GDK: 41:42+43«2006-2008«(045)=163.6
Presoja ukrepov pri sanacijah ujm 2006-2008
Consideration.of.Measures. in. the Disturbances.Damaged.Forests
in.the Period 2006 - 2008
Vida PAPLER - LAMPE*
Izvleček:
Papler - Lampe, V.: Presoja ukrepov pri sanacijah ujm 2006-2008. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 5-6. V
slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit .lit. 22. Prevod avtorica, lektoriranje angleškega besedila Breda Misja,
pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
V obdobju od 2006 do 2008 je bilo v slovenskih gozdovih pet velikih ujm (trije vetrolomi, en snegolom in en
gozdni požar). Skupna količina poškodovane lesne mase je bila 810 000 bto m3. Pogostnost ujm in količina
sanitarnih sečenj značilno vplivata na organizacijo dela in gozdarstvo sploh. V članku so opisani vsi ukrepi,
ki so se izvajali v postopkih sanacij poškodovanih gozdov. V okviru analize SWOT so ugotovljene prednosti,
slabosti, nevarnosti in priložnosti. Rezultat analize opravljenih ukrepov so predlagane izboljšave.
Ključne besede: ujma, sanitarna sečnja, sanacijski načrt, analiza SWOT, poškodbe
Abstract:
Papler-Lampe, V.: Consideration of Measures in the Disturbances Damaged Forests in the Period 2006-2008.
Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry, 67/2009, vol. 5-6. In Slovenian, abstract in English, lit.
quot. 22. Translated by the author, proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian
text Marjetka Šivic.
In the period 2006 - 2008 there were five crucial disturbances (3 wind-throws, 1 snow-break and 1 forest
fire) in Slovenian forests. The amount of the damaged timber totaled to 810 000 bto m3. The disturbances and
quantity of salvage cuts markedly affect forest management and forestry. The article describes all activities
relating to the damaged forests sanitation. An analysis of strengths, weaknesses, opportunities and threats
(SWOT) was made. The analysis results in the suggestions for sanitation procedure improvements.
Key words: disturbance, salvage cut, sanitation plan, SWOT analysis, damages
ŠIFRA:-00-3.07
1 uvod
Gozdovi pokrivajo 58 % površine Slovenije (Poro-
čilo ..., 2009) in so pomemben naravni vir, hkrati
pa zagotavljajo tudi številne splošno koristne
funkcije. Ti naravni sistemi so zaradi svoje raz-
prostranjenosti, vrstne in dobne strukture ter
zelo dolge življenjske dobe pogosto tarča izrednih
podnebnih pojavov, ki v gozdovih povzročajo ujme.
Najpogostejši vzroki za nastanek ujm so veter,
sneg, žled, požar, bolezni in gradacije podlubnikov
(Jakša in Kolšek, 2008). Vzroki ujm so v različnih
delih Slovenije različni: v alpskem svetu gozdove
največkrat prizadenejo vetrolomi, sneg in žled
ogrožata predvsem tanjše sestoje v nadmorskih
višinah od 600 do 1.000 m, požari so značilni
za pionirsko vegetacijo na Krasu, podlubniki se
večinoma pojavljajo kot sekundarne motnje, ki
sledijo abiotskim ujmam, in ogrožajo predvsem
zasmrečene gozdove v osrednji in vzhodni Slo-
veniji. (Poljanec et al, 2008)
V ujmah so ponavadi poškodovane velike
količine lesa, ki ga je treba hitro pospraviti. Hitro
pospravilo je nujno zaradi ugodnejšega finančnega
izplena in zaradi preprečitve namnožitve sekun-
darnih škodljivcev (podlubniki).
Sanacija ujm terja hitro in inovativno ukrepanje
v javni gozdarski službi, pri lastnikih gozdov, izva-
jalcih in v širši družbi. V članku je obravnavana
kratka zgodovina sanacij ujm v Sloveniji, opisno
in analitično pa so razčlenjeni postopki pri sanaciji
ujm v razdobju 2006-2008.
*V. P-L. univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove
Slovenije, Območna enota Bled, Ljubljanska 19,
Bled
Slika 1: Lokacije obravnavanih objektov (Poljanec et
2 OBMOČJE IN METODA DELA
2.1 Območje raziskave
Raziskava zajema pet večjih ujm, ki so v zadnjih
treh letih prizadele gozdove v različnih delih
Slovenije (Slika 1):
-	vetrolom Jelovica, ki je 29. junija 2006 priza-
del 160 ha (85.000 m3) odraslih smrekovih
sestojev. Povzročena škoda je bila ocenjena
na 1.270.000 € (Sanacijski ..., 2006a, Gartner
in sod., 2006;);
-	požar Šumka - Trstelj, ko je od 21. do 26.
julija 2006 pogorelo 950 ha pretežno listna-
tega gozda na kraškem terenu. Uničenih je
bilo 80.000 m3 lesne mase. Poleg ekonomske
škode, ki je bila ocenjena na 900.000 €, je
območje zaradi občutljivega kraškega terena in
zaostrenih rastnih razmer tudi zelo ekološko
prizadeto (Sanacijski ..., 2006b; Košir in Jež,
2008);
-	snegolom, ki je januarja 2007 prizadel 20.000
ha gozdov na Zgornjem Gorenjskem, predvsem
v predelu gorskih planot Mežakle, Pokljuke in
Jelovice. Poškodbe so bile večinoma razpršene,
polomljenega je bilo 150.000 m3 lesa, predvsem
tanjšega. Ekonomska škoda je bila ocenjena na
2.100.000 € (Sanacijski ..., 2007; Papler-Lampe,
2008);
l, 2008)
-	vetrolom v osrednji Sloveniji, ki je 6. in 13.
julija 2008 prizadel Trnovski gozd ter pas med
Komendo, Črnivcem in Gornjim Gradom.
Celotno prizadeto območje je veliko 14.400
ha, uničenega je bilo 400.000 m3 lesa, ocenjena
ekonomska škoda pa je bila 4.650.000 € (Kolšek,
2008; Načrt ..., 2008a);
-	vetrolom Kozjansko - Brežice, ki je 15. avgusta
2008 prizadel 5.440 ha mešanih gozdov na
Kozjanskem in Bohorju. Uničeno je bilo 94.000
m3 lesa, ekonomska škoda je bila ocenjena na
570.000 € (Kolšek, 2008; Načrt ... , 2008b).
2.2 Viri podatkov
Prispevek temelji na pisnih virih in strokovnih
izkušnjah.
Pisni viri so bili predvsem sanacijski načrti. To
so pisni izdelki, ki jih pripravlja ZGS in posreduje
pristojnemu ministrstvu. Vsebina obsega opis
dogodka, obseg ujme, načrt sanacije, revitalizacije
ter finančne okvire, izračune škode ter morebitna
sofinanciranja. So podlaga za sprostitev sredstev
iz proračunskih rezerv (Pravilnik o podrobnejših
merilih ... 2009).
evidence poseka v gozdovih na ZGS po
količini, debelini, vrsti, vzroku in drevesni vrsti
so od leta 1994 standardizirane. Ti podatki so
Graf 1: Slovenija sanitarni posek po vrstah in letih ter primerjava z rednimi sečnjami (1994-2008)
(vir : Poročilo ZGS o gozdovih ... 2009)
zanesljiv vir raznih analiz, in študija razvoja gozdov.
Ugotavljanje lesne zaloge v gozdnih sestojih
temelji na statističnem izvrednotenju stratificiranih
terestičnih periodičnih meritev. Doba vračanja
je 10 let. Za stratifikacijo so digitalni ortofoto
posnetki in terestični pregled.
Vsem nosilcem območnih sanacijskih načrtov
smo posredovali vprašalnik, na podlagi katerega
smo dobili mehke informacije o komuniciranju,
organizaciji pospravila lesa, ugotavljanju količine
poškodovanega drevja, organizacijskih težavah,
pomislekih in predlogih za izboljšave.
Analizirali smo tudi prispevke v strokovnih
in znanstvenih publikacijah.
2.3 Metoda swot
Izkušnje, sedanje razmere, pomisleke in ideje , ki
smo jih pridobili iz analiziranih virov podatkov,
smo uvrstili v eno od štirih poglavij matrike SWOT:
prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.
Analiza SWOT je objektivna metoda, ki jo lahko
uporabimo za celovito analizo in vrednotenje izku-
šenj, sedanjih razmer in prihodnjih ukrepanj. Na
podlagi elementov matrike presojamo posamezne
deležnike, organizacijske oblike, usklajenost in
delovno okolje (Medved, 2006).
3 zgodovina sanacij ujm
v gozdovih
3.1 obdobje 1970-1990
V primeru obsežnih ujm v nekdanji družbeni
ureditvi so bile sanacije vodene centralno (Zdru-
ženje za gozdarstvo). Po oceni delovnih kapacitet
v bližini dogodka je bila sprejeta odločitev, ali bo
domicilno gozdno gospodarsko podjetje zmoglo
sanacijo opraviti samo. Če temu ni bilo tako, je
republiško združenje organiziralo pomoč iz regije
ali celotne Slovenije. Primer ujme, ki je terjala
sodelovanje gozdarskih podjetij iz celotne Slove-
nije, je bil žledolom v Brkinih leta 1980.
Meja med državno in zasebno lastnino nepre-
mičnin je bila zabrisana in v primeru zavlačevanja
je poškodovane zasebne gozdove brez formalnosti
saniralo gozdarsko podjetje, lastnik pa je prejel
znesek cene lesa na panju.
Prodaja gozdnih lesnih sortimentov različnih
kakovostnih razredov je zaradi velikih potreb po
surovini potekala gladko. Na ogolelih površinah
je prevladovala umetna obnova s smreko (Diaci,
2006 ).
Zanimivo je, da je GG Bled po velikem vetro-
lomu februarja 1984 (poškodovanega je bilo
230.000 m3 lesa (Gartner et. al., 2007)) takoj po
dogodku naročil aerosnemanje poškodovanih
površin. Aeroposnetki so s pridom služili pri orga-
nizaciji proizvodnje in trasiranju prometnic.
3.2 Obdobje 1994-2005
V	zadnjem obdobju pred obravnavanimi dogodki
sta bili največji ujmi:
-	snegolom in žledolom, ki je prizadel skoraj
celotno Slovenijo v letih 1996, 1997,
-	gradacija podlubnikov v osrednji, vzhodni in
južni Sloveniji v letih 2003-2005.
Sanaciji obeh ujm sta bili odraz tranzicijskih
razmer v času, Ko Slovenija še ni bila vključena
v Evropsko unijo in je bil delež lastnikov, ki so
opravljali gozdarska dela v lastnih gozdovih,
pogojno zadovoljiv. Zaradi pomanjkanja zmo-
gljivosti je bila gozdna proizvodnja marsikje
prepočasna, agonija lesne in celulozne industrije
je povzročala velike prehodne zaloge gozdnih
lesnih sortimentov in potencialna gojišča pod-
lubnikov.
Sistem sofinanciranja vlaganj v gozdove (v
nadaljevanju subvencioniranja) sanacij ujm in
izvedbe izvršb se je šele oblikoval in je bil pomanj-
kljivi.
4 REZULTATI - OPIS POSTOPKOV
V	nadaljevanju so opisane dejavnosti, ki so se
izvajale tekom sanacije ujm 2006 - 2008.
4.1 Začetna organizacija dela
Sistem določa, da ZGS o vseh večjih ujmah v goz-
dovih takoj poroča na centralno enoto v Ljubljano,
ta pa obvesti MKGP ter medije.
Mediji želijo neposredno poročanje s terena,
zato so vodje območnih enot koordinirali poro-
čanje. Informacija mora biti celovita, objekti, ki
jih posname kamera, pa nazorni.
Vodje območnih enot so prevzeli organizacijo
dela v prvih dneh, ko so bile najpomembnejše
naloge:
-	terenski delavci so ugotavljali obseg ujme,
-	ažurno je bilo sodelovanje s predpostavljenimi,
politiki in mediji,
-	navezovanje stikov s proizvodnimi gozdarskimi
podjetji in najbolj prizadetimi lastniki,
-	oblikovanje kriznega štaba,
-	vodje odseka za gojenje in varstvo so bili
odgovorni za hitre in strokovno ustrezne
odločitve,
-	morebitna začasna spremenjena organizacija na
OE (pomoč med revirji, aktivna vloga odseka
za načrtovanje in tehnologijo .)
Potrebna je bila hitra odločitev lastnikov, če
bodo poškodovano drevje sanirali sami. Za tiste,
ki so delali sami, je ZGS organiziral tečaje za varno
delo pri sanacijah ujm in vsak dan opozarjal na
pomanjkljivosti pri delu v gozdni proizvodnji.
Ker je sanacij s strani lastnikov vedno manj, je
nujna povezava med lastniki poškodovanih gozdov
ter izvajalci. V večini primerov je ZGS sklical
sestanke, kjer je opozarjal na posebnosti sanacije in
po potrebi predstavil potencialne izvajalce. Lastniki
gozdov so se z izvajalci del sami dogovorili o roku
in ceni izvedbe, odkupu lesne mase.
Na velikih prizadetih območjih so bile ob
glavnih vpadnicah postavljene opozorilne table,
ki so opozarjale na zapore in pogoste vožnje
težke mehanizacije ter radovedneže odvračale od
ogledov poškodovanih gozdov.
Zakonodaja na področju gradnje gozdnih pro-
metnic je tudi v primeru sanacije ujm zahtevna,
zato sta svetovanje in pomoč pri izdelavi vlog s
strani ZGS nepogrešljiva. V zavarovanih območjih
(npr: NATURA 2000) je potrebno naravovarstveno
soglasje (izda ga lokalna izpostava ZND).
Sanacijski načrt je vsebinsko opredeljen pisni
in grafični izdelek, ki ga ZGS izdela za sanacijo
vsake od obravnavanih ujm.Je dokument dogodka
in temelj, na podlagi katerega MKGP sprosti
dodatna rezervna finančna sredstva.Do leta 2008
smo sanacijske načrte pripravili na OE, kjer smo
določali tudi vsebine tega dokumenta. Leta 2008
je bilo doseženo poenotenje vsebin.
4.2 Inventura
Na strokovnem nivoju ZGS smo odločali o
obliki ugotavljanja prizadetih površin, količin
poškodovanega drevja, morebitnem potrebnem
aerosnemanju in prioritetah sanacije. Praksa kaže,
da zlasti pri ostro omejenih požarih in vetrolomih
aktualni DOF nudi hitro in objektivno informa-
cijo o obsegu ujme. Terenski obhodi, snemanje
vrzeli z GPS ali poročanje bližnjih prebivalcev
so zamudni in obremenjeni z veliko napako.
Aktualni DOF je pripomoček pri ugotavljanju
količin napadlega drevja po posameznih parcelah
in je tudi dokument časa. V drobni posesti je kot
evidenca marsikje služilo tudi obvestilo lastnika
o količini poseka. Količina je bila strukturirana
na podlagi opisa sestojnega tipa, negovalne enote
ali obhoda sečne enote.
Pri ploskovnih ali enakomernih uničenjih gozda
(Jelovica) smo za ugotavljanje uničene lesne mase
uporabili inventurno metodo kombinacije DOF,
stalnih vzorčnih ploskev (SVP) ter evidence poseka
in tekočega prirastka med letom snemanja SVP
in časom ujme (Gartner et al 2007).
Revirni gozdarji so privarčevani čas učinko-
vito porabili za dogovarjanje z lastniki, izvajalci
pri trasiranjih potrebnih prometnic, evidencah,
obračunih subvencij. Posamično evidentiranje
drevja je nezanesljivo in v primerih ujm časovno
nemogoče. Uporaba statistično vrednotenih
vzorčenj (konzultacije z BF, gozdarski oddelek)
v homogenih drogovnjakih je dala zelo dobre
rezultate (sanacija snegoloma v drogovnjakih s
strojno sečnjo - Pokljuka 2007).
4.3 Sanacija gozdov
Sanacija gozdnih ujm je v ožjem pomenu besede
proces odstranjevanja polomljenega, izruvanega,
Slika 3: Slika vetroloma na Jelovici leta 2006 (aerosnemanje, naročeno nekaj dni po ujmi) (Gartner et. al., 2007)
ožganega ali s podlubniki naseljenega drevja.
Zaradi dolge proizvodne dobe gozdnih sestojev
(100 do 150 let) se skuša posek in pospravilo na
prizadetih površinah opraviti tako, da je v okviru
želja lastnika gozda in zakonskih omejitev finančni
izplen čim ugodnejši.
Hitro pospravilo uničenega drevja je zagoto-
vilo za kar najboljšo mogočo sortimentacijo lesa,
preprečuje pa tudi prerazmnožitve podlubnikov,
ki sekundarno lahko povzročijo še večjo škodo,
kot jo je povzročila primarna ujma. V primeru
opožarjenih površin je suho drevje treba odstra-
niti, saj je ob ponovnem vžigu gorivo. (Sanacijski
načrt, 2006b)
Prioritete pri izdelavi prizadetih površin so
bile (Načrt, 2008 a,b):
-	odpiranje cest,
-	pospravilo lesa, kjer je potencialno ogroženo
premoženje ljudi,
-	pospravilo lesa na erozijskih območjih, vodo-
tokih in sestojih, kjer preti prerazmnožitev
podlubnikov,
-	pospravilo, kjer so poudarjene ekološke in
socialne funkcije,
-	drugo.
Ponekod je bilo treba pred začetkom pospravila
prizadetega drevja zgraditi in rekonstruirati vlake
ali celo odseke cest.
V veliki posesti in v predelih, kjer so se lastniki
gozdov odločili za sanacijo s skupnim izvajalcem,
so bili organizacija dela, izbor tehnologij in hitrost
pospravila načeloma dosti optimalnejši kot pri
individualnih, točkovnih pospravilih. Tudi šte-
vilni gozdni posestniki, ki so sprva imeli namen
uničeno drevje posekati sami, so se po opozorilih
o nevarnosti dela pozneje v večini odločili za spe-
cializirane izvajalce. Ob sanaciji obravnavanih ujm
j e pri uporabi klasičnih tehnologij nastalo tudi več.
hujših poškodb (celo nekaj smrtnih). Pospravilo
prizadetih sestojev najdlje traja v primerih, kjer so
bili prizadeti listavci in lastniki prizadetih gozdov
načrtujejo, da bodo drevje pospravili sami.
Strojna sečnja zagotavlja hitro, ergonomsko in
varno delo. Kjer dopuščajo posestne razmere, teren,
kjer so poškodbe ploskovne in kjer je prevladujoča
poškodovana smreka, je strojna sečnja zaželena.
V opisanih ujmah je bila po ocenah uporabljena
strojna sečnja kar za dve tretjini izdelanih pose-
kanih količin. V času največje proizvodnje so
se pojavile tudi potrebe po začasnih skladiščih
hlodovine.
Zaradi povečanega obsega dela pri sanaciji ujm
j e bilo s strani podjetij in samostojnih podj etnikov
nakupljene precej sodobne gozdarske opreme za
delo v gozdu, ki se je pri sanaciji že amortizirala.
Tudi število zaposlenih pri gozdarskih delih se je
povečalo. Velike koncentracije dela so povzročile
tudi številčnejše delovne selitve po Sloveniji iz
sosednjih tujih dežel.
Zaradi velikih količin hlodovine, ki jih v času
sanacije ujm nakladajo in vozijo s tovornjaki pa
tudi zaradi manipulacije dela na gozdnih cestah
so potrebni prilagojeni cestni režimi (enosmerne
ali za javni promet začasno zaprte ceste).
Na Krasu (požar) in na Jelovici (vetrolom) so
se v naslednjem letu po sanaciji prizadetih sestojev
ogolele površine zelo zakrasile. Na Jelovici je bil
dodatni vzrok izpiranja vodna ujma 18. 9. 2007, ko
je v 14 urah v Bohinju padlo okoli 300 mm dežja.
Poseben problem so bili poškodovani sestoji,
kjer je sanacija ekonomsko negativna. To je bilo
predvsem v primeru težavnih zaprtih predelov,
Slika 4: Geometrija narave in stroja
Slika 5: V drogovnjakih
so sanacije snegolomov
časovno in.stroškovno zelo
neugodne.
zelo slabe sortimentne strukture ali tankega lesa,
ki ga je treba zaradi podlubnikov razrezati. Ko se
odločamo, kako napotimo lastnika, da konkretno
delovišče izdela, tehtamo med varstvenim vidikom
(imperativ), razpršenostjo poškodovanih dreves
in drugimi, splošno koristnimi funkcijami.
Za opravljena sanacijska dela smo lastnikom
gozdov obračunavali subvencije. Uslužbenci ZGS
smo lastnike gozdov natančno obveščali, do katerih
subvencij so upravičeni. Poseben poudarek smo
namenjali ukrepom preventivnega varstva, ki so
časovno zelo ozko omejeni. Poleg subvencij za
opravljena dela s bile na voljo tudi subvencije za
gradnjo prometnic in nakup sodobne tehnologije
(Program razvoja podeželja).
Ob sanaciji ujm so bile prometnice čezmerno
obremenjene, zato je treba po končanih delih
urediti manipulacijske prostore, odvodnjava-
nje in zgornje ustroje cest. Doslej je bil za take
namene različen vir financiranja. V primeru večjih
lastniških kompleksov so ceste uredili lastniki,
v primeru razdrobljene posesti pa so ponekod
pomagale občine ali pa so se uporabila sredstva
iz rednega vzdrževanja.
4.4 Revitalizacija
Je proces ponovne vzpostavitve poraslosti ogo-
lelih površin z gozdnimi sestoji, ki opravljajo vse
potrebne funkcije. Ta faza je ponavadi veliko daljša
od sanacije v ožjem pomenu, je pa tudi strokovno
zahtevna. Če je bila faza samega izrednega dogodka
in poznejše sanacije še v soju žarometov, pa je
revitalizacija manj velikopotezna, postopnejša in
za laično javnost ponavadi nezanimiva. Revitaliza-
cija je nujna, ker na ekstremnih rastiščih le gozd
omogoča optimalen razvoj tal. Največji nevarnosti
za revitalizacijo sta zakrasevanje in potencialna
erozija, ki lahko razgali tla do matične kamnine.
Tako je onemogočena nasemenitev rastlinskih
vrst, ki preprečujejo erozijo.
Najpomembnejša odločitev, ki jo moramo
sprejeti po sanaciji ujme, je, ali bomo golo povr-
šino pogozdili (posejali) ali pa naravno pomladili.
Umetna obnova je načeloma nujno potrebna samo
na problematičnih rastiščih pri sanaciji ujm in pri
pomanjkanju semenjakov ciljnih drevesnih vrst.
Zahteve javnosti so večkrat izrazito usmerjene
v umetno obnovo, saj je sajenje drevja za laike
najbolj naravovarstven ukrep.
Sanacijski načrti ZGS za leti 2006, 2008 so
opredelili pogoje, kje in v kakšni obliki je primerna
umetna obnova - sajenje ali setev, minimalna
ogolela površina za tak ukrep, gostota in oblika
sajenja, ki omogoča naravno vrast, rastiščem
prilagojen izbor sadik. Opredeljen je diferenciran
pristop glede na proizvodno sposobnost rastišč in
stopnjo uničenosti sestojev.
Prvi dve ogoleli površini (Jelovica in požar
Šumka) smo začeli umetno obnavljati leta 2008.
Predvideno je sajenje ali setev na 10 do 20 % naj-
bolj ogrožene ogolele površine. Drugje računamo
na naravne nasemenitve in sukcesijske stadije, v
primeru neugodnega spiranja pa se lahko površina
za umetno obnovo poveča.
Odločitve o spravilu uničenega drevja in umetni
obnovi so med seboj povezane. Stroka postavi
mejo, kje je mogoče ali nujno popolno spravilo
poškodovane lesne mase in kje je potrebno pušča-
nje posameznih stoječih poškodovanih dreves ali
kupov poškodovanega lesa zaradi zagotavljanja
uspešnejše naravne obnove, pospeševanja ekoloških
funkcij ali prevelikih poškodb tal zaradi spravila.
Posebne zahteve je treba zapisati v odločbe. Žal se
je v primeru obravnavanih ujm zaradi preobilice
dela prevečkrat pozabilo na take strokovne napotke.
Tudi kjer so bila tovrstna navodila dana, se jih ni
spoštovalo zaradi preveč udeležencev v procesu
sanacije, zaradi hlastanja za lesom ali napačnega
vsebinskega razumevanja gozdnega reda.
5. PRESOJA UČINKOVITOSTI
SANACIJE UJM V GOZDOVIH
5.1	SWOT-analiza sanacije ujm
Izkušnje iz sanacije zadnjih ujm smo zbrali, ana-
lizirali in uvrstili v eno od oblikovanih skupin
metode SWOT. Izredne razmere, v katerih so
potekale sanacije ujm, so pripomogle k hitrejšemu
razvoju novih tehnologij, organizacijskih oblik ter
bolj izrazito pokazale na slabosti in nevarnosti
sanacij in nasploh gozdne proizvodnje.
5.2	Začetna organizacija dela
V gozdovih so ujme ena od redkih priložnosti, da
smo gozdarji iskani in da je tudi s strani novinarjev
zaželeno, da se pojavimo v medijih. Utečeni sistem
poročanja se je izkazal za ustreznega.
ZGS je zaradi svoje stalne prisotnosti na terenu,
neprofitnosti, strokovnosti in dobre informiranosti
zelo dober povezovalni člen in koordinator kri-
znega štaba v primeru sanacije ujm. Drugi člani
kriznega štaba so še: lokalne skupnosti, zelo priza-
deti veliki lastniki gozdov, nekaj večjih izvajalcev, ki
imajo v svoji ponudbi tudi komercialo, strokovne
službe in krajevno pristojni vodje ZGS.
Z lastniki gozdov, s katerimi je ZGS sodeloval
že pred ujmami, ni bilo večjih težav. Marsikje so
bili do uslužbencev ZGS nezaupljivi lastniki, ki
so se z javno gozdarsko službo srečali prvikrat.
Vzroka sta bila dva: prvi je bil zelo suvereno,
operativno svetovanje o poseku in spravilu (kar
se od javnih uslužbencev na splošno ne pričakuje)
Drugi razlog je neuradna podoba uslužbencev
ZGS (lastni osebni avtomobili, neenotna obla-
čila). Uslužbenci ZGS imajo veliko temeljnih
podatkov, ki pripomorejo k učinkovitemu delu
(lega parcel, prometnic, lastniki in solastniki,
razpoložljiva tehnološka sredstva in izvajalci
gozdarskih del ...).
Kot zelo uspešni so se izkazali sestanki med
lastniki gozdov, izvajalci, gozdarsko inšpekcijo,
lokalno skupnostjo in javno službo. Po eni strani
so bile na teh sestankih posredovane vse potrebne
informacije, med seboj so se soočili lastniki,
izvajalci in odkupovalci lesa. Tako se je preprečilo
pojav raznih dezinformacij in natolcevanj. Tudi
prizadeti lastniki gozdov, ki dotlej še niso imeli
gozdne proizvodnje, so prisluhnili vsem vplete-
nim in nemalokrat že takoj po sestanku sklenili
pogodbe o izvedbi sanacij.
Upravni postopki, dogovori in izvedba del so
bili najtežji na območjih z neurejenimi posestnimi
razmerami.
Razdrobljena gozdna posest, izgubljene meje,
dediščinski ali denacionalizacijski postopki ter
nezainteresirani lastniki so bili za potek sanacije
zelo moteči.
Ob obsežnih vetrolomih leta 2008 je ZGS
skupaj z MKGP v kratkem času pripravilo enotne
vsebine sanacijskih načrtov (besedilo, izračuni,
preglednice, kartni material).
Zelo veliko opravljenega dela, sanacijski načrti,
informacijske preglednice in prispevki v medijih
so dokaz, da smo gozdarji v prostoru prisotni
in sposobni v kratkem času organizacijsko in
izvedbeno obvladati velike katastrofe.
5.3 Inventure
Naloga ZGS je strokovno in neodvisno ugota-
vljanje strukturiranih količin poškodovanega in
saniranega drevja glede na posamezne lastnike
in parcele.
Metode daljinskega pridobivanja podatkov,
inventurni podatki, podrobni načrti in vzorče-
nje so velika priložnost za gozdarsko stroko in
javno službo, da v primerih ujm pridobi količine
poškodovanega drevja na hitrejši, objektiven,
manj zamuden in nevaren način. Taka oblika
pridobivanja podatkov je bila v precejšnji meri
že v rabi pri sanaciji zadnjih ujm.
Pravočasno izdelani DOFI s slojem katastra
pomagajo tudi pri organizaciji dela, pripravi delo-
višč in dogovorih z lastniki.
PREDNOSTI: S	SLABOSTI: W
•	veliko EU tržišče delovne sile in sortimen- tov. •	široka izobrazba in strokovna znanja usluž- bencev ZGS •	velika količina informacij o gozdovih in lastnikih na ZGS •	možnost koriščenja subvencij •	tradicija dela z lastniki gozdov •	neprofitno delovanje.ZGS •	kognitiven pristop pri revitalizaciji	•	slabo informirani deležniki z različnimi interesi v procesu sanacije (nedeterminirano delovno okolje) •	razdrobljena gozdna posest z neurejenimi mejami in.nezainteresiranimi lastniki •	počasna odzivnost, veliko administracije •	slaba prepoznavnost. ZGS •	sistem pridobivanja soglasij •	premalo diferenciran sistem subvencionira- nja •	pomanjkjivi podzakonski akti
PRILOŽNOSTI: O	NEVARNOSTI: T
•	krizni štab, ki ima povezovalno vlogo •	poenotenje prioritet sanacije •	zanimanje za povezovanje lastnikov •	spoznavanje z novimi stroji in tehnologijami ter subvencioniran nakup le-teh •	dodatna zaposlitev in predelava manjvrednega lesa •	obveščanje javnosti in izobraževanje lastni- kov •	racionalna raba delovnih sredstev in delovne sile •	spodbujanje konkurenčnosti •	optimiranje sistemov objektivnega racio- nalnega pridobivanja podatkov o saniranih količinah •	prisotnost v medijih •	premislek o spremembi namembnosti neka- terih robnih površin	•	zelo nevarno delo •	zakrasitev in erozija •	siromašenje habitatov •	prerazmnožitve sekundarnih škodljivcev •	nezaupanje lastnikov gozdov •	nekontrolirana izvedba del
Leta 2008 je MKGP po zadnjih ujmah izbral
za hitro izvedbo in izvrednotenje aerosnemanj
potencialnega izvajalca in rezerviral denar ob
morebitnih prihodnjih ujmah.
Obračunavanje subvencij je za razliko od
kmetijstva (kjer dobijo sredstva za povzročeno
škodo) povezano z izvedbo sanacijskih del. Če
sanacija z obnovo traja nekaj let, so viri subvencij
predčasno ustavljeni, čeprav je potek sanacije
ustrezen. Zaradi narave dela v gozdarstvu je
treba sanacijska sredstva reprogramirati na daljše
časovno razdobje.
Leta 2008 je bilo ugotovljeno, da ni vseh
podzakonskih aktov, ki bi opredeljevali oceno
škode v gozdovih. Zato je v UL 12/2009 že izšel
posodobljen Pravilnik o podrobnejših merilih za
ocenjevanje škode v gozdovih. Glavna novost je
dikcija, da mora ZGS po službeni dolžnosti pri-
praviti sanacijske načrte za nastale ujme. Vsebina
sanacijskega načrta je standardizirana.
Pregled škode za posamezne lastnike in parcele
pripravlja ZGS le na vlogo lastnika. Ti doku-
menti služijo za delno oprostitev davka glede
na Zdoh.
5.4 Sanacija gozdov
Zelo pomembno je poenotenje prioritet objektov
sanacije. Uvod v sanacijo ujm je odpiranje zaradi
poškodovanega drevja neprehodnih prometnic.
Kdo to dela in na čigave stroške, je prepuščeno
konkretni situaciji. Najbolje, da to naredijo
lastniki konkretnih poškodovanih gozdov ob
cestah. Če vsi tega ne storijo, je nujno treba
organizirati presek zalomljenih delov cest tako,
da se lahko čim prej začne posek v poškodovanih
sestojih, ki gravitirajo na določeno cesto. Ure-
diti je treba tudi formalno zavezo, da bodo po
končani sanaciji čezmerno obremenjene ceste v
prvotno stanje vzpostavili lastniki velikih količin
saniranega lesa.
Terenski gozdarji ZGS imajo široko strokovno
znanje in lahko dobro načrtujejo in svetujejo pri
trasiranju, poseku, spravilu, krojenju ... Zaradi
odmaknjenosti od gozdne proizvodnje so slabše
poučeni o sodobnih strojnih kompozicijah in
učinkih le-teh. So pa sanacije ujm priložnost,
da se gozdarji v ZGS seznanijo tudi s takimi
tehnologijami.
Velike površine poškodovanih sestojev pome-
nijo velik zalogaj na področju učinkovite organiza-
cije in optimizacije dela. Krizni štab mora tekoče
reševati težave pri pridobivanju zahtevnejše doku-
mentacije, optimalni gradnji potrebnih prometnic,
dogovore in pogodbe s problematičnimi ali zelo
prizadetimi lastniki, delovanje različnih strojev s
čim manj selitvami ter reden odvoz predvidenih
količin hlodovine.
Pristopi k sanaciji ujm v javni gozdarski
službi so bili povečini taki, da se je oblikoval
območni neformalni krizni štab, ki je orga-
niziral, nadziral in prevzemal dela. Kjer so
bile sanacije ujm prepuščene ožjim delovnim
ekipam brez širših pristojnosti, je bil rezultat
bistveno slabši. Pomembna sta stalna prisotnost
na terenu in kreativno razmišljanje. Pri sanaciji
je bistvenega pomena medsebojno zaupanje in
sodelovanje med sicer formalno nepovezanimi
subjekti - lastniki lesa, izvajalci in javno goz-
darsko službo.
Naloga ZGS je opredeliti in doseči spošto-
vanje omejitev, ki jih postavlja zakonodaja, in
sonaravni koncept gojenja gozdov. Izpolnjevanje
vseh zakonsko določenih nalog ter vzporedno še
nadziranje zahtevnejših delovišč je včasih težko
uresničljivo.
Gozdna proizvodnja je zelo zahtevno in nevarno
delo, sanacija ujm pa še prav posebno. Zato je
ob sanacijah, ko je časovni pritisk velik, delo pa
izjemno nevarno, priporočljivo, da čim več dela
opravijo za to usposobljeni izvajalci. ZGS in KGZ
priporočata, da se lastniki gozdov vsaj za potrebe
sanacije ujm združijo v združenja lastnikov
Komuniciranje z zastopniki je za javno službo
in izvajalce lažje in učinkovitejše. Je pa začasno
združenje tudi izkušnja za lastnike gozdov. V
primeru dobrega sodelovanja in zaupanja so
sanacije lahko temelj za dolgoročnejšo združitev.
Združenja z rednimi letnimi sečnjami bodo tudi
porok za bolj smelo odločanje gozdnih delavcev
za samostojno profesionalno pot. (Mertelj 2005,
Malovrh 2006, Medved 2006)
Pri zmogljivih strojih se kot velika nevarnost
lahko kaže špekulativno podiranje zdravega drevja,
ki je v dosegu stroja.
Največja nevarnost, ki preti pri preveč temeljiti
sanaciji velikopovršinskih ploskovnih ujm na pli-
tvih tleh, je erozija, saj ima Slovenija na eni strani
velik delež krasa, na drugi pa mešanih erodibilnih
kamenin. Pogoje, časovne in krajevne omejitve
Slika 6: Eno leto po sanaciji
vetroloma na Jelovici je na
strminah nastala močna
zakrasitev.
Slika 7: Za ujede primerni štrclji na vetrolomnih površinah na Jelovici
za izvedbo sanacije z različnimi tehnologijami
postavlja javna gozdarska služba.
Pri sanaciji zaradi ujm, ko je bilo treba pospra-
viti velike količine lesa, je bistveno, da smo del
Evropske unije. Prednosti sta dve: izvajalci s
sodobnimi strojnimi kompozicijami (predvsem
iz Avstrije) ter ogromno mednarodno tržišče, ki je
bilo do leta 2008 sposobno odkupiti ves les.
Pojavljajo se tudi potrebe po začasnih skladiščih
v gozdnem prostoru. Če gre za lubadarke, to ni
mogoče, v primeru nenapadenih sortimentov
pa je možno skladiščenje ob cestah do roka, ki
ga določa Pravilnik ..., 1994 - sečišče mora biti
zaključeno in les odpeljan vsaj v dveh mesecih.
V primerih obsežnih ujm in nepredvidljivega
lesnega trga je nujno treba urediti začasna skla-
dišča zunaj gozda. Taka skladišča morajo biti
urejena (sistem lovnih pasti, zaradi nevarnosti
napada lestvičarjev in modrenja je priporočljivo
vlaženje z vodo).
Količinsko je bilo subvencioniranje sanacije ujm
primerno, MKGP je sprostilo rezervna sredstva za
sanacije ujm iz leta 2008. Sistem subvencioniranja
bi bilo mogoče izboljšati, saj so nekateri lastniki
kljub ugodnemu finančnemu izplenu dobili še
subvencije, v drugačnih razmerah (tanek les,
neodprta območja) pa so imeli lastniki kljub
obračunanim subvencijam pri sanaciji še kar
precej izgube.
5.5 Revitalizacija
Načrtovanje in izvedba revitalizacije je zelo komple-
ksen strokovni proces. Upoštevati je treba: rastiščne
razmere, nepredvidljiv razvoj zakrasevanj a in ero-
zije, optimalne mikrorastiščne razmere za naravno
pomlajevanje, potrebe živalske komponente gozda
po gnezdiščih in bivališčih, številčnost populacij
parkljarjev ter vidik cost-benefit.
Na večjih ogolelih površinah je nujno ohra-
njati vse posamično stoječe drevje, pa tudi redko
mrežo nekaj metrov visokih štrcljev debel. V
prvih letih na ogoleli površini redko stoječe
drevje zagotavlja vsaj minimalno senco in seme.
Štrclji so idealen prostor za ujede, ki se hranijo
s preveč razmnoženimi glodavci, ki sicer pojedo
velike količine semnja ali koreninic mladic. Kupi
manj kakovostnega tanjšega drevja ali otoki nepo-
spravljenih listavcev (kalo) so zelo dobrodošli z
vidika protierozijskega delovanja, zagotavljanja
gnezdišč za kure, sposobnosti zadrževanja vlage
v tleh in kot ovira za prehodnost parkljarjev.
(Pravilnik o varstvu gozdov, Rammig at al, 2007,
Papež et al, 1997, Sanacijski načrt vetroloma na
Jelovici, 2006 a)
Revitalizacija velikih ogolelih površin je zago-
tovo področje dela, ki je bilo v Sloveniji doslej še
najmanj proučeno. Na tem področju so največ
naredili v specifičnih razmerah na Krasu, kjer se
stalno soočajo z večjimi pogorišči. Za optimalne
rešitve imamo čas, saj ravno v tej fazi sanacije ni
časovnih pritiskov pa tudi manevrski prostor za
korekcije je velik.
V primeru ujm, ki uničijo gozdno rastje na
večjih površinah, je potreben širši družbeni pogled
na situacijo. V primeru potrebe po površinah za
druge rabe je ujma idealna priložnost da se uničene
gozdne površine pregleda bolj neobremenjeno. Ob
upoštevanju strokovnih podlag in zakonodaje je
mogoča tudi sprememba rabe. V okolici Črnivca
je bilo nekaj sprememb na območjih nekdanjih
pašnikov, ki so se zarasli z gozdom.
6	ZAKLJUČEK
V Sloveniji ima sanitarna sečnja v obliki sanacije
ujm vedno večji delež. Zaradi napovedanih pod-
nebnih sprememb (Kajfež - Bogataj, 2007) lahko
pričakujemo, da se bo pojavnost ekstremnih
dogodkov še povečevala.
Gozdarska stroka mora imeti jasno začrtane
glavne smeri poteka sanacij ujm velikega obsega.
Analiza dogodkov sanacij ujm 2006-2008, napotki
za sanacijo prihodnjih ujm in aktivna vloga MKGP
so dobri temelji za prihodnje strokovno in eko-
nomsko še učinkovitejše postopke sanacij.
Fazo sanacije v ožjem pomenu (spravilo lesne
mase) smo opravili zelo dobro. Največji problem,
ki nas čaka na plitvih tleh z apneno podlago, je
zaustavitev zakrasevanja.
Strokovna in svetovalna vloga ZGS je nujna
od začetka do konca sanacije. Glavne naloge so:
ugotavljanje obsega in količin ujme, določanje
oblik in vsebin sanacije, usmerjanje poteka sanacij,
povezovanje vseh deležnikov, pomoč in svetova-
nje pri pridobivanju potrebne dokumentacije in
subvencij, načrtovanje optimalnih oblik obnov
ogolelih površin.
V	zasebnih gozdovih izvedba gozdarskih del,
predvsem v primeru ujm, hitro prehaja v roke
specializiranih izvajalcev. Vzrok je vedno manjši
delež lastnikov gozdov, ki imaj o znanj e, orodje in
čas za izvedbo teh zahtevnih posekov.
Naloga gozdarske stroke in politike je, da v
čim krajšem času izvedeta take ukrepe, ki bodo
nevtralizirali slabosti in nevarnosti. Hkrati je
potrebna promocija dobrih izkušenj sanacije
obravnavanih ujm in dodatna dovršenost na
področjih prednosti ter priložnosti.
Širši politični pogoji bistveno vplivajo na opti-
malno izvedbo sanacij ujm. Za uspešne sanacije je
potrebno partnersko sodelovanje vseh deležnikov
v gozdarstvu.
V	okolju EU sta proizvodnja in komerciala v
obravnavanem obdobju zelo dobro funkcionirali,
leta 2009 pa se razmere poslabšujejo.
7	VIRI IN LITERATURA
DIACI, J., 2006: Gojenje gozdov - učbenik za
študente univerzitetnega študija gozdarstva, 348
str., Ljubljana.
GARTNER, A., PAPLER - LAMPE, V., POLJANEC,
A., BONČINA, A., 2007: Upoštevanje katastrof pri
načrtovanju in gospodarjenju z gozdovi na primeru
vetroloma na Jelovici. Podnebne spremembe - vpliv
na gozd in gozdarstvo. Studia forestalia Slovenica, 130
str., 153-175.Zbornik posvetovanja,.Ig, 2008.
KAJFEŽ - BOGATAJ, L., 2007: Spreminjanje podnebja
- zdaj in v prihodnje. Studia forestalia Slovenica,
130 str., 13-26.
KOLŠEK, M., 2008. Poškodovanost gozdov v poletnih
neurjih 2008 in potek sanacije. Gozdarski vestnik,
66,7/8, str..385-387.
KOŠIR, B., JEŽ, P., 2008: Sanacija sestojev po požaru
na območju Komna. Gozdarski vestnik, 66, 4, str.
212-225.
MALOVRH, Š: 2006. Povezovanje lastnikov gozdov
kot ukrep za povečanje konkurenčnosti v zasebnih
gozdovih ob uvajanju sodobnih tehnologij. Gozdarski
vestnik, 64, 10 str., 451-461.
MEDVED, M.: Vloga ZGS pri povezovanju lastnikov
na lokalnem nivoju..Gozdarski vestnik, 64, 10 str.,
462-475.
MERTELJ J., PAPLER - LAMPE V., POLJANEC A. 2005:
Analiza posestnega stanja in predlogi za učinkovitejše
zagotavljanje načrtovanih ukrepov v zasebnih
gozdovih na gozdnogospodarskem območju Bled.
Studia forestalia Slovenica, 123. str. 149-168.
Načrt sanacij e gozdov po škodovanih v vetrolomih j ulija
2008a. Zavod za gozdove Slovenije, 41 str.
Načrt sanacije gozdov poškodovanih v vetrolomih
avgusta 2008b. Zavod za gozdove Slovenije, 28 str.
PAPEŽ, J., PERUŠEK, M., KOS, I.: Biotska raznolikost
gozdnate krajine,.Gozdarska založba, 1997,.161
str.
PAPLER - LAMPE, V. 2008: Snegolom, ki je januarja
2007 prizadel blejske gozdove. Gozdarski vestnik,
66, 5/6, str. 309-319.
Poročilo.ZGS o gozdovih za 2008,. gradivo za svet.
ZGS.2009 (134 strani).
POLJANEC, A., GARTNER. A., PAPLER - LAMPE, V.,
BONČINA, A.: Sanacija v ujmah poškodovanih goz-
dov. Zbornik referatov posvetovanja. Naravne nesreče
v Sloveniji. Zbornik posvetovanja, Ig, 2008.
Pravilnik o varstvu gozdov,.UL, 92/2000,. 56/2006.
Pravilnik o podrobnejših merilih za ocenjevanje škode
v gozdovih..UL, 12/2009.
Pravilnik.o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki,
spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov,.
UL, 55/1994.
Rammig, A., Fahse, L., Bebi, P., Burgmann, H.: Wind
disturbance in mountain forests: simulating the im-
pact of managing strategies, seed supply and ungulate
browsing on forest succession. Forest Ecology and
Management 242 (2007), str. 142-154.
Sanacijski načrt vetroloma na Jelovici, 29. junij 2006a.
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled,
17 str.
Sanacijski načrt pogorišča Šumka-Železna vrata-Trstelj,
2006b. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota
Sežana, 10 str.
Sanacijski načrt.pospravila snegoloma - januar 2007.
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled,
15 str.
Zakon o dohodnini,. UL, 93/08.