OD ČAKOVCA DO EVROPE 1992. LETA ZA DELAVCE PRI OBRTNIKIH
Ne bodite zaspane Trnjuljčice
Prav boleče je, da se naši Ijudje izredno neradi odločajo za spoznavanje novih krajev. To velja tudi za delavce pri obrtnikih oziroma člane osnov-ne organizacije zveze sindikatov teh delavcev. Letošnja ekskurzija jih je 11. in 12. marca peljala v Čakovec. Brezplačno! Tam so imeli tri izredno zanimive cilje: novo hidroelektrarno Dubrava na Dravi, obrtniško delavnico Metaloproizvodnja ter osnovno organizacijo zveze sindikatov delavcev zaposlenih pri obrtnikih oziroma njihov sklad za stanovanjsko gradnjo.
Cakovec ima temeljito obnovljeno mestno sre-dišče, pa tudi novi predeli so vredni ogleda. Skrat-ka: presenečenje! Hidroelektrarna Dubrava je iz-reden vodnogospodarsko-energetski podvig, ki ga je vredno videti. Pa tudi okoliške površine, ki so v procesu melioracij, nudijo pogled na zanimiv pristop pri pridobivanju novih obdelovalnih povr-šin. Metaloproizvodnja je zanimiv primer proiz-vodnje obrti, ki ima lokacijo na treh mestih. No-silci obrti so oče, hčerka in zet. Delavnica, ki smo jo videli, je manjši industrijski obrat. Ne bi bilo narobe, če bi ga obiskali tudi obrtniki. Najbolj zanimivo je prav gotov to, da imajo skupaj zapo-slenih 50 delavcev in delavk, ob njih pa kar 25 pripravnikov in 60 učencev v gospodarstvu. Če so razmere v njihovih delavnicah take, kot so poslov-ni prostori, potem nam je lahko Metaloproizvod-nja v številnih stvareh za vzor. To je seveda prvi, na hitro zbrani vtis, ki pa bi ga oko sodobnega obrtnika morda ocenilo tudi drugače. Po številu obrtnikov in delavcev je čakovska občina približ-no na našem nivoju. Prvih je 1530, drugih 1700. Število se povečuje. Okrog 80 odstotov delavcev je včlanjenih v sindikat. Vsekakor je za včlanjenje in delovanje v tej delavski organizaciji predvsem vabljivo reševanje stanovanjske problematike de-lavcev pri obrtnikih. Za to skrbi organizacija sku-paj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo za delavce pri obrtnikih. Tako skupnost imajo tudi obrtniki. Od 1977. leta, ko je bila skupnost usta-novljena, so dodelili 14 stanovanj in 555 posojil v skupni revalorizirani vrednosti 1.233 milijonov dinarjev. Večina delavcev dobi posojila večkrat. Obrokov ne revalorizirajo, ker imajo mnenje zveznega sekretariata za finance, da niso pridobit-na organizacija.
Ti podatki so povzročili, da so na letnem se-stanku osnovne organizacije zveze sindikata de-
Naši delavci v pogovoru s predstavniki čakovske-ga sindikata in obratoralnice Metaloproizrodnja. V rseh pogororih je bilo čutiti veliko samozavest in prepričanost o prarilnem pristopu k razroju zasedbenega dela drobnega gospodarstva ter sin-dikalne organiziranosti sindikata delavcev pri obrtnikih (foto: S. J.)
'¦N
lavcev pri obrtnikih naše občine, namenili pretež-ni del razprave tej žgoči problematiki. Ponovno so poudarili, da bi morali stanovanjska sredstva de-lavcev pri obrtnikih izločiti iz stanovanjsko-komuf| nalne banke. ter da bi morali samo odločati o nji- ~ hovi porabi po kriterijih stanovanjske skupnosti. > Menijo, da bi morali pri tem osnovne organizacije ? po ljubljanskih občinah sprejeti enotno stališče in hitro pristopiti k oblikovanju takega samostojne-ga sklada in v zvezi s tem tudi k množičnejšemu vključevanju delavcev v sindikalno organizacijo. Na letnem sestanku so spregovorili še o tem. da bi morali delavci pri obrtnikih pogosteje koristiti možnosti, ki jih jim nudi za šolanje ob delu Ijub-ljanski sklad za izobraževanje. Upajo, da se bo kar največje število delavcev vključilo v izobraže-vanje za upravljanja računalniško vodenih EMCO obdelovalnih strojev. V Zvezni republiki Nemčiji, mora imeti vsak delavec v obrtni delavnici, kjer j uporabljajo obdelovalne stroje (stružnice, razkal-/ ni stroji, itn.) 200 urni tečaj in izpit pred državn©' komisijo. Želimo biti razviti? To pomeni, da smo se pripravljeni tudi začasno žrtvovati za to, da bi lahko vstopili med tiste, ki so sposobni narediti celo korak v Evropo 1992. leta.
STANE JESENOVEC