Današnja številha obsega 10 slrani fn stane 2 Dln. Leso VIII., Sfev. 37. Celle, sobota 3. aprlla 1926. Foštnfna plačana u gotouinl. ^^^^^^^^^^L ^|^^H| ^^^^K ^^^^^A ^^^^^A ^^^^^m ^^^^^m ^^^^^A - ^H^^H ^^^^^A '^^h[b ^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^^KB ^^^^^A šlmlijs^a knü^u-a Narcčnina Za Jugosl Za Inozei ...--^fin- ^osamezitK $tevftk«i I Oin. JubU"™ fslmjft v ittc«R getrteK In »ofeo«©« Redakcija in uprnvsi Strossmajjerjeva ullca 1, pritl Tel.65.—RaCp.-C.zavoda 10.666. Ogiaal po staln«m ceniku. Naše vstajenje. Ste li že kedaj pogledali v globoke rove rudnika ali premogovnika? Se li vam ni ztlei'0 strašno v oni zadiiišljivi mračni globhii, ki je podobna grobu? Izven rovov je solnce in zdravje, lepo- ta in življenje, v podzemliu pa vlada umazanost, bolest, trpljenje in smrt. Veiular so ljudje, ki so vajeni one strupene globine, ter odbijajo' lepše, svetlejše in zdravejše življenje. Če po- zivate starega mdarja ali premogarja, da bi zapustM mračne kalakombe, v katerili niu gnije telo iin duh, nesrečnik .skoro noče poslušati. Vi ga osvobajate, a on ne mara čurti za to. Vi nin hočete nnditi svetlobe, svežine iai zdravja, a on so živ vrača v podzenini grob, da ves strohni. Ista je s človekoin v dnliovneni zi'Vlj't'iijvi. On se je navadis v podzem- Iju, v zlu in slabosli. Tava v strašni te- mi. In ko odpi.rate dveri njegove du- ševne tGinni.ce in ga. poziivate na soln- ce k lepoti v svobodo doha, pa se obo- tavlja. Nesrečnež se vrača v svoj nirae- ni grob, da ostane tain v trohnobi in gnilobi. Razun teb nesrecniikov, ki so suž- nji svoje navade, so pa se pravi zlo- činci nied narodom. Ti barantajo s trp- Ijenjom I'judstva in z njegovim življe- njein. Ko ste tolmačili bedno stanjo staremu rndarju, ki so so inn potrgalo vse niiti življonja, da sedaj samo še za silo diše — saj ga je delo pod zemljo vsega izmozgaJo — je poslušal* na stra- ni on i, ki si del a kor ist od delavčevega trpjjenja. In ta zlocinen vas je zaeel mrziti radi korih-toljubja. Njegovi ra- čuni so taki. Vrašo ljubezen za človeka imenuje upor, važo srčno pfemenitost pa zlocin. In vi se morale imiakniti, da je ne sknpite. Kajti zloba iin sebičnost se rcžite na vas s svojiimi krvavimi zobmi. V duhovnem pogtedu je mnogo ta- kib pojavov. Narod gine v gnoju od neznanja, ter pada v motno kaluže ma- terializina. A ce bi kdo posvetiil v stras- no bi'ozno in osfudno ljrlogo, ter zacel govoriti o pravirL ubogih razzaljeninh in ponižanib duš, bi mil oni driigi pri- pravili v,saj ječo, ce že ne križa aTi gr- made. Ti bi namreč radi, da bi ljud-. stvo vee-Jio spalo. Kaj jili ne poznate? In kaj dela naša takozvana intc- liigenca? Je-li to osebna, not.ranja, du- ševna inteligenca, prekaljena, na vro- ot1 in vim zivl'ienja in ociiiscena v bolest- niJi naporih? Ali pa je morda to inle- li'gienca, ki so je za vsluibo učila na solski'h klopeli in ki ima sedaj — vlita po modelu kakor fignra iiz sadi'o — na- l'ogo, da se udano smeblja in plazi pred oniimi, ki vedrijo in oblačijo. Ta dva pojuva intelektualne-ga sveta je treba strogo ločiti. rropiisiia solska inteligenca je ti- sta, ki jt1 zaigala doni Pi/tagori in božji lirani v Jvfezn. i)ri'pravila strup za So- krata. pribila na križ veliikega odreše- nika svela Krista, progl'asila za tepca Kolumba in preganjala od nekdaj vse tiKle Jjiidi, ki propovedujejo napredek ini svobodo. To je inteligenca zaosta- losti, lenobe in propadanja. Oiia je ka- kor ves Kerberos v starogrskem hadn, ki čuva vrata v podzemlje, da lie bi kdo nšel u hladne teme pod toplo soi'neo. Vod'/jeutijc ima svoje brozbroj.no žrlve, nesrečnike in mraenjake. Ima pa tudi čuvajo, da se ne bi inogel nikdo resiti in niiti v lepše žiivljenje. A zunaj, vsepovsod okoli nas je pomlad. Vigred, polnia čarov in vabe- ("d. Vzpni'ino se in dvilgnimo svoje žej- iie oči k solncu, vim življenja in le- pote! ML hocemo res vstali..... Polifika ji POLITICEN POLOŽAJ se je nenadoma izpremenil. Dasi je bilo pri- cakovati, da se bo kri'za razpleitla že v bl'ižnji,PRJPRAVE ZA POMLADAN- SKO OFENZIVO V MAR0KU. Doslej se vedno ni mogoce nicesar izvodoli o sklepi'h velike konforenco v francoskom zimanjein ministrstvu, ki so jc vršida v torek zvečer v Parizu in ki se je je ude- IgžiM tudi giejieral'ii'i guverner Steeg. Gotovo jo le, da so je na toj konferenci razpravljalo o prcdslojotii vol'iki ofon- zivi proti Kabilom. »Matin« pravi, da ni dvoma, da tudi Abd el Krim pri- pravlja vclikopotozno akcijo proti Franciji in Španiji. Na treh tockah fronte se opazirjojo zna-tna zbid'anja čot. Glavni napad Mstašev 1)0 neraara na gorovjo Bibano, ogroženi pa so tu- di drugi deli fronte. Letalci so ugoto- viJi, da so vrše v ozadju vel'ike progru- pacijo ail i.n da Abd el Krim zlasti iz- popolnjuje utrjeno postojanke, zaklone in važne artiljorijskc točke in pri tern uporablja najniodornejša izkustva. — Njegov glavni stan jo popolnoma mo- deren in tako utrjen, da vzdrži najhuj- ŠG obstrel'jovanje z gran at ami iai bom- bain i. Sirom domovine. 8 PRED VELTKO REDUKGIJO LTRADNIŠTVA. V iniai-strstvih se pod- piisujojo ukazi in odloki o redukciji dr- žavnili uradnikov in namoščencev. Po- sebno ohsežna bo redukoija v mmifetr- stvu za socijalno politiko. Tudi v mini- slrstvu za nolranjo .stvari bo mnogo uradnikov penzijoniiraiiih, odnosno odpuščonili. Mod druguni bodo penzi- jioniranii pri volikom žiipanu v Ljublja- uL nekateri vusjd uradiiiki, ki imajo žo 35 lot službe. H ZBOLJŠAN.TE ŽELEZNIŠKIH Z.VEZ Z AVSTRIJO. Kakor se je zve- defo se uvede na prizadovanje maribor- skih gospodarskiih krogov z 10. majem na progi Maribor-Gradec nov potni- ški vlak, ki bo odhajal iiz Maribora zju- traj ob (5. tiri ter so vraoai' zvecer ob 22. iiri, v Maribor. Za trgovce, ki imajo če- sto posla v Avstrvji, znači nova zveza znatno olajšanjo in je tako vsakomur omogoceno, da v enem daievu opravi paslo, za katere je sotiaj radi nepri/iner- niJi železniškiJi zvez potreboval po dva dni. Š SPOMENICA PROF. DR. MUU- KA ZA RIISKI JEZ1K. Naš rojak dr. Matija Murko, profosor slavistike na praški univorzi je potlal mini»slru pro- svete Stjepanu Ha did u oksiwio spomo- nico, v kateri prediaga, naj se na na- šiili srednjih šoloh uvede tudi pouk slo- vanskih jezi'kov, zl'asti pa ruskega je- zika. V spomoniici so prav dobro po- vdarja potreba, da se pospošuje zani- manje za slovanske jeziike, ki je v po- vojinem času znatno popustido. š ŠAH0VSKI TURNIR NA SEM- MER1NGU, za katerega j© bito iizroduo mnogo zaniinanja širom sveta, je kon- c.an. Zmagovaleo na turnkju je bil Du- Edv. Simnic: Velikonocni sprohod po Kaifi in okolici. Dolgčas mil jo postalo v Uoirutu. Volikonočne pociitniice so bitle, proda- vanja prekimjona, tovariši so se raz- kropili na vse strani, zato jo zamikalo tudi mene, da bi sol nekoliko iiz mesta. Razmišljal sein, kam bi »se podal tor se kon^no odfočil za Kaifo. Ob solnčnem zatonu sem stopil na paraik v boirutökem prkstanišču. Kra- sen jo bill poglod na mogoeni Libanon, fekrlatno-rdeči, zlato-obrobljon.i oblaki so obsevali gorske velikano. Rol'j in bolj je izglnjala voliičastna slika izpred oči. Zjutraj je ležalo pred nami mesto Kai- fa? cilj mojega potovania. Kaifa ima krasno lego, no daleč od iziiva rekc Kizona v Sredozemsko morje, nasproti St. Joan d' Acre, sredi cvötoöih vrtov, ograjenimi z visokimi kaktusoviimi ograjami v vznožju Kar- niola. Obdajajo jo vitke nošteviJ-no pal- ino tea* štoje danes 13.000 prebivaloev. Grško-riamski pieatelji so jo nazivali Sycainlmim. Za križarskiih vojsk jo je osvojil Tamkred, a je prißla Iota 1127. zopot v oblast Saludina. (Xlkar so se naseMll' Deta 1869. nemški kolonisti v mostn, jo postalo živahno trgovsko sre- dižče. Nemške sestro imajo tarn hotel, kjer sem so nastanil. Tam sem so se- znanil z ogerskim Slovencom duhovni- kom, ki je bit zelo izobražon in postrež- Ijii.v, iinol jo nadzorstvo v hotelu. Ko sem se nekoliko oddahniiil, sem krenil ogledat mosto. Na prvi mah opa- zi« noko blagostanje in bogastvo, saj je skoraj vsak drugi trgovoc. Mesto obda- jajo marljivo obdelana pofja in vrtovi. PrebivaJci se bavijo tudi z zivifniorejo. Ob mor«ki obaM stoje števiilni mlini za žilo in oljo. Vniiivšii se nazaj v hotel, soin tain nalctel pri obedu na steviiTno goste iz vseh krajev svota, največ Amerikancev, Francozov in Nemcev. Po obedu sva se zmonila z dnhovniikom, da bi sol popol- dan na goro Karmel ter ostal tam y vili nemških sester. Kako srčno rad sem sprejel to priijazno ponudbo. Kar- mel in na njem bivati, užiivati njegov pranimski zrak, je bila žo da\Tiaj moja žolja. Koliko zanianivoga itn zgodovin- ekega nam pripovoduje. karmel, katorega lepoto opova ze Izaiija, se dvi^a 552 m nad morjem in razteza kaki]i 20 km proti jugovzhodu. Na njem stoji svetovnoznan.i karmolit- ski samostan. Karmol pomenja toliko kakor božji »sadovnik. Njogova rodo- vitnost je bila že v starodavnost! pri- slovična. Še dandanos krasi goro gozd in gosto grmiicevje ter dižeča ze- lišča, iz katerih iAdohijojo Karmelicani zdravilni liker. Sprehajal som so mod vifnogradi), lavorjii in oljkami, povsod pa so mo pozdravljalo krasno cvetlice. Na tern kraju jo prikMical" prerok Elija dež, ko je žrtvoval na oltarju, ki ga omenja še zgodov.iaiar Tacit Za casa cesarja Vespazijana je stalo tod po- gansko preročiače. V naraviiidi votlitnah, katoriili sem nasol veliiko zlasti na zapadni strani gorovja so so nasolili m godaj kiwan- vski puBcavniki. Nekatori gr«ki napisi spommjajo še niaaije. Že prvi krifctjani so tu častiisi z vnomo Karrnekko Mater Božjo. Kaxmoliitski samostan jo bil usta- novljen lieta 1180. Lota 1680. so pomo- rili vse meniihe, iato so jo ponovilo lota 1799. Sodanji samostan je dal sezidati IbraJiim Paša; obdan je z viisokim, mocnim zklom. Ima lopo oeirkov, s krasnimi oltarji in stLkami. Pod veli- kiiin oltarjem se nahaja kripta, EJijova votlina, okrašena z zlatimi in srebrni- mi darili, celo srebrni pohnasec je med njiimi. Karmel so ne odlikuje so po bogati in raanovrvstni flori, temvec jo tudi pri- ljubljen« lovišče lovcöm. Znan jo po svojiih hljiemah, šakalih, loopardih, ga- zolah in srnah. Zverl niso čfoveku ne- varno. Izlotnlki so očarani vsled krasne- ga razgleda, in ravno v torn pomiadan- skem času3 ko narava omamljct clove- ka, čuti to lepoto. Iz svetilnika Pharas som proglodal lahko vse nekdanje izra- elsko kraljostvo. Proti zapadu se raz- prostira noskoncna gladina Sredozcm- sikoga morja. Severnovzhoclno Tirski zaliv z inestom Kaifo s krasnimi vrto- vi in palmami, oranžami in citronami, fenican.ska dožela, mesto Akka, na dalj- nom obzorju pa Libanon in Hermon s snogoni pokritimi vrhovi. Na Karmelu, tern zomeljskem ra- ju sem ostal stiirinajst dni, nekaj casa edini gost pastrožljiivih sester. Vzljubil sem to goro, tako duhtečo, tako main- U'wo. Poznoje pa je prišla že neka ame- rikaniska dama, stara kakih sestdoset lot, z njo sva govorifa o vsoj toj llepoti, ki se ji ni mogln dovolj nadiiviti«, z njo sva listala po knj.igi karmelske store tor nabiirala cvetlioo. Ko sem se vrnil v Kaifo, sem po~ tetel ob inonskem nabrežju v Akko. Ge- lo nabroijo jo posejano z najrazličnej- siitni skoljkanii; našel sem žkrlatno školjko, iz katore so pridolovali Feni- eani škrkt. Znamejiito najdioče teK školjk jo roka Befus, dimes Nahr "Nj'i- men. Pliniij pripovoduje, da so k fine- ga peska to reke izdelovaJi steklo. Ne- koliko na desno se dviga grič Tell-el- Fuchar, kjer jo poslavil lota 1799. Na- poleon svoje batorije. Iz krizarskiH vojsk je znano, kako so se borili za to mosto. Še danoe se vidijo na zidovju znaki opnstošenja. Stran 2. »NOVA DOB A« Siev 37 najčan Spielmanm, ki je dobil prvo na- grado. Zvecer so na svečanem banke- tu razdelili nagrade, ki so bile razde- Ijene sledece: Prvo darilo 3500 šilin- gov je dobil Spielmann s 13 točkami, drugo darilo 2500 šiliiigov Alijehin s 12 in pol točkami, tretje darilo 2000 šilin- gov Slovenec dr. Vidmar z 12 točkami. Getrto in peto darilo si deh'ta Tartako- wer in Niemcovic z 11 in pol točkami, šesto in sedmo Tarrasch in Rubinstein. (Xsmo darilo je prejel Reti, deveto pa Griinfeld. š DOSMRTNA DRŽAVNA POD- PORA KAPETANU LUJI LOVRIČU. Skupščinski odbor za prošnje i.n pri- tožbe jo med drugim priznal slepemu kapetanu Luju Lovrieu dosmrtno dr- žavno podporo mesečno 3000 Din. Sklep jo napraviil dober utis posebno med dobrovoljci in sptoh med vsemi, ki znaj'o ceniti velike zasluge Luja Lov- rica za našo drzavo, za katero je v bo- jih v Dobrudži žrtvoval svoje najdraž- je — svoje ocl š NAŠ DELEGAT V REPARA- CIJSKI KOMISIJI V PARIZU bo prejemal mesecno 600 dolarjev — kar je 30.000 dinarjev ali skoro 15.000 fr. frankov, odnosno plačo francoskega profe.sorja za celo lota. S to si-neku.ro bodo osrecili nekega Mato Boškovica. š Spanski vige-konzul v LJUBLJANI. Španska vlada je po- stavila svojega častnega viice-konzula v Ljubljani. g. Milka Hibarja, trgov- skega zastopnika v Ljubljaini. š NOV KAZENSKI ZAGOVOR- NIK. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarskega namestnika g. Jurija Detička na Vranskem v imenik kazenskLh zagovornikov svojega oko- liša. š 0DLIK0VNJE GLEDALIŠKIH UMETNIKOV. Na predl'og mwiistra prosvete je kralj odlikoval g. Antona Gerarja-Daniila, Član a narodnega gle- dališča v Ljubljani z redom Sv. Save tretje vrste, opernega pevca Rudolfa Bukšeka v Osjeku pa z redom Sv. Save pete vrste. š ZA REZERVNE OFICIRJE. Opozarjamo na razpis ministrstva voj- ske in mornarice z due 27. jan. 1926. Dj. br. 3525, po katerein priipada re- zervnim oficirjem osnovna plača po stopnji, ki se doMi na podlagi vseh let, prebitih v oficirskiJi cinih in ne samo oni čas, ki ga je rezervni oficir odslu- žil v dejanski v ojašk i sliužbi. Rezervni oficitrji, katerim bi se prejemki o.snov- ne place vzlic temu nameravale kraj- šati. naj to javijo Udruženju rezervnih oficiirjev, pododboi'u v Ljubljani. Š UREDBA 0 NOVINARJIH. Mi- nister za izonacenjo zakonov dr. Sr- skič je glede uredbe o novinarjih izja- vil zastopnikom listov, da bo izdaT uredbo takoj, cim bo sprejet proraeun, in da bo ista tudi takoj stopila v velja- vo. Se te dni bo sklicat konferenco no- v-iinarjev in lastuilkov listov, ki naj de- fkiitivno določi besedilo uredbe. Š VELIKANSKI NAPREDEK V MLADINSKEM GIBAN.TU. »Savez Trezvene Mladeži« v Beogradu je pred- vcerajsnjhn sklenil, da pristopi »Inter- nacijonalni ligi proti nikoti.nu« in v or- ga n i zaci j o »Internaci j onalne abst i- nentskega dijaštva«. S tern bosta jugo- slovansko ime in beseda nastopala kot precejsen faktor v internacijonalnem gibanju. š ZAKON 0 AYTORSKEM PRA- VU. Tekom prihodnjega tedna se bo v ministrstvu prosvete vršila širša kon- serenca, na kateri se bo razpravlijalo o načrtu zakona o avtorskem pravu. Ka- kor doznava »Beograjski diLevni'k«, bo minister prosvete sain opravil končno stilizacijo zakonskega načrta. š TIMOR 73 LET STARE REVE v KASAZAH. Minolo nedeljo dopotdne je prjsla hčerka Marije Steiner, vdove- posestnice v Katsazali pri Liibojah, k okroziiemu zdravniku dr. Riliardu Bergmannu v Žalcu in je zalitevala mrtvaški list za v sobolo umrlo 73 let staro občinsko revo Seelheiimer, ki je pri njih stanovala. Ker pa je dr. Berg- mann botan in ga nadomestuje dr. Zo- ran Jošl, je šel ta v Griže in si ogledal v tamkajšnji mrtvašnici mrliiča. Vktel je, da manjka pokojnici skoraj polovi- ca obraza. Ker je bila stvar zelo sum- ljiva. je javil to takoj orožniJkom. Orož- niiki so takoj zasMali Steinerjevo, ki je pote mizpovedala sledeče: »Seelheimer je v noči od sobote na nedeljo umrla v hlevu, kjer je spala. Spravili smo tru- plo v soboto in čulr pri njej kake dvc uri. Ker pa smo bill zaspani, smo šli spat, a. pusti'li smo okno odprto. Naj- brze je prišla ponoči mačka pri odpr- tem oknu v sobo in obgrizla obraz po- kojne. Ker jc bil ta zagovor malo ver- jeten, so naznanili orožniki slučaj obla- sti, ki je odredila obdukcijo trupla. Sodna zdravnika sta ugotovila, da je bila Seelheimer zadusena in z ostrim orodjem udarjena po gl'avi. — Takoj po tej ngotovitvi so odšli orozniki na po- ¦sestvo Steinerjeve, preiskali vse pro- store in našli v hlevu okrvavljeno seki- ro in mlako krvi. Aretirali so Marijo Steiner, vdovo posestnico v Ka.sazali, njenega 19-felnega sina Josipa in Jo- siipa Kokolja, rudarja v Libojah. Ko- kolj je stanoval pri Steinerjevi in je bil moiifla njon ljubeck. Seelheimer je bila občinska uboga in je stanovala pri Stei.nerjeivi. Služila je pri hisi nad 20 set in spestovala vse otroke. Kakor go- vorijo sosedje, se je zlaslii Kokolj več- krat Jmdoval radi Seelheimerjcve in se enkrat izrazil, da jo treba proč spra- viti. š JUNAŠTVO JUGOSLOVAN- SKEGA MORNARJA. Ameriški listi so ol)širno poročali o nesreči ladje »Anti- noc« na Atlantskem oceanii, ko je mo- stvo rešil pannik »Rooseweft«. »Times« sliavi med prvimi, ki so se odlikovali pri rose van ju ponesnečenega moštva »Antiinoc«, nasega mornarja Kuznio Franelica iz Kostrene Sv. Lucjje. Prva dva resilma coin a so silni viharji vrglii ob bok »Roosewelta« in ju razbiTi, tako da sta dva mornarja utonila. Vendai- to Franelica ni oplašilo. Javil se je pro- stovoljno za reševanje in se s-pustil s čolnom v valove. Pomagat je ve.s čas pri reševanju, ki je bilo končano šele celrti dan. — 0 Franelicu ameriški li- sti sedaj obšiirno pišejo in omenjajo tu- di, da že 23 let križari po raznüh mor- jih. s SKOK V DRAVO. Kakor nam poročajo iz Marenbcrga, se je pripetil tarn dne 22. m. in. tragičen slučaj, ki je izzval v vsej javnosti gfoboko sočlitje. Inz. Wrentschur se je peljal s svojo so- progo čez most na Dravi. »Sredi mostu je nonadoma skočil z voza, se pognal čez ograjo in izginil v valovih. Trupla doslej še niso našli. Bil je star sele 26 let ter je zap us til ml ado ženo. Domne- va se, da jeizvršil dejanje v hipni du- se\nni zmedenosti. š SAM0M0R V NOVEM MESTU. V petek zvečer je preminula tragične smrli v Novem niestu komaj 22 letna Emioa Mramor, žena železnifikega uradniika in hčerka ka.varna.rja Spliha- la. Zvečer jc odsia z doma in skočila na mostu pod osebni vlak, ki jo je stra- sno razmesaril. Odtrgal ji je glavo, ki je pa.dla potem v vodo. TrupLo nesreč- ne ženske je vlekel drveči vlak nato še nekaj časa s seboj potem pa je vrgel v straai. s FALZIFIKATOR ZARDI ARE- TiRAN NA REK1. Znani ponarejeva- tec dinarskih novčanic Zardi je pobeg- nil pred sedmimi meseci, kakor znano, na drzen način yl zaporov v Lepoglavi, kjer bi moral presedetii 13-letno ječo. Sjius'til sc je po vrvi na tla, stopil takoj v pripravljeni a^o in zbežal čez mejo. Sole sedaj so ga izstedili na Reki in bo prihodnje dni zopet izročen našim obla.stim. š TRAGIČNO SRECANJE. Iz Beograda ]-)oročajo o nenavadno tra- gicnem sl'ucaj'u. Iz Save so potegnili tru.plo mladenke, ki je identična z di- jakinjo Milico Paunovič, katera je ne- davno izvršidla samomor. Da je bila tragedija popolna, je shičaj nanesel, da bi moral obdukcijo trupla izvršiiti sam njen zaročenec, ki je zdravnik v bolni- ci. Ko je v triiplu spoznal svojo zaro- čenko. se je onesvestil. š CUDEN NESTVOR. V vasi Bok- siic v Slavoniiji je 22 lot stara mati po- ^:iila otroka z dvema gfavama, Na eni glavi je imel otrok eno oko, na drugi nobenega, na drugi glavi so bila le zna- menja oči. Na prvi glavi je imel sicer nos in dvoje ustec, docim je bila druga glava brez nosa. Eno roko je imel" pra- vilno razvito, ena pa je bik brez pr- stov, noge niso bile razvite. Otrok je ži- vel štiri dni. is V SMRT ZARADI BOJAZNI SIROMAŠTVA. V Sarajevu je izvrsü samomor 70-letni gostikiičar Adolf Druker. Pokojnik je bil v Sarajevu splošno znana osebnost. Samomor je izvršid, ker se je bal, da bo na stara le- ta zabredel v oedo. š DESET LET ZA RAZŽALJE- NJE VELIČANSTVA. Meseca oktobra lanskega leta je okrožno sodišče v No- vem Sadu izreklo strogo razsodbo za razzalijenje Veliičanstva. Ivan Schnei- der, bivši občinski tajnik v Štalarju1 je bis obtožen zaradi trojnega razžaljenja Veiičanstva. Zagovarjal se je s tern, da jo zali'tev izrekel v stanju popolne pija- nostk Sodišče pa njegovega za^govora ni upostevaio ter ga je obsodilo na de- set let jece. Schneider se je proti raz- sodbi pritožil, apelacijsko sodišče pa je sedaj potrdil'o razsodho prve instance. š SAMOMOR RADI »PISKER- LONGA«. V nekem selu pri Mostarju se je pred dvema ietoma ownil seljak Vlado Dragovic z Ljubico Mašijc. Njun zakon je bil kot ponavadi sprva srečen, kasneje pa se je Vlado Ljubice naveli- čal. Nedavno se je pozno v noči vrn.il domov in nal'etel na svojo ženo, ki je bridko plakala. Dragovic ji je v šali odrezal njene lase. Ljubica, ki je sma- trala »bubikopf« za sramoto, se je nato obesila. š SLEPEG ZOPET IZPREGLE- DAL. Znani beograjski kirurg, dr. Dra- go Kostic je operirali te dni v Zemunu Milana Petkoviča iz Tenja, ki je bil že 10 let slep in so vsi zdravniki smatrali, da se mu vid nikdar ne povrne. Senza- ciijonalna operacija se je popolnoma posrečila in se bo mladeniču zopet vr- niinl vid. š 0GR0MEN MORSKI VOLK UJET. V zaMvu Lomljane na dalma- tinskem otoku Uljanu so ril)ici ujeli te dni ogromnega morskega votka, dolge- ga skoraj šest metrov. V želodcu mor- ske pošasti so našli raznovrstne velike Mesfni kino Celje Na Yelikonocno ned^ljo 4. in ponedeljek 5. apHIa ===== nastopita na splošno željo zopet znana komika ===== Pat in Patacbon v najboljšem njihovem filmu On, ona in Hamlet, Ta dva dni se igra tudi prvovrsten film z najboljšimi igralci v 6 dej. Lepa pustolovščina Ta dva sporeda sc menjata in sicer: V nedeljo ob 2., 4. in 6, Pat in Patachon, ob 8. uri «Lepa pustolovščina». V pondeljek pa ob 2. in 6. uri Pat in Patachon, ob 4. in 8. uri «Lepa pustolov- ščina». — V torek in sredo veličastna drama «Trgovci z dekleti». Zanimiv je bil izlet v Atlit, iane- novan za časa križarskih vojsk Castel- lum Peregrinorum, močno utrjen grad, ki ga je razdejal 1291 sultan MeTik el Ašraf. Ostanki stolpa še stoje in pri- čaJK) o mogočni stavbi. Na velikonočno nedeljo, ko so zvonili zvonovi tako praznično, sem pohajal ob morskem bregu in razmi«- Ijal bogato zgodovino teh krajev. Ko- liko je razrušifa basnost narodov, koli- ko unicila, in vendar je vzklila nova kultura, novo zirvljenje, kakor preroje- riiO iz toliko prelite krvi. Vse se obnav- lja, življenje v liaravi in duši, prenav- Ija se clovek, misleč na nekdanje dni1 in sedan jo dobo. Prenovila je ledaj ono Veliko noc ta velika narava dikšno in telesno, da sem se vrnil v Beirut po- \ krepčan za nadaljni študij in napor. Zakaj se proda Bata cevljeif največ? Zaio, kei* so najboljsi, lahki in najcenejjSi pri A. Drolenik, Glavni trg. Carl Busse: Invalid Jan Sotka. (Poslovenil R.......fi.) Jan SoLka je bit junak. »Mnogo tiči često v neznatnem, očka«, je rekel, »tako je na tern svetu .... samo slucaj in človek ima že zlato uniformo namesto ovčjega kožulia.« »Ce bi me bil mali videl, kako sem ae bojeval, bi bil danes maršal in sta- noval bi v gradu. Če bi potem prišel ti k meni in mi liotel poljubiiti, rob suk- nje, bi rekel »Stari prijatelj, Stanislav Woroni.cz .... kar je domacelc Objel bi te bil in poljubil . . . desno, levo .... in pečenke iin črnega vina bi ti bit dal kakor za Veliiko noč in ko bi hotel oditi, bi ti rekel: Vzemi za svo- jo ženo nekaj za spomin, za spomi'n od Jana Sotke! No, no ... nič se ne bra- ni, saj je samo kupček cekinov! Mar- Sal jih ne rabi tako kakor ti, ki si ubog kmet!« »Za Boga — lako bi ti bil govoril: Svojih prLjatel'jev človok ne sme poza- biti. — Toda mail me ni videl .... pri Berezini se mu je tako mudilo, in tako je bifo mogoce, da se Jan Sotka ni vr- nil kot marsal, ampak kot berač in da ne priliajiaš ti k njemu, očka, tomvec on in se ti zahvaljuje za krožnik juhe. Tako je pač v žLvljenjiu in tako..... najbolje je, da se clovek popraska po glavi in pusti, da gre ziivijenje po svo- jem tiru.« Pri tern je odkril invalid svojo gfa- vo, se prav pi'idno praskal po njej, pi- hctl julio in jo začel jesti, žlico za žlico. Naj ti tekne, Jan Sotka, gospod maršal«, je rekel Stanislav Woronicz, »jesti moraš dovoi'j, kajti mnogo jih žiivi od tebe!« >'Veliko mora hraniti malo .... iak je zakon sedanjosti1«, Je odvrnil starec tiho. Stvar je bila taka, da ni bil on v vsej vasi znan le po svojih junaskih 6iffi,iili, temveč še mniogo bolj zaradi množine goliaziii, ki jo jo nosil s seboj. Na to sicer v Kriševem niso ravno pre- več gledafi, aii, kar je prevec, je prevec. »Kadar prides zopet k nam, Jan Sotka«, mu je rekel nekoč Stanislav Woronicz, »priidi sam. Takrat dobiš dovolj jedi in pijače. Toda reši se svo- jih »prijateljiiic«, sicer bos moral sedeti na pragu, ne pa v sobi.« »Bom premišljal o tern«, je odgo- voriii invalid, a prihodnjič se je vsedel1 prostovoljno na prag. »Ne smem biti tako krut proti >prijateljiicam«. Veliko mora hraniti malo, in one imajo toplo, očka, toplo jim je in dobro se jian godii!« . Pri teh besedah je potrkal na uma- zano ovcjio kožo. Vendar so ga imeli kmetje navzTic leinu radii. Stanoval je že dol'go vrsto let v občrnski liiši. Bila je sicer že r razpadu, toda to ni niič niotilo Jana Sotke. Po potrebi je zamasil spranje in luknje, skozi katere je najhuje pihal veter; ce ga je preveč zeblo, mu je dajal gozd k\sa v izobilju in končno: bojev- nik z Berezine ni bil proti mrazu tako obcutljiv. Jan Sotka je namrec res služil pod Napoleonom I.; ob požaru v Moskvi je uišel srečno rdeči, a na snežnih polja- naJi befi .smrti in se je ves raztrgan in razcapan končno zopet vrnil v svojo rojstno vasico Kriševo. Tu je živel kot »invalid« in v obci'nski hiši mu je po- lekalo leno, po njegovein lastnem mne- njii zelo prijetno življenje. Prosjačil je od hiše do liiše, dobil vedno dovofj jesti in vedno mu je se kaj ostalo za žganje. Zato je pripovedoval kmetom svoje pri- godbe iz vojne in, ker ni hotel ponav- ljati vedno istih zgodb, si je iÄinislil novih, ki so sčasoma naredile prostor starim, da končno sam ni vedel, kaj je res doživel in kaj si je izmisTil. Najbolj ncpri'jetno mu je biiLo pri srcu, če nl imei po par dni nobenega vkiarja v že- ])u in je bila steklenica lahka in praz- iwi. Njegova srčna želja je bila imeti kaj prihrankov, majhno glavnico, s katero bi si pomagal v sTabih casih. Pri Krisevu je stal grad, ki je bil že mnogo stoletij last druzine Sikor- skih. Za casa Jana Sotke je žiivel y njein pan Tadej Sikorskr, še mlad, a Štev. 37. NOVA DOBA< Stran 3. ribe, med drugim dva tuna, težka skup- no 32 kg. Ribiči so morskega volka pe- ;: ljali v Zadar ter ga prodali tamkaj&- ii iijemu muzeju. 1 š ŽALOSTEN KONEG VESELE \ SVATBE. V selu Velika Trešnjevica v Vojvodini se je prošli pondei'jek vršila j svatha. Domačini in gosti so l>ili židane volje; pili so iin jedli ter streljali kakor, na fronti. Eden izmed'gostov je dal svoj revolver nevesti, da bi tudi ona strelja- la. Nevajena orožja pa je zadela svata Martina Skvarica tako nesrečno, da se je ta zdrudil mrtev na tla. Vesela svat- ba je žalostno končala. š ZAGONETNA OGRLICA. Neke- mu zagrebškemu zlatarju je nedavno priaiosla neka kmetica iz Vmkovcev zkt collier z dragocenimi britjanti. Za1- htevaJa je zanj 150 Din. Zlatar je ugo- tovil, da je colier vreden priblžno 100 tifcoč dinarjev in je stvar prijavil poli- ciiji. Pri zasfišanju je izjavila žena, da ji je ogrlico daroval njen mož, železni- žki čuvaj I. Čutura v bližini Vinkov- cev. Pozvan na policijo, je mož pove- dal, da je našel ogrlico na cesti. V ša- tnlji je bil'a poleg ogrlice viziitka z ime- noin nekega Crnogorca v Zemiiiiu. Po- izvedovanga so dognala, da je bila ogr- lica Clrnogorcu ukradena v Vinkovcih. Kako je tat collier izgubil, še ni pojas- njeno. Železniski euvaj in njegova že- na se nahajata v policijskem zaporn. š ORIGINALEN PLAKAT. Te dni je v Zagrebu nabit plakat: Ženitna po- nudba. Neki mladenič išče ženeko, s katero bi se mogel do 4. aprila t. 1. do opoklne poročiti. V tem slučaju dobi 1.000.000 Din kot dedščino, drugače pa ne. — Prvotno so mislili, da je aprilska sala, a konečno so doznali, da je ifitiaia, Zaniniivo pa jc, da ponndb ni dozdaj nobeniih. š PLAZ ZASUL SELJAKA IN KONJA. Sel'jak Tomo Agatte iz Ban- fcoviča pri Travniku je gnal v petek na Vlaš-ič dva konja, otovorjena s hrano za paistirje. Na povratku se je nenado- ma vsul na pot velik plaz prsti in ka- menja, ki je zasiil Agatica in oba nje- gova konja. Mrtveca so izkopali šele v nedeljo. s VINO ZAMENJALA Z LIZO- LOM. V Grebušnici pri Šibeniku se je z lizoFom zastrupila Ivan« Peren, žena tamkajšnjega posestnika. Ker ji je bil otrok obolei na škrlatici, je bila hiša z liizolom razkužena. Gez par dni je po- zabiLa na lizol. Ker je bUa žejna, si je hotela natočiiti čašo vina, vzela pa je napačno steklenico z lizolom in pila. Takoj je opazila zmoto in začela kficati na pomoč. Prihitela je na pomoč sose- da, a brez uspeha. Nesrečna žena je čez pol ure iinirla. Za.pusttla je troje nedoraslih otrok. H SMRTONOSEN STREL IZ SA- MOKRESA. V dol'ini leskovškega bre- ga, neposredn.0 ob cesti, ki vodi v Les- kovac, se je na močvirnati trati odigral te dni spopaid, ki je zahteval človeško žrtev. Pavle Vale in Janko Brajkovič so se vsprli z Mato Šajnovi.cem ter za- čeli streljati na Mato in njegovo ženo. V Miski je Mato potegnil samokres m smrtno zadel Vale Brajkoviča. Njego- \'d brata sta pobegnila iin se skrila v šumii. Mate se nahaja v preiskovatnem zaporu. š ŠESTLETEN OTROK PO NE- SRECI USTRELIL S\ OJO MATER. V Veprijicu v Istri se jeprošli- oetrtek pri- petila strahovLta nesreča. ])va logarja sta proti večern prišla v gostilno Kate Biänkovic, odložila puške in se vsedla k večerjii. Šestletni sinček gostiilničar- ke se je igrat s puško in v šali nameril na svojo mainico. Neiiadoma je počil strel in nesrecna mati se je mrtva zgru- dila na tla. Krogla jo je zaclela v srce. Grozna nesreča je v vsej okolici vzbu- diila sočutje. š ROGAŠKA SLATINA, najbolj re.nomira.no zdravilisče proti bolezniin želodca., čreves, mehurja, žolčiiih kam- nov, srca, ledvic in jeter. Izvon glavne sezone izred.no nizke cene. Zahtevajte Prospekte! 329 š REVMATIZEM — ZAHVALNA IZJAVA. Sloboden sem, obrniti- se na Vas, ker bi rad uveril nekega svojega znanca, da je najboljši in najgotovejši lek proti revmatizmu »l^adio-Balsami- ka«. Po.slali ste bralu moje tete Drag. Miliaji'ovicu, upravniku pošte v Pro- kupljiii, preteklo leto lek za niojo teto, ki je ležaia v postelji, bolana na nogi. Imola ju neke vrste revmatiizem, od te- ga vSta ji otl časa do časa otekali nogi, da ni mogl'a obuti č-evljev in vsled bo- lečin jc morala ležati v pastelji. Ko smo dobili Vaš lek, smo ga ta.koj začeli upovabljati in čez 20 dni je bilo že moji teti bol}e, ki ko sem jo obiiskal'. sem jo našel že popolnoma zdravo. Tukaj v Vranju je mati nekega znanca tudi ta- ko bolna, vendar ne tako hudo kot Va- sa bolnica v Frokupliju. Zato Va,s pro- sian, da pošljete lek z navodifom po po- vzetju na naslov: Jovan Riistic, trgovec, Vranjc. V naprpj se Vam zahvaljnje Milan Popoviic, blagajnik pošte. Vra- nje, 2. oktobra 1926. — Lek »Radio- BaLsamika« izdeluje, prodaja in raz- pošiilija po povzetju laJjoratorij Radio- Balsainika. Beograd, Kosovska 43 336 Ceijska kronika. c CELJSKI DENARNI ZAV0DI bodo na veliko soboto, dne 3. aprila za- prti. c GELJSKE BRIVNICE bodo na Velikonočno nedel*jo zaprte, na veliko- riočni pondeljek pa odprte od pol 8. do pol 12. dopoklne. c IZKOP SREDOVNIKOVEGA TRUPLA. Ker se je med ljiulstvom tr- dovratno širila govorica, da so od vo- jaške stražnke pri sinodnišnici obstre- ljenega Karla Sredovnika vojaki po ne- sreči še pretepali in nnicil'ii, je dala oblast truplo iizkopati in obducirati. Obdukciija se je vršila v vsredo in zdrav- nkška komi&i'ja jo dognala, da ni bilo na Sredovnikn nikakili znakov, ki bi ]) ot r jeval i. 1 j u d sko g ov or he o. c SESTANEK ČLAN0V K. 0. SDS ZA GELJE IN OKOLIGO v sredo, dne 31. apriki je bil določen za razmotri- vesel in lahkoživ mož, ki jo pa bil rajši v Varsavi in Parizu, kakor v Kriševu. Ker je pa moral vsako leto nekaj ca^a preživcti v gradu, je zbral kopico sebi enakiih plenavčev, ki «o imeli posestva v okolici, in skoraj vsak dan se je lo- ^dlo, pilo, igralo, ali iztekniilo kaj take- ga, kar je povzročalo sineh. Seveda je sLisal Tadej Sikorski o Jann Sotki, o njegovih junaskih činih, kakor tudi o njegovi golazni; pa tudi o tern, da se od zadnje ni hotel rešiti in da se je nezaiipno protivil snaženju. Ko je bil krožek veseljakov zopet nekoc zbran v Kriševu, a si ni mogel zamisliti nobone nove zabave, je uka- zal graščak izprazniiti neko sobo, jo razdel'iti v dva dela in pec tako zaku- riti, da je skoraj žarela. Potem jc pripovodoval prijateljem o invalidu in o svojem namenu, Jan Sotka naj bi jim pravil o svojili doživ- Ijajih, kar bi bilo zabayno. Zraven pa ga hoče obenem odvaditi nesnainosti, kar je obetalo biti zelo smešno. Pan Tadej je bil neožonjen in nje- govi I'ovski tovariši tudi — torej je Jan Sotka lahko nastopil. Poslan je bil slvi- ga v občinvsko hiso, da ga pripeije. Zunaj je bil mrzcl in aster dan; Jan Sotka je zmrzoval navzlic oyejemu kozuhu v svojih razpadMi zidovih in je bil še tembolj čemeren, ker je že davno izgiinil iz steklenice zadnji požirek žga^- nja in zadnji vinav \v. njegovega zepa. Tedaj je prišllo vaMLo iz grada. Hoj. kako je starec poskoeil! Ilitro se je po- kril z oguljeno vojaško čepico in se dal pel'jati v grad. »Jan Sotka«, je rekel Tadej Si- korski in vrgel ostanek pokajeaie ciga- re proč, »moji prLjatelji, visokorodni gospodje, ki jih vidiš tu in jaz . . . . smo mnogo slišali o tebi, da si junak in da si bil z Napoleonom v Ru«iji. Ti nam boš sedaj pripovedoval o tem.« »0, milostni gospod, kakšna cast, kakšna cast! To si štejem še bolj v cast, kakor da sem smeT defilrrati pred ma- liin iin me je on pohvaliJ.« »No torej .... mlpii zatvorn.ice svoje zgovornosti! Toda zeblo te bode Postavi se k peči. In še nekaj, poznaš- li to-le?« (Konec pride.) Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih 4 „Novo Oobo" # Ali ste že porawnali ¦ia!"očnino za Novo Dobo vanje o zakonu iai ustrojstvu socijal- nega zavarovanja delavcev. Okrožni tajnik g. Drago Žabkar je podal bist- vene tocke zakona, poglavitne postavke obračuna okrožnega urada za zavaro- vanje delavcev in kritLko posameznih pamgrafov in postavk. Kot koreferent je g. Zal'oznik orisal vse hibe in do- brote zakona in označil smernice, ka- tere naj zavzame stranka, da se zakon novei'ira. v tej smeri, ki vodi k ravno- težjvi proračuna in obračuna, ne da bi so škodovalo zavarovancem. V debati je podal g. Bizjak natančen pregled stanja bolniskega zavarovanja ki po- kazal tako kakor oba referenta pot, ki naj vodi k sanaciiji zavoda. Izvoljen je l)il poseben odbor, ki naj pripravi vse predlioge za spremembe posameznili took in sestavi tozadevne resoluciije, ki bodo sprejete na priliodnjein zboro- vanju. c SVET0VN0ZNANA OPERN A PEVKA GA. GIDIA BUGGARINI od- potuje po velikonočnih praznikih iz na- še državc zopet v inozemstvo na vecje turneje in bode pred svojim odpotova- njein dne 9. t. m. pel'a v Narodnem gle- dališču v Mariboxu in v soboto, dne 1Ü. t. in. v Mestnem gledališču v Celju. — Svetovni glas umetnice je v vseh ovrop- skin mestih in državaJi slavljen in priljiibljen, a tudi njen izbrani spored jamci vseni ljubHeTjem glazbe in petja, da bode njen nastop v Gelju prav redek muzikalni dogodek. Vodstvo turneje nas opozarja, da bo ta operni koncert ediiiia in zadnja prilika slivšali v Celju to svetovno pevko l^elcanta, ker se se- daj na])oti črez Pari'z in London v Ameritko. c VZPORED K0NCERTA GIDI- JE BUGGARINI. Meyerbeer: Arija paža iz op. »Hugenotti«. Konjovic: Pesmi. Zajc: Pesmi. Rossini: Roman- ca Rosine iz op. »Barbiiere di Siviiglia« (Seviljski brivec). Donizetti: Arija bl'aznosti iz op. »Lucia di Lanimer- moor« s spremljevanjem flavte. — Puccini: Arija vz op. Mm e.,B niter fly. G. F. Haendel: Sloväa ari'ia slavcka s spremljevanjem flavt. Verdi: Arije iz op. Trovatoro in Traviata. Caruso: Ang. valček. c POLOVIČNA VOŽNJA ZA S0- KOLSKI ZLET V PRAGI. Minister saobračaja je dovolil polovično vozno ceno vsem članom JSS, ki nameravajo na vsesokolski zlet v. Prago. Za odhod velja vstopnica od 20. junida do 5. ju- lija, za povrafek pa od 27. junija do. 12. julija. c IZ VODNIKOVE DRUŽBE V LJUBLJANI. Vodstvo »VodnLkove clrvižbo« sporoča vsem, ki so se z do- pisnicami javili kot clanii, naj se javi- 30 pri poverjeniku svojega kraja in tamkaj plačajo cfanarino v zneskn 20 ditnarjev. Sedaj imajo že vsi večji kra- jii poverjeniištva, katerili je dosedaj ustanovljeniih že preko 300. Glede usta- novninOj ki znaša za osebe 500 Din, za društva in druzbe pa 1000 Din, sporo- camo, da se lahko plača v petih obro- kih tekom onega leta. c 0SEBNA VEST. Upokojen je bil od miinistra socijalne politike g. Maks Res, upravnik Invalidskega doma v Ce- lju. Gospod Reš je dobil dne 31. marca brzojaven nalog, da naj preda svoje po.sle nasledn.iku, ki je prišel iz Ljub- Jjane. Jasno je, da je bil g. Res s se- danjLm valom upokojitev in redukcij upokojen v znanienjn praslulega šte- denja hi bratskega sporazuma, dasi je še mlad in voTjen delati. Z zadoscenjem pa l>eležkno, da ostane g. Reš vkljub upokojitvi v Celju, kjer že peto leto de- luje pri naših napredniih dmštvili in pri/neditvah in ima svoje posebno za- sluge za družabno življenje. c UPOKOJEN JE BIL po daslu- ženju svojih let zanienik upravndka cei'jske poste g. Fran jo Natek. c OBEŠENI H0TK0 JE BIL RES BLAZEN? Na poročilo listov, da je v pondeljek v Celju obešenin Hotko kma- lu po smrtni obsodbi zacel simulirati blaznost, je psihijater g. dr. Ivan Ro- bida. v Ljubljani objavil v »Sfov. Na- rodu« sledeče: »Meni se zdi važno ugo- toviti, da jaz v svoji svojeas oddani ps i.h.i j a t r i en i ek.sper t izi jii s ti f icirran ega Jožefa Hotka nisem nikdar proglasil za simulanta, ampak za izprevrzenca, ki je obolei po obsodbi na reaktivni psvhozi. Kakor posnemam po poroči- lili v dnevnikih, je to svojo blaznost tudi srečno dosimuTiral do konca, in menda s svojim vedenjem na svoje zad- nje ure in na svoji poslednji poti pri- memo dokazal, da »dobro izvedene Namakaj z „Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjim milom"! Potem bo perilo, brez najmanjše poškodbo, brez truda, ob največji varčnosti, v najkrajšem času, res popolnoma čisto! SCHICHT Cenjeisiin naročnikom! Zadnji štecilki , »Nove Dobe«. smo priložili položnice. Vse, hi preje- mujo na-š list, prosimo, da nam naka- zejo naročnino vsaj za prihodnje četrt- letje. Zamudniki pa ncij poravnajo zaostalo naročnhio. Oni, hi dolgujejo več naročnine nego za tri mesece, so pred kratkim prejeli pismene opomine s položnioanii. Nekateri so se odzvali, drugi pa mislijo, da list lahko preje- majo zustonj. Te zaostankarje, kßterifi pa — moramo priznati — vendar ni veliko, zadnjikrat opominjamo, da po- ravnajo svojo obveznost njapram listu, kcr jim v prvi polovici aprila list brez- poyojno ustavimo; naročnino pa bo- mo brez ozira primernim potom iz- terjali. UPRAVA. smotrene simulacije« ne more zrušiti in streti niti ne smrt, prav posebno pa tedaj ne, če se tej simulaciji veil — blaznost.« c RAZPIS USTANOV TRGOVGA ANT0NA K0LENCA. Kuratorij \ista- nov trgovca A. Kolonca v Celju je raz- piisaJ — kakor smo že obširno poročali — dijažke ustanove za pofetni tečaj 1925-26. Prednost pri prejemanju šti- pendiij imajo profsilci, ki so s pokojniin gospodom A. Kolencem v aorodu ali svaštvu, sicer pa vsi Slovenci. Ustano- ve se podeljujejo dijakom visokili šol, srednjih šol in učencem kmetijske šole v Sv. Juriju. — Še enkrat opozarjamo,- da je prošnje treba vložiti pismeno na kuratorij (v roke g. dr. Kalana) do 8. aprtfa 1926 in jilm priložiti zadnje iz- pričevalo. c NESREČNI ALKOHOL. Prejeli smo: Alkoholnih pijač porabilo se je v celjiskem srezu leta 1925. v naravnost ogromnih množinah. Vina se je izpilo skoraj dva milijona liitrov, nanireč 1,826.149 l'itrov, piva 801.350 litrov, žganja 125.850 litrov! — Naravnost strašno število! Sadjevca pa, ki bi bil še najmanj skodljiv, pa relativno malo,- namreč prilično 580.000 litrov. Kon- zum teh pijač je sicer manjši nego leta 1924., to pa ne morda. radi prolialko- hofne propagande, temveč radi — dra~ ginje. Ako se hoče naše ljudstvo rešiti pogube, ki mu grozi po alkoholizmu, rnora pač besede zdravnikov, ki pojas- njujejo vpli.v alkohola, vzeti resnejšel — Dr. Anton Schwab, c SOKOLSKO DRUŠTVO V GE- LJU priredi tekom tega in prihodnje- ga meseca vec predavanj o Čehoslova- ški. Prvo predavanje se bo vršilo v če- trtek 8. t. m. ob 20. uri v fizikalni dvo- ran i deške meščanske sole s skioptični- mi sfikami. Natančneje priobčimo pri- hodnjic. c DVE RESOLUGTJI Z OBČNE- GA ZBORA GllEMIJA TRGOVCEV V CELJU. Naproseni smo objaviti dve resoluciji z obenega zbora gremija tr- govcev v Celju. Poseben dopi« gremija Stran 4. »NOVA DOB A« Srev. 37. trgovcev nam pojasnjuje, da je bila re- sohicija, ki protestira proti wreljavlje- nju novega protidraginj-skega. zakona, poslana zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in Zvezi trgov- skih gremijev v Ljubljani, resolucija za združitev občin Cefje mas to in Gelje okolico pa velikemu županu maribor- ske oblasti, obciiiskenw svetu mesta Celje in obcinskemu odboru Gelje oko- lica. Ker vedno radi. podpiiraino vsako resno in trezno gospodarsko stremljc- wje, objavljamo dances obo resoluciji brez spreniein}>e ali dostavka in do be- sede po originahi. c RE.DNI OBČNI ZBOR KOPA- LIŠKE ZADRUGE »DIANE« NA BREGÜ yo bo vršil v sredo, dne 7. apri- la 192G ob četrt na 7. uro zvočor v po- sve.tovalnici Celjske Posojilnince. — Dnevni red: 1. Porocilo o delovanjai v 1. 1925. 2. Obračun. 3. Voltive. 4. Slu- čajnonsti. '399 c CIGANE SO iTdJELL V cesj- ske zapore so priignali celo druzimo ci- gana Josipa Giorgjevica, 8 moških in 3 ženske. Prijeli so jih radi razniJi tat- vin in vloinov, katorih ,so osuinljeni. c DIJAŠKI KUHINJI V GELJU jo poklonil »šnopsarski kliib« po »ga- du« Wutlu 102 dinarja. Tskrena livala,! Ksno. MESTNI KINO. Na velikonočno nedeljo 4. in pondeljok 5. aprila nasto- pitta na splošno željo zopet znana ko- mika Pat in Pataclion v najboljšein njiihoveni i'ilmu »On, onu in Hamlei«. Ta dva dnd se igra tudi »Lepa pusio- lovščina«, prvovrsten film z najboljši- mi igraJci. Ta dva spoiieda so menjata in sicer: V nedeljo ob 2., 4. in 6. uri' Pat j.n Pattachon, ob 8. uri »Lepa pu- stolovšeina«. V pondeljek pa ob 2. in C. nri Pat in Pataclion, ob 4. in 8. uri »Lepa pustolovščima«. — V torek in sredo velicastna drama v 7 činih »7Y- govci z deldeti«. KINO GABERJE. Na velikonočno noderjo 4. in pondeljek 5. apriila se predvaja pustolovska drama »Stolp ti- šine«. V torek ni protista ve. V .sredo in naslopne dni »Bandolero«, kjer se vi- dijo spanske bikoborbo im dringe za- nianivosti. Razgled po svetu. r V KREMPLJIH KRALJEVE^ GA ORLA. Nenavaden dogodek se jc pripetil pred nekaj dnevi v fomtaime- bleauškem gozdu na Francoskem. Gu- ,vaj fontainebleauškega gradu se je vo- zil na svojein motocikTu v Nenours. Pot držL skozi gozd. Približno sredi. go- zda se je »pustil na motociiklifcUi kra- Ijevski orel. K sreci je iniol cuvaj gla- vo pokrito z usnjato čepico. Hotel je ptici-roparici ubežati, toda orel mu je trdovraino .sfedil, tako da je moral slednjič ustaviti motocikel in s pomoc- jo nekega šoferja, katerega je srečal, pobiti1 ujedo. Sole ko je strl oaiu krilo, je bil hapad pri kraj.u. Orla so potem zvezali, cuvaj ap je kljiub temu, da je bit dobr.o zavarovan z obleko, na par mestili liiocno ranjen. r Orjaškl zrakoplov nameravajo zgraditi vAmeriki. Novi orjak bo lahko v dveh dneh preletel iz Amerike v Evropo. Obsegal bo trikrat toliko plina kakor «Los Angelos» in bo 200 čevljev Cnad 60 m) daljSi kakor ta. NaSrtt so ue popolnorna gotovi. Zrakoplov se bo imenoval «Goodecar Zeppelin I». ,'Vzel bo lahko s seboj sto potnikov s prtlja- go vred. V slučaju potrebe bi lahko prenesel dvajset aeroplanov. r Narodno gledaliSče prej Burg- theater iia Dunaju bo obhajalo 8. aprile t. 1. svojo 150 letnico. Prvo nemäko klaslčno delo na njegovem tidrii je bila Lessingova »Mina von Barnhelm«, ki jo bodo tudi igrali na slavnostnem večeru. Slavnostni govor- nik tega dne bo Hermann Bahr. Rav- nateljstvo izda ob tej priliki posebno slavnostno delo o razvoju starega in novega dvornega gledaliSča. r Flettnerjeva rotorna ladja se odpravlja v Ameriko. Izumitelj rotorne ladje Flettner se bavi z mislijo, da bi s svojim rotorjem, ki mu je dal ime »Buckau«, posetil Ameriko. Rotorna ladja ležt sedaj v hamburškem prista- nl§ču in pojde na pot z večjim tovo- rom. Baje se Američani zanimaio za izum in bo Flettner, če srečno prestane vožnjo, svojo ladjo lahko prodal. r Pslhologija zobnega zdravnika. Neki njujoršk! zdravntk objavlja v amefiškem glasilu zobnih zdravnikov interesantne beležke iz r.voje prakse, ki se nanaSajo na päcijente moškega in ženskega spola. Ta zdravnik ima navado, da pozove po šestih mesecih zdravljenja vsakega pacijenta na na- knadni pregled. Temu pozivu so se večinoma vselej odzvale ženske. Moški pa so skoraj redno izostali. Na po- dlagi tega zaključuje zobni zdravnik, da so ženske mnogo potrpežljivejše od moških in da so njihovi živci boljši in odpornejši kakor pri možeh. Ne dvomimo, da je tudi pri nas tako — ali pa ima ameriški zdravnik posebno spretne asistente. .. r VeHk dar domovinl. Coty, zna- meniti francoski tovarnar raznih diSav in lastnik velikega francoskega dnev- nika »Figaro« je daroval 100 rnilijonov frankov za saniranje francoske valute. Njegov zgled posnemajo sedaj tudi drugi francoski bogataäi in upajo na ta način reSit frank, ki ie v zadnjem času zopet začel — padati. r Llzl Lambrlno zaman vlaga tožbe. Čim se je doznalo, da je mor- ganatična žena bivšega rumunskega prestolcnaslednika Karla vložila v Pa- rizu tožbo za odškodnino v znesku 10 milijonov francoskih frankov, ie rumunski kralj podpisal dekret, s ka- terim je za prinčevo bivališče določeno posestvo Monastirea v Rumuniji. Tako je ZiziLambrino zopet odvzeta možnost tožbe. Dama bi mogla tožiti bivšega prestolonaslednika samo v Rumuniji, tega pa ji zopet ne bodo dovolile ru- munske oblasti. r Razstava preprog španskega dvora. Španski kralj priredi v krat- kem v gradiču Aranjuez razstavo pre- prog Španskega dvora. Razstavljenih bo okolu 1500 prekrasnih čilimov, ki ležijo že leta in Ieta v skladišču španske kraljevske hiše. Zbirka preproR španskega kralja je najštevilnejša ko- lekcija te vrste na svetu. Pred leti je bila na drugem mestu podobna zbirka avstrijskega dvora, sedaj pa je tudi to blago deloma uničeno, deloma pa prodano. Seveda predstavlja zbirka preprog španskega kralja izredno vred- nost. Cenijo jo na veČ milijonov do- larjev. r KRVAV PRETEP PRED 1}O- KOCiNIM OLTARJEM. Pred oltarjein v Orehovu v Karpateki Rus-fji je prišlo do krvavega ])retepa. Sin bogatega se- Ijaka, je stopil s svojo mlado nevesto pred oltar, da ju poroei svečenik. Cer- kveni poroki je hotelo priisastvovati ve- liko števiilo prijateljev obeli kandidatov za jarm svetega zakona. Ziastl stevilni so bili biivsi prijatelji in znanci ne- veste. Ko je svečenik stopil ])red oltar. da izvrši porocne obrede, je došto do velikega hrupa, nakar je slediil splošen pretep s krvavkni poslediicamL Kako je prepir pravza.prav rnastal, ne ve nih- če. Bržčas je kdo Lzmed nekdanjih ne- vestinih častiilcev izustil kako posnieh- ljdivo opazko ter s tern razburil ženino- \e prijatcfye. Duliovnik je vos prepla- šen pobegnil izpred oltarja in stekel po orožiiike, ki so bili nastanjeni tiik cer- kve. Ti so razprüili vročekn^ne svate, a poroke vseeno ni bilo, ker je pred ol- tarjem obležal mrtev mc^'estjin oče. r K0L1K0 MINUT JE POTEKLO OD KRISTUSOVEGA ROJSTVA? Mi- nuta je silno majhno razdobje časa. Parkrat diilmeš, ])a je potekla. Zato si vsakdo mietit, da je poteklo že strašno mnogo miiiut. miliijard miiiiil, odkar se je žačelo naše štetje. Pa vendar ni lako. Dan kna 1440 niiinut, leto torej 525.Ö00 ali okroglo pol mili'j.ona. In 1925 let? Niiti eno celo milijardo. Od- kar se je začefa imilacija v Evropi, smo navajeni na tako vi.soke številke, da se nam zdi milijarda že naravnost nekaj malenkostnega. Mi Jugosloveni še ni- smo v tern pogledu tako na skibem. Pri nas si na primer lani poinnozil pred- voj^no krono GO-krat, pa si dobil znesek v prejsnjiih juigoslovemskiih papirnatih kronah a si stirikrat manj dinarjev. Vse drugaee je to bilo v Avstriji, kjer se je valuita poslabsala v desetih letili nad 13.000-krat, v Nemčiji pa celo en bili- jonkrat, to ,fe tisočkrat tisoe milijonov. V Rusiji je bilo nekaj boljše nego v Nemčiji. Kaj je torej mifi'jarda minut od Kri'Stueovega rojstva v primieri s ce- nami v Nernciji, ko si potreboval 00 miUjard papirnatih mark, da si imel toliko v rokali kakor za en povojni di- nar. r OGROMNO JAFONSKO LETA- LO P0NESREČ1L0. Preko Londona javljajo, da je pri metanjiii bomb pone- srečido ogroinno japon«ko letafo, cigar stroji so proi^vajali 1800 konjskih sil. Maksiimalna brzina je znasala 200 km na uro. letalnki radij pa je merii 2200 kiloinetrov. Usoda je hotela, da se je zgodila ne.sreča pri prvem poskusu več- jega obsega. Letalo se je popolnoma razbilo, štkje možje posadke, ki. so bili v njem, pa so smrtno ponesrečili. |r PREDELAVANJE CASOPIS- NEGA PAPIRJA. Prosesorjai kemije na Gornellbvi un-iiverzi v Itaki, dr. Rho- desu. se je posrecil'o dognati naciin po- aovne uporabe casopisnega papirja. Gre baje za proces, pri katerem izgubi j>apir Ie deset odstolkov vrednosti in količine, ostaliih 90 odstotkov pa se lah- ko ponovno izkoristi z lepiin iai dobič- kanosniin uspehom. Naj se vesele na- no-cni'ki easopisov! š ŠTIRJE LITRI PIVA NA EN LITER VINA. Na Dunaju je izšla za- nimi.va statitsti/ka o konzumu alkohofa.. l^ravi', da sta prišla ])i*ed \ oj>no v splos- nem na en liter vina dva litra piva. Sedaj se je pa raznierje zelo izpremo- nilo. Na en Liter vina prklejo štirje li- tri piva. Produkcija pivovarn je po- tenitakejn znat.no večja, pridelovanje viflia pa so je skreifo. g NAŠ IZVOZ V L. 1925. je zna- sal 4,398.4()C ton v vrednosti 8904.54 mil ij on a. papirnatih ilkiarjav, odnosno 783.35 iniiliijona /iatih dinarjev (v letu 1924. 3,915.700 ton v vrednosti 9538.77 milijona papi'rnatih diTiarjev, odnosno C71.27 milijona. zlatiJi dinarjev). Torej vec za 482.76G ton v vrednosti 112.07 milijona zfatiili dLnarjev. Vrednost iz- voza v papii'iiatili dinarjih pa je manj- ša zaradi 24.89-otlstotnega porasta di- narja v 1. 1925. g STANJE POSEVKOV V NAŠI DRŽAVI. Po podatkiih miniislrstva za kmetiijstvo in vode za sebruar je bilo splošiio stanje ozhnine dobro. Jvasneje pasejana. ozimina je ponekod tr])ela za- radi ceste slane. Proti koncu ineseca so kmetovalci pripravljali zemljo za jaro setev ter sejali oves, jari ječmen in dru- go. Na sadnem drevju se je pojavilo mnogo skodl'jiix-cev, ziasti krvav/a uš. V nekateriili krajih mostarske in spliiske oblasti se je pojaviila žiitna mušica. — Poljske miši je mnogo v osiješki in ljubljaiiski oblasti. Stanje živine je bilo v februarju povoljno. Krmo je dovolj. Živitnske botezni se pojavljajo Ie me- stonia. g 1TIDROCENTRALA PRI KR- ŠKEM BAJE NE ZADOSTUJE ZA ZAGREB. >Tehnički List«, glasLlo m- zenjerjev, trdi, da projoktiirana hidro- elektricna centrala pri Krškem ne bi zadostovala niiti za Zagreb, kaj sole ob- eaiem tudi za okolico. Sedanja zagreb- ška eentrala daje 14.000 HP, a hidro- centraki pri Kcškem bi dajala po trdit- vi lista 21.000 HP. List vprašuje, ali se zaradi te majhne razlike izj)lača grad- nja centrale pri Krškem, ki bi stala ogromno vsoto. Spor'f velikonoCne sportne pri- REDITVE. Na velikonocni pondeljek bod etc gostovali tu lnoštvi S. K. Šo- stanj in 8. K. Trbovlje. Prvi igra proti Atletikom z na&topom ob 14. uri, drugi proti S. K. Gelje ob 16. uri na igrizcu »Pri skalni: kleti«. Domaca kluba po- stavita \isak po tii reditelje, ki se javijo sl'uzbojocemu odborniku g. Stoklasu. — MedkluJjski odbor LNP v Celju. S. K. CELJE KOMB. — S. K. TRBOVLJE. V pondeljek, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldno bo prijateljska no- gometna tekma pri Skalni kleti. Po- stava sledeča: Gardina, Goršek, Gobec, Kunej. Kriišnik, Božic, Omerzu, Po- povic, Vrecko, Stojkovic, Šulgoj. Re- zerva: Seid.1, Kopušar. Sestanek ob 3. uri na glaziiji v garderobi. — Naoelnik. S. K. GELJE. NOGOMETNA SEK- C1JA. Vsak torek in petek od šestih zvečer naprej trening. Vsak oetrtek lalikoatletski trening. Cllani nogometne sekcije morajo biti obenem člani lahko- ;Uletike. Nadzorstvo: gospoda Borlak in kapetan Potočnik. — Odbor. Dvo resoluciji gremija trgovcev. RESOLUCIJA, katero je sklenil obeni zbor gremija tr- govcev v Celjiu dne 2(5. marca 1926. le- ta v narodnem domu v protest proti uvei'javljenju nacrta o zakonu za po- bijjanje nedovoljene spekulacije z živ- ljenskimi potrebsčinami. Odločno protestiirajiio proti novi protklragi/njski akciji, ki jo namerava iiz\esti miinister za socijalno politiko. Iz nacrta tega zakona so i-azvklni do- lociJia, ki so proti temeljiiiini prinicipom zdrave trgovine in se ne upostevajo va- tahie interese naše produkcije. Načrt, ki vsebuje dol'ocila, kakor maksiimiitanje cen in taksiranje življen- skiili potrebšcim po obcinskith zastopih, rekvizicijo obratov, ])redljožitev kupčij- skih pogodb minikstrstvu za socijalno politiko, kar sploh ne spada v koinpe- tenco tega resort a iin da se ti morajo predliožiiti potom priistojne poliicijske oblasti, strahovito visoke kazni itd., ki težko ogrožajio materijekio in moialno kaker naze irgovce tako naze iiwlustri- jatce in obrtn-ike, ki jim morejo vzeti dober gla-s in ugled, se proti ta.kem na- črtu, katerega absurdna določila na- sprotujejo trgovskemu dulm in obsto- jecem gospodarskem redu sploh in se bodo vporabljala saino kot sredstvo za pregaiLJanje in šiikaniranje naših pro- ducentov in legitinmiih trgovcev, ne da bi nudila kakega haska za konzumen- ta, najodlocneje protestira in se za- hteva, da ta načrt pod nikakoränimi pogoji ne sme postati zakon. PiTdsednik: R. Stermeoki \. r. RESOLUCIJA gospodarsko-lokalncga znacaja, katero je sklenil obeni zbor gremiija trgovcev v Celiju dne 26. marca 1926. leta v Na- rodnem domu v Celju: >(lelje tvori z oziroin na njegov obseg kot kraj in njega i'aktii'iii položaj kot taki, v gospodarskein sinislu eno enoto, ki je pa vsled občinske razdet1- be razdvojeno v dvoje obciin in sicer Celje meslo in Gelje okolico. To looeno stanje občin absolutno ne niare danes tukajšnemu gospodar- stvu prinasati dotične koristi, kakor če bi biile sedaj sicer ločene obcine zdru- žene v eno občimo. Twidence gospodarstva v današ- iiji moderiii dobi stremijo po razmahu in na.predku, in ra^no to ločeno stanje Gelja kof takega znatno ovira v na- predku in procvitanju lokaTnega go- spoda rstva. Nova OSRAM žarnica e'n'otna žarnica bodočnosfl. Oglejte si novo obllko tarnikei esele velikoDočne prazDike! Navado Kranjcov o Veliki noči. (Valvazor VII. 15.) »Kakor opazujemo, v vseh deželah nekatere čudne šege tako tudi na Kranjskem. Ena takih je sledeča. Ljudje, zlasti po vaseh, nesejo o Veliki noči mesto velikonočnega jagnjeta vsako- vrstna jedila v cerkve v jerbasih kakor: posuSene svinjske gnjati in pleča, tudi nasoljeno goveje meso, tudi v bražilki kuhana jajca in kolač. To jim mora duhovnik po končani maši blagosloviti ali posvetiti. Potem tečejo oni moSki in ženske, ki nosijo jerbase in torbice (kakor pravijo na Kranjskem) z mesom, kakor hitro mogoče domov. Ta šega je v navadi skoraj po vsej deželi. Pre- pro.sti ljudje imajo pri tem to prazno- verje, da bo oni, ki prinese prvj bla- goslovljene jedi domov, to leto tudi prvi svoje proso oplel. Omenjeni kolač tako napravijo: Vzamejo belega testa, ga raztegnejo po mizi, dokler ne postane čisto tenko, nato namažejo po vrhu za prst debelo zmletega sira, zmešanega s svežimi jajci, mlekom in smetano. Pri plemičih in meSčanih j3ridenejo §e nekoliko vina, sladkorja in grozdičja. Potem zvijejo vse skupaj, da ima podobo okroglega venca. Pri plemičih in meSčanih pre- taknejo po vrhu z oluščenimi rnandelji. Kajti takega kolača ne delajo samo kmetje, ampak tudi plemiči in meščani. Ko so ga tako okrasili in poslastili, ga spečejo in potem se imenuje kolač. Izdelujejo jih v različnih velikostih, po nekaterih krajih dvajset do trideset funtov težke in tudi veČje all manjSe. Razen tega zvaljajo testo tako tenko kakor list ali papir, ga pomažejo s stol- čenimi orehi in medom, zvijejo in stis- nejo skupaj, da je kakor hieb kruha. Spečejo in ko je pečenu, imenujejo potico. Pri plemičih in meSCanih pečejo tudi take potice. Delajo jih tudi brez medu iz samih stolčenih orehov. Ne- kateri rabijo samo sir a!i druge reči. Pri vsaki cerkvi spovedujejo na Vipavskem duhovniki tri dni za Veliko noČ. Kateri so bili dopoldn? spovedani, pridejo popoldne zopet v cerkev. Potem dajo ključarji vsakemu dva kozarca vina piti. Ako pa pride kdo naslednji dan Se enkrat in izlije v se zopet dva kozarca, mora, ako se izve, v luknjo (ali ječo) in za kazen dati čeber vtna. Tisti pa, ki ne more dati vina, mora delati tri dni v cerkvi. Te tri spovedne dni jedo duhov- niki in ključarji skupno ; vendar jih ne sedi nikdar trinajst pri mizi, temveč ali več ali manj. Ljudje, kateri pa stanujejo od.da- tjeni od župnije ali cerkve, se zberejo na Veliko nof na enem kraju, pod kakim drevesom ali kje drugje, pri- nesejo s seboj svoje jerbase in torbice, v katerih imajo plečeta, gnjati, jagnjeta, jajca ali kolače, da jih duhovnik bla- goslovi. Fantje hitijo po vseh cestah in potih duhovniku naproti. Kdor naleti nanj, se obrne in ga vodi s seboj na kraj, kjer stojijo kmetje z jestvinami zbrani; nato posveti in blagoslovi du- hovnik ves kruh in vse meso. Oni, ki ga je srefal, vzame od vsakega dve jajci ter jih da duhovniku. Ta posel smatra za veliko cast in si lahko do- mišljuje, kakor bi zastopal božjega sela Merkurja in ne deli jajc temveč ukone duhovniku. Nato hitijo ljudje dorr.ov in vsak sne" eno jajce. Potem pa gredo v cerkev k mašl.« Slučajno se mi je odprlo to zani- mivo poglavje, v katerem opisuje Val- vazor razne šege in običaje. Mislil sem, da ne bi bilo odveč, ako otmemo te vrstice pozabljenju. Ker so po Sloveniji povsod 5e ukoreninjene te navade, po- klanjam ta izvajanja našim cenjenim čitateljem za velikonočne pisanice. Frnmencij X. ! ¦ „Gospodična". : Ni, da bi dojal, da so pocam z žen- skim vprasanjem. Zla.gai' bi so. A ven- dar si ne morem kaj, da ne bi so že en- krat dotaknil izredno važnega dela te- ! ga vprašanja. Je sieer zgolj formalne- ßa. znaeaja, a je vendar važen tflodo na položaj zone v družbii. To je naziv — »gospodicna«. Ural sem, da je bid a nekje že skle- njona prava bojna zveza proti temu nazivu. Se ve — ce jo res; zakaj tudi rac bore el'ovek več ko dovolj. A če je bilo res — jo prav. Ta na.zhr v moderni doinokratični družbi ni ifii ni voč upra- vicen! Naziv »goöpod'icna« bi naj značil pom lad žonskega bilja, Vsaj kot tak jo mišljen. In vendar so drži žene kot i.ro- nija do — sirvolase starosti, ako .... ako se ni niogla poroeiiti . . . . Ali j(! lo pravično? Kaj koga briiga, öo je po- mlad to ali one odeveteia, ee jo miniio ceLo poletje in jesen in se — še vedno kot devica — nagiblje zimi? Kaj koga briiga, pravim, ce ta ali ona pae ni mo- gla ali, recimo, ni hotela dobiiti moža? Prav nič to nikogar ne briiga! Ta na- ziv je potem I'e se kriivi'cno roganje, ne- ¦ takten skrit posmeh in zato jo postal v ; moderni družbi takorckoe nodopusUm i in so ga mora zatreti. Poinlad, sem dejal, da naj znači ¦ la naziv in da so ga kot takoga uvedli, ne da bi pri tem mislili na njegovo ne- pr inner no veejo slabo stran. Povzdig- niti so hoteli lepoto in inladost — kdo bi" jo sicer ne! Da, in bili so časi — s# tako daloc niso —, ko so se tudi mJadi maški — jeunesse doree — dali nazi- vati v nstši mill materinščimi za — »gospodiče«. »Gospodic« Iks Ypsilon — to je bilo imenitno! Sprva res. A potem — je pač tako na svetu — so so moski, ki pač lo vkdajo svet, naji že bo kakorkoli, zavedli, kaj se jiim godi s tem naziivom . . . Pravočasno so uvi- doK, da v resnici prav nikogar ne bri- ga, ali so samski ali ožonjeni -^- iin »go- spodic« je kar lopo izgi'niil . . .! Danes j(i »gospod« že fant, ki jo sole ljudski soli odrastol, kakor najiimenijtnejši dr- zaAri'jan in družinski oce. Istitna, kaj ne? In š<> eudno Intro se je stvar izvr- šila. Edino pri žoni so jo ta narobe-ga- la.nlnost ohranila. Vočina še z vosoljom in nekako samoobsebi - umevnostjo sprojema naziv »gospodicna«. Ni čuda, da so je zato iikorenimil in je le pri raz- sodnojsili prodrla zavos-t kilviice in —¦ piobloma, ki v torn tiei. Vsak, kdor ko- ILokaj pomivsl/i, bo uvidel', da je to v res- niiri indiiskretnost, noopravicljiv napad v žoniiio zasebno življonjo, ki, se enkrat poudarim, prav nikogar nic no briiga. Da, colo uradniški simelj je to uvidel i,n vpeljal splosrui shižbonii naziv »go- spä«, za žonsko osobje seveda. Pa naj šo kdo rot-e, da je nazaidnjaški in — bi- rokratski, ali kakor ga žo zmerjajo. Treba jo tedaj to razsiriiti le iz pustih piisa.rn v živo zwljenje — pa je refor- macija storje.ua. Kaj, reformaciija! Re- voluri'ja bi to bila! Saj vein, da bo težko rečj — »gospa« nežni, mladi devojčicr, kar niti treba nil. Saj niismo tako riigo- noztii! V intimniosti — zakaj pa ne, končiio? A ofi.cielno in vsploh naj bi naziv »gospodicna« izgimil! Sicer pa spada to že v — reševan/je tega proble- ma. Te naloge si nisem zastaviil. Napisal sem samo odlocno besedo. Vein, da sem s tem ußtregel waki go- spodi-cni — pardon! »gospe«, ki to kri- > i;co uvrdeva, vsaj deln veciino se.nl pa, upam, odpri morda oci za to kririco. Nado imam tudi, da se na. mojo pobu- do začne kmafu energična akcija v tem smislu. Naj so skiiče ankota, zborova- njo, kongres ali karkoli — pa so naj /.acne z delom. Za borbo V praksi sem vsikdar na razi)olago, če mi tudi, drugi pomagajo in nii sledijo, seveda. Da bi pa saim za- (VI — toliiko korajže nimam. Je na- sprotni tabor prehud in promočan. — Kaj no? Zato pa: omaniciph'anko — kvi- sku! Mi gremo za vami! Pripis. Ravnokar me je obiskal prijatei'j Mi ha, po donia-če Žmuklja, in kakor jo že indiskroton, je sevo to stvar takoj prebral. Potem pa se je zarežal: »To bo boj za rakov špoh! Pusti ven- dar te neumne naslove! Poglej na jugl Tarn jo — ,brat.e' vsak, mož ali žena, doklo ali fanit! In — mi smo v«n.dar v Jugoslaviji.« »Brate«? »Bre«? To bi pa bila prehuda revolucija! AH ne? Iz kraljevstva narave, (llovek, ki opazuje naravo, najde povsod okoli sebe tako harmoniraio le- poUx da strmi v svojom začudenju. Ču- dož za čudežem se mu priikazuje in cc ji'h hočo pojasniti', naleti na ovire, ki sc včasi kar ne dajo premostiiti. Mi navadnii sinrtniki, ko čujemo ])ri,povo- dovati o priirodiiii lopotr, so spomnimo samo na primer na nas slovenski Bled in Vimtgar, na postojnsko ali skocijan- sko iamo in podobne veličastne spo- nioniko kraljestva narave. Todia oni, ki se smotreno zaniimajo, so deFezni lepot, o katerjh se uarn niti ne sanja. Kraljostvo narave je naj'vecje in najveličastnejšo od vseh. Razdeljeno je v nesteto mej, ki ga istočasno deliijo in vožejo. »Državniiki« v njem so znan- stveniiki. Ti poskusajo uravnati ome- njeno meje in tudi boji se pogostoma vršijo mod njiini, kajti ti »državniiki« ne soglašajo vedno med seboj. Določiti meje v kraljestvu narave ni lahka stvar. Lahko je reči, da je okrogol dro- bee na produ kamen, da je hrast rast- liina in iev žival, toda moje med pod- kraljestvi narave niso vedno tako širo- ke niti niso znamenja vedno tako izra- ziita. Kako pogosto je rudnima podob- na delu čioveške sprotnosti in umet- no.sti! V prirodi naj demo krasne kri- stale, dovršeaio lepe prozorne piiramide in — ali niso taki krißtali podobni iz- delkom najspretnojšega brusploa dra- Gjih kamnov? Kaj sill nekatere mine- ral ije, da se kriötalizirajo; kakšen zmi- sel jo skrit v tem činu narave? Mrtva, brozcutna telesa so, pa kažejo, da so igra 7. nj>iimi neka inteligenitna si la. V kiislini raztopljeno belo srebro krista- liiziira in napravi Tepe l)rezbarvne kri- stale. Zakaj? Svotlioba spremimja te kriistale zopet v srebro. Kako? Zakaj? Ne vemo ninogo, izrabili smo i>a ie to tajnast v fotografiji. In v kraljestvu narave najdomo tudi take rudnino, ki so nazidoz po- dobno rastlinam. Neka vrsta je podob- na drevesni skorji, druga usnju, na Korsiki pa najdemo kamenino, ki je cudovito podobna rastlimi, ki raste po ilivjkiah Sirije. Edv. Šimnic: Mohamedanska procesija v Jeruzalemu. ; ^ (Mladostni vclikonočni spomini.) ~:;Velikonočni prazniki vplivajo na nas ljudi, budijo nam radi spomine pre- živelih dni. Ob takih slovesnih prilikah deluje domišljija m um hitreje in globje kakor navadne dni. Ko sedim v syoji sobi, pregledujem zapiske in naletim na zanimivi popis mohamedanske procesije v Jeruzalemu o Veliki noCi. Takole je bilo. Na poti, ki pelje k Mrtvemu morju, se dviga proti nebu precej visok hrib Aräk eš-šems (skala solnca). Dva kilo- metra dalje kreneS na levo po pott proti Khanu el Ahmär, gostišču rdečih kamnov, ki ga je razdejal Ibrahim Pa§a, ko je premagal beduine v tem kraju. Baje je bil sezidan ta Khan na razva- Unah znamenitega samostana svetega Evtimija. Odtod se obrne pot proti Nebi Musa, znamenitemu mohamedanskemu »vetigfu, ki obvladuje Mrtvo morje. Arabska legenda pripoveduje, da je prišel Mozes, že star 120 let in hoteč ubežati smrti, od zapada Jordana k vzhodu Mrtvega morja. Tu je zaspal in angeli so ga pokopali v grob, zunaj bel, znotraj cm. Nebi Musa ima bogato leŽiSče bituminskega vapnenca. Vsako leto pride na naš veliki petek tisoče muslimanov k temu svetiSču, kjer pre- živijo osem dni na Mozesovem grobu. Odtod se podajo v impozantni slovesni procesiji v Jeruzalem. Krasen in ne- pozaben mi ostane pogled na te ljudi. V naglici sem poiskal blizu Šte- fanovih vrat v Jeruzalemu vzviSen prostor, da bi lahko pregledal to veli- častno orijentalsko sliko. Obe strani tempeljevega griča, da celo mestno zidovje je zasedla nešteta množica gle- dalcev. Olava pri glavi je stala in va- lovila nepregledna množica, ki je pri- hitela ne le iz Jeruzalema, temveč iz najoddaljenejših krajev. Nekaj časa sem stal sredi mohamedanskih žensk in se nisem mogel preriti skozi nje. Kako slikovite skupine: Turki, Judje, Grki, Arabci, možje, 2ene, otroci v naj- različnejših a zelo pristojnih narodnih no§ah. TurSke žene in dekleta kakor tudi kristjane so nosile skoraj vse bele, gostonabrane obleke. Turkinje so imele, kakor predpisuje njih vera, zastrte obraze, Grkinje so nosile izredno bo- gato okrasje na glavi. Tudi kristjane, četudi le gledalke, so bile praznično oblečene, ker so praznovale svojo Ve- liko noč. Obleka mož je bila različna in nenavadna, kakor jo imamo priliko gledati samo v orijentu, od preproste, umazanobele srajce Arabca, pokrite z odejo, do fantastične, elegantne, bujno- barvane, z zlatom vezene Grka. Tu napol nage postave bakreno barvanih ali črnorujavih goUh prs, tarn Judje v svilenih kaftanih, tu Turki v hlamu- drastih hlačah z zlatom vezeno haljo z neizbežnim rdečim fesom ali belim, rumenim in zelenim turbanom. Zelenega smejo nositi Ie Mohamedovi potomci. Sredi obeh gričevih reber, posejanih z nepregledno množico, se je pomikala velika, dolga mohamedanska procesija, s katero hočejo pokazati mohamedanci o Veliki noči, ko pridejo kristjani od blizu in daleč v Jeruzalem, vso krasoto svojega bogočastja in skušajo nekako demonstrirati. Na čelu korakajo vojaki s puškami in vojaško godbo. V pro- cesiji nosijo veliko pisanih zastav, pra- porov in turSkih konjskih repov, sredi procesije plapola zelena zastava pre- roka. Klobčič Ijudstva, ki se pomika v procesiji, tolče po taktu godbe na pavke in bobne, piska in vreSči, da je groza. Oni brez inštrumentov plešejo in ska- čejo fanatično, tleskajo z rokami. V ta hrup in truSČ se vmeša vriskanje in vzklikanje navdušenih in fanatiziranih gledalcev. Konec povorke tvori top- ništvo, ki strelja med celo procesijo s topovi. Opazoval sem te ljudi in čital na njih obrazih in v njihovem navduSenju globoko versko prepričanje. Ta vsako- letna procesija je zanje tudi Velika noČ, pomladanski praznik prerojenja in učvr- ščenja v verskem in nacijonalnem smislu. Na§a Velika noč pa naj nam bo isto — vstajenje, prerojenje, versko in narodno! <+mS=L^' Stran 6 »noyüs; idbs«"" Stev. 37. Skozi dolgo vTsto dob so smatrati ljudje morske korale za rastline, danes remo, da so to žiivalice zbrane v neiz- mornem številu. Moiiske gobe, ki jih posušene rabkno za brisauje šolskih tabel, so tudi živalice, pa kako zelo so podobne morskim rajstttnam,! Mimiikrija nekaterih žuielk je ne- Itaj izrednega. Vidimo metulja (v naših krajili teh seveda ni), ko Leti in sede tia vejico drevesa. Kakor da se je zgo- dii cuxlez, ne vidiimo ga vec, to se pra- vi, vidinio ga se, a opazkno ga ne več. Ko sede na vejico in stisne krila, je po barvi in obliiki tako zelo podoben dru- glm listom na vejici, da ga ne moremo lociti, če ga ne pogledamo' od bsizu. Druge žuželke so podobne hibju na drevju, tretje so kakor suha palčiea, to mirujejo, eotrte iinajo slicnost z ove- fLelim listom itd. Svojstvo gibanja posedujejo »amo žirvali, rastliiie se .same od svoje moel ne gifoljejo. Tako je preprieamje v obcc; pa je li to res? Ne opažaino li vsak dan, la se listje in cvetje rastlim obrača za ¦ioMoem? Nlsmo li se opazili dolge, ble- le krompirjeve klico, ki'pleza iz svojo- ?a temnega kota proti okim, da ujame [lekoliiko tako potrebne svetlobe? Toda Ludi drugače se gibljejo rastline, Se- nafora na primer (desmodia oscillaus) 30 gibije miiogo živahneje od ninogih iiizjovrstnih živalio. Indijanska strof:- aiua je to; vsak njen list j-e podolgovat z daljšim pecljem, na katereni rastet a zase dv-a majhna lističa približno tako kakor znarui bleda listka na peclju li- povega cvetja. Ko pasije solnce se ti irobni fiistki pri semal'orii začnejo sun- kovito bliižati drug drugemu in zopet odbijati. To jo dalo povod njeinemu imenu, kajti beseda somafor pomeni aptieni brzojav in ras izgleda, da rast- lijna s svojimi drobninii Hstki nekako brzojavlja in daje znainen/ja v svojo ikoli'co. Dalje so mimoze; okoii dvesto vrst jiih je poznaniih im skoro vse rastejo v tropičnih krajiih Amerike. Ena med njimi (mimosa pudica) občuti vsak do- tik. Ako se sanio s prstom dotaknemo anoga njenih listov se v hipu vsi pobe- si'jio navzdo'J, kakor da jih je opari.la sLana. Čez dolgo časa se zopet dviiRiiejo oživljeni. Ko se začne ulegati mrak na zemljo, se njeni listi pobasiijo, kakor da so mrtvi in tako prespijo vso noč. Vod- ni lentil ali vodna leča se dvignie na površjo ko pride čas cv«benja; citn pa docvete, so zopet skrijo pod površje. Pasiionka j« zopet rastfma, ki rabi tnnogo vode in če je preveč oddaljena od nje, požene doLgo klice, ki se spenja- jo po vrhu zemlje proti vodi toliko ča- sa, da jo dosezejo. Dalje pozna botanika neznaten vodnii plevel, ki se neprastano giblje sem in tja tudi v popolnoma mimi vo- di. Druga vrsta se dviiga proti površju Ln zopet pada. Tretja vrsta se giiba ved- no v krogu. Pretežna veciaia rastlim po zimi spi in žirvi aktivno le po leti. Mno- ge rastl'ime pa spijo v preslodkiiii tudi po leti. Rograt na polju se pasl-ednji zdrami iz nocnega spanja, Ian pa gre spat takoj popoldne. Tudi niso sam>o ziivalf, ki imajo svojo Taslno telesno toploto. Mnogo raistlin jo, katorih tomperaitura je dru- gačna od one v njiii okolisu. Nasprot- no pa najdemo živali, ki so brez toplo- te. Njihova tetesna topiata je vedno enaka oniis ki jih obdaja. Znanstveniki pripißujejo žijvalim dvoje različniih in posalmih svojstev. Prvič instinkt, ki je podedovan, drugič pa prilično mero iateligence. Označu- jejo pa ins-thiikt kot gotovo stevito idej, ki so prirojene, ki se pojavijo ob vsa- kem času, pod vsakimi pogoji in ki .so neizpremenljive. Mlado piste, izvalje- no v umetnem valilniJcu, bo znalo ta- koj loviti inuho in ko bo odrastlo, se bo balo kragulja kakor vsaka druga ku- ra, ki jo je »vzgajafa« koklja. Mlada račiea, ki jo j« izvalila koklja, bo takoj zabrodla v voilo, ne da bi se bi%a.la kaj za prestraseno krusnb mater, ki zljegana teka ob bregu. Moitska želva, ki se kvali iz jajca daleč v notranjosti dežele, bo takoj po svojem rojstvu od- mahala proti morju. Instinkt jo zone tja in instinkt jej tudi pokaže smer, ki vodi proti morju. Ua ziival'L posedujejo imteliigeneo, je sta.ro dejstvo. Pod tein raziunemo, da žival nekaj zna, kar se je naučila, česar ji ni bilo prirojeno. Konj razume povtUje svojega gospotlarja in ga ubo- ga bodisi iz straiiu pred njim ali i'z ljubezni. Pes, ki bo na križpotjiu pre- iskal dve poti, si bo izbral nato tret jo, ne da bi jo preiskoval. Inteligenca mu pove, da moia l)i*i tretja prava, če sto prvi dve nepravi. Ob« svojstvi se strne- te v zinožnost razsočevanja. Ko vidimo, da se solnčna roža obrača za solncein, vemo, da zna razločevati sv-etlobo od tenie, oziroma večjo svetlobo od manj- še. Pri živalih je moc raalocevanja jas- ne]sa in iizrazitejša. Crv razlikuje samo hrano od rie- hran-e, motulj pa zna razlocevat? tudi barve in jih zna tudi coniti. Oi^t raz- ločuje lj'ud.i, živali in glasove, clovek pa mora razlocevati ce-lo v nevidnem svetu, v preteklosti, sa 1920 dospo v plačilo uepo.sredui davki za II. četriletjo 1926. Ako dnvejc za lcto 1920. ,še ni. predpi- .-•sa«. .io plačati obrok po višiini zadnje- ga defiiiitivniega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom definitivnega predpiisa za 1. 1926. Davčni nradi so upravičeni za- ostale davke izlerjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračuniti poleg 8% za.mudndh obresti se za opq- ni iii l 1% torjüuega zaostanka. //. Posebuft pridobnina. Podjetja, ki javno polagujo raču- ne, so dofžna v.sako loto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti na- ]'»oved za. odniero posebne pridobnine. //. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci», ki so zavezani Toditi kmjigo opravljenega prometa (če je n.jihov ljromel v letu 1925. presegel v«oto 360.000 Din), so dolžni do 30. aprila 1926 odpremiti s posebno pri- ;javo davek od promota. katcrcga so na- pravil'i v 1. celrtletju 1926. Ostali davkoplačcvalci, ki plačuje- . jo davek na poslovni promet pavšalno, to je po visini promota, opravlijenega v lotu 1925., 80 zavezani placati sočas- no z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na posfovni' promet, predpisa- nega za leto 1926., v prianeru pa, da še ni predpksan, v izmeri predpisa za le- 1o 1925. JV. Davek na zaslužek telesniH delavcev. DeLodejalici, ki odpremljajo pobra- ne zneske z mesecnimi seznami, mora- jo odpremitii pobrane znaske in pred- ložiti sezname najkasneje do 14. vsa- kega meseca, delodajaTci, ki odprem- ljajo pobrane zneske s četrtletnhni iz- kazi, pa tokoni 14 dni po preteku vsa- .kega čotrtletja, to je do 14. aprila 1926. V. Razyrnüev predp-isnih izkazov in prizivni roki. 0 davkih, ki so jiJi davčna obla- stva odmerila v I. cetrüotju 1926 bodo dni meseca aprila 1926, kolikor niso predpifsni izkazi razgrnjenii prviih 15 dni meseca aprila 1926, kolikor niiso bi- Ti davcni zavezaiici na razgrnitev izven tega roka posebeji opozorjenL. Prkiviii rok se pričenja s 16. dnem po razg.rn.itvi in traja 15 dni. VI. Dopolnilna prenosm taksa. Drugi obrok dopolnilne prenosne takso, ak'O presega letni predpiis znc- sek 500 Dim, je plačati od dne 1. do v.stetega dne 15. aprila t. 1. Kdor ne položi predpfeane vsote v tem roku, plača pofeg redne takse in 8% zamudnih obresti kot kazen še dva- kratni znasek nepoložene takse. VII. Taksa za kupone alt dividende in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tan- tijem se plačuje po pripombi 5, k ta- rifni postavki 10. taksa i%. Takso je poJiOŽiti pri priistojnem davcnem uradu v 15 dneh po oclobriitvi bilance. Preko- rac'eaije tega roka se kaznuje s trikrat- nijn zncskoin redne takse. Crlavna skupščina Hmoljarskega društva. Žtilec, 25. lnarca. Ker so glavne skupščine Hmeljar- ekega društva sklepone pri vsakem šte- viilu navzočiih članov, je društveiii predsednik g. Roblek takoj ob doloceni uri otvoriil 47. redno glavno skupščino, poalraviif v prav obilnem številu došle hmeljarje, izrazil svojo radost nad ve- likim zanimaiijem, ki ga kažejo ti za s^•ojo edino organizacijo, opozarjal na nevjii'nost, ki preti limeLjski rastlini po peronospori ter navduševal navzoče k sLozneinu in smotren^mu delovanjn. Iz obširnega letnega poročiia je povzeti naslediije: Drustvo je imelo v miinulem letu 538 clanov kakor še nobeno drugo leto. To je v prvi vrsti zasluga nekaterih na- šib poverjenjkov, ki so povodom zbira- nja JetniiK1^ kazali pravo mravljično marlijivosl. (llani so pa po obcinah raz- deljeni tako-le 1. Sv. Andraž 0; 2. Bras- lovče (pov. g. Maršič) 55; 3. Gel je 4; 4. Dobma'0; 5. Gomilsko (pov. g. Praz- niik) 68; 6. Gotovlje (pov. g. Brinar) 25; 7. Grajska vas (pov. g. Lobnikar) 6; 8. Griže (pov. g. Razpotnik) 10; 9. Sv. IIj 0; 10. Sv. Jamž 0; 11. Sv. Jurij ob Taborii (pov. g. Plavšak) 92; 12. Konjico 1; 13. Märn borg 4; 14. Sv. Martin ob Paki (pov. g. Ivan Drev) 39; 15. Sv. Martim v Rožni dolini (pov. g. Požar) 9; 16. Medija-Tzlake 1; 17. Maziirje 0; 18. Nova cerkev (); 19. Sv. Pave] pri PreboJdu (pov. g. Marine) 33; 20. Sv. Peter v Sa-vim-jski dolini (pov. g. Terglav)-24; 21. Pelrovsie (pov. g. Vodeniik) 57; 22. Polzela (pov. gosD Tiiršek) 20; 23. Prokopa 0; 24. Ptuj 1; 25. Racje 1; 26. Sli'vnica pri Mariboru 1; 27. Škofja vas (pov. g. Cank). 13; 28. Šoštanj okoi'ica 1; 29. Vetenje 0; 30. Veli'ka Piirešica (pov. g. Corišek) 7; 31. Vojnik 0; 32. Vraiisko 0; 33. Vu- zeniica 1 in 34. Zaltec 57. Kot podporni clani so se odzvali tudi obciinski zastopi v Braslovčah, Ce- lje okolic«., Gomiilsko, Sv. Martini ob Paki in trg Žalec ter denarni zavodi v (Jriižah, Sv. Petru, na Vraiiskt'in in v Žalcu. Mednarodne k on leren ce srednje- evropejskih organiizacij v Münchenu (15. avgusta 1925) se izmed nasiih hme- i'jarjev ni udeležiil iiiilice. V iiiiisormaciio iinozemstva o vsa- kokratnem stanju nasih limeljiskih na- sadov, o razpotoženju na hmeljskem trgu in o cenah je ožji odbor s pomoč- jo nekateriJi liiiK^jarj-ev xestavil 12 po- ročil. V informaeijo našlm hmeljarjem o stanju lmielijskill imsadov v inozem- stvu, o razpolozenju na svetovnih hme- ljiarskib trzisci'h im o cenali je pa dru- štveno vodstvo preskrbefo in objavilo v domačiJi časopisih 57. Društveno vodstvo je v lninulem letu yeckrat posredovalo o bmeljarskih zadevah, žal, da so posredovanja čosto ostala brez uspeha, odnosno še nereše- na. Prav hitro se jo iiigodilo prošnji na DLrekcijo pošte in telegrafa v Ljublja- ni, naj se tukajšnjemu poštnemu ura- du mod lnnelJHsko sezono dodeK še tret- ja uradniška moč. Poučnili predavanj o hmeljarstvu je bilo dvoje: v Smartnein ob Paki in pri Sv. Jurjiju ob Taboru;. Poucnih ckmkov po domaeib casopisih je dru- štveno vodstvo objavilo pet. Glede bmeljskie ß-tatistike smo še, žal, vedno tarn, kjer smo bili in tavamo v temi kljuJj pravilniku, izdanan v »Uradnem li/stvi« iz 1. 1922. Merodajni čiinitelji so ne ganejo in prepuščajo vse drnštvenemu vod'stvu. ' Legiiitimaciij za poliovičnoi. vožnjo hmelljskini zbiralcem po žoleznici je društveno vodstvo razdelil.o 518, in si- cer 207 strankam za 2259 oseb. Tako se je — mato računano — prihranila hmeljarjom, članom drustva, najnianj vsola 22.590 Din. Vsa vpla.čana člana- rina je pa ziiißsla lo 7290 Dim. KLjub tc- mu se še nahajajo v Žalcu hmeljarji, ki se branijo pristopiti k društvu, pač pa mu skušajo po zviijači i.zvabiti zaze- ljene tegitimacije za obiralce. Mi! Rod li g Boilepie in nojtoli nkm nrejeno MEt telpt SHS. l flMv Svetovnoznani zdraviSni vrelci: »Tempel« »Styria« »Donas« Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srea, ledvic in jeter. Sezona s MAJ SEPTEMBER. Cene zmerne. - V pred- in posezoni znaten popust. - Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. - Radio. - Prometne zveze ugodne. - Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogafika Slatin». Brata Battč Celje, Ljubljanska oesta št. 14. Prodaja kuriva po najnižjih cenah, kakor kameniti ter> velenjski ps»emog, bukova in mehka drva. ¦ ¦ ¦ ¦ Pobsox» gosfcilničarji! Dalmatinska z otoka «Vis» bela in črna, čez 11Ü/O, vedno na razpolago VINÜ domača iz znanih prvo- vrstnih vinogradov vedno v zalogi. 21 Brezkonkurenčne cene, prepričajte se! 1 FILIP PUKL, CeSje, Gosfioska ulica it. 7. Dnistyeneniu poslovodji je bilo treba mod hmeljsko sezono razsojevati in poravnaü razne pnepire med kupei in prodajalci. Min,ulo leto je bifo Leto raznovrst- niJi škodljivcev. Poleg že dobro znanih bolhačev, ogrcev in uši je nastopifa pe- ronaspora ter nam uničiila pozni hmelj. Javida je svoj prihod tudi lunel^ka steniica, ki spada med najnevarnejse skodfjivce iimcljske raslline. Vsem tem škodljivoeni je bilo treba napovedati boj ter se jih braniti z vsemi sredstvi. Najvecjo preglavico pa nam dela pe- ronospora. Množina pridelan-cga hmelija je znašala približno 5900 nietrskih sto- tov. Cene so se v glavni sezoni skoko- nia dvigale od 50 na 100 in .130 Din za kiil'ogram. Neprodanega limeljia je v na- seni okolišu so morda 300 do 400 me- trskiih .stotov. Jvakovowt goldinga je bi- la prvovrstna, ona poznega Jimolja pa liezadovoljiva. Lepo zeleno blago so ve- cinoma pokupili prekupei iz Nemčije. ]\adi nesreciiie predprodaje vso bili mno- gi hmelijaTji. obeutno oskodovani. G. dr. Šribar je v imenu pregfedo- valcov računov poročal, da je vse v naj- boljšein redn, ter je jiredlagal, naj se da odboru odvezn, kar se je tudi soglas- no zgodiilo. Za 1. 1926. ki 1927. se je tetnina dolocil'a tako-le: za nohmeljarje. 5 Din, za luneljarje do 2000 sadežev 15 Din, za one do 10.000 sadežev 40 Din in za hmeljarje eez 10.000 sadežev 100 Din. V ožji odbor so bili za.' dobo treii let izvoljoni naslednji gg. člani: 1. An- dre j Andloga (Gotovlje), 2. Edvard Kn- kec (Žafec). 3. Anton Petrioek (Žalec), 4. Franc Pikl (Gotovlje), 5. Fran(; Rol>- lek (Žaliec) im 0. Josi.p Širca (Žalec;. V šiirši odbor so pa bili iwvoljehi'gg.: 1. Matija Bošnak (Parižljo), 2. L. Oank (Škofja vas), 3. Ivan Drev (Slatina), 4. Josip Marine (Sv. Pavel), 5. Karet Maršič (Braslovoe), 6. Aiuton Mešič (Polzela), 7. M. Ocvi-rk (Mala Pi.resi- ca), 8. Ludovik Plavšak (Sv. Jurij ob Tabori»), 9. Ignaciij Praznii (Gomil- sko) 10. Juliji Sadnik (Groblje) in 11. dr. Sribar (Dresioija vas). Za pregledo- vafca računov sta bila iavoljena gg. dr. Šribar in Anton Vodenik (Petrovče). Dospevši do zadnje točke dnevno- ga reda sta druätveni predsednik in poslovodja razpravljala o velikem po- moini' fosforoviii gnojil v linieljskih na- sadiili, o vzrokih slabega uspevanja dniigoletniili nasadov, o poštenosti v lnneljiski kupčiji, o prodprodaji hineljn itd. Teh razprav so se udefeževali še gg. Bošnak. Drev, Irman, Prislaai in drugi. Končno je še g. Klančnijk (Smart- no) sproziil miisel, ali bi ne bilo umest- no, ako bi Hmeljarsko drustvo izdaja- lo vsa-j v hmeljski sezonin svoje poseb- no glasiifo. 0 tem vprašanju se ni raz- mofrivalo, ker je za sedanje razmere še neizvedljivo. Po glavmi skupščini se je vršilo še konstituiiranje novega drustvenega ^ odstva. Za predvsodnika je bil izvoljera g. Franko Robl^k, za podpredsedmika' g. Josi.p Širca in za poslovodjo g. An- ton Petricek. Klobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 68*—, moderna obleka 76--, fini 108'-, posebno fini 125'—, iz zajčje dlake 200-—, specijaliteta.lta' 240"—, iz slame navadni 24*—, ,Girardi' 29'—, boljši 48 —, fini 80-—, Manila 120-—, -Panama 2401— prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Krompir 3-1 za seme in za jed, beli in zgodnji. Naročila sprejema ANTON STERN, Qosposka 26/1. PLETÄRNÄ 5!^i^ Babin CELJE, Gosposka ul. 24. Priporoča pletarske izdelke vseh vrst, sobne in vrtne garniture. Stoli se samo pri menF opletajo. Dalmatinsha domaca vina nudl v vsakl množlnl najceneje tvrdka 50—9 I. I». MatlcoYic, SlomškoT ti»g 1. Stran 8. »NOVA DOB A« Štev. 37. Skoro nerabljeno moško kolo se proda. Vpraša se v upravi. 3-2 Otvoritev lectarije. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril Za kresijo 12 lectaipijo. Z zagotovilom, da bom postregel samo z najboljšimi izdelki, prosim za obilen poset. 2-2 Ljubomir Domitrovic, lectar. Zastopniki za razpečavanje švicarskega sira se sprejmejo v vsakem kraju pod ugodnimi pogoji. Pis- mene ponudbe pod »sir« na Propagandna reklamna družba z o. z. Ljubljana, Šelen- 3 burgova 7/11. 3 Postranski zasluzek primerno za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 Din daje Propagandna re- klamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ullca 7/11. 10-3 Soba novo opremljena, s posebnim vhodom, se odda s ceio oskrbo s 1. aprilom boljši gospodičnf kot sostanovalki do- mace hčerke. Naslov v upravi lista. Ant. Lečnik ; urar, juvelir, optik Celje, GlavnE trg. ;; Kupuje zlato insrebro. 52-14 Pozorl Pozor! Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je ravno dospela velika množina vsakovrstnih lepih, modnih štofov po zelo nizkih cenah. Za cenj. nakup 11 se priporoča tvrdka Ivan Masfnak, Celje, Kralja Petra c. 15, 991 JORA" slaščičarna Celje, Dečkovtrg6 na debelo — na drßbno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonbonov In slaščic. 29s 1 z v r s t n a naravna vina, vedno svcže črno in marčim piuo, ppuourstne hranjsfte hlobase. Veranda zopet odprta. Se priporoča gostilna S C H Ä R Ä Zavodna, Terezija Ruder Celje, Gianni trg stew. IV. Modna trgovina, prodajalna čevljev ter izdelovalnica različnega domačega pe- rila po konkurenčnih cenah. 2-2 s 20 = Kupi se večja množina = steklenic od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da se preoblikavajo slamniki po Din 45- do 50-, 50 po najnovejših oblikah käkor 14 tudi svileni klobuki po Din 50 - do 60-, samo pri tvrdki Ff"anC Cerar, modisterija, Celje, Cosposka ulica 27. Novo dospelo angleško in češko damsko in moško blago za pomladno sezono v veliki izbiri in naj- boljši kakovosti kakor tudi vse manufakturno 50 in modno blago pri 11 Fr. Karbeutz, Celje, »Pri čebeli« Kralja Petra c, 3. Kdoi* oglasujef ia ^api*eduje! ALOJZIJ PRAHf pletarsko podjetje( CELJE, BR&G ST. 39. Izdelovanje vsakovrstnih modemih pletenln, In sicer: pleteno pohištvo, stojala za novo- rojenčke, kovčeke za potovanje, mizice za cvetice ter vsa v to stroko spadajoča dela. Cene imernel Delo soBldno! Dobei« glas gre v mesta in dežele, Ter tudi k nam so novice te prispeie. Da kupiš manufakturno blago dobro in poceni, V mestu Celju, tarn prinemški cerkvi, Ako nisi bil tarn še osebno, Glej, da zapomniš si za vedno. Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino-le pri Celje, Prešernova ul. zraven nemške cerkve. jTosip KOS, CeljeTl Ljubljanska cesta 10 IzdeloualniCfi vsahoypstnih mošhih, so zenshih in otroshih cevljBv. 12 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. Vsa v stroko spadajočo popravlla I po znižani cen!. Postrežba solidna. f Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamke 7 7 „Waffenrad" Največja reparacijska delavnica. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. A NPiSPR Celje, ft. ncucn, fiflsiBiiiLa Wii mestna kranilnica Znlžanje obrestne mere. CelJSkä mestna tiranilnlca naznanja svojim vložnikom, da obrestuje od dne 1. oKlObra 192S do nadaljnje odredbe hranilne vloge po 5 do 6°lo Rentni davek z dokladami plačuje hranilnica iz svojega. Obenem se znižajo obresti posojilom od prihodnjega plačilnega roka dalje, kreditom v tekočem računu pa od 1. oktobra 1925 naprej tako-le; posojilom občin in okrajev.........na 9% posojilom na zemljišča...........na 10% kreditom v tekočem računu z zemljeknjižnim ali z meničnim zavarovanjem na 10 do 12°/o, meničnim in lombardnim posojilom na 12%. Izven teh obresti ne zadenejo dolžnika nobena provizijska ali podobna plačila. Povrniti mora \č še morebitne dejanske stroške. Ravnateljstvu hranilnice je pridržano, da v poedinih ozira vrednih slucajih, posebno iz socijalnih in javnokoristnih razlogov, dovoli po možnosti tudi ugodnejše obrestne pogoje. CELJE, dne 30. septembra 1925. Upravni svet CeljsKiB mestne hronilnice. Štev. 37. »NOVA DOBÄ« Stran 9. JUZNOSTAJERSKA HRANILNICA CELJE Ustanovljena lefa 1889. g lastni hisi MIMIM ULIC9 ST. II nasppoti posts. Ustanovljena leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. 0foorikü slaščičame. Naznanja se cenj. občinstvu, da je otvorila slaščfčarna «JORA» svojo detaljno trgovino na Dečkovem trgu štev. 6., nasproii Kralja Petra vojašnici. Priporoča dnevno pivovrstno sveže pecivo ter želi obenem cenj. strankam — vese/e velikonočne praznike — $3otll" slaščičarna. Manufaktur na trgovina sredi mesta Celja, se radi odpotovanja i>i?odL& s celim inventarjem. Nadaljna pojasnila se.dobijo v manufakturni trgovini H. SCHMIDT, Celje, Gosposka ulica st. 4. 2-1 Kleparstvo, vodovodne tnšta* lacije in naprava slrelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prcjcma Vsa dcla zgoraj omcajcnfh 5troH KaHor tudi poprsVHa ?05trczba tocna. (tttc zmerne. Joiidns lzVrlffcv. 25-25 ;4 V globoki žalosti naznanjamo, da je preminula naša srčno ljubljena hčerka, oziroma sestra in svakinja, gospodična Resi Zamparutti dne 31. marca ob 93A uri predpoldne po daljši, težki bolezni v evangeljskem oskrbovaliSču v Gradcj. Zemeljski ostanki drage pokojnice se prepeljejo v Celje ter se bodo v nedeljo, dne 4. aprila ob 14. uri popoldne v mrtvašnici mestnega pokopališča svečano blagoslovili in nato položili v družinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. ma§a zadušnica se bode brala v sredo dne 7. aprila ob 1/27. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela. CELJE, dne 1. aprila 1926. Rodbina Zamparufti. BEL AK & INKRET Celje, I?r»©!5ei?i*o*r» ulica sfrev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, genecatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava moderno- higijeničnih kopalnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, cen- tralne kurjave. POPRAVILA central- nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene k 0 n k ur enčne. lnformacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. SLRSCICRHfljR KA^L PÄ^TEL, CELJE, Gosposka uliea 14 priporoea dnevno sveže prvovrstno peeivo, flaroeila tort in vsa v stroko spadajoea naroeila ^ se izvršu^ejo tošno in najeeneje. Postrežba solidna. ^ Vljudno sporočam, da sem prevzel zastopstvo HARLEY - DAVIDSONOVIH MOTORJEV kateri so danes najpopolnejši in najmoder- nejSega tipa, kakor tudi najboljši in najhitrejši motorji sveta. Psosi se cenj. odjemalce, da se radi naročila Harley - Davidsonovih motorjev takoj obrnejo na podpisano tvrdko, katera Vas bode takoj in solidno postregla. Pripomniti jeF da potom kabelskega naročila traja dobavitev motorjev 40 dni, tvrdka ima pa večjo količino Harley-Davidsonovih motorjev na poti. Se priporoča za cenj. naročila DRAGO GAMS, CELJE, GABERJE 93. Zaloga pohištva, Celje, Htanljni FRANJO VEHOVAR tovarna pohiötva Celje, Kersnikowa ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 13s tapetar Celje, Samostanska ul. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. 3avno shladišče in prevozna družba I u Celju izvršuje vse pri uvozu in izvozu potrebne posle najceneje. Tiskowine vseh wrst, od najpriprosiejše do najfi- nejse izpeljave izdeluje hitro in po konkurencni ceni ZVEZNA TISKARNA V CELJU Stran 18. >NOVA DQBA« Štev. 37. CEEJSKA POSOJIL.NICA g: Sfanje hranilnih ulog nad Din 50,000.000—. V lostni palači Narodni dlom. Sfanje glaunice in rezer. Din 4,000.000—. Sprejema lirsinSlne vloge net tiranilne fecnjizice in tekoči 3 račun ler jlh izplaLCiije fočno In nudi »a iste najbolf še obrestovanje In nLäjvecjo varnost 3 Issvršufe vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in vailute. - Podružstica v ŠOŠTANJU na G&ÜVVNEM TRGU. «#• Novo " j%* T ' ¦.'¦¦.--. prckrasan zlatm muski sat. Srečaka imade 35.000, a po cijcni od Din 50,—. " Stoga se nfeka svaki poiiuri ffä k'upnjoin sr« o f g C :~. o et II Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dohi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea šfc. 15. a S3. W ;.'k) B? V\ i-i