiko in meni, da je umestno, da se s takimi nepravilnostmi seznani naša javnost.
Sicer je mnenja, da bi tako podjetje lahko bilo koristno. Meni pa, da je preveliko za uspešno vodenje z enega središča. Kaže, da ni vse v redu v samem sistemu podjetja.
Svoje pridelke prodajajo že dve leti brez posredništva, zato z »Agro-merkurjem« niso imeli mnogo stikov. Družbeno posestvo na Cvenu torej ne bi bilo prizadeto, če bi prišlo do likvidacije podjetja.
Sicer so pred leti nabavljali pri »Agromerkurju« semena, pozneje pa so to opustili, ker so sklenili z njimi pogodbo za odkup krompirja, prišli so pa navzkriž, ker so jim zbijali cene. To je bil tudi delni vzrok, da so pozneje ukinili poslovne stike, ker imajo pač boljše odjemalce.
naj bi pod okriljem »Agromerkurja« ustanovili semenski pododsek, ki bi sčasoma lahko prerasel v samostojno seinenarsko podjetje. Do uresničenja tega predloga pa zopet ni prišlo, ker je bilo premalo razumevanja in tudi doslednosti kot v gornjem primeru.
Tov. Korošec je še izrazil mnenje, do je »Agromerkur« v sedanji organizacijski obliki prevelik konglomerat brez prave evidence in možnosti, du bi ga vodilni uslužbenci lahko vodili trdno. Zato vidi izhod v takojšnji reorganizaciji podjetja v že omenjenem smislu, razen tega pa je še pripomnil, da bi morda kazalo v Pomurju ustanoviti izvozno podjetje, ki bi bilo usmerjeno predvsem na zunanje tržišče, ki bo odprto z morebitno sprostitvijo malega obmejnega prometa — torej ne izvozno podjetje v klasičnem smislu.
AVTOBUS SPETVKUŽRfil
Po dveh mesecih je bila spet 30. marca odprta avtobusna proga od Grada do Kuzme; svoj. čas je bila ukinjena zaradi slabe ceste.
Prebivalci Kuzme in okoliških vasi so z veseljem sprejeli to vest in so hvaležni okrajni cestni upravi, da je popravila omenjeno cesto, želijo pa, da jo odslej tudi redno vzdržujejo, sicer se bo kaj lahko spet zgodilo, da bo ob slabem vremenu spet prišlo do zastoja.
B. Z.
Predsednik KPZ v Murski Soboti, Koloman Korpič
Preživela oblika
Kaj mislite o vlogi zadružnega trgovskega podjetja »Agromerkur« v zadružništvu Pomurja?
Sklepi sestanka gospodarskega odbora Izvršnega sveta LRS z dne 22. februarja letos govorijo v zvezi z organizacijo prometa s kmetijskimi proizvodi o tem, da je kmetijska zadruga osnovni člen v prometu s kmetijskimi pridelki in je že treti-rana kot proizvajalec (združenje
proizvajalcev!), torej, da prodaja brez verižnega trgovanja odnosno grosistov, kot je »Agromerkur«, v svojo korist in v korist proizvajalca, največ pa v korist potrošnika, ki je najbolj prizadet pri verižnem trgovanju zaradi nizkih odkupnih in visokih prodajnih cen. Med ostajimi sklepi tega odbora pri Izvršnem svetu je tudi sklep, naj se poslovne zveze ukvarjajo s pospeševanjem kmetijstva načrtno, na osnovi okrajnega perspektivnega plana. Pri. sestav- • Ijanju tega plana pa bi morale sodelovati vse občine kakor tudi zadruge; slednje bi morale ta plan izvajati s pomočjo poslovnih zvez, ki imajo ali bi morale imeti za to potreben kader. Poslovne zveze bi se morale ukvarjati z blagovnim prometom samo na agencijski odnosno komisijski osnovi, torej z minimalnimi posredniškimi stroški. S takšnim poslovanjem bi se vsekakor krepili kmetijski skladi v zadrugah, ki naj bi služili za pospeševanje kmetijstva, ne pa za plačevanje raznih . dolgov.
V tem smislu je bila ustanovljena tudi naša poslovna zveza, vendar do zdaj kakšnega vidnega uspeha ni mogla imeti zaradi zavlačevanja ob prevzemu »Agromerkurja«. Po sklepih gospodarskega odbora Izvršnega sveta lahko sodimo, da je takšna oblika zadružnega podjetja, kot je »Agromerkur«, v odnosu do razvoja zadružništva, že preživela.
Slavko Valenčič, upravnik KZ Lendava
Neskrbno gospodarjenje
Tov. Valenčič je uvodoma izrazil dvom. da bi zadružno trgovsko podjetje »Agromerkur« ostalo dolgo, četudi bi ga sanirali, kajti težišče vsega delovanja je vedno bolj na kmetijskih zadrugah, kar je tudi prav, saj so one osnovne celice kmetijstva. Tudi kmetijske poslovne zveze so prehodni člen v tem razvoju.
Po njegovem mnenju se nepristranskemu opazovalcu razmer v tem podjetju vsiljuje občutek, da so sedanje težave rezultat nesolidnega poslovanja v daljšem obdobju, pomanjkanje občutka za skrbno gospodarjenje in varčevanje. Ce bi namreč v kmetijskih zadrugah tako delali, bi jih že morali stokrat razpustiti.
Lendavska kmetijska zadruga ima z »Agromerkurjem« bolj rahle poslovne stike; v preteklosti je bila navada, da se je to podjetje pojavilo v njenem okonšu samo tedaj, ko je nakupovalo posebno iskano blago za izvoz, ki bi ga tudi sama zadruga lahko vnovčila brez večjih težav.
Tov. Valenčič je še dejal, da se zadružno trgovsko podjetje »Agromerkur« v zadnjem času ukvarja tudi s prodajanjem motornih ktples, likalnikov itd. — torej predmetov, s katerimi naj bi poslovala podjetja, ki so bila za to ustanovljena, ne pa »Agromerkur«, ki je bil prvenstveno ustanovljen zaradi kmetijstva.
družnik, zadruga, poslovna zveza in vsa družba.
Naloga kmetijskih zadrug je torej tudi pospeševanje proizvodnje im ne samo »trgovina z lesom«!
Gornje navedbe so uzakonjene tudi v sprejetem in že objavljenem odloku o prometnem davku (Tzvršni svet LRS), na osnovi katerega je omogočeno tesno sodelovanje na pod-ročiu gozdnega im lesnega go-spadarstva med gozdarskimi poslovnimi zvezami in kmetijskimi zadrugami.
Ivan Kuzma, gozd. teh.
GOZDNO - OPERATIVNA DELA, NE LE "TRGOVINA Z LESOM"
(Nadaljevanje s i strani) Zaradi takega stanja želimo v Sloveniji preusmeriti promet z lesom na manjše število gozdarskih poslovnih zvez, ki naj hi končno opravljale promet z lesom brez posebnih admini-strativnih ukrepov. Gozdarske poslovne zveze bodo potemtakem usmerjale promet z lesom iz zasebnih gozdov po kmetijskih zadrugah. Preskrba tovarn, rudnikov in lesne industrije s surovinami bo tako zagotovljena, kar je za našo republiko še posebno važno, saj je 3/i vseh gozdov v rokah zasebnih lastnikov. Podobno razmerje je tudi v Pomurju.
Najvažnejša naloga teh zvez pa je: pospeševanje gozdne proizvodnje. Promet z lesom bo torej omogočal poslovnim zvezam in kmetijskim zadrugam, da bodo lahko ustvarile določena sredstva in jih z reprodukcijo vračale nazaj v gozdove, torej bodo ta sredstva namenska, zato taka organizacija proizvodnie ni le »trgovina«, kakor je bilo to pojmovano do sedaj.
Ustanoviteljice gozdar«,k:h poslovnih zvez so kmetijske zadruge, zato so tudi zastopane v upravnem vodstvu teh zvez. Medsebojni odnosi so regulirani s pravili in pogodbami; ob zaključku poslovanja poslovne
zveze vračajo kmetijskim zadrugam komisijsko-komercialne viške. Delu teh viškov je določeno mesto v reprodukciji gozdov, kar pomeni, da bomo tako zagotavljali nadaljnji obstoj gozdov.
Če bodo torej povsem vzdrževale zasebne gozdove poslovne zveze (gozdno-gojitvena, varstvena, sedaj še upravna, izkoriiščevalna in gozdno-tehnjč-na dela), je dolžnost kmetijskih zadrug, da za trajni dotok lesa iz gozdov prispevajo svoj delež tudi za njihovo vzdrževanje. Le tako bo zagotovljena trajna proizvodnja lesa v gozdu, od katerega ima koristi za-
PIONIRSKI KOTIČEK — PIONIRSKI KOTIČEK PIONIRSKI KOTIČEK - PIONIRSKI KOTIČEK — PIONIRSKI KOTIČEK — Boro Borovič:
Kako je Jaka zajca lovil
Blizu, vasi je tiho klokotal potok — ves srebrn in poskočen, da ga je bil vsak potnik vesel. Totla gorje srenji, če se je d planinah utrgal oblaki Takrat so se pripodile kalne vode o dolino in tihi potoček je prestopil bregove, se razlil po polju, da so le tu in lam moleli iz vode mali otočki.
Na takem zelenem otočku se je nekega dne tresel zajec, ki ni utegnil ubežali nenadnemu naraščanju vode. Zaverovan v sladko pašo je opazil bližajočo se nevarnost še'e takrat, ko je voda obkrožala vzpetino krog in krni. Ubogi dolgoušec je tekal nekaj časa ves obupan sem ter tja. gor in dol — ter z grozo opazoval, kako se nieUov otoček pogreza vse globlje v vodo. Kmalu je štrlelo iz valovile planjave samo še krivo deblo stare vrbe in nesrečni brodolomec se je pognal o zadnjem trenutku v njeno krošnjo.
Dolgouličeoo nesrečo je nes čas motril z bližnjega hriba kmetič Jaka. "Če poide vse po zlu. ta mi ne uide" se ie pridušal in poklical Špelo, da sla prenesla s skupnimi močmi veliko korito do obrežia. Špela se je brž vrnila domov še po močno fižolovko in Jaka je serlel o korito ter se potiskal proti osamljeni vrbi, na kateri se je spričo nove, še
večje nevarnosti, tresel dolgoušec in zaman iskal rešitve iz tega brezupnega položaja.
sBrrr.. D je rgkel Jaka in pristal s koritom ob vrbi — skaže, da se bom moral potrudili po tvoj kožuh po deblu navzgort. In Jaka se okle-
ne raskavega stebla, pripleza srečno do prve rogovile, stegne roko po rjavem kožuhu 
Teilaj pa ... O. grom in strelaI Dolgoušec je zbral ves pogum. kar ga zmore strahopetno zajčje srce. in je o mogočnem skoku zaplaval po zraku čez Jakovo glavo, naravnost o — vodo? — ne. o korito, morilo se je zaradi močnega sunka sprostilo plitvine ob vrbi, zaplavalo v tok in veselo za-
plesalo z nenavadnim čolnarjem zelenemu bregu nasproti. Le kdo bi ga bil o tem trenutku bolj vesel kot naš znanec! Na obrežju se je zadržal dolgoušec le malo časa. Sedel je na zadnje noge in z ušesi veselo pomigal nesrečnemu Ja-
ki. ki je brezmočno čepel sredi vode o rogovilah stare vrbe. Nato je zdirjal dolgih skokov varnejšim krajem nasproti.
Precej časa je minilo, da je staknila Špela drugo korito in ga pripravila za vožnjo po ujetega moža. To je rohnel in robantil Jaka — in gorje tistemu. ki je prej ali slej vprašal Jako. kako se lovijo zajci po vrbah.
SRCE — NA (VZDRŽLJIVE J ŠI MOTOR. Povprečno 72 krat ulri,pne človeško srce v minuti. Pri 70-letnem človeku bi io zneslo okrog 3 milijarde udarcev. Dnevno požene srce v krožno pot po telesu 11.520 litrov krvi, vsebina, s katero bi napolnili pol žplezniškega vagona. Z močjo, ki jo dnevno opravi srce. bi se vzpelo dvigalo s tremi osebami 100 metrov visoko. Za nadomestitev porabljene energiie pa zadostuie srcu že 6 koščkov sladkorja. Po-vsem tem naj še kdo trdi. da ta 300 gramov težki »motor« ni naj vzdrži ji vejši!
IZPOLNJEVALKA

Izpolni križanko, da se bodo ujemale naslednje besede vodoravno in
na vr»if-no:
SOS - 2 x LOK - 2 x TAT - 2 x KAL - 2 x SOKOT - 4x
PIONIRSKI KOTIČEK — PIONIRSKI KOTIČEK PIONIRSKI
Pionirji, kaj mislite vi?
Dragi otroci!
Zares mi je hudo, ko vas večkrat vidim, kako brskate po našem listu za čtivom, ki bi vas ulegnilo zanimati in zabavati. Ta ali oni negoduje celo na ves glas: >Ali nas ni dovolj, da bi se spomnili tudi na nas pionirjeU Ali mogoče ni tako? In glejteI — presenetiti vas hočemo z našim novim kotičkom, ki bo od časa do časa spremljal naš list. Za zdaj še ne moremo pripraoljati posebne priloge za pionirje, ker smo pač na lesnem s prostorom, kar boste gotovo razumeli.
Prepričan sem. da se boste strinjali z mojim predlogom prav osi. Vendar pionirski kotiček ne bi bil zares oaš. če o njem ne bo vaših prispeokoo. Kaj naj pošljete? Samo malo pomislite in ne bo oam zmanjkalo kratkih zgodbic iz vsakdanjega žiolienia. zanimivosti iz vašega kraja, lepih risbic, ugank, križank in smeš-
JEZERO
O, ti jezero, ti jezero modro, o dolini pod goro ležiš, o srebro si oso odeto, oedno rahlo ti šumiš.
Zvečer pozdravlja tebe zadnja zarja, jata ptičkoo poje o slovo, v njem zrcali moje se oko. dokler ne pride luna na nebo.
Ko pohajam ob obali looji.
Dedno je veselje o duši moji, in valov je tvoje sinjemodro. vedno dela meni glaoo bodro.
Alojz Šalamun, osemletka d Križevcih
nic ... Ej, kdo bi naštel še sto zanimivih domislekov, ki se lahko porodijo o Daš ih glavicah. Mogoče se bo kdo postavil celo s kakim leposlovnim sestavkom, z lepo pravljico ali veselo pesmico. Seveda mora biti ose zelo, zelo kratko in delati morate samostojno, kajti oaš striček bo takoj ugotovil, če 'je ose, kar boste napisali, zraslo zares na našem zelniku.
Torej — korajža velja! Pripravili smo velik predal in upamo, da ga bo naš poštarček pridno polnil z vašo pošto.
Do našega ponovnega srečanja vas lepo pozdravlja
Vaš stric Matic
SKRIT NAPIS
POMURSKI VESTNIK, 10. aprila 1958
6
MLADI ZNANSTVENIK
\
Umor v Ilovcih
pojasnjen
Ano Vencelberger je umorila njena 23-letna nečakinja Marija Tušek
Na postaji LM v Ljutomera se je zglasil 12. marca letos vinogradniški delavec Martin Tušek iz Ilovec in povedal, da je v noči od 2. na 3. marec odšla neznano kam njegova sorodnica (sestra njegove žene) 55-letna Ana Vencelberger, s katero so živeli v skupnem gospodinjstvu. Tušek je sicer mislil, da je Ana odšla k bratu v Ormož, toda ko so ugotovili, da je tam ni, je postala zadeva sumljiva.
Organom TNZ se je kaj kmalu posrečilo ugotoviti, kaj je z Ano Vencelberger. Ker je bilo možno, da se je Vencelberger-jeva tisto noč ponesrečila, so skrbno preiskali vso okolico. In res: truplo pogrešane so odkrili v zapuščenem, 5 metrov globokem in 90 cm Širokem rudniškem jašku, ki je bil od zgoraj zakrit z vejevjem. Glava Vencelbergerjeve je bila tesno povita v vrečo, ki je bila na zatilju povezana z vrvico; nad tilnikom je zevalo 5 ran, povzročenih z nožem. Bilo je očitno, da je bila Vencelbergerjeva umorjena.
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 29. marca do 5. aprila 1958
Poročili so se: Vladimir Kološa, uslužbenec pri »Agromerkurju« iz Sebeborec in Vilma Kodila iz Murske Sobote: Stefan Kuhar iz Veščice in Jolanka Berke iz Crnelavec; Anton Jelenovec iz Kroga in Olga Gor-čan iz M. Sobote.
Rodile so: Gizela Kovačec iz Suli-nec, deklico; Marija Žižek iz Cren-sovec, dečka; Katica Adorjan iz Lendave, dečka; Kamila Obal iz Bodo-nec, deklico; Gizela Hajdinjak iz G. Slaveč, deklico; Katarina Kerčmar iz Kobilja, deklico; Katarina Horvat iz M. Sobote, deklico; Terezija Pertoci iz Satahovec, dečka; Marija Kučan iz Kuštanovec, dečka; Marija Antolin iz M. Sobote, deklico; Rozalija Husar iz Bakovec, deklico; Bariča Režonja iz Renkovec, dečka; Julijana Hari iz Lončarovec, dečka; Milka Bizjak iz Slaptinec, deklico; Etelka Donša iz Kroga, deklico; Cecilija Bagar iz Kramarovec, dečka; Francka Cuk iz Hrastja-Mote, deklico; Jožefa Horvat iz Dokležovja, dečka; Kristina Drvarič iz Ivanjec, dečka; Katica Horvat iz Andrejec, dečka; Irma Maroša iz Tešanovec, deklico'; Gizela Zrinski iz M. Sobote, dečka; Marija Banfi iz Gradišča, deklico; Marija Vidmar iz Grab, deklico; Erika Banfi iz Vaneče, dečka in Kristina Titan iz Kroga, dečka.
Umrla je: Marija Kranjec iz Rakičana, stara 74 let.
Pojasnilo
V	12. št. pomurskega vestnika smo objavil) prvo izjavo poslanca Korpi-ča. V tej izjavi je navedeno: »V Ljubljani sem naletel na razumevanje in so mi zagotovili kredit za vaška omrežja . . .«
Ker ni nikjer navedeno, da je tovariš Koloinan Korpič zastopal na merodajnih forumih občino kot predsednik ObLO Petrovci-Salovci, se nam zdi umestno pojasniti, da je tovariš Korpič v Ljubljani naletel na razumevanje kot predstavnik občine in da so mu kot takemu (torej občinskemu ljudskemu odboru, ki se je za elektrifikacijski kredit potegoval) zagotovili v članku navedena sredstva.
Uredništvo
Soboški strelci tekmujejo
V	počastitev Dneva mladosti tekmujejo tudi strelci soboške občine. V tekmovanju sodelujejo člani, mladinci in pionirji. V prvi coni tekmuje šest, v drugi sedem strelskih družin. Najboljše tri družine se bodo plasirale v polfinalno tekmovanje.
Iz prve cone so se plasirale v polfinale SD »Borec«, »Kovinar« in »Trgovec«. V drugi coni še niso zaključili tekmovanja, vendar predvidevajo, da se bodo plasirale v polfinale SD »Boris Kidrič, »Obrtnik« ia »Tekstilec«, pred kratkim ustanovljena SD v tovarni »Mura«.
Med ra^dinci je zasedla prvo mesto SD »Mura«, druga je SD »Trgovec«. Tudi članice so že zaključile tekmovanje, vendar je vrstni red prav obraten. Prvo mesto »Trgovec«, drugo »Mura«. Med pionirji do sedaj vodijo brez konkurence člani SD »Trgovec«.
Tekmovanja morajo biti zaključena najpozneje do 25. aprila.
Nastalo je vprašanje, ali je to umor zaradi denarja, ki ga je imela Vencelbergerjeva precej shranjenega, ali pa za krvav obračun med sorodniki. Poizvedbe so pokazale, da ni bil roparski umor zaradi denarja, kajti Anin denar je bil lepo spravljen pri bratu. Zasumili so Tuškove, zlasti še zato, ker so sosedje izpovedali, da so se pri Tuškovih večkrat prepirali. Mati in hči — Tuškovi namreč — sta zatrjevali, da ima Ana razmerje s Tuškom. Ob takih prepirih je prišlo celo do pretepov med nečakinjo Marijo in njeno teto.
Vsi trije Tuškovi so odločno zanikali, da so sodelovali pri umoru. Končno je pod težo dokazov hčerka Marijana priznala, da je ubila teto.
Usodnega večera je vzela teta Ana vedro vode in odšla v svoje stanovanje. »Odšla sem v kuhinjo« •— je izpovedala Marijana, vzela velik kuhinjski nož, ga vtaknila v žep in zunaj za vrati počakala teto... Ko je Ana, nič hudega sluteč, prišla zapirat vežna vrata, se je Marijana odločila ... Zgrabila ie teto za vrat. Napadena je zahropeta in padla vznak. Tuš-kova je napadeni močno zadrgnila okrog vratu naglavno ruto in jo že mrtvo — kakor je bilo pozneje zdravniško ugotovljeno — odvlekla v vinograd. Tam jo je petkrat zabodla z nožem v vrat. Potem je odšla v hišo, vzela vrečo in vrvico, zavezala žrtvi glavo in jo odvlekla v 300 metrov oddaljeni rudniški jašek. Z lopato je zakopala krvave madeže in zakopala nož, z obleke očistila vse madeže, ki bi jo lahko izdali, vzela iz tetine omare obleko, plašč in čevlje ter se odpravila spat. Naslednji dan je tetino obleko zažgala v krušni peči.
Vse kaže, da starši niso sodelovali pri tem strahotnem dejanju svoje hčerke, ki sedaj čaka na kazen.
Nesreče in nezgode
Pesek, ki ga kopali za gasil-ski dom, je zasul 44-letnega Franca Novaka iz Branoslavec pri Ljutomeru, mu zlomil desno roko v zapestju in poškodoval desno nogo pod kolenom.
Pri telovadbi se je tako nesrečno zaletela v telovadno orodje 18-letna Marija Fekonja iz Radgone, da si je zlomila desno nogo pod kolenom.
Ščitnik cirkularke je odtrgal mezinec desne roke 63-letnemu Imreta Rajnerju iz Bakovec.
Pri delu se je vsekal v palec leve roke 47-letni Ivan Topolovec iz Radgone in dobil hudo rano.
Krave so podrle 75-letno Ano Hak iz Ivanovec pri Križevcih in ji z nogami prizadejale težke notranje poškodbe in zlom reber.
Dva metra globoko je padel 37-letni Ivan Lebar s Sprinca in si močno poškodoval levo roko.
Na drevo je plezal 10-letni Janez Sečko iz M. Sobote, padel in dobil hudo poškodbo na levi nogi.
Ko je šla 54-letna Ana Novak Iz Dankovec po bregu navzdol, ji je spodrsnilo in si je nalomila levo nogo v kolenu«
Pri padcu v veži si je hudo poškodovala desno koleno 42-letna Matilda Trnek iz Ljutomera.
Kolesar je po nesreči povozil 4-letnega Franca Vučko iz vasi Žižki. Pri padcu si je mali Vučko zlomil levo nogo v gležnju.
S sekiro se je vsekal v levo nogo 37-letni Frane Kuronja in dobil hudo rano.
S trama pet metrov globoko je padla 11-letna Marija Vrbnjak iz
Bučečovei in si zlomila levo nogo pod kolenom.
Neki mopedist je po nesrečnem naključju podrl na cesti od Polic proti Radgoni 71-letnega Leopolda Kovačiča, delavca iz Polic, slednji je dobil hude poškodbe na glavi.
Doma na stopnicah je padel 56-letni črkostavec Ludvik Norčič iz M. Sobote in se hudo poškodoval na glavi.
Ko je šel 11-letni Janez Potočnik iz Rndomerjn iz šole domov, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju.
Pri kopanju jalovine v premogovniku Presika se je 28-letni Franc Becl iz Lermanec iz Hermnncev z ostrim krampom vsekal v levo stopalo in dobil hudo rano.
Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju 63-letni Janez Horvat iz Sebeborec.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 20. aprila
Ob zaključku tega tedna jasno in toplo vreme. V prvih dneh prihodnjega tedna ponovna ohladitev s padavinami in sneg skoraj do nižin, pozneje ob razjasnitvah slana. V naslednjih dneh le posamezni jasni in topli dnevi, v splošnem pa nestalno vreme s pogostimi padavinami in razmeroma hladno.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 13. aprila 1958 Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
Ordinira v splošni umbulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
TEDENSKA DEŽURNA SLUŽBA od 14. do 20. aprila 1958.
Dr. Nikolaj Lunščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 31. marca do 5. aprila 1958
Marjja Vrbanjšček iz Borec pri Križevcih in Verona Gjerkeš iz Lipe, obe drugič; Anton Nežič iz Melince, Helena Smodiš iz Rankovec, Bara Kološa iz Lipe, Terezija Forjun, Marija Mesarič, Katarina Skufar, Mariju Bulažič, Marija Lebar, Ana Škafar, Francka Horvat, Katarina Liik, Ana Zver, Stefan Horvat, Alojz Liik in Ana Buligač, vsi iz Lipovec.
Na podlagi 9. odstavka 16. člena pravil sklada Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota za zidanje stanovanjskih hiš ^objavlja upravni odbor sklada
2. RAZPIS
za dodelitev posojil iz sredstev sklada Občinskega ljudskega odbora za zidanje stanovanjskih hiš v letu 1958.
Posojila se bodo dodeljevala za zidanje, dozidavo ali dovršitev novih in za popravilo obstoječih stanovanjskih hiš. Prošnje za dodelitev lahko vlagajo: gospodarske organizacije, hišni sveti, zavodi, političuo teritorialne enote, delavci, uslužbenci in druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek, slednji samo za dograditev stavb.
Interesenti naj vložijo prošnje za dodelitev posojila iz sklada v Komunalni banki Murska Sobota. Del lastnih sredstev izračunan na podlagi predračunske vrednosti objekta mora znašati: za gospodarske organizacije 25 •/*, delavce in uslužbence 50 •/«, za vse druge interesente 20 •/«.»
Prošnja mora vsebovati: Svrho posojila, višinu, rok odplačila in jamstvo za posojilo, vrednost lastne udeležbe v objekt. K prošnji se prilaga revidirani glavni projekt zgradbe (načrt, tehnični opis in predračun) dokazilo o lastništvu zemljišča oziroma pravici koriščenja zemljišča, če je bilo dodeljeno iz SLP (zemljiškoknjižni izvleček)). Razen navedenih dokazil prilagajo gospodarske organizacije: sklep delavskega sveta oziroma oajvišjega orguna o graditvi, hišni sveti: sklep hišnega sveta o popravilu, dograditvi ali do-vršitvi stanovanjskih hiš, zavodi: sklep upravnega odbora o gradnji objekta, politično teritorialne enote: 6klep predstavniškega telesa o gradnji, delavci in uslužbenci in druge osebe, za katere se plačuje stanovanjski prispevek: dokaz o višini mesečnih prejemkov (plače, pokojnine) in uradno potrdilo o premoženjskem stanju. Komunalna banka lahko od posameznih prosilcev zahteva še druga dokazila, ki so potrebna za oceno njihove kreditne sposobnosti.
Prošnje je treba vložiti do 20. aprila 1958.
OBČINSKI KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ,ODBORU MURSKA SOBOTA
Prekmurska nogometna liga
V	prvem kola Pomurske nogometne lige spom'adanskega dela so v nedeljo odigrali prvo tekmo za prvenstvo
NK Nafta II : Rakičan II 3:f (1:0)
V	drugem kolu se bodo srečala naslednja moštva:
V	Soboti:
Sobota II : Nafta II;
pričetek tekme ob 1.30;
službujoči Cvetko.
V	Turnišča:
Turnišče : Rakičan II;
pričetek tekme ob 15. uri;
sodi Varga;
službujoči Jožef Horvat.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača Ib —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 5» — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100. polletna 200. celoletna 400 dinarjev Naroč. za inozemstvo 1000 din
—	Rokopisov ne vračamo m ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Sobota, štev 
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 13. aprila — Ida Ponedeljek, 14. aprila — Valerija Torek, 15. aprila — Helena Sredu, 16. aprilu — Božislav Četrtek, 17. aprila — Rudolf Petek, 18. aprila — Mirt Sobota, 19. aprila — Tihorad
KINO
MURSKA SOBOTA — Od 11. do 13. aprila mehiški film: »Umiram srečna«. Od 15. do 17. aprila ameriški film: »Abot in Costelo v tujski legiji.«
LJUTOMER — Od 12. do 13. aprila ameriški film: »Caj za dva«. 16. aprila ameriški film: »Ugrabitelja«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. Od 12. do 13. aprila ameriški film: »Ne bodo mi verjeli«. 16. aprila italijanski film: »Nesmrtne melodije«.
GOR. RADGONA — 9. in 10. aprila francoski film: »Ponočni ljubimci«. 12. in 13. aprilai francoski film: »Oče, mati, služkinja in jaz«. 16. in 17. aprila ameriški film: »Ljubezen s tujcem.« VERŽEJ — 12. in 13. aprila madžarski film: »Budimpeštunsko poletje«. 17. aprila francoski film: »Madam Iks«.
VELIKA POLANA — 13. aprila argentinski film: »Vojna guuČev«. LENDAVA — Od 11. do 13. uprila ameriški film: »Mož z revolverjem«. Od 15. do 16. aprila ameriški film: »Naj zarja ne vzide.«
MALI OGLASI
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem, veščo kuhanja in gospodinjstva ter ljubiteljica otrok. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-311
POSESTVO z 69 arov zemlje, harmoniko in seno ugodno in poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka PV.
GREM ZA GOSPODINJO samcu ali vdovcu z lastnim domom. Naslov v oglasnem oddelku	M-312
KROMPIR, semenski in za prehrano, prodam v skupni količini 6.000 kg ali na drobno po 5.50 din za kg. Štefan Peterka, Rakičan štev. 72, p. M. Sobota. M-316 USNJENO LEVO ROKAVICO sem izgubila na cesti Stefana Kovača. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na sodišču soba štev. 8.
M-317
ZAHVALA
Ob težki operaciji se prav iskreno zahvaljujem požrtvovalnemu operaterju, primariju dr. Slavku Vrb-njuku, dr. Borovšaku, dr. Hercogu. Sestram: Esteri, Justini, Anici, Vilmi in Anici. — Ana Bezec, Mačkovci.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Pauko, slaščičarna, M. Sobota.	M-319
ŠTEDILNIK, desni, vzidljiv, v dobrem stanju, prodam. Ugodna cena. Vprašati: Slaščičarna Pauko, Murska Sobota.	M-319
AKACIJEVE PLOHE, kratke za vinograd, zamenjam za smrekove ali borove po dogovoru, vedno opoldne. Flisar, Veščica 26. pri Murski Soboti.	M-520
TlISO z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje v Bokrači ugodno prodam. Vprašati: Tešanovci št. 3.
M-321
2 PARCELI doraščenega hrastovega gozda v izmeri 1,5 ha, 2 donosni njivi v izmeri 2 ha, 1 dober travnik 80 arov, prodam. Vse skupaj ali vsako parcelo posebej. Ogled in pojasnilu pri Janko Slaviču, Grabe 17, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-322
PRVOVRSTNE JAGODNE SADIKE sorte »Rdeča kapica« v vsaki količini po ceni din 3 za komad prodamo. Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer.	M-323
38 AROV GOZDA pri Spodnjem Krapju prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-324
35-LETN1 LOCENEC, ne po svoji krivdi, želi spoznati do 30 let staro dekle, po možnosti z lastnim stanovanjem v svrho ženitve. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod šifro »Sožitje«.	M-329
VDOVEC z dvema otrokoma ter malo kmetijo želi spoznnti dekle eventuelno tudi vdovo brez otrok za vodenje gospodinjstva. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na oglasni oddelek PV pod šifro »Ljubezen do otrok«.	M-330
ELEKTRIČNI MOTOR 18.5 KW (26 ks) znamke Rade Končar ugodno in poceni prodam. Ivan Bernjak, mlin, Staranova vas 78, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-3T1
KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-332
APARAT ZA MASAŽO v odličnem stanju ugodno in poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.
M-333
2,20 HA ZEMLJIŠČA z dobro ohranjenim. skoraj novim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, gnojnično jamo in velike brajde, prodam. Klara Breznik, Žiberci štev. 35, Apače pri Radgoni. Cas ogleda do 25. aprila.	0-335
OBČINSKI ODBOR — UROJ — MURSKA SOBOTA Upravni odbor UROJ — Murska Sobota prireja
DVODNEVNI SEMINAR
za rezervne oficirje po programu 1958.
Seminar bo v soboto 12. in nedeljo 13. aprila 1958, ob 8. uri
z zbirališčem na dvorišču občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti (grad). Prvi dan seminarja je namenjen predavanju o ABH in peti neprijateljski ofenzivi; drugi dan streljanju z vojaško puško z odstojanjem 200 metrov na ljutomerskem strelišču.
Udeležba na seminarju je obvezna za vse rezervne oficirja — člane UROJ.
Upravni odbor
Delavski svet podjetja »Potrošnik« v M. Soboti
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: končana ESŠ s prakso ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. majem, ali 1. junijem 1958.
Pismene ponudbe z navedbo strokovne kvalifikacije, dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite do 14. aprila 1958 na nasolv:
Delavski svet podjetja »POTROŠNIK«, Murska Sobota
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. LENDAVA razpisuje za dne 13. aprila 1958, ob 9. uri JAVNO DRAŽBO
rabljenega gradbenega materiala kot gradbeni les, strešniki itd. — Interesenti se naj zglasi io na upravi v Lendavi, Partizanska ulica 114.

V tisku je knjiga
PREKMURJE IN PREKMURCI
V SLOVENSKEM PERIODIČNEM TISKU
Bibliografski pregled od leta 1846—1945
Sestavil; Miroslav Kokol j
Cena broširani 650 dinarjev vezani v polplatno 750 dinarjev
Naročila sprejema:
OBMURSKA ZALOŽBA
Murska Sobota, Štefana Kovača ul. 16, telefon 138
POMURSKI VESTNIK, 10. aprila 1958 j
LAJOS ZILAHY:	26
SMRTONOSNA POMLAD
—	Joža, — sem dejal potihoma. Toda ni odgovorila, kot bi bila mrtva.
Pripognil sem se in jo poljubil na usta. Sedel sem na tla k njenim nogam, vzel v svoje vroče roke njeno hladno, skoraj brezživljenjsko lepo roko in ji počasi poljubljal otrple prste.
—	Joža... Strašna stvar se je zgodila z menoj. Oprosti mi, moraš mi oprostiti... Preden sem danes popoldne prišel k tebi, sem te videl z Boškom na ulici... Šla sta pred menoj dobrih dvajset korakov in bil sem prepričan, da si ti. Prišel sem in te vprašal, sem mislil, da skrivaš pred menoj... Mislil sem, da lažeš... Mislil sem, da me varaš z Boškom ... Zato sem udaril... Ne jezi se... Vem, kako strašno stvar sem naredil, ko sem te udaril. Tebe, ki si bila vselej ponižna in zvesta... toda morda ravno zaradi tega, ravno zaradi tega se mi je zdela tvoja dozdevna laž in hinavščina toliko večja... Oprosti mi... Veš, da sem človek strtega srca, ne, nisem doživel razočaranja, ampak zadela me je razžalitev in brezobzirno ponižanje, katerega spomin živi v meni, kot pekoča rana! Brezobzirno ponižanje, za katerega takrat nisem zahteval, nisem mogel zahtevati zadoščenja. Da bi vsaj ono drugo treščil s pestjo v obraz, da bi vsaj ona druga sedela pred menoj na tleli tako prestrašena, bleda in drhteča, kakor si sedela ti, da bi vsaj ona druga občutila nad seboj strah preteče, smrti v plamtečih očeh ponižnega moškega, kakor si ga občutila ti.. Nisem udaril tebe, ampak ono drugo... Misel, da bom izgubil tudi tebe, je bila strašna...
Ko sem ji povedal vse, kaj se je z menoj zgodilo, odkar sem stopil na ulico in se prepričal o sVoji neumni zmoti, je Joža pri vsaki besedi oživela. Gledala me je z bleščečimi očmi, ko sem ji pojasnil vse podrobnosti in ko sem ji glavo utrujeno položil na kolena, je sedla poleg mene na tla, mi stisnila glavo med dlani, s silo poiskala moj pogled in vri-skaje, vsa trepetajoča skoraj zavpila:
—	Saj ti... ti ... me vendar ljubiš!
Molče sem prikimal.
Jfoža je zaprla oči; izpod temnih trepalnic so ji kot zlati biseri privrele solze in tekle po zardelem licu. Dolgo, dolgo je jokala, kakor bi ji od nečesa prekipelo srce. S solzami oblit obraz ji je žarel v nedopovedljivi sreči.
Krepko sem jo stiskal za roko in ta hip sem prvič občutil to, kar je doslej le tlelo v. meni, kar mi je zdaj jasno in zavestno prevzemalo srce. Da. da! Ljubim to ponižno, čisto in zvesto dekle. Ljubim Jožo! Z drugačno, mirno, utrujeno ljubeznijo. Z ljubeznijo bežečega človeka, ki bi rad pobegnil nazaj v življenje.
Grob in besen udarec s pestjo, s katero sem jo udaril po belem licu. je namesto tega, da bi jo popolnoma odbil, dokončno prikoval to dekle na svoje srce. Zdaj sem že videl roko usode v svojih nenehnih izgubah. Z nerazumljivo trdovratnostjo sem od noči do noči sedel za kvartopirsko mizo in razmetaval svoje premoženje. Nikoli se nisem ukvarjal z verskimi razmišljanji, toda v teh dneh mi je postalo jasno, da nam je usoda vnaprej določena. Usoda nam je določena vnaprej, zaman se skušamo boriti proti njej, kajti ne moremo odvrniti njene roke, ki nam pritiska na ramena. Zakaj sedim tu za kvartopirsko mizo in dovoljujem, da mi imetje propada in se izgublja, ko mi pomeni možnost uveljavitve, neštevilne udobnosti življenja in samozaupanja? Kot bi sedel s prerezanimi žilami, iz katerih mi polagoma odteka kri? Zakaj sedim tukaj? Notranji glas mi je govoril: zato, ker nimaš trdne volje. In zakaj je nimaš? Ker si se zdrobil med dvema strašnima žrmljema turobnih misli.
Zakaj ne skočiš pravočasno izpod mlinskih kamnov? Zato, ker si brez moči in zavesti od razočaranja svoje prve moške ljubezni in v tem razočaranju čutiš misterij minljivosti. Zakaj si brez moči? Ker si se rodil bogat in nisi poznal skrbi življenja, s katerimi se borijo odločna srca siromašnih ljudi.
ZELENA LUČKA JE UGASNILA . . . ANITI EKBERG
Kako je padla atomska bomba na ameriško mesto Florence
Florence je malo, tiho mestece v Združenih državah. Nihče ne bi o njem pisal posebej, nihče ga ne bi posebej obiskal, če se v njem ne bi bilo zgodilo nekaj senzacionalnega, nekaj kar bi lahko postalo tudi tragično. Zlobni jeziki iz sosednjih mest bi še dalje imenovali Florence »dobra, stara devica«, če ne bi tl. marca letos letel nad tem mestom ameriški bombnik tipa B-47, ki ga je vodil slavni junak druge svetovne vojne Earl Keller in če se v tem letalu ne bi pokvarila neka naprava..
Desetega marca je farmar John Gray praznoval svoj 37. rojstni dan. Povabil je sosede, da bi bilo bolj veselo. Na kuhinjski mizi so čaikali očiščeni piščanci na ponev, v sobi pa je že stala na mizi ogromna torta v obliki — bombe. Otroci so hoteli tako. Bombe in rakete so pač zdaj moderne. Ves dan in vso noč je bilo v njegovi hiši veselo. Ko pa so gostje drugo jutro odšli domov, niso mogli niti slutiti, da je bil to poslednji rojstni dan njihovega gostitelja. Gray je namreč umrl enajstega marca na tako nenavaden način, da ga nihče ni mogel predvidevati ali mu verjeti.
Tisto jutro se je s truščem, dvignil s 95 km oddaljenega letališča bombnik B-47, ki pripada takoimenovanemu strateškemu poveljstvu ZDA. Bombnik je bil ha vajah, v trupu pa je imel zelo nevaren tovor — atomsko bombo. Ko je bombnik letel nad mestom Florence, je poveljnik letala Bruce Kulisa opazil, kako miglja zeleno oko na aparaturi. Od groze so se mu naježili lasje. Dobro je vedel, kaj to pomeni. Pokvarjena je bila naprava, ki sproži bombo. V tej napravi je pravkar ležala bomba, ki v voirnh evidencah nosi ime »Bomb-AX -1« in kakršna je leta 1945 do tal zrušila japonski mesti hiro-šiimo in Nagasaki,
Potem je zelena lučka nenadoma ugasnila. Eden izmed članov posadke se je splazil proti napravi za surožitev bomb, da bi jo popravil. Toda bilo je že repozno. Posadka je začutila, ako je letalo malo zadrhtelo. Dve temni točki šla se odcepili od trupa in z rezkim žvižganjem strmoglavili proti tlem.
Točno čez dvaindvajset sekund je strašna eksplozija uničila zadnje ostanke sladkorne bombe, v hiši Johna Graya. Pet ljudi je bilo težko ranjenih: Gray, ki je pozneje umrl, nje-
gova hčerka in žena ter še dva sorodnika. K sreči je eksplodiral samo »klasični« eksploziv bombe. Atomska bomba je ostala cela.
Ko so prebivalci mesteca izvedeli, da je padla na posestvo Johna Graya atomska bomba,
je zavladala strašna panika; bila je podobna tisti, ki jo je izzval Orson Welles s svojo znano reportažo o napadu marsovcev na zemljo. Ljudje so v paniki zgrabili samo najnujnejše in uporabili vsa prevozna sredstva, da bi čimprej prišli iz. mesta. V tej paniki sta še dva človeka izgubila življenje. Bili so tako zbegani, da so nekateri pozabili vse dokumente iu celo otroke.
Enajstega marca dopoldne j? bilo Florence mrtvo mesto. Po praznih ulicah so hodili samo vojaki v posebnih zaščitnih oblekah in kdo z bujno fantazijo bi lahko napisal reportažo o vdoru bitij z neznanih planetov v mesto. Sele, ko so strokovnjaki čhz nekaj ur ugotovili, da atomska bomba ni eksplodirala in da zato ni nobene nevarnosti pred smrtonosnim sevanjem, so se prestrašeni prebivalci Florencea začeli počasi vračati domov. Hodili so tiho, ko da so v cerkvi, im na obrazih jim je bilo še vedno razbrati strah, ki so ga preživeli.
Danes prihajajo v Florenco lovci na spominčke iz vseh strani. Kolikor so mogli, so že od-
nesli. Nekateri podjetneži so napravili iz tega donosno kupčijo in začeli prodajati kose kovine kot dele bombe, ki je eksplodirala. Pravzaprav imajo veliko srečo. Če bi eksplodirala ona druga bomba, jim ne bi bilo treba nič več prodajati, marsikomu pa ne kupovati spominčkov.
Eno dobro stvar pa je le rodila tragedija v mestecu Florence. Marsikateri Amerikanec, ki je doslej bil indiferenten do vedno večjega atomskega oboroževanja svoje države, se je zamislil ob dejstvu, da mu lahko »njegova lastna« atomska bomba pade na glavo, če ne bo v politiki njegove države prevladala misel na mir.
Detektiv in moderna tehnika
Neki privatni detektivski biro v New Vorku je dobil nalogo, da podrobno spremlja življenje neke ločene žene, kateri je moral bogati mož plačevati alimentacijo.
Detektivi ne bi bili vredni svojega imena, če se ne bi pri poklicnem poslu posluževali vseh sredstev, ki jim jih posreduje tehnika, kajti njihova glavna naloga je, da »vse vidijo in vse slišijo«.
Nekega dne pa So zaprli tri detektive tega biroja. Zakaj? V svoji poklicni Vnemi so presegli mero: v
Vljuden razbojnik
Prebivalec ameriškega Buffa-la, 31-letni Carmelo Chambra, je prekinil svojega odvetnika, ko je ta v obrambnem govoru pred sod'ščem poveličeva.l nie-gove zasluge med vo jno in zahteval od sodišča, da ga osvobodi. Chambra se je zahvalil odvetniku in pojasnil sodišču, da noče milosti zaradi sodelovanja v gangsterskem napadu na neko banko, kjer so ob tej priložnosti ukradli okoli 24 tisoč dolarjev. Chambra je yztrajal pri tem, da je treba zakon spoštovati in da bo osebno srečen, če se bo lahko pokoril za svoj zlo-zločin.
Ko je ob branju sodbe izvedel, da je obsojen na 17 let ro-bije, se je Carmelo Chambra nasmehnil sodnikom in vljudno rekel: »Najlepša hvala!«
posteljo ločene žene se jim je posrečilo namestiti kratkovalovno oddajno postajo, ki bi morala registrirati vsako podrobnost na magnetofonski trak. Ce se jim je to posrečilo, policija ni povedala. Čuva poklicno tajnost, a vendar je preveč vnete detektive kljub temu poslala v zapor, ker so motili zasebno življenje,
Nenavaden rekorder
Kmet Gruja Jocič iz pirotskega okraja ima svojevrsten rekord. 2e celih trinajst let se neprestano to-žari. Enkrat je tožnik, drugič obtoženi. Tožarjenje mu je prava strast. Včasih se toži s sosedi zaradi mejnikov, drugič zaradi kokoši, ki so mu napravile škodo, zadnjič pa je tožil bratranca, ker mu je pri pretepu zlomil roko. Trenutno se Gruja Jocič mora zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Pirotu zaradi štirih kaznivih dejanj, razen tega pa je tožnik ali obtoženec v 11 civilnih pravdah.
Znana filmska igralka Anita Ekberg je doživela v nekem gledališču v Miamiju nenavadno nevšečnost. Medtem ko je igrala na odru, jo je neka gledalka začela obmetavati s paradižnikom. Prav tedaj, ko je Anita Ekberg na sceni spregovorila: »Jaz sem samo navadno dekle,« je 30-letna Angeline West zadela s paradižnikom film. igralko in vzkliknila: »Da, to tudi si!« Vzrok tega »atentata« — nevoščljivost zaradi atomskih igralkinih oblik!
Tudi to se zgodi
DOBRO OBVEŠČENI VOLIVCI
Doa meseca po volitvah je volilna komisija o severni Ca-rolini o ZDA ugotovila, da je državni tajnik, republikanec, ki je kandidiral na teh oolitoah, dobil 363 tisoč glasoo od milijona odanih glasov. Vse bi bilo v redu, če ta kandidat ne bi bil umrl 19 tednov pred volitvami.
tŽENE, KI JIH SE NE POZNATE«
Pod takim naslovom je budimpeštanski dnevnik "Nepsza-bodsag" objavil slike Marilyn Monroe, Kirn Novak, Susan Iiaymorth in Grace Kelly.
ZDRAVA LOGIKA
Predsednik občine o ameriškem mestu Detroit je nasprotovat predlogu, da bi bili bari odprti do četrte ure zjutraj. Svoje nasprotovanje je takole utemeljil: »Fsak resen pijanec bi se moral napiti vsaj do druge ure zjutraj.«
TRENUTEK ISKRENOSTI
34-letni Jack Gasdorf iz ameriškega mesta Milmaukee se . je znašel pred sodiščem pod obtožbo, da je o enem mestu imel ženo in z njo troje otrok, o drugem pa ljubico z doema otrokoma. Obtoženec je takole pojasnil svojo kriodo: "Jaz sem po poklicu lažnjioec" Takoj zatem je pristavil, da se ne boji zapora, ker je "prav goreče želel, da bi se ostrigel na balini".
CENEN FILM
Skupni stroški garderobe za film Adam in Eva. ki so ga filmali o Mehiki in o katerem igra glavno vlogo Christiane Marlel, miss Francije in vsega sneta za leto 1953. so znašali komaj 2,63 dolarjev. Toliko je namreč stala edina obleka o tem filmu, figov list.
Sedmina pred smrtjo
Pojavita se je Hitlerjeva hči
V Buenos Airesu se je pojavila neka 29-le(na žena, no imenu Maria Laurento, ki irdi, da je Adolf Hitler njen oče. Časnikarjem je povedala, da je 1935. leta prišla iz Nemčije v neko špansko družino v Bilbao. Pozneje so jo odpeljali v Francijo. Njena mačeha je tedaj priznala, da je Hitlerjeva hči.
Baje Marija Laurento ne želi popularnosti, vendar zahteva od ljudi, ki so dobro poznali Hitlerja in njegove odnose, naj ji
telesa na drugo, ki jo je napravil Vladimir Denihov, in presaditvi srca, jeter ledvic in drugih organov, ki so jih opravil sovjetski biologi.
SNEG REŠITELJ
V letošnji hudi zimi v ZDA so new;orški časniki zabeležili kot senzacijo skok nekega moža s poslopja v Peti aveniji — z višine več kot sto metrov. Navzlic temu, da je skočil s take višine, je ostal živ, ker je visok sneg ublažil njegov padec.
Grujo nikomur ne zaupa. Sam si piše toz.be in sam se zagovarja. Zgodilo se je celo to, da je tožil sodnike in zahteval, naj pridejo drugi sodniki, češ da so bili tisti, ki so obravnavali njegov predmet, pristranski.
Pred nekuj dnevi se je predsednik okrajnega sodišča v Pirotu odpravil z vsemi tl civilnimi spori k Gruji Jociču na dom, da bi ga skušal pregovoriti, naj se neha brezplodno tožariti, ker s tem obremenjuje že tako preobremenjeno sodišče.
Stara Rosa Šundič iz vasi Stoj-nik v arandjelovski občini si je pripravila sedmino še pred smrtjo. Naročila je krsto in legla v njo, da bi videla, »kako se v njej leži«. Po tem je gostom na sedmini pokazala darila, ki jih je po njeni smrti treba razdeliti sorodnikom in prijateljem, ki se bodo udeležili njenega pogreba. Določila je še, da jo je treba do groba spremiti s pesmijo in godci, potem
pa naj v njeni hiši priredijo zabavo za vaško mladino. '
RECEPT ZA DOLGO
ŽIVLJENJE
Stoletnico rojstva je pred kratkim praznoval italijanski izseljenec Thomas Ccucchiara o East Orangeu o ZDA. Ko je sprejemal čestitke, je rekel: »Če hočete doživeti moja leta, morate vsak dan popiti kozarec mleka in kozarec vina .. .i
MRKI
65. Dopoldne je Pirnikov Tonek zavil v gozd. Obstal je ob poti, po kateri so se pomikali pogrebci. Na okornih nosilih so nosili črno krsto in v njej Sekirnovega očeta. Potem je tekel dalje^ Daleč v gozdu se je umaknil v grmovje. Odgrinjal je bodeče rastlinje in Si vztrajno pomagal dalje. Slednjič je prispel do bunkerja. Približal se mu je in vlekel na uho. Srce mu je nemarno bilo in v velikem pričakovanju je odmetal smrekove veje, ki so zakrivale vhod. Potem je zlezel skozi odprtino. Sprva ni videl ničesar in komaj si je upal dihati. Že so se mu oči privadile mraku. V bunkerju je razločil posamezne predmete.
66. Tonek je zaverovano ogledoval radijski oddajnik. Ni vedel, čemu služi ta naprava in vendar se mu je zdelo, da je našel nekaj dragocenega. Zavrtel je gumb in obračal v roki slušalko. Kako je zastrmel, ko se je v napravi oglasilo nerazločno šumenje. Brž je pustil vse, kakor je bilo prej. Samo še toliko je utegnil, da je pograbil najbližjo pločevinasto škatlo. Potem je odšel iz bunkerja in zakril odprtino z vejami. Kolikor mogoče naglo je hitel domov. Škatlo je potisnil pod posteljo in radovedno ugibal, kaj je v njej. Odslej ni imel miru. Nestrpno je čakal očeta. Njemu bo povedaL kaj je odkril v gozdu.
'OMURSKI VESTNIK, 10. aprila 1958
8
PARADIŽNIKI PROTI SLAVNI FILMSKI ZVEZDI -
Rakete pred poletom
povedo, če je bil v resnici njen oče.
VELIKI USPEHI
SOVJETSKIH BIOLOGOV
Sovjetskemu biologu Sergeju Brijuholenku se je posrečilo ohraniti pri življenju za nekaj ur odrezano glavo psa. Pasja glava je še nadalje požirala brano, odpirala gobec in reagirala na nekatere reflekse.
Ta uspeh se pridružuje uspeli presaditvi glave psa z enega
64. »Kje je ostal Silni!« je zavpil poveljnik in z dolgimi koraki meril sobo. »Izdajstvo, navadno izdajstvo! Moti se. če misli, da se bo umaknil. Ujeli ga bomo, pa če se skrije na dno reke. Vrv mu ne bo ušla!« »Gotovo je utonil,« je dejal Mrki. »Smešno! Svoje ljudi učim sam. Ti ne utonejo kar tako. Ne mislita, da vama verjamem. Dogovorili ste se, da bo ostal tam. Tokrat sta se vrnila brez njega, drugič bo izostal eden iizmed vaju. Poznam take sleparije. Preobjedli ste se lahkega žaljenja, Prav. Kakršni ste vi z menoj, tak sem jaz z vami. Poslednjič vama bom prizanesel.« Poklical je stražarja pred vrati.