Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Ameri ^ *rv,n9 ,n Ohio and Nationwide, over 200,000 American Slovenians °'99 'No- 41 (USPS 024100) Ameriška domovi SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1997 ISSN Number0164-68X 60C The Importance of Our Heritage d keynote speech given a aifport Harbor's Ameri ^Slovenian Club’s 50‘> nni vers ary celebration ot Un ay, October 5, at 3 p.m. _%T°ny Petkovšek 3 nn*^e ^oven>ans are w et, a d°ubt the most ac - Mother' tv instance’ is-tna ^P103' weekend SOth^ t*1'S *lal1 mar^s its anniversary and me *h'le 'fee’s a big be,, Han6 ta^*n8 place at Rec itie ln ^Uc*ici f°r five si factor°Ciketies given by be j, > businessman Geo g0 aUs' tonight you *° local tav (Muid, on Vi loon’s) in Polk lne ^treet ancl overL.^1118'0 which is j '8 every Sunday y°u night, while m 'Pen’s inner> a Sk vasi»JChorus’ “Fan eonc’ert'd 3 20th anni niatl j, at St. Clair of Hoitie before a VSes\h,00° 1 Piany there 'ngs weCHmmunity 'PgS We ”'““,unity get tu ^on’t have Welw1 aU in oa ' J v/ll v radio show. °ur ha l°rs wh " worKin nia n 0 came fror ’ People . SIoven-’ Savv fit to >rsa^0cial a' 6rS like this fiali , gather that ateWhat £ ab0ut ^ ‘ our her and C 8ood Catchy rr'7ent- W* l0Venia ?6 ^ovenla f°lk f0r veuians ar of Inpfact. even ; soni«aiTIe was Ne ln "“s of ‘0 years also,1 asPect ■ r—i me §aoi^embersh -,un n great egUlar rne L 1 to h, !eritafi -•v > 1 Made Fairport. We’re fortunate to have such a heritage to be so proud of because it is the slue that keeps it all together and thriving. Our Slovenian fraternals and churches and all of the Slovenian Homes in the Cleveland area are the establishments through which everything revolves around, any and every weekend throughout the year. On top of that, we even showcase our great heritage in one of the big hotels downtown (Marriott) every Thanksgiving weekend, where folks gather from throughout North America here in Cleveland, the polka capital, for our annual radio anniversary celebration and in support of our daily radio programming. Our heritage is more than just a catchy folk song played on the button box; our heritage actually promotes an honest, hardworking loyal lot of blue collar and professional types who gather together in a common union of sorts. This down-to-earth heritage of ours has actually made us all better Americans, as is attested by many of those who have served in public life. There is also the “travel heritage” as Cecilia Dolgan will be hosting a tour with over 30 people to Australia (Nov. 19) and visiting the Slovenian centers there in Melbourne and Sydney, at establishments quite similar to this Fairport hall. And each year we can trace our real roots with tours to Slovenia itself. In preserving our heritage into the new millennium, we need to make sure that this Home is here for many more years to come. So Lou Grzely, Fairport Slovenian Man of the Year, it’s a commitment on your part to make sure that your sons along with the other .directors, keep the Slovenian heritage flame burning. Bring a younger person into the fold and have them become active with their own new generation of ideas and ideals. The heritage preservation need not stop here as it will likely spread to even newer and bigger establishments right here in Lake County (Willoughby Hills) in the not too distant future, and we should all support that project. Besides preserving a great heritage, it really is a fulfilling and fun thing, not just for older folks but for all of us, old and young, and the in-between folks like me. Thanks for this opportunity today Stan Modic and thanks to all of you, the friends of Fairport, for all of your interest and support to me over the years in both the radio and travel world. Congratulations on your SO1*1 anniversary. Tony Petkovšek is radio announcer/producer of a daily radio program on WELW as well as co-owner of the station, and vice president at Kollander World Travel on E. ISStb Street in Cleveland. St. Vitus Alumni advises: Don’t wait for last minute St. Vitus Alumni has a problem. Why do people wait until the last minute to purchase tickets for any event, then complain when none are left? Such is our problem for the annual Hall of Fame event on Sunday, Oct. 26. It causes our St. Vitus Alumni unnecessary problems, especially for those who prefer to be seated with friends. Our auditorium holds only a certain number of people. Please cooperate. We are anticipating a “Sell Out” and only two weeks remain for you to make your reservation. No tickets will be sold at the door. Please call secretary Ray Gobec today at 1-285-2359 to reserve your ticket and avoid being disappointed. Alumni Reporter Fran Nemanich Zitko and Zokol family reunion took place on the evening of August 9 in the home of the Zokol residence in Richmond, B.C., Canada, just south of Vancouver. Pictured, front row, left to right: Garrett, Richard, and Conor; seated, left to right, Shirley (Zitko), Dave, Ed and Ann Zitko, Mary Zitko, Joanie and Hayley Zokol. Standing, left to right, Dr. Ron, Robert and Marie Zokol, Dr. Joseph and Elsie Zokol, Henry Zitko and Ryan Zokol. Tony and Betty Grdina of Cleveland also attended the celebration. (Photo by Tony Grdina) IMF calls on Slovenia to speed economic reforms By Jack Grimston in Ljubljana The Economist The International Monetary Fund has called for rapid acceleration of economic reform in Slovenia over the next few years to spur the domestic economy and help the country prepare for membership in the European Union. At the end of a two-week mission, Hans Flickenschild, an IMF adviser, this week said the country’s outlook depended on a “reacceleration” of the reform process. “Without it, only a minor addition to growth can be expected next year, stemming from export demand.” IMF representatives pointed to the urgent need to reform public finances, particularly the expensive pension system. They also said long-planned tax and labor law changes should be implemented and privatization of state-owned companies should begin. The fund strongly criticized the Slovenian banking system. “We think there should be a frontal attack on excessively high interest rates and the excessively high spreads between deposit and lending rates,” Mr. Flickenschild said. The removal of indexation in wage-setting and some interest rates would also help the fight against inflation, stuck just below 10 percent. Although Slovenia was an early leader in east Europe’s post-communist transition after its 1991 independence, economic reform has taken a back seat over the last year. However, IMF representatives said that, in general, they were satisfied with the country’s economic progress. Slovenia is the most prosperous of the former communist states in central and eastern Europe, with GDP per head of around $9,300 last year. As Slovenia does not draw loans from the IMF, the Fund cannot enforce its opinions. But they add to the calls for Slovenia to open its economy to greater international participation. RIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1997 “Hummers” on their way to the Gulf War. Photo courtesy of Master Sgt. John Kirk, US Air Force Reserves, who is also a member of St. Vitus Catholic War Veterans. Jim s Journal By Jim Debevec Last Sunday it was gorgeous here in northern Ohio with the temperatures in the 80s. We ventured out to the annual AMLA clambake where hundreds of people had gathered to enjoy a favorite fall meal. The frater-^ nal organization also paid a < special tribute to bandleader Johnny Vadnal who through the years had played at the clambakes and as President Stan Ziherl pointed out, Vadnal yearly had also purchased the most tickets for the bake. Johnny Vadnal, a favorite of mine, was the master at the peak of his art. John is a genuine music virtuoso. Later, we ventured out to Slovenska Pristava where the Pensioners had cooked up some kolina dinners. The Pristava Pensioners worked through the weekend making 1,600 klobase, then along with Julia Zalar added sauerkraut and potatoes and strudel, thus prepared 500 meals for Sunday’s feast. They were sold out in 2 hours. Other pensioners go to meetings and argue about 50 cent dues. The Slovenska Pristava Pensioners, under the direction of chef Frank Urankar, are not sitting around anticipating the vile approach of Father Time. Instead, they work making hundreds of people happy through their delicious meals. The proceeds will be donated to various charities. Bravo, Slovenska Pristava Pensioners! You are wonderful role models. Congratulations and may God bless you all! * And now for the contest. This week we received seven more correct answers from the previous puzzle about a hummer. They were all from out of state. However, the contest is over. We even had a sore loser who insists a hummer is some sort of bird who knows the melody, but not the words and consequently just hums along. Louis Stafford from Marietta, Georgia, formerly from E. 63rd and St. Clair in Cleveland is conducting a contest of his own. He asks, “When did time begin?” He claims he knows the answer. Does anyone else? Anyhow, the new official contest is: What is a sod Poodle? So far we have one respondent from Scottsdale, Arizona. We don’t know if it is correct or not, because John Mercina refuses to reveal the answer. But I must give him some credit; he brought in the grand prize of a brand new alarm clock to wake you up and get you going. It has two large bells on top, and should make plenty of noise. It’s sitting on my desk for all to admire, and whoever gets the right answer, will receive the clock. All correct answers will be folded in half, stapled, and inserted into our now empty Maxwell House coffee can previously purchased from Azman Grocery Store on St. Clair Ave. Drawing at noon, Wed., Oct. 22nd. My guess is a sod poodle is an Irish Terrier, but Mercina says “no”. His only clue is “You can find them in Wyoming,” which prompted me to respond, “Huckleberry Pancakes.” What do you think? Send in your answer to Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103, fax: (216) 361-4088; or phone Mary at (216) 431-0628. E- mail: jim@buckeyeweb.com * On our way home, we again stopped at “How Sweet It Is” ice cream shop owned and operated by Kum Pok and Joe Rigler. It was a good move because I bought a large cone of “Cherry Amaretta” ice cream, which turned out to be the best ice cream I have ever tasted! Besides the delicious cherries, it also has generous chunks of Mackinaw Island fudge. Joe is learning his new trade quite well. He has become somewhat like “Joe the Bartender.” We opened the door and he smiled downheartedly and said, “Sorry, Jim, we sold out all of our blueberry ice cream, and there won’t be any more until next season.” Then another customer walked in and he said, “The usual Mr. Jones?” There are two picnic benches inside the shop so you can sit and chat or even hold a little meeting. Joe and Kum Pok are so upbeat and friendly, that they make you feel really glad you came. We again took some ice cream home but consumed it in a week. The “moose tracks” flavor, loaded with ribbons of tasty chocolate, was particularly delicious. “How Sweet It Is” ice cream store is located in the center of a small shopping mall at 12652 Chillicothe Road (Rt. 306), (a few hundred feet north of Mayfield Rd.), just around the comer from Annie’s Slovenian Restaurant. When you’re in Kum Pok and Joe Rigler’s ice cream store. Father Time vanishes and you’re a happy kid again. That’s how sweet it is! No Problems! When Euclid Travel plans your vacation you simply decide what you want **** and Euclid Travel takes care of the details. *Adventure Trekking African Safaris Dude Ranches Alaskan trips "Sports Golf, tennis Skiing Ballooning Fishing Pampering Honeymoons Cruises Condo Rentals Luxury tours Special lntereStS“Grouptours, Eco-travel EUCLIDl&jSk TF*A\/EI*mmr 22078 Lakeshore Blvd. Call 261-1050 Now! 100 WORDS MORE OR LESS try Jotun IVTerciria You’re an educated consumer And the airlines just hate that As you may have heard, most of the major airlines have slashed the commission they pay us for the service we provide to you, our valued customer. Why would they do that, you ask? It’s simple, they ultimately want to force you into calling them directly for your ticket. Because when you have to do that, you lose your ability to receive unbiased advice, and the freedom to choose from every available fare from every competing airline. That’s what we do for you, and usually in a fraction of the time it would take you to sit on hold with one airline. We sort through thousands of fares from every airline to find the best value for you. We do the same for your car rental, hotel, or any other travel need. And we give you something the airlines never could-personalizeJ> red-carpet service. We work in your best interests, not the airlines’. That’s why you’re an educated consumer. And, despite the airlines’ wishes, we’re here to make sure you stay that way. I of Travel AoenttJ , Integrity in Travel The traveler’s advocate for over 65 J. F. Optical 50% Off Selected Quality Frames FREE GLAUCOMA TEST Call for Appointment (216) 531-7933 775 E. 185th St., Cleveland v^jBRtTSSSfJ'.'SKSi'EKs?.'-'^- . rfrnzzTr;'.rr-‘-r-t3rr—r ; Personal Financial Management - By Stane Kuhar Part VIII (Financial Aid for Colleges - Continued) The first type of possible grant available to a student ,s the so-called “Pell Grant.” The Pell Grant is, in general, granted to household incomes at a level of $30,000-jo-$40,000 per year. Households above this range will, under normal circumstances, not receive a Pell Grant. The Pell Grant is also referred to as an “entitle-ment grant. This means that regardless of the academic Performance of a student, the Primary criteria to this I receive 1 grant is the income level a household. The Pell rant also does not have to e repaid to the federal government. According to the Septem-®r> 1997 edition of “Money agazine,” federal and state aWards are primarily avvarded on the basis of fi-J)ancia| need. If your average ami|y household, in general, exceeds the $80,000 house-i.? ^ 'ncome level, you most 1 e*y will not receive aid ej0rtl lhe federal or state lev-• This does not, however, delude “merit” scholar- 'lPs> based on academic Perfoi rmance. The magazine lj^s lhat a record $50 bil- stiti • ^ec*eral> state, or in-abl l0na* sources is avail-tr, t*le 1990s) compared bil ago. 3'llion only ten years re-CSS/- 0,.; 0 why fill out the F r. FAFSA if anc'ai Aid Profile forms your°U *cnow UP front that re9uest will most likely bg j ..' — ""»i niuai nivciy as Pepy?ned ^for grants such Eve receive'1 r°U8h you may not financial assistance the federal or you may still s< m cither > levels qualify f an 0r assistance from doWme'Ut!0n'S internal en-f°rasA- func*s- Or qualify °r a com tv 0t i0an Packages-If v lned Package- di|igent°Ur Child has been a thet°P ioUtdent’ ranking in c'ass |t .O'to'15% of his/her % W M1Sh,ghly likely he dernic obtain some ; |nstitUtiSCholarship from Vhm" • desPite your tion to d, lncome- In addi-le8es doC ,s ranking, col-Scho0l a °0k at the high student attended or aca- Pliijj ____ studente^Pe of curriculum a Schooi C attended a high the chi This is „ high ^ue .reason why °Oseš t SCh°o1 3 student atl imp*" attend will play year's ft ^uir^ r°ad. High schools years of ’’•ngush, and •cs, Science, plus a minimum of two-to-three years of a foreign language in addition to other requirements, are preparing their students for a college or university. Parents who do not seek this basic type of curriculum are shortchanging their children. Outside of the “Pell Grant” the next best method to fund a college education is through the “Stafford Loan” program. Stafford loans are essentially loans guaranteed by the federal government. The interest rate is determined by the government. It is currently at 8.25%. Students may borrow from $2,625 to $10,500 a year with a total cap of $46,000 while attending an institution of higher learning. Payments on Stafford loans are deferred during the years in college and also for a period of six months after a student graduates. After that, the loan is due in payments of principal and interest. A second method involves “Plus Loans.” These loans are also backed by the federal government but are committed by the parents of a student and not the student. There is essentially no cap on these loans other than an acceptable debt-to-income ratio and a good credit report (rating) on respective parents. Loan rates range from 8.72% to a maximum of 9%. Loan payments on Plus Loans normally start 30-to-45 days after loan proceeds are disbursed. A third method is a “home-equity” loan. In this scenario the parents will use equity available in their owner-occupied residence as a means to obtain a loan. The more popular type of home-equity is the “home-equity line of credit” which normally enables a person to draw on the line of credit, pay back the loan amount used, and have these funds again available for use normally over a period of 10-to-20 years. One benefit of the home equity loan is that interest paid MAY be tax deductible up to a maximum of loan amount of $100,000. Rates range from “prime” (currently 8.50%) up to prime plus 2%. Parents should consult with a tax advisor on this point. While home equity loans have increased dramatically over the last 15 years as a source of loans for specific needs such as funding an education, one is placing their persona! residence as collateral for this type of loan. Should the borrower default on this type of loan the possibility exists of losing that personal residence. Again, consult with a professional in the fields of finances and/or taxes to understand the details of this type of loan and its impact. One last area I will not touch upon is the avenue for those students who may obtain assistance through a commitment via the military service, ROTC, etc. This is an area the student and/or parents should consult with a guidance counselor. This option does provide many opportunities to those students who view the military as a means to complete a college and/or post-graduate program. In summary, planning eases the financial burden and enables a family to become active participants rather than just a number in the process. (Next week: One last look at College Financial Aid -Scholarships). You Can Count On Us! We carry a full line of new and re-conditioned appliances. Kenmore and Whirlpool Specialists! Northcoast Appliance Try us, you 'll like us! 486-WASH • Sendee and sales on all major appliances! • We carry a full line of Aladdin & Coronet Carpeting. FREE SERVICE CALL 706 E. 185th St. WITH THIS AD! Cleveland, Ohio 44119 AN1NUAL HOLY CROSS “VINSKA TRGATEV” GRAPE FESTIVAL DANCE SATURDAY, OCTOBER 25, 1997 7:30 pm to 8:00 pm Concert 8:00 pm to t :00 am Dance IIOL Y CROSS CHURCH 750 TAHMORi:DRIVE FAIRFIELD, CT 06430 cm Entertainment: - Provided by “Trio Pogladic” Direct from Slovenia vS> 5% Food: Klobase, Sauerkraut, Goulash (Stew), Beer, Wine, Soda, Coffee & Pastries Donation: S15.00 For Reservations call Holy Cross - 372-4595 Josef Višinski - 452-5341 “JVP" Bus - 377-4902 Josef Visinski Jr - .174-5591 Anton Malenšek- 799-2928 Tony Petkovsek’s Cleveland Thanksgiving Day Polka Party Thursday, November 27,1997 - 4:00 p.m. until ? MARRIOTT HOTEL AT KEY CENTER - 127 Public Square 3 p.m. Lobby Welcome: Linda Lee Brown / 6:30 p.m. Don & Rose Slogar Ballroom Entertainment Second Level -MC Hosts Tony Petkovšek - Joey Tomsick - Ray Somich 4:00 p.m. FRANKIE SPETICH (Barberton) 5:30 p.m. STAN MEJAC (Alpine) 7:00 p.m. THE SIDEMEN featuring Eric Noltkamper 8:30 p.m. JOE FEDORCHAK (Youngstown) 10:00 p.m. ‘SPECIAL JAM SHOW: JOEY MISKULIN & ROGER BRIGHT. Other Surprises 10:30 p.m. GARY SEIBERT (Polka Power California) 12:00 p.m. DON WOJTILA ORCHESTRA (All Night Jamming with Denny Bucar) Donation/Admission $12 Tony Petkovsek’s Cleveland Thanksgiving Friday Polka Party Friday, November 28,1997 - 4:00 p.m. until ? MARRIOTT HOTEL AT KEY CENTER - 127 Public Square 1 - 4 p.m. Upper Lobby Button Boxers - Lake Erie/Joe Novak/Zeke & Charlie Ballroom Entertainment Second Level -MC Hosts - Tony Petkovšek - Joey Tomsick - Ray Somich 4:00 p.m. FRANK STANGER (Doylestown) 5:30 p.m. HARRY FAINT with George Staiduhar 7:00 p.m. GARY SEIBERT BAND (California) 8:30 p.m. ‘ULTIMATE BUTTON BOX JAM Featuring JOEY TOMSICK & LYNN MARIE RINK -- Special Surprises! 9:00 p.m. JEFF PECON featuring LOU TREBAR 10:30 p.m. ROGER BRIGHT (Squeeze Your A-Cordeen) 12:00 a.m. GAYLORD KLANČNIK (Michigan) (All Night Jamming with Denny Bucar) Donation/Admission $12 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1997 Our Children... Our Future Ad Majorem Dei Glo-riam. This Latin phrase, a hallmark saying for the Society of Jesus, means, “For the Greater Glory of God.” When St. Ignatius of Loyola founded the Society of Jesus, the primary focus then and still remains today, is the formation of a person marked by four distinct characteristics. The marks are: to be open to growth; to be intellectually competent; to be a religious person; and to be a person committed to doing justice. As these four marks are developed, a person then grows in a personal relationship with Jesus Christ. That is the embodiment of the approach to life by St. Ignatius of Loyola. On October 19 at the benefit dinner sponsored by Christ The King (#226) and Sacred Heart (#172) American Slovenian Catholic Union (KSKJ) lodges at St. Vitus parish auditorium, the public will have an opportunity to provide the means for many a young person to work toward the greater glory of God. Each person who will sit down to a well-prepared home-made dinner or choose to take-out a dinner, will receive a sponsor/pledge card and a self-addressed envelope. The sponsor card will be for supporting the pro-active initiative by the entire Ohio Federation of KSKJ Lodges regarding its recently established “Scholarship Fund” to promote and support young men and women attending tuition paying schools. The support is specifically targeted for members belonging to lodges affiliated to the Ohio Federation of KSKJ lodges. Support of this initiative by the broader community will be a direct and effective message in clear terms to families and their children that as individuals and a community we value education as a priority in the lives of our young people and secondarily we value our young people to strive toward excellence in an environment that promotes Christian values. The average cost for a one-year tuition in northeast Ohio at a tuition paying school is in the range of $4,000-to-$6,000. Remember, this is tuition only. Many young families are today faced with the challenge of attending a tuition paying school. We as individuals and a community are challenged to provide, within our own means and needs, the opportunity to have a young man or woman achieve their potential. To be denied such an education solely on the grounds of lack of finances, would be a terrible waste, especially if we can make a difference for a young man or woman to become educated. The recent reports in the Plain Dealer on the concern of education notes that the lack of well-founded education only means more social problems, more prison cells, a greater cost to tax-payers in Ohio, and a general breakdown of family life. The real question is: Do we promote the development of a young person? Or the development of prison institutions? Please give this request serious thought. By helping young families and their children we are acting as responsible and caring Catholics. Who knows? One day that young man or woman you personally helped may be the very doctor, engineer, priest, religious or other that will in turn help you / or me in the future. Support our children. Support our future. --Stane Kuhar Wickliffe, Ohio A Polka Priest... Forever By Rudy FHs I have friends and many acquaintances, and there is a difference. This year I have a new friend, and it is because of “American Home.” Our editor, Jim Debevec, decided to print my thoughts on the “Polka Mass.” A week or two later, Fr. George Balasko, “The Polka Priest,” phoned my home and asked, “Are you the Rudy Flis who wrote about the Polka Mass in the American Home?” After we swapped a few questions, we decided to meet for lunch. During an enjoyable meal, we discovered we had much in common. Both of us are from large families. At one time we were both in the same trade, both served two years in the Army, and I could see we both enjoyed eating. If you enjoy the Polka Mass, know that it was Fr. George who struggled to make the dream of Polka Mass a reality. While Fr. George was celebrating his anniversary as a priest, he also celebrated the first Polka Mass with Bobby Timko and Band supplying the music. The Polka Mass, its lyrics and beautiful polkas and waltzes, “my heritage,” praise our Lord in a unique way and make me want to waltz right into heaven, but not just yet. As young kid from Youngstown, Ohio, he graduated from high school and started working at Republic Steel in the print shop; then came the Army draft. Out of the Army and into the seminary (so he could get to work on the Polka Mass?). This year is the 25^ anniversary of the Polka Mass. The celebration was at SNPJ Recreation Center, Enon Valley, PA on Memorial Day weekend. My wife and I were there and I was thrilled when Fr. George asked me to be a Eucharistic Minister for this special Mass. God, church, priesthood, Polka Mass. It’s evident in his work the love and devotion this good priest shares with us, in God’s name. Thanks for the Polka Mass, Fr. George, and for keeping it liturgically correct. Did you know Fr. George loves to play his banjo with polka bands? He says, “Nobody throws a priest off the bandstand, no matter how poorly he plays.” Oh yes, Oct. 3 was Fr. George’s birthday. You’ll never guess how old he is. He is my age. Another thing we have in common. We were both born the same year. Happy Birthday Fr. George and many more. Remember, you are a Polka Priest forever. Caroline Kovac is VP at IBM Caroline A. Kovac (Carol to her friends) has recently been promoted to Vice President in the Research Division at IBM. She will be in charge of Technical Strategy and World Wide Operations. Her job takes her all over the world and she recently completed trips to Japan and China. Carol graduated from Chardon High School, attended Oberlin College and received her Doctorate in Chemistry from the University of Southern California. She is the daughter of Paul and Caroline S. (Sorn’s Restaurant) Kovac o Chardon. Carol lives in Connecticut with her husband, Donald Valentine and their 9-year-old son Michael. When time allow5’ cooking and gardening are her favorite hobbies. Congratu lations to al 1! Finding America The strong odor of propane kept getting worse as my wife and I wheeled our 26-foot motor-home across the California desert. We finally made it to Barstown where the owner of the local propane station was able to detect and fix the leak. He refused to accept any money because he knew what a traumatic experience it had been to drive in a fog of volatile gas fumes. Another time on a lonely two-lane highway in Nebraska, one of our front tires let go. Before we were able to contact a local service station, two motorists from nearby towns had stopped, jacked up our rig and changed the tire. No charge. One of our driving habits is to leave the interstate highways and visit as many small towns as we can. Once we stopped in Kerrville, Texas, and were enjoying a doughnut and coffee at a diner when a stranger join6 us. He was the mayor, h® noticed our RV and O*1 * * *'0 plates and just wanted t0 exchange ideas and view5 with us. We have found d115 to be a typical Pat^ throughout the Unlt States. We have discovered t*1 Americans seem to ^ common bonds of gener05^. ity, friendliness and lot5 ^ conversation. We think the various pieces come together to mold 0 truly wonderful people- -Robert M. Debev* _________________Madison^ This article was printed ' f tn® the special edition or September “American ® gion” magazine. Editors a sought examples or thong ^ about why Americans special type of peop*6 „ “The American Mosa)C’ Mr. Debevec is a mem the American Legion ber0 f Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wme Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water - => We have all Ohio Lottery Games ^ Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m- Owner - David Heuer a C 5 g C g' cl Pi S ti Cl w S o et V ! w a | g< ai in w w tli Cl h: Hi bf w c£ gi re A |0 k s S. S The Values of a Slovenian Heritage A Keynote speech given p, American Slovenian Jh °f FairPort Harbor’s, Anniversary celebration OcTsth. 3 P-m'’ °n Sunday’ goesh h iUC °f °Ur hentage ch!,,,back to our earliest Jdhood memories of our nts and us attending e"'an community func-cago in Was raised in Chi-Wa f a ne|ghborhood that Sim ar rernove(l from the evere!llan COmmUnity- How- evem VlV'dly remember the Year’ "c attenc*ecl- On New I "'as i! Ve tbe “veselica” I a prnf, 3 ^00r hall and 180downth" WaS f°rmed t0 an an be stePs anjoti5 If you have any prjnc regarding exhibiting 0 , ^t inquiries please call b at Showperson Justine S |j. vjv 261-1253. She is very Sj1-jlaia " In '^d ■ath] fied to further exp'01" C|e this Show and Sale J ‘more than the rest. jjlHo f —Dori* ... M'cVi Knights of Columbus Immaculta CounCI I w , sponsoring a ;f|N SPAGHETTI DINNER SATURDAY,OCTOBER 18TH Christine School Lowei^J?*! ^ N, \\e40 EAST 222ND STREET EUCLID. OHIO 44123 # V \SERVING: 4 to 1PM-/ M« > b leH >ia Hi aria __________ 4YRS)^ ADULTS: [ OVER 14YRS.J $5.50 CHILDREN: ( UNDERJhu.dReN 1 FAMILY OF 4 *15.00 [ 2 ADULTS A 1 ^ PROCEEDS TO BENEFIT THE MEMORIAL COMPUTER AT THE SCHOOL NO£ MAKE ALL CHECKS PAYABLE TO THE Knlflhts of Columt>u* -jil* ADVANCED TICKETS ON SALE AT THE RECTORY « FROM ALL SCH CHRISTINE UNTIL OCCTSER TICKETS ON SAi_£ AT THE DOOR ALSO. IWCJUMM,. DEATH NOTICES t REV. JOSEPH CVELBAR PITTSBURGH, PA -ather Joseph Cvelbar, a e.lred Slovenian emigree P who ministered in the ^burgh area after World Xv-1997 in Pins- .1 R« h0U HVdbar K “ 89 - Marpk a ' Was born °n •'March4, 1908 in Slovenia. ' JEAN m. GRDINA form311 ^rclma was a teac,.er elementary school and principal. Catu ,.taU8ht first-graders in atho lc schools as well as nun " Grdina’ a fo™er « joh; 7s a graduate of St. and v° Cleveland Cincinn^16' University in Sh MalarlWaS ttle former Sister Sisters of,he Ili ion ;n ^‘recl from educa- to sPenH 84 after 24 years’ ^ore time with her L., who is i h hUsband p , "Hlei: Frank Grdin a, 67, died ^rid uc lQspha?d-Hei8hts General 10. 1997 at Hitai of, ------------ She . f heart failure. Vn,aU8ht at St. James "'UQd foaiy School in Lake-Wncj- .r 1^ years and was a sister, Sister :Man(fannel,> H.M., of In,Pal there. 0f j-!1'011 to her hus-^ved jj ^oars, she is sur- land. T°nSCn Were at 11 a-m- Hie’ °113 at St. Paul lardom>jLhurch. 1231 /ortnna^ Euclid- eVeland , Uneral Home in V handled arrange- ^blm0rial ■ °e Sf am Cnr*, Vina !>Si»™."’Ur^ Center, >e sent t Contributions I6 Haalilitv ?e Sisters of Co^_°f Mar>'. Villa Vill“ lsba- ■ ■ :i* til.T? A Namr For AH Seasons' A. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 16, 1997 8 The French in Slovenia, and Napoleon’s Illyrian Provinces (Continued from last week) By DA VORIN VUGA Bernadotte also explained to the townspeople the essence of Napoleon’s proclamation to the inhabitants of Carniola, dated April 1, 1797, in Klagen-furt (Slovene: Celovec): by declaring the abolition of feudal bondage and taxes, he tried to win the support of the rural population in the occupied lands with resounding words; and by promising franchise in the spirit of the revolutionary slogans and principles, he tried to win over the townspeople and especially the educated, intellectual elite. Napoleon deliberately tried to protect his vulnerable rear by his tolerant policy toward the Slovenes because his military operations took him deep into Austrian territory. Because Vienna would not give up in spite of defeats, the war with the French continued unabated and the French occupied Styria (German: Steir-mark). Now Napoleon was the one to fear that his overexposed divisions might find themselves in an Austrian trap since Austria was mobilizing extensively in Hungary and Croatia. Threatened with rebellion at the same time by the residents of northern Italy, who were angry over the unrelenting French taxes, Napoleon offered peace to the Habsburgs. A treaty was signed on April 18 at Leoben in Styria at Napoleon’s headquarters. This peace was confirmed half a year later in Campo Formio (now Campoformido) in Friuli. Austria gave up some of its more distant territories but in their place received the territory of the abolished Venetian Republic east of the Adige River in northern Italy, the Venetian part of the Istrian peninsula, and Dalmatia. Thus the Habsburg Monarchy gained wide access to the Adriatic Sea and to the world. In accordance with the treaty, the French gradually began to withdraw from Styria, Carin-thia (Slovene: Koroška), Carniola, and Gorizia into Italy to smother the rebellion there. On his way back to Lombardy (in northeastern Italy), Napoleon himself stopped in Ljubljana on the morning of April 28, 1797, accompanied by his generals Massčna and Murat. The Corsican genius stayed at the Archbishop’s Palace. After resting for two hours, he appeared at the window before the citizens of Ljubljana and the surrounding area. After lunch around two o’clock, he departed in the direction of Brezovica and continued on the road to Trieste. The last Frenchmen left Ljubljana on May 8, 1797. Napoleon’s march into Austrian territory in the spring of 1797 was just an overture to a future of no less ambitious and destructive military ventures. The French pushed into Slovene territory a second time in the autumn of 1805 during their war against the Austro-Russian coalition. Generals Ney and Massena advanced towards Vienna in the Gorizia-Carinthia and Carniola-Styria directions. After the fall of the Habsburg capital on November 29, Napoleon himself joined the French forces and took them north and at the famous battle of Austerlitz sealed the fate of the Austro-Russian army. With the Bratislava (Slovakia) peace treaty, Austria had to cede Venice, Istria, and Dalmatia to the French. Napoleon, now Emperor Napoleon I, then annexed these territories to the Italian Kingdom. The passionate warfare with Austria was finally crowned by Napoleon’s campaign in the spring of 1809 in response to the Austrian offensive against Bavaria. The fortunes of war were against the Habsburgs throughout despite some initial successes and the heroic defense of some detachments against overwhelming French forces in the Alpine countries. On May 18, the battle to the last man began for the Predel Art Guild Meets The Slovenian National Art Guild regular meeting takes place on Monday, Oct. 20 at 7 p.m. in Slovenian Society Home, 20713 Re-cher Ave., Euclid, Ohio. Japanese sumi-e artist Mitsuko Sakata returns to demonstrate traditional Japanese painting techniques. Many members will remember the last time Mitsuko Sakata demonstrated for the Slovenian Art Guild. She came in a lovely velvet dress and after a slight meditation painted while kneeling on the floor. She completely finished two marvelous paintings during her program, MARK PETR1C Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR Pass. During this operation, all the Slovene towns including Ljubljana fell to the French. In spite of stubborn resistance on the Austrian and Croatian battlefields, in the summer Vienna had to yield on the primary Austrian battlefield. The Austrian defeat at Wa-gram sealed the fate of the war, but Emperor Franz I only agreed to peace on October 4, 1809, when a treaty was signed at the Emperor’s Schonbrun palace in Vienna. Austria lost Dubrovnik (the Republic had actually been abolished by the ruthless French occupation in 1806), Croatia south of the Sava River, Dalmatia, Istria, Carniola, Trieste, and part of Carinthia. The Illyrian Provinces From these territories, Napoleon founded the Illyrian Provinces, a new European state body with Ljubljana as its capital, subject directly to Paris. With this state-legal reorganization, Austria was cut off from the Adriatic, and France ensured itself an overland connection and border with Turkey and the Balkans. With the new state formation, Napoleon brought several good things but, above all, many evils. Unlike the first French occupation in 1797, the new “Illyrians” had to pay the French authorities heavy taxes, and even today taxes are called 'fronki” by Slovenia’s rural people. During the Russian campaign of 1812, military as well as supply train units were recruited from the Illyrian Provinces, and in the Russian winter not a few Slovenes from Gorizia, Trieste, Carniola, and Carinthia found icy graves. The French administration did preserve the feudal social order, but farmers were completely or partly exempt from feudal taxes and serfdom, the French period has con-j tinued, the eviction of thtj landed aristocracy would ua-. doubtedly have occurred in«' next step of state measures, i Positive Aspects for Slovit | and Slovene Culture of ^ Illyrian Provinces Expert^1 If we therefore stay withtj't more positive benefits of t( French period in Slovenia, realize they had two sign'1 cant effects. Firstly, an e 1 cient and modern state adm'11 istration was established (A^ tria was later unable simply1 annul the French achi«ve' ments). j The new state encomp^ 55,000 square kilometers^ had about one and one-million inhabitants, h ^ composed of six civilian Pr and .he Cro»»< wef(| vinces march. The Illyrians “Illyrian” and not French0 zens. Not all French laws aF plied in Illyria. Intendant^ the head of individual ich^ otl'{I of vinces performed the tions of prefects of Frem partments, although they not included among the 130 French departments-Between the intendants individual provinces and ^ ^ stood the government o based Illyrian Provinces, -- .i ^ S' Ljubljana. Its governor general who manded the army and 5 ^ vised the entire admithstra , and the justice system- hePf0' per Members of the gove and the intendants of1 vinces were mostly while the rest of the a tration and the justice s^0| was generally in the n local officials. ^ The language of the ^ t|,f administrative levels courts was French; e*s6 ^ traditional or local la11 were used. (To Be Continued) Zarja Concert, Dinner Oct- Zarja presents its Fall Dinner and Concert at the Slovenian Society Home, Recher Avenue, Euclid, Ohio on Sunday, Oct. 26. For this occasion the doors will open at 1:45 p.m. An excellent Slovenian-style dinner will be served from 2 to 3:30 p.m. The operetta will begin at 4 p.m., fol- lowed by dancing ps1 to 8:30 p.m. by the lanz Orchestra. For ticket resef^ call Vicky Kozel a j, J1 5542, or Sophie Eler ^ 531-8402, or Bar% lV sich at 1-440-257 ^ ^ $> payment is requeste sure you of certain s -SINCE 1941 - WELW-1330 ANIlEiitl 138°^.}^ Simulcasting DailySjl-^^gi (K0LLANDER POLKA TOUR HEADQUARTERS) g 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio TONY PETKOVŠEK • CO HOST-JOEY TOMSICK * Featuring-AUCEK^JfSt^pO (216) 481-TONY (8669) or HOLLANDER (2l6) FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, October 16, 1997 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vesti iz Slovenije Iz Clevelanda šn okolice Slovenija izvoljena za nestalno članico varnostnega sveta Združenih narodov za dve leti — Premagala Makedonijo 140:30 Pretekli torej so bile volitve v generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku in sicer o novi skupini nestalnih članic varnostnega sveta za dobo dveh let. Na volitvah je sodelovalo 170 držav članic ZN, od teh jih je 140 glasovalo za slovensko članstvo, 30 pa za makekonsko. Eden od sedežev na varnostnem svetu je bil pač rezerviran za državo iz Srednje- oz. Vzhodne Evrope. kandidaturo sta pa najavili le Slovenija in Makedonija. Poleg Slovenije so bile v varnostni svet izvoljene štiri druge države iz drugih treh regionalnih skupin. Te države so Pa Brazilija, Bahrein, Gabon in Gambija. Slovenija bo s 1. januarjem 1998 prevzela sedež v VS, ki ga je zadnji dve leti imela Polj-ska. Za zmago je sicer bila potrebna dvotre-rjinska večina, kar je Slovenija z lahkoto do-^egla. Varnostni svet je 15-člansko telo, od-°cilno vlogo pa igrajo države, ki imajo na njem pravico veta: ZDA, Rusija, Kitajska, Anglija in Francija. V poročilu za včerajšnje Delo, je novinar Veso Stojanov citiral med drugim brazilskega diplomata Paula de Andrade Pinto, ki le dejal: »Slovenijo vidimo kot edino državo na Balkanu, ki ji je z zelo načelnim zavzemanjem za miroljubno rešitev tamkajšnjega sPora in s posebnim občutkom za dogodke v re8iji uspelo pridobiti ugled v OZN. Zaradi te8a smo tudi glasovali zanjo in upamo, da Se bo tako lotevala tudi drugih svetovnih Ptoblemov. Hkrati pa se tudi veselimo sku-pnega dela v varnostnem svetu.« Novinar Stojanov je posredoval tudi iz-Jav° slovenskega veleposlanika pri OZN Da-nila Turka: »Nastopa obdobje, ko bo treba raven s 0venske zunanje politike dvigniti na vseh trcp r0^jih. Slovenija je država, ki se je že po-na, nihče v nas ne vidi več države, ki je za-etena v krizo na Balkanu. Druge države v aj.°d nas pričakujejo, da bomo znali tudi Pr'hodnje razvijati načelno zunanjo politi- ko v čimširšem spletu vprašanj. V tem smislu je članstvo v varnostnem svetu izziv in pomembna možnost. Od Slovenije svet pričakuje, da bo znala razviti bolj pestro in široko zunanjo politiko ter da bo postala konstruktiven partner pri reševanju problemov, ki v prvi vrsti zanimajo druge, ne pa samo nas. In s takimi problemi se bomo zdaj začeli ukvarjati.« V Ljubljani je po glasovanju v ZN predsednik Milan Kučan sprejel ameriškega veleposlanika Victorja Jackovicha, ki je izrekel čestitke ob izvolitvi Slovenije. Poročila, ki so na razpolago, izrecno tega ne potrjujejo, a izgleda, da so za Slovenijo glasovale tudi ZDA. Socialdemokratska stranka izrekla podporo dr. Bernika za predsedniškega kandidata Slovenska tiskovna agencija je sinoči objavila naslednje poročilo, ki je dobesedno posredovano: Ljubljana, 15. oktobra - Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je na nocojšnji seji odločilo, da je »stranka pod določenimi pogoji pripravljena podpreti« kandidaturo dr. Jožeta Bernika za predsednika države. Bernikovo kandidaturo so v usklajevalnih pogovorih treh t.i. pomladnih strank predlagali Slovenski krščanski demokrati (SKD). Predsednik SDS Janez Janša je po odločitvi pojasnil, da so na seji razpravljali tudi o kandidaturi dr. Ludvika Toplaka, ki ga je kot možnega skupnega kandidata pomladnih strank predlagala Slovenska ljudska stranka (SLS). Za dr. Bernika, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, so se odločili, ker so dobili od krščanskih demokratov bolj utemeljen in podrobneje pojasnjen predlog kandidature. Predsednik SDS je na vprašanje, zakaj stranka v usklajevanjih pomladnega trojčka (SDS, SLS, SKD) ni predlagala svojega kandidata, odgovoril, da so imeli možnega kandidata, to je dr. Andreja Bajuka, vendar ga je »SLS s čudnim manevrom iztisnila iz kan-ditature«. Dr. Jože Bernik, predsednik SSK, poslal naslednje sporočilo o sodelovanju na bližajočih se predsedniških volitvah v Sloveniji: Prek^^0’ °*ct' — Neuradno smo c ske ° UPravne pisarne Svetovnega sle 2ad8a kon8resa (SSK) v Ljubljani, ki volil'J1 tec*n'k imela °zke stike z Repub hi d ?.^0m'sij0 'n drugimi slovenskimi gled ° '*'.sPoro^i'°. ha je prišlo do doge ljarJ ^°hinega postopka za slovenske d cj *Zr>ano, morajo vsi potencialni \ 24 qk31' na omenjeno volilno komisij če (0nt0^ra’ po Pošri, faksu ali kako di volil .’ Ur’ gl' str’ 10) zahtevo za v kart lmen‘k in za volilno karto. Vc Poslan 0^0 voHvcern» ki so se tako prij na 0me po po^ri na naslov, ki je bil na] nje von Jen‘ zahtevi- Verjetno se bo po vembr * u kart začel° šele v soboto, 8 ste- To' • ° k0c*0 objavljene kandidati tek Z re^asovni r°k bo še vedno zelo overovi-0 ‘ nimi kartami, ki bodo moral goče voiv*6 na na^n> ki bo določen, bc Pfedstn * *. 0sel)no na slovenskih konzul; novemh n' tv**\na dan volitev, v nedeljt *arnih ^°l'vc** ki ne živijo blizu k< liltlo ka^ Stavn^tev, bodo mogli svoj ^Votakn°HPOSlati na omenjeno predst 23. nov« J3 bo preieta do vključno ne< o vero v) j?1 ra' ^°hine karte bodo prešt ne pred posebno komisijo na zularnih predstavništvih in volilni rezultati bodo poslani po faksu na volilno komisijo v Ljubljano. Slovenska konzularna predstavništva po svetu bodo v kratkem dobila vsa potrebna navodila za volivce na tujem. To izboljšanje bo gotovo omogočilo prisotnost na volitvah večjemu številu slovenskih državljanov po svetu. To pa seveda še vedno ni dokončna rešitev za tiste slovenske državljane, ki žive daleč od slovenskih konzularnih predstavništev. Volitve zanje bi morale biti organizirane v vseh slovenskih naselbinah, recimo v slovenskih domovih, cerkvah itd. Končna rešitev vseh teh proceduralnih problemov bi seveda morala biti v spremembi sedanjega slovenskega zakona. Mnogo slovenskih ljudi, društev, poslancev in drugih se je že dolgo trudilo, da bi prišlo do te spremembe. Upam, da bomo ta napor nadaljevali tako, da bomo prišli do administrativnih in zakonodajnih sprememb v slovenskem volilnem zakonu. SSK se je že od lanskih državno-zborskih volitev zavzemal za izboljšave volilnega postopka. Jože Bernik Predsednik Svetovni slov. kongres Chicago, 111. Kosilo to nedeljo— To nedeljo vabita KSKJ društvi št. 226 in 172 na kosilo, ki bo med 11.30 in 1. pop. v avditoriju pri Sv. Vidu. Nakaznice ($10 za odrasle, $5 za otroke) dobite pri društvenih odbornikih, v župnijski pisarni, ali to nedeljo pri vhodu v dvorano. Izredni občni zbor— To soboto zvečer ob 6h se bo v Baragovem domu na St. Clair Ave. pričel izredni občni zbor te korporacije. Delničarji so vabljeni, da se ga udeleže. Martinovanje— Štajerski in prekmurski klub vabi na svoje martinovanje, ki bo v soboto, 25. oktobra, zvečer ob 6.30, v SND na St. Clairju. Igral bo Stan Mejač orkester. Za vstopnice in več informacij, pokličite 731-5826 ali 261-5277. Dopis na str. 10. Koline lepo uspele— Odbor kluba upokojencev Slovenske pristave se zahvaljuje vsem za tako lep obisk, vsem delavcem, predvsem pa Bogu za tako lepo vreme. Novi grobovi Ella A. Hočevar Umrla je 85 let stara Ella A. Hočevar, rojena Brodnick, vdova po Franku, mati Franka, 2-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Franka, Josepha, Rudolpha, Josephine Tarach, Stephanie Chos in Olge Lejcar (vsi že pok.). Pogreb bo v oskrbi Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. danes dop. ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., od tam pa na Kalvarije pokopališče. Anne J. Erste Umrla je Anne J. Erste, hčerka Louisa in Anne Erste, sestra že pok. Berthe Lobe, teta Dane L. Leonard, Thomasa in Louisa Lobeta, upokojena po mnogih letih zaposlitve pri Federal Reserve Bank v Clevelandu, kjer je bila prva ženska, ki je dosegla naslov pomožne podpredsednice, pred boleznijo aktivna pri Slovenian American Heritage Foundation. Pogreb je bil privaten. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119. William J. Vouk Umrl je 59 let stari William J. Vouk, mož Phyllis, roj. Fisher, oče Valerie, Therese Romeo in Michaela, 10-krat stari oče, sin Frances Bohinc, brat Kennetha in Catherine Sullivan. Pogreb bo v oskrbi Žele-tovega zavoda danes zj. ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, od tam pa na Lake View pokopališče^ (dalje na str. 16) Slovenski balonarji odhajajo— Zadnje dni se je v Clevelandu mudila skupina balonarjev iz Slovenije. Srečali so se z mnogimi rojaki ter obiskali mdr. Slovensko pristavo. Danes bodo obiskali farno šolo pri Mariji Vnebovzeti in višjo šolo St. Joseph. Ker morajo tudi že danes odpotovati proti Atlanti, Georgia (potujejo s kombijem), pretekli teden omenjenega sprejema ne bo. Prijazno skupino je med obiskom Clevelanda spremljal častni konzul dr. Karl Bonutti. Letni občni zbor— Javnost je vabljena v ponedeljek, 20. okt., ob 7h zv. v farno šolo pri Mariji Vnebovzeti na letni sestanek odbora za Slovenski kulturni vrt v Rockefeller parku. Nova organizacija je že precej storila za obnovo tega vrta in išče tako nove člane kot finančno podporo. Zajtrk Slovenske šole— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti vabi na zajtrk, ki bo v nedeljo, 2. novembra. Serviranje bo po vsaki sv. maši in sicer v šolski jedilnici, dobiček je pa namenjen izletu učencev šole v Slovenijo v letu 1988. Popravka— Opravičiti se moramo zaradi dveh neprijetnih napak, nastalih pretekli teden. Prvi: naslov Slovenske pisarne je odslej na 6104 Glass Ave. in ne St. Clair, kot je bilo objavljeno; drugi: zelo lepo oceno o koncertu Fantov na vasi je napisala Mara Cerar Hull, mi smo pa napačno pisali »Maja«. Sicer tudi v današnji številki objavljamo še eno zelo pohvalno oceno o koncertu zbora Fantje na vasi (str. 10). Za vaše zdravje— Ta ponedeljek, 20. okt., od 1.30 pop. dalje, bodo mogli upokojenci prejeti injekcijo proti »flu« in sicer v Kovačič Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. Ta bolezen se pojavlja vsako leto v spremenjeni obliki in je lahko posebno nevarna za starejše. Preminul v Sloveniji— Naš naročnik Godfrey Vodišek, W. Peoria, 111., sporoča, da je v Ljubljani 18. sept. umrla njegova sestra Ivanka Zebre, v 85. letu starosti. Zanjo žalujejo sinovi Peter, Marjan in Dušan, sestri Eleonor Budja in Marija Vodišek ter brat Godfrey. Pogreb je bil 22. sept. v Kranju. Naj počiva v miru. Spominski dar— Ga. Mary Wolf, Richmond Hts., O., je darovala $20 v podporo našemu listu, v spomin na moža Franka in tudi Rudyja Schmoltza. Hvala! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 61 17 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 41 Thursday, October 16, 1997 Veleposlaništvo Republike Slovenije v Združenih državah: Volitve Predsednika Republike 23. novembra 1997 WASHINGTON, D.C. — Republiška volilna komisija je za letošnje volitve predsednika republike, zaradi omogočanja udeležbe kar največjemu številu volilcev po svetu, predlagala, da bi ti imeli možnost glasovati tudi pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, če država, v kateri prebivajo, dopušča tako glasovanje. Ameriški organi ne nasprotujejo, da bi slovenski oz. dvojni državljani volili po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Način izvedbe volitev na diplomatsko konzularno predstavništvih še ni dokončno dogovorjen, volilci pa bodo o njem pravočasno in natančno obveščeni. Ponovno opozarjamo, da morajo izseljenci (državljani, ki nimajo prijavljenega stalnega bivališča v Republiki Sloveniji), ki želijo glasovati, hkrati zahtevati vpis v volilni imenik. Vsako zahtevo bo Republiška volilna komisija obravnavala kot zahtevo za glasovanje v tujini, razen če se izrecno navede, da se želi glasovati na volišču v domovini. Zaradi nespremenjene zakonodaje se morajo prijaviti tudi volilci, ki so se sicer že prijavili ob volitvah leta 1996. Zdomci (državljani s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji) so že vpisani v splošne volilne imenike in torej sporočijo samo svojo zahtevo za glasovanje v tujini. Zakonski rok po 82. členu Zakona o volitvah v državi zbor (Ur.l. RS, št. 44/92 in 60/95) ter po drugem odstavku 17. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur.l. RS, št. 46/92) za vložitev zahtevka zaa vpis v posebni volilni imenik oziroma za vložitev zahteve za glasovanje v tujini, je 30 dni pred dnem glasovanja, tj. 24. oktobra 1997. Zahteve se lahko pošljejo tudi po faksu: 011 386 61 13 31 269 (številka velja le za faksiranje iz ZDA). Republiška volilna komisija predvideva, da bo gradiva pošiljala v tujino 19. in 18. dan pred dnem glasovanja (4. in 5. novembra 1997). Pri glasovanju po pošti se rok za vrnitev glasovnic ni spremenil (24. november 1997). Republiška volilna komisija je za natančno obveščenost objavila v medijih obvestilo državljanom Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini o volitvah predsednika republike, ki vam ga v celoti posredujemo. Informacije v zvezi z volitvami dajejo: — Veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu, D.C. tel. (202) 332 9332 ali (202) 667-5363; — Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, tel. (212) 370-3006; — Častni konzulat Republike Slovenije v Clevelandu, Ohio, tel. (216) 589-9220; — Častni konzulat Republike Slovenije v Los Angelesu, Kalif., tel. (310) 392-5820; — Častni konzulat Republike Slovenije v Houstonu, Texas, tel. (713) 430-7350. Washington, D.C., 8. oktober 1997 — Volitve v Sloveniji — EUCLID, O. — Slovenski ameriški svet vabi rojake-slovenske državljane, da se pripravijo na predsedniške volitve, ki bodo 23. novembra. Voliti bodo mogli le tisti, ki bodo pravočasno vpisani v imenik volilcev za letošnje volitve. Volilnice bodo poslane le tistim, ki se bodo pravočasno vpisali v imenik in tako zahtevali volilnico. Zato je potreben poseben obrazec za potrebne podatke in dokaz o državljanstvu. Ce pa gre za spremembo imena zaradi poroke, pa tudi poročni list. Zadnji dan za vpis je 23. oktober. Torej ni veliko časa. Slovenski ameriški svet vabi vse slovenske državljane, ki takšnega zahtevka še niso poslali na Republiško volilno komisijo v Ljubljani, da pridejo ta petek, 17. oktobra zvečer, med šesto in deveto uro zvečer v šolsko dvorano pri Mariji Vnebovzeti v Col-linwoodu, kjer bodo mogli izpolniti obrazec, napraviti kopije potrebnih dokumentov in si tako omogočiti udeležbo na volitvah. Slovenski ameriški svet bo poslal obrazce s prilogami na Republiško volilno komisijo potom posebne kurirske službe, ki garantira dostavo pošiljke v treh dneh. Slovensko ameriški svet Mate Roesmann Anton Oblak predsednik tajnik Štajerci in Prekmurci vabimo na martinovanje CLEVELAND, O. — Vabimo vse naše člane in članice ter njih družine, in še vse rojake, znance in prijatelje našega Štajerskega in prekmurskega kluba na naše martinovanje, ki bo v soboto, 25. oktobra, začenši ob 6.30 zvečer, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Kakor vsako leto, tako tudi letos se bomo srečali z rojaki, katere redko vidimo, in tudi s prijatelji. Postreženi boste z domačo okusno večerjo in prikuhami, tudi slaščic ne bo manjkalo. Postrežba bo hitra, hitri in ustrežljivi so tudi naši natakarji. Orkester Staneta Mejača nas bo razveseljeval z lepimi melodijami. Tako bo za vsakega kaj veselega, tako za mlade kot za sta rejše. Za vstopnice in več informacij: 731-5826 ali 261-5277. — Odbor pritegnile pretresljive upodobitve množičnih komunističnih pokolov po vojni. V vsem svojem bistvu sem se zavedla neskončno tragične zgodovine našega slovenskega naroda... Morda nikjer, razen v plemenski Afriki, so se dogajale ali se dogajajo take stvari brez posledic za storilce... Kako neodločno je naše ljudstvo, da še vedno ne zna reči bobu bob. Na poti domov se nam K pred očmi razgrinjala nepopisno lepa paleta jesenskih barv razlita po valoviti pokrajini, kamor je seglo oko... Stiriino-semdesetletni g. Karel Klesin, ki je bil z nami in je potrpežljivo prenašal vso to megalomansko vožnjo, je aktiviral ves kombi za petje. Ugotovili smo, da nam manjkajo besedila, saj smo ponavadi skupaj uspeli zapeti le prvi dve kitici, potem pa je ostal sam. Omisliti si moramo pesmarico ali pa več takih potovanj. Med vožnjo smo se veliko pogovarjali tudi o rabi slovenskega jezika in si medsebojno popravljali včasih v nebo vpijoče slovničn* napake. Dogodki tega obiska so izzveneli v nas kot eden od vrhuncev slovenstva in človekoljubnosti. Vladimira Merifi' Hartmannsgrubi' Iz New Yorka na koncert v Cleveland NEW HAVEN, Conn. - Že pred nekaj meseci me je moj vedno dobro obveščeni dragi sorodnik, Ivan Kamin, opozoril, naj si rezerviram prvi konec tedna v oktobru, kajti takrat gremo na legendarni koncert Fantov na vasi v Cleveland. Prisežem, do tistega trenutka nisem še nikoli slišala za Fante na vasi, pa sem si rekla, »Zakaj pa ne?!«, in sem mu obljubila svojo udeležbo. Dobili smo se torej v New Yorku pri Kaminovih, kjer se nas je devet vkrcalo v kombi in podalo na nočno vožnjo proti Clevelandu. Takoj smo izbrali nekoga, ki naj bi bil vseskozi odgovoren za budnost šoferja, kajti za nami je bil delovni teden, cesta pa se vleče brez konca in kraja. Izkazalo se je, da smo bili kar vsi dovolj odgovorni, predvsem pa polni pričakovanj, in tako smo v zgodnjem jutru prispeli v Cleveland. Peljali smo se skozi ob tem času prazno mestno jedro in ugotovili, kako naglo se spreminja in postaja vse sodobnejše in mondeno. Z imenitnim zajtrkom pri Koširjevih pa se je zares začel obisk tamkajšnjih Slovencev. Od vsepovsod so prihajali, da bi prisostvovali koncertu zbora, ki prepeva in vzdržuje pevsko kulturo na zavidljivi višini že dvajset let. 4. oktobra zvečer je bil Slovenski narodni dom nabito poln. Na oder, opremljen z moderno akustično steno, je prišel moški pevski zbor, ki ga sestavljajo mladi pevci, v večini mlajši od štiridesetih let. Prireditev je otvorila zbrana molitev, ki je bila, kot so deja- li pevci, rdeča nit in gonilna sila skozi dve desetletji njihovega obstoja. Slovenske narodne in ponarodele pesmi so sestavljale jedro koncerta, zvenele so čisto in ubrano. Petje je bilo občasno spremljano z diapozitivi, ki so dokumentirali pretekla obdobja, vendar ne bivših koncertov, ampak predvsem družinske dogodke in skupne izlete ter stranske dejavnosti zbora, ki so bili na trenutke zelo izvirni in smešni, ter sb bili prepričljivo zagotovilo prisrčnega družabnega življenja pevcev. Vzdušje v dvorani je naraščalo z vsako pesmijo, sledile so številne čestitke, besede hvale in vzpodbude, skratka, bil je to večer, ki je zgovorno pričal o vitalnosti slovenske kulture v Združenih državah Amerike. Naslednje jutro smo se srečali pri sv. maši v cerkvi sv. Vida. Zares številna udeležba in prodorne besede g. Božnar-ja so čudovitemu jesenskemu dnevu dale pomenljivo vsebino. Cerkev so pred tremi leti poslikali in mojo pozornost so Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (15. oktobra 1997) Država (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) 121,4550 Avstrija (100 ATS) 1336,0524 Francija (100 FRF) 2802,8230 Hrvaška (100 HRK) 2655,9014 Italija (100ITL) 9,6073 Japonska (100 JPY) 135,9845 Kanada (1 CAD) 119,3391 Nemčija (100 DEM) 9404,1840 Švica (100 CHF) 11253,0466 V. Britanija (1 GBP) 266,8907 ZDA (1 USD) 164,7049 svojo Oh in Slovenska dvojina zanima Američana New York, 4. oktobra ■ Pet slovenskih literatov, Bran£ Mozetič, Andrej Blatnik, B°rlS A. Novak, Tomaž Salainun’n Drago Jančar, je sinoči z ^ rarnim večerom v znani ugledni Hiši pesnikov (P°* House) v newyorškem zelo uspešno začelo kratko ameriško turnejo-pomoči ameriške pesnice profesorice na univerzi M3”' land Phyllis Levin in slove ^ skega kulturnega atašej8 New Yorku Tomaža Salainuh so lahko newyorški U11*5'16 poezije prvič prišli v nep°sr dnejši stik s sodobnim skim pesniškim in proz111 ustvarjanjem. Polna dvorana Poets HouJ.’ v katero se je nagnetlo Prl .|0 žno sto ljudi (od tega je 1 več kot dve tretjini Amer'^ nov), je z zanimanjem VoS ^ šala izbor angleških PreV°oV) vseh petih slovenskih liter3* ^ ki so svojim delom pesmi Daneta Zajca in ^ Debeljaka. je Po literarnem večeru se^ 0 razvila še zanimiva razpr3^ ^ položaju in vlogi *'tera'°p0' novih političnih razmera leg tega so Američane zau ^ le tudi nekatere posebnos venskega jezika, kot je jina. Večera slovenske P® jj v New Yorku seje udele 1 ^ predsednik ameriškega Michael Scammel. t0v Peterica slovenskih ^^r3’ je v ponedeljek, 6. ° toji. odpotovala v 'Vas^.l,jter3*' Turnejo bodo slovenski končali v Chicagu z večerom na univerzi western. Veso Stoj Nedelo, 5- 0 i < i 1 I i 1 i i \ 1 j i I 1 1 r l D s t f r s t S ti s i i: V k v Si p z p k d k P P Ši T le 01 Vi ki tl n; Pi b( 0j te de 45 sk 2; fe dr Pc fe ■it Vi t* Vs k Gospodu Jožetu Cvelbarju v slovo WICHITA, Kansas - »Tule je Pa Jože Cvelbar,« tako si mi vselej odgovoril, ko si me kli-cal P0 telefonu. Sedaj te pa ni več tam, Jože, odšel si na zanjo romanje v večnost, k Očetu, da dobiš plačilo za svoje neumorno delo v Njegovi s užbi in v službi slovenskega naroda. Zadnja dva meseca si me kli-Cal skoraj vsak dan. Hotel si vedeti vsako, še tako majhno novico iz domovine. In ko sva Pogovor končala, si rekel: ^edaj grem pa v kapelo, da °ni zmolil še en rožen venec.« a Slovenijo, za nadškofa, za Preobrnjenje komunistov, za ntorjene domobrance, za slo-ensko Cerkev, namenov ti ni nikdar zmanjkalo. Samo Boj ^ . t -j rvwiw. oauiw I oli*0 ur si preživel na ko-ieo! V Vaa' kaPeI‘> proseč bož rešJ USmiIjenia 'n varstva tei Pod^ s*0venskega naroda iz Knute komunistov. Koli lite fat S' reke*: »Samo mo rnjV f101"6 rešiti slovenski na ' e ljudje, ne politiki. konecMv S' Vedd’ da Prihaj£ gre tVoje8a živeljnja. »Vst sod T0156’ klo^e^‘ne 50 Pov' utr '■ feZ sem> takoj serr tako si mi ponovne Skušal sem ,i da! Sm ° korajže, pa si se kar za-bal re*co^: ^Kuj me boš far-Sai h ^ S' znucan, si znucan, tUd* d kmalu Pr^e* za Stt) J' Le moli za srečne ■ -laz molim vsak dan.« tako *COt s* mt pripovedoval, si v *e je tudi zgodilo. Odšel °*ntco- In vse njihove isk^ns*Ve and expensive« pre-Vedaie' ta'<0 m' -ie zcIravnik po-kaj n'so mogli ugotoviti, Vedej6 naro*:)e- Ti si pa dobre sedme2nUCan sem- *n zjulraj’ p0klicaf^OktObra, te }e Bog z G0 k Sebi. Na to srečanje Prav|jPoc*0rn s> bil dobro pri-k poj:!!' ^v°je telo so položili dne de U V ^aneriški zemlji kyi Sv s^te8a oktobra pri cer-pa., kjeBarbare v Bridgevillu, Pr°stor r.S* Ze ’me* Pripravljen Tak0Za Sv°j zadnji počitek. »Tul*16 b°m ui^dar več sli-Lam, ]<-e-'e Pa Jože Cvelbar.« *e^0na p.r S* se<^aj> nimajo te-žočnos’t o ne rak>ijo. Saj nav-°blifja v °Lal.k* ga gledaš iz ^Sa vPra5Q0 Ogovori na kc*0 bo t-. nja' to boš vedel, nd. andidiral proti Kuča- Bebei0 v •• llaPisati v n '®0 bi bilo treba pravn e bi hotel res mvW; .>'» Samo V v°i'8a s dwSVet si <5 v bra 1901 S,kotJern S , 'm' 'oi Vidu Sk°fovil fai si Lju I>il u28„‘" $fe v' v ko>k Sk, Novo mašo pa si zapel v St. Jerneju 10. julija 1932. Kot kaplan si služboval v Borovnici (dve leti) in v Cerkljah (šest let). 6. maja 1941 so te pa Nemci, skupaj z župnikom Cernilcem, zaprli. Tu si prvič občutil življenje v ječi: Kranj, Begunje, zavod sv. Stanislava. Nato na izgnanstvo na Hrvaško. Tam si ostal le dva meseca, ker 16. avgusta si se že vrnil v Slovenijo, v St. Jernej. 5. februarja 1942 pa si odšel k St. Joštu nad Vrhniko. Radi neprestanih partizanskih napadov si moral dvakrat bežati, enkrat v Ljubljano, drugič pa na Vrhniko. 9. maja 1945 pa si z begunci odšel preko Ljubela na Koroško. Nato pa slede begunska taborišča: Vetrinje, Peggez, Spital. Ker so komunisti zahtevali od Angležev, da te morajo vrniti Titu, si se skril pod barakami, ko so te Angleži iskali. Ker si videl, da v Spitalu ni varno, si odšel v taborišče Asten pri Linzu. 9. junija 1949 pa si preko Bremerhavena odšel z ladjo v Ameriko. Po devetih dneh razburkanega morja si zagledal Kip svobode, svobodo tudi zate. Kar takoj si jo mahnil v Pittsburgh, Pa. Sest mesecev si bil v semenišču, da bi se naučil malo angleščine. Nato pa si bil nastavljen za hišnega kaplana sester sv. Jožefa v Baden, Pa. Tu si ostal dve leti. Nato so sledila kaplanska mesta: Ell-wood City (4 leta), Washington, Pa. (6 let), McKeesport, Pa. (eno leto), McKees Rocks, Pa. (tri leta). 4. avgusta 1965 pa si postal župnik sv. Barbare, Bridge-ville, Pa., v slovenski fari brez slovenščine, kot si mi povedal. Tu si ostal 13 let, do 18. avgusta 1978, ko si odšel v pokoj. Najprej na Florido, kjer ste imeli slovenski duhovniki svojo slovensko republiko (Jože Vovk, Jože Ferkulj, Jože Cvelbar, Inocent Končnik in Rudolf Urbič) v Lake Panasoff-kee. Radi srčnega napada si moral oditi s Floride. 24. oktobra 1983 si se preselil v Pittsburgh, v St. John Vianney Manor, kjer je bil tvoj zadnji dom v Ameriki. To so mejniki tvojega življenja, Jože. In med temi mejniki si postal vsem vse, si se razdajal vsem, kot goreč duhovnik, kot zaveden Slovenec in kot neizprosen borec proti komunizmu. V vseh teh pogledih ni bilo pri tebi nobenega ugibanja: ali je, ali ni, ali si ali nisi. Po sredi ni nič. Absolutna načelnost. Že kot mlad kaplan je g. Jože študiral okrožnice Rerum Novarum in Quadragesimo anno, kjer sv. oče jasno pove, da komur je mar krščanske kulture ne more nikdar sodelovati s komunizmom. V tem so g. Jožeta potrdili govori škofa Rožmana, kjer je le-ta ponovno povedal, da je komunizem največje zlo in največja nesreča za slovenski narod. Poleg tega je g. Jože občutil komunizem na svojem hrbtu, saj je preživel ves čas krvave revolucije v domovini. Znano je, da so bile prve vaške straže ustanovljene ravno pri St. Joštu, v njegovi fari. Poleg dušnega pastirstva tu v Ameriki, je g. Jože porabil vse svoje energije, da pokaže Slovencem pravi obraz komunizma, prav obraz komunistične revolucije v domovini. Ameriška domovina je bila polna njegovih člankov, v katerih je razkrival komunistične laži, odkrival pravi obraz raznih komunističnih voditeljev v domovini, opisoval komunistične zločine nad našim narodom in neprestano pozival Slovence k molitvi, ki edina more rešiti naš narod. Odkar je Slovenija postala svobodna, je pošiljal članke tudi v domovino. Njegova največja ljubezen v domovini je bila seveda St. Jernejska fara. Njegova rodna sestra še sedaj živi tam in g. Jože jo je vsaj enkrat na teden Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! poklical, da mu je povedala vse novice iz St. Jerneja in Slovenije. Zelo ga je pa bolelo, da sta bila iz njegove vasi dva najbolj zagrizena komunista, brata Pirkovič. Njuno hišo je Jože imenoval: hudičevo delavnico. Iz te hiše se je komunizem širil po vsej Dolenjski. In kdo ne pozna Corta, enega od bratov, ki je obsodil na smrt vse kočevske zapornike v novembru 1943. »Vsi ste izdajalci. Vsi zaslužite smrt,« je rekel in vse so postrelili. Na stotine. Kako je to Jožeta bolelo. Njegov rojak! Gospod Jože je tudi v glavnem odgovoren za knjigo »Palme mučeništva«. Leta in leta je zbiral imena ustreljenih duhovnikov, si dopisoval z vsem svetom, da je dobil kolikor, mogoče podatkov,o njih. In vse kar je zbral je poslal v Ljubljano in na podlagi njegovih zapiskov so končno izdali omenjeno knjigo, kjer so zapisana imena pobitih duhovnikov, njihov kratek življenjepis in po možnosti kraj in način njihove usmrtitve. V svoji ponižnosti je g. Jože zahteval, da se njegovo ime in delo sploh ne sme imenovati. Sam Bog ve, koliko je ljudi po svetu, ki so bili deležni g. Jožetove velikodušnosti. Na tisoče in tisoče je podaril Ško- fovim zavodom, karmeličankam, koroškim študentom, loyolskim sestram, slovenskim misijonarjem, raznim cerkvam v domovini, ki so prosile za pomoč. Dolarja ni mogel trpeti v svojem žepu, takoj ga je komu poslal. Sebi si pa ni ničesar privoščil. Gotovo mu bo nebeški Oče vse to bogato poplačal. Svoj prosti čas pa je g. Jože porabil za to, da je obiskoval bolnike, zapuščene in uboge. Posebno še Slovence, ki so bili razkropljeni okrog Pittsburgha. Mnogi starejši naseljenci so se versko izgubili, zapustili so Cerkev, toda g. Jože jih je poiskal in jih privedel nazaj k Dobremu Pastirju. Mnogim je stal ob strani, ko so odhajali iz tega sveta. Kako lepo so sedaj pozdravili g. Jožeta v nebesih! Jože! Ni te več med nami. Vsi te bomo pogrešali. Pogrešali bomo tvojo načelnost, tvojo udarnost, tvoje neumrljivo delo in tvoje članke v Ameriški domovini. Toda ker te vsi ljubimo, ti iz srca privoščimo bivanje pri Gospodu, kateremu si daroval vse svoje življenje, vse svoje močij vso svojo ljubezen. Kjer si sedaj, tam ni komunistov, da bi te mučili, tam je samo Bog in ljubezen. Pa se spominjaj še nas, ki smo še na romanju domov. Tvoj prijatelj Ivan Lavrih Progressive Slovene Women of America proudly announces the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name .. Address City/State/Zip.............................................. Number ordered_____________($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 Onaje Sna Od Mas! X 7*ote for Beverly- VALENČIČ For Council At Large City of Euclid, Slot C "INeed Your Support!" - Please vote for me, Beverly Valencie Paid for by the Beverly Valencie for Council at Large Committee Steve Valencie, Treasurer, 54 E. 226th St. EudicT Ohio 44123 ’ Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 Zgoraj: Dne 20. avgusta letos je bil na triglavskem Parku koncert mladega pevskega zbora LIRA iz Maribora. Spodaj: Na vinski trgatvi na Parku (21. sept.) pa so svojo vlogo odigrali »policaji«. — SKD TRIGLA V, Milwaukee — »Hladna jesen že prihaja, po dolin’cah megla pada...« -naprej se pa žvižga — tako smo včasih rekli doma! V nedeljo, 21. septembra, ravno na zadnji dan poletja, predno je jesen uradno res prišla, smo imeli na triglavskem Parku veliko slavje: trgatev. Kljub temu, da je bilo bolj hladno, je bil obisk zelo velik. Vsak je vedel, da je to zadnje srečanje za letos. Kuhinja je delala s polno paro kot vedno. Helenca je vse lepo organizirala, da ni bilo nobenega zastan-ka. Zunaj pred dvorano je bilo vse lepo okrašeno z vinsko trto polno grozdja, nastavljenega v skušnjavo. Ko smo po dobrem kosilu posedli na sončnem hribu s svojimi prijatelji, so se prvi plesalci že vrteli na ploščadi, potreseni s koruzno moko! Vse je plesalo, staro in mlado, pa še kako! Saj Barbara in njeni Carousels res odlično zaigrajo. Medtem so dekleta prodajala »tik’ce« za srečelov, policaji pa so bili tudi že na straži. Grozdje je bilo tako mikavno, da je marsikdo segel malo previsoko in se znašel v ječi, ki je bila kot vsako leto prislonjena k dvorani. Policaji, z zavihanimi nosovi in čeladami, so imeli kar precej posla. Bara je bila dobro zasedena, posebno, ker so mlajši in starejši navdušeni športniki gle-' dali na televiziji v dvorani važno igro med Green Bayern in Minnesoto. Seveda so zmago Green Baya tudi primerno zalili. Otroci, kot vedno, so se igrali pri jezeru. Lovili so žabe in celo ose. Ko pa že omenjam jezero — naše »čudo«, novi otok — je še vedno tam. Morda bo le ostal čez zimo. No, tako je vsak prišel na svoj račun, seveda tudi balinarji. Brez tega ne mine nobena nedelja in noben piknik. Balinanje spada zraven kot ena glavnih točk. Plesalci so se naplesali, mi pa, ki ne plešemo več, smo obujali spomine, kako »včasih je luštno b’lo...« Zahvala za okrasitev doma gre to pot Franjotu in njegovim sinovom, in pa Minki, ki je narezala v vinogradu grozdje za to priliko. Seveda pa je bilo treba v ponedeljek vse to spet pospraviti. Za letos smo s pikniki končali. Čaka pa nas še ena velika zabava, ko bo listje odpadlo. In to ni majhna stvar. Vendar pa takrat bo vse na nogah, staro in mlado. Dne 12. oktobra je bil društveni občni zbor. O tem poročilo prihodnjič. Ko smo bili še mlajši, smo vsako leto obhajali rojstne dneve septembrovcev in okto-brovcev, ki jih je kar precej, z velikim »partijem«. Sedaj vse to »minilo je«, vendar pa jim kličemo prav iz srca: Kol’kor kapljic, tol’ko let! Enako pa tudi našim zaslužnim članom Minki in Franjotu ter pa Vidi in Ivanu, za njihovo 50-letnico poroke. Bog vas živi! M.K. MALI OGLASI For Rent Modern 3 rm apt. near St. Vitus Church. Heat inc. $235 + deposit. No pets. Call 261-5121 evenings. (41-44) * v Tridružinska hiša naprodaj v Euclidu, blizu Euclid City Hall. Kličite 731-5826. (40-43) NEEDED Tailor or seamstresses. Full or part-time. Call 440-975-9855 between 10 a.m. and 6 p.m. (39-42) WANTED Accordion. Half-chromatic 12 Bass Call: 953-8829 (38-41) Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services ALEKSU PR EG ARC Trst/Gorica, Italijo Avstralija: Svetloba in sence II. del Sydney, naša naslednja postaja Ob prvem obisku v Avstraliji, natančneje v Canberri, smo skupno s pesnikom Pribcem in slovenskim veleposlanikom Gosnarjem prižgali brlivko, ki je omogočila nov zagon četrtletne revije Svobodni razgovori, sicer v petnajstem letu izhajanja, toda že nekaj časa mrtva. Revijo je dolga leta izdajal Saluk, Slovensko-avštralski klub ljubiteljev umetnosti in kulture. Ne da bi kakorkoli prezrl druge slovenske časnike in novejši Glas Slovenije, zlasti pa Misli, menim, da Svobodni razgovori odigravajo v Avstraliji zelo pomembno vlogo. Dvojezičnost publikacije, kar tamkaj gotovo ne hromi slovenske narodne zavesti, sprejemajo in odobravajo vsi, ki zrejo v prihodnost ljudstev Avstralije. V reviji se poleg članov uredniškega odbora, ki ga sestavljajo zveneča imena slovensko-avstralskih kulturnih delavcev, pojavlja lepa galerija ustvarjalcev bodisi iz dežele same kot tudi iz ostalega slovenskega sveta. Nova urednica je Pavla Gruden, ki je breme prevzela po odstopu odličnega pesnika in publicista Jožeta Žoharja, požrtvovalnega prejšnjega urednika. Šarmantna in priletna pesnica je z velikim navdušenjem in odgovornostjo pristopila k projektu ob obljubi, da ji bomo seveda pomagali, vsak na svoj način, tudi s trkanjem na vrata finančne nepozornosti, s katerim so slovenska ministrstva oborožena. »Dokler gre, gre,« pravi Pavla, vendar odločno, »dokler diham«. Svobodni razgovori bodo ostali kamenček v mozaiku multkulturne Avstralije tudi tedaj, ko bodo slovenske korenine nemara že spodsekane in ko bodo mlajši rodovi le še sanjali o slovenski besedi. Pri re- viji ne gre le za pričevanja o slovenskih zdomcih, ki so avstralsko razvejanost sooblikovali, temveč tudi za skupno slovensko domovino samo. Zanimivnost, ki je zame še posebej privlačna, je primorska ustvarjalna presežnost; tu je za nas Primorce (hvala Bogu ne glede na meje) mala tribuna in pa okence v svet, jasno da s prispevki, ki ta svet zanimajo; skratka, smo priče-valci sveta — v imenu slovenstva! Pavla Gruden in njeni sodelavci nam to zagotavljajo. Poleg poglobljenih pogovorov z našo gostiteljico Grudnovo, sem bil v Sydneyu povabljen k Ljenku (Milenku) Ur' bančiču, ki je pred kratkim izdal pomenljivo, pomembno in slogovno čisto knjigo z naslovom Srečanja, portreti, dejanja. Urbančič je po materi Primorec, zato njegove izkušnje iz predvojnih, vojnih in povojnih let bralca resnično pritegnejo. Sydney, metropola Oceanije, je seveda tudi sedež več slovenskih društev, med drugim1 Saluka. Mesto premore večjezično radijsko informiranje! kar omogoča veliko narodnostim, da se oklepajo svoje izvirnosti. Slovenci to s pridom izkoriščamo, zaskrblja pa dejstvot da se naša narodna skupnost kljub zanesenjaštvu nekaterih posameznikov, neizprosno krči. Pri teh dejavnostih, ki se jim ne gre odreči, bi bila nujna generacijska zamenjava dolgoletnih kulturnih delavcev, ki sc se doslej neutrudno iztrošali ^ slovensko skupno dobro. 0&' ločujoča je seveda pri tem strokovnost. V strategiji samoohranitvC pa bi bilo nemara potrebnOi da bi nekaj društev združilo ^ smotrno izkoristilo tudi obstoječe objekte; vsekakor bi koristno organizacijsko pre°’ blikovanje, ki naj bi zavezovalo tudi matično državo. (dalje na str. 14) V BLAG IN LJUBEČ SPOMIN NAŠIH STARŠEV JANEZ STEFANČIČ MARIJA STEFANČIČ 29. maja 1964 21. okt. 1989 DRAGI ATA IN MAMA! ZA VSE DOBRO VAMA NIHČE PLA ČA TI NE MORE, ZA TO UPAMO, DA STA PRIŠTETA V NEBEŠKE ZBORE. Žalujoči: Vinko — sin Slavka Gril (Slovenija) in Mary Vogel — hčerki Jože, Anton — zeta Mimi — snaha vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. Euclid, Ohio, 16. oktobra IVV7. » L \ A h A: A v rii ■tj ni' kr je jei ve dc za ■je ga ■az zdi ve( R, v, Fal fijc sed no\ Bil Ar, r0j bra Po 8at 1>ac] ji v «im blja ■tuli Ro os ta, V stol K en0 % % dblj, «0, vsto, toy shi L S*ioe S io Misijonar Charles A. Wolbang, CM, odšel k Bogu Psalm 50 m°nil seje k meni in uslišal noje vpitje. ^‘gnil meje iz blatne mlakuie. Moje noge je postavil na varno ‘n u,rdH moje korake, “vdihnil mi je novo pesem Gospodu, ^fl/no Pesem našemu Bogu. n°gi bodo to videli in se bali, hupali bodo v Gospoda, “gor človeku, ki zaupa v Gospoda.« Iz bolniške sobe v St. Catl es Infirmary, Philadelph r J6 g. Wolbang bil nel JCev> ie moč opazov je? ^ sto^etnH1 dreves, lis jesenskapt0KUmen0 in p0rdeč( vetra h barVe; čaka prve dozore?! 83 bo odnesl°’ ka ^ 0 je za letošnjo jesei oktnK68’ ko to Pišem, 1 ^1997, ob 3.15 pop., zat Spodu ugasnilo življer 'ienjeTc? P!"eŠl0 V n0V° Ž ga C1°' v-narlesa A. Wolba bar; , Duhovnik iz Druž S]tOV’ se je g. Wolba v vas'56 novembra 19 Fabiianravalle’ župniia s lija -r 3 ln Sebastjiana, šk Sedai (takratna Avstrij novemahja' Krščen je ' Bi, mbra 1913 011 je „ v ' ^rtiir' Prvorojenec, sil roj in matere F brata ?^ršič; imel ie š y_. n tri sestre. p°ni>0 šolo je obis 8atC(1Pr> Poljčanah aadai'*11 I-jubliani. So Marik klasicm j gilWboru m od 3. i’ljani ^ nadaljeval ,b|jani, o. nadaljeval ^Itet' edila je teol bosvex V ^jnbljani 1. 'a 11 v duhovni! aa o,. v !9,^ik sv C6 Je študira Smo 'n dobil m '»4M70. VS, p0 " nistov. l, >ianobivKi j, NiiJ /fedn SL. A !9S2 $t' Vi; Phi Si tw Si'S LŠ>1 Kanad ^i>r tor« Catholic Mission Crusade, je bil v letih od 1959 do 1976 pri St. Joseph Preparatory Seminary, Princeton, New Jersey. Od leta 1976 do 1994 je bil župnik in superior do 1. 1980 smrti Fr. Hilda, in dalje župnik v župniji Immaculate Heart of Mary. Upokojil se je 1. 1994. Septembra istega leta leta je bil dodeljen za »general ministry« zopet pri St. Joseph semenišču v Princetonu. Kjer je služboval, je bil prefekt gimnazijcev in učiteljiščni-kov. Bil je dolgoleten sodelavec s svojimi misijonskimi članki pri reviji Katoliški misijoni in nato — letos je poteklo 27 let — ko je redno dopisoval v Ameriški domovini v rubriki Misijonska srečanja in pomenki. Ustanovil je misijonsko karitativno organizacijo MZA-CMA (Misijonska znamkar-ska akcija-Catholic Mission Aid), registrirana v Clevelandu kot neprofitna organizacija, to z namenom zaradi ugodnosti dobrotnikov, da so lahko dobili od davčne uprave »tax-deductible« priznanje in so se tako dobrotniki lažje odločili za pošiljanje darov za slovenske misijonarje. Priporočal je ustanavljanje MZA odsekov in poverjeništev v ZDA in Kanadi. Širil je misijonsko miselnost med slovenskimi rojaki. Prvi odsek MZA je bil osnovan v Clevelandu, kjer je urejen vpis oz. registracije v Co-lumbusu, Ohio. Preko Clevelanda razpošijamo darove in vsa davčna potrdila, kajti je v tem mestu stalni blagajnik MZA. Odseki obstojajo še v Milwaukeeju, New Yorku, v Chicagu je bil le nekaj let, ker se je kasneje osamosvojil, Joli-etu, 111., Gilbertu, Minn., Montereyu, Kalif., in Bridge-portu, Conn. V Kanadi so pa odseki Toronto, Windsor-Maidstone, in Lethbridge, Alberta. Poverjeništva so v Cileju, Japonski, Venezueli, Srbiji, Hrvatski, Sloveniji in Nemčiji, z odgovornimi poverjeniki. G. Wolbang je pač znal pritegniti ljudi k sodelovanju. Njegova posebna skrb je bila vzgoja domače duhovščine v misijonskih deželah in to od 1. 1952 dalje. Več let je pritegnil dobrotnike, da podpirajo bogoslovce v vseh treh škofijah v Sloveniji. Prekoračilo je številko 2000 podpiranih bogoslovcev. Njegovo srce je bilo do zadnjega trenutka univerzalno (svetovno), njegove misli so se mudile po vsem misijonskem svetu. Škofa Rožmana šolnina je bila drug njegovi podvig, da bi se po končanih študijah teologije duhovniki odločili za študij misijologije predno bi šli delovat v misijonske dežele. Pripravil je življenjepis uči-teljiščnika, mučenca Janeza Pavčiča in dal avtorsko pravo slovenski dijaški KA. V pravem pomenu besede je bil garač, ni si privoščil počitka. Njegove počitnice so bile štiri dni, ko si je vzel čas za letne duhovne vaje. Se nekaj misli o pokojniku Mat. 24,44. — »Bodite pripravljeni, zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin Človekov!« Gospod je vedel, da je njegov zvesti služabnik pripravljen in je počasi zaustavil njegovo življenjsko pot ter njegovo neumorno misijonsko delovanje, in ga poklical k sebi. To je tudi za nas vse opomin, da moramo biti na smrt pripravljeni, ker bo Gospod prišel za tega ali onega kmalu. »Blagor služabniku, ki ga bo Gospod ob svojem prihodu našel pripravljenega!« Vsi, ko smo od bliže poznali g. Karla Wolbanga, z gotovostjo lahko trdimo, da je bil vzoren duhovnik in duhovno bogata osebnost, da se je razdajal, kjer je le mogel; bil je misijonar. V življenju, trpljenju in veselju je pokojni vedno ljubeče iskal Njega, ki mu je služil v trpečih bratih in sestrah in se je žrtvoval za druge. Nenadomestljivi garač, misijonski garač, ki je znal poiskati poti in sredstva, da je pomagal slovenskim misijonarjem ter po njih ubogim. Prav zato, da bi mogel še bolj uspešneje pomagati misijonarjem, je ustanovil MZA-CMA. Preprost, žive vere, hodil je ravno pot sv. Vincencija. Bil je zvest Bogu, Družbi sv. Vincencija, in Cerkvi. Ljubil je Cerkev kot Mater, ljubil redovno skupnost sv. Vincencija Pavel-skega, ker je v njej gledal Cerkev v malem. Ljubil je sv. očeta in škofe, zvesto sledil vodstvu Cerkve. Skušal je razumeti vsakogar, in mu duhovno ali materialno pomagati. Svojo misijonsko gorečftost bo nedvomno nadaljeval v večnosti s svojo priprošnjo pri Bogu za vse, ki so mu bili blizu in dragi. Pogrešali Vas bomo, dragi g. misijonar! Sestra Smrt je povedla Vašo dušo v Stvarnikove roke, Vaše Slovo od sen. Trst/Gorica, It. - Senatorja Darka Bratino so v Gorici svečano pokopali v petek, 26. septembra. Priljubljeni profesor sociologije na tržaški univerzi, filmski poznavalec in politik dr. Bratina odslej počiva na goriškem mestnem pokopališču ob državni meji s Slovenijo. Do 12. ure, ko se je začelo pogrebno bogoslužje v cerkvi sv. Roka v Podturnu v Gorici, se je v cerkev zgrinjala velika množica ljudi, ki so hoteli tako dati zadnje slovo svojemu senatorju. Italijani, Furlani in Slovenci z obeh strani meje so do zadnjega kotička napolnili cerkev, velika večina pa jih je ostala pred cerkvijo, kjer so prisluhnili maši, ki jo je daroval podturnski župnik Ruggero Dipiazza. Z njim je somaše-valo veliko goriških duhovnikov slovenskega, furlanskega in italijanskega rodu. Maša je potekala v treh jezikih: v slovenskem, italijanskem in furlanskem; te tri jezike je dr. Bratina tekoče govoril, saj se je kot Goričan zavedal važnosti poznavanja vseh. Med mašo je vodja goriške Karitas Dipiazza podčrtal pokojnikovo krščansko vzgojo in predanost drugim; dr. Oskar Simčič, škofov vikar za Slovence, je pohvalil prizadevanje Bratine za vzajemnost med Italijani in Slovenci, v imenu slovenskih goriških duhovnikov pa se je od njega poslovil Cvetko Žbogar. Izjemno tišino in zbranost prisotnih v cerkvi in pred njo pa je dosegel s svojim zadnjim pozdravom očetu v imenu družine sin Vojko. Povejmo še, da je pri maši zapel tudi moški zbor Mirko Filej. Po končanem bogoslužju so krsto s posmrtnimi ostanki prenesli pred cerkev, kjer sta spregovorila podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine Miloš Budin in podtajnik italijanske vlade Piero Fassino, ki je tudi zadolžen za stike s Slovenijo. Oba sta naglasila predvsem izjemno osebnost dr. Bratine in povedala, da bo dolgo ostal v srcih ljudi, saj politike ni jemal samo kot dolžnosti, ampak predvsem kot poslanstvo. Piero Fassino je tudi podčrtal, da je potrebno nadaljevati z Darkovim delom v rimskem parlamentu in slovenskemu ljudstvu v Italiji čimprej dati zakonsko zaščito, ki je ta še nima. Fassino je omenil tudi dejstvo, da je dr. Bratina šel v truplo pa bo čakalo večnega vstajenja na božji njivi lazari-stovskega pokopališča v kraju Plainsobo, New Jersey. Dragi MZA-CMA sodelavci, dobrotniki in prijatelji misijonov, dragi znanci č.g. Charlesa Wolbanga, s tem sem vas želela obvestiti o njegovi smrti in ga priporočiti v molitev. Gospod, daj mu večni mir in pokoj in večna Luč naj mu sveti! Naj počiva v božjem miru! Za MZA: Sonja Ferjan Darka Bratine politiko in se pridružil Stranki demokratične levice šele takrat, ko se je ta prenovila in je spremenila ime iz prejšnje Komunistične partije Italije. »Izjemno krščansko formacijo je vzel dr. Bratina zares tudi v Stranki demokratične levice, saj se je ves predal delu in je duh evangelija prenesel v vsakdanje življenje,« je dejal Fassino. Velik aplavz zbrane množice je po maši pospremil krsto v mrliški avto. Sprevod je krenil na pokopališče, kjer mu je moški zbor zapel v slovo. Italijansko državo so zastopali predsednik senata Nicola Mancino, državni podtajnik Piero Fassino, Stranko demokratične levice je zastopal Ce-sare Salvi. Na pogrebu so Republiko Slovenijo zastopali minister za kulturo Jožef Školč, državni sekretar za Slovence po svetu Mihaela Logar, državni sekretar za kulturo Majda Sirca in delegacija slovenskih poslancev, bilo pa je prisotnih izredno veliko prijateljev dr. Bratine, ki so prišli iz vse Slovenije. Govor dr. Bernarda Špacapana na žalni seji »Nenadna in prerana smrt Darka Bratine je globoko pretresla vso našo skupnost v zamejstvu. Lahko rečemo, da je postal pokojni zaradi svoje intelektualne širine in odprtosti ter zaradi svoje trdne navezanosti na naše kraje nekako last vseh nas, ki živimo na tej strani meje. Dejstvo, da je prvič v povojni zgodovini Darko Bratina zastopal v rimskem parlamentu skoraj vse Slovence, ki živijo v Italiji, je postalo možno tudi zaradi njegove izredne pripravljenosti za dialog in za strpnost. Zato se njegovemu spominu klanjam v imenu slovenskih krščanskih organizacij ter seveda v lastnem imenu. Nenadna smrt Darka Bratine nas je naenkrat pustila brez trdne opore in brez možnosti za vsakdanji stik s človekom, ki je zaradi svojega znanja in zaradi svojih poznanj videl veliko bolj daleč kot mi vsi in je predstavljal, tudi ko se morda nismo skladali v mnenjih, resnično točko za orientacijo. Veliko sporočilo, ki nam ga pokojni zapušča, ni vezano samo na možnost skupnega političnega nastopa, ki se je prek njega uresničila, ampak izhaja tudi iz njegovega stalnega poudarjanja naše srednjeevropske dimenzije; ta izhaja iz zgodovinske obravnave našega prostora, pa tudi iz realnih možnosti, ki jih ima lahko naša manjšinska skupnost v evropskem okviru. Spomnim samo na njegovo intuicijo, da predstavljamo prav v okviru Evropske zveze skupaj s Slovenci na Koroškem eno samo manjšino. Tudi problem našega zaščitnega zakona je obravnaval v širših občečloveških merilih in na to opozarjal kolege v italijanskem in evropskem parlamentu. (dalje na str. 14) Spominska slovesnost na Teharjah v nedeljo, 5. oktobra »Za osamosvojitev zaslužne tudi žrtve povojnih pobojev« Pod bivšim režimom o štajerski kalvariji ni smel nihče govoriti, teharske žrtve pa je komunistična oblast prekrila z odpadki — Kramberger se je zavzel za spravo TEHARJE, 5. okt. — »Prepričani smo, da gre žrtvam povojnih pobojev, ki so vir duhovne moči za slovenski narod, zasluga za velike politične spremembe, za osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije,« je na današnji spominski slovesnosti na Teharjah poudaril mariborski škof dr. Franc Kramberger. Predsednik Nove slovenske zaveze dr. Tine Velikonja pa je menil, da je za slovenski narod edina rešitev ponovna vzpostavitev bloka pomladnih strank. Obletne spominske slovesnosti v nekdanjem teharskem taborišču, ki sta jo organizirala NSZ in Župnijski urad Teharje, se je udeležilo približno tisoč ljudi. Kramberger je opozoril, da pod bivšim režimom o tej štajerski kalvariji ni smel nihče govoriti, teharske žrtve pa je komunistična oblast prekrila z odpadki. Slovenska zemlja tako nosi v svojem naročju mrtvo generacijo lastnih otrok, človeka pa so nekdanji oblastniki izenačili s smetmi. Zato naj bi jih s to slovesnostjo priznali za člane slovenskega naroda, priznali pa naj b tudi njihovo daritev za domovino. Po njegovem mnenju ne more nihče zanikati, da je šlo za genocid ali, kot je poudaril mariborski škof: »Ideologija je poteptala slovensko identiteto.« Ker maščevanje ni krščanska lastnost, Kramberger ne želi imenovati zločincev, prepričan pa je, da bi bilo zanje najbolje, da se sploh ne bi rodili. Krščanska pa je resnica, ki je kljub prepovedi prodrla v javnost. Kramberger se je zavzel za spravo in pozval k molitvi, da se podobna grozodejstva ne bi nikoli več zgodila slovenskemu ali kateremukoli drugemu narodu na svetu. V tem kontekstu pa je opozoril, Slovo od sen. Bratine (nadaljevanje s str. 13) Te njegove poglede na združeno Evropo smo lahko poslušali ob raznih srečanjih s pokojnim, saj je bil vsak razgovor z njim zanimiv zaradi velikega znanja, ki ga je skušal prenesti tudi v medsebojne in mednarodne odnose. Darko Bratina je bil Goričan z vsem srcem in z vso raznolikostjo, ki jo to dejstvo prinaša, bil je levo usmerjen človek, a s trdno zasidranostjo v vrednote krščanstva, bil je prvovrsten intelektualec, ki je znal najti svoje mesto tudi v politiki, tu ob meji, kjer to ni lahko. Vse te vrline mu priznavajo tudi politični nasprotniki. Obljuba, ki smo mu jo dolžni, je v tem trenutku ta, da bomb njegovo gledanje na bodoči razvoj teh naših krajev gojili in vsak po svojih močeh razvijali. Družini in sorodnikom izrekam globoko sožalje.« NOVI GLAS, 2. okt. da se o spravi veliko govori in piše, vendar to ni filozofija ali razglas, temveč zgodovinska naloga in napor vseh generacij. Zato mora postati sestavni del slovenske kulture in življenja. »V najhujšem trenutku, ko so nas napadli Italijani in Nemci, so napovedali narodu vojno še komunisti. To je dejstvo. Komunistični teroristi so začeli z uboji in umori takoj. Ljudje, ki se jim poklanjamo danes, so se uprli komunizmu v času, ko ga je častil ves svet. Dejstvo je tudi, da so krivi za povojne poboje in da so vzpostavili totalitarno oblast, ki je trajala tako dolgo, da je večina slovenskega naroda pozabila, kako izgleda svoboda.« Tako se je Velikonja sprehodil skozi polpreteklo zgodovino, za propad slovenske pomladi pa je obtožil polstoletno suženjstvo. »Ne samo to. Pobili in pregnali so najboljši del naroda. Tisti njegov del, ki se je upiral. Ostali so tisti, ki so bili pripravljeni služiti in se pokoriti. Zgodilo se je, da danes, ko imamo vse možnosti, ne vedo, kam bi s svobodo,« je Spominska stavba v gradnji na bodočem Parku spomina Teharje (september letos) še pripomnil Velikonja. In še o teharskhi žrtvah povojnih pobojev. »Sprašujemo se, kaj nas privablja na kraj, ki zaudarja po žveplu in razkroju. Usedlin tekočih industrijskih odpadkov, ki so se nabrali za pregrado, pa je toliko, da bi lahko iz njih zgradili Keopsovo piramido. Na ta neprijazni kraj prihajamo iz spoštovanja do tistih, ki so ostali tu za vedno. Prišli smo, da jim povemo, da niso sami in da je še mnogo Slovencev, ki razumejo njihovo ponižanje. Ti, ki se jih spominjamo, nam bodo dali moč in pogum, da bomo postali politično, človeško in moralno trdni.« Vili Einspieler Delo, 6. oktobra 1997 Ko obmolknejo usta Teharje — slovenska pleta med smetmi Družina, 12. okt. — V Bukov-žlaku, na smetišču celjskih komunalnih in industrijskih odpadkov, so se v nedeljo, 5. oktobra, ob križu na spominski slovesnosti in pri maši zbrali svojci, znanci in prijatelji pobitih in zakopanih na tem kraju ter verniki iz okoliških vasi. Pod umetnim jezerom, nad katerim kraljuje teharska podružna cerkvica sv. Ane, se jih je zbralo okrog dva tisoč. Na prizorišču trpljenja tiso-čev Slovencev, Hrvatov, Madžarov, Nemcev ... je mašo skupaj z domačim župnikom in drugimi sobrati daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger. Na kraju, kjer, pravijo, je najbolje molčati, je pozval zbrane, naj prisluhnejo zakopani teharski skrivnosti in molijo. »Takratna slovenska sedanjost se je tako stemnila, da brat ni videl in ne spoznal Slovenca — brata. Tu blizu je nastalo apokaliptično jezero krvi ljudi različnih narodnosti: slovenske, hrvaške, nemške, madžarske, ljudi vseh poklicev — od kmečkega sina do univerzitetnega profesorja, pa tudi vseh starosti, od otrok do starčkov,« je za dogodke pred pol stoletja dejal škof Kramberger: »Niso napadali, niso ubijali, niso imeli orožja, niso se mogli braniti, a morali so umreti, ker so bili ljudje, ker so ljubili domovino.« Tega genocida nad lastnim narodom danes ne more nihče zanikati. »Ne želimo odpirati stoletnih ran,« je dejal škof Kramberger. »Danes želimo za žrtve moliti, za znane in neznane, slovenske ali drugi narodnosti. hočemo preseči vsako sovraštvo, hočemo priznati in izpovedati, da so žrtve na Teharju ali tudi v Rogu ali kje drugje bile nedolžne, zato se oglaša njihova kri kot resnica.« Škof je pozval k molitvi za zdravo pamet in dejal, da »sprava, posebej narodna sprava, ni filozofija, ne beseda, tudi ne slovesnost ali obred ali razglas. Sprava ni enkratni slovesni dogodek, sprava je dogajanje, je zgodovinska naloga ali napor vsega naroda, vseh generacij. Sprava mora postati sestavni del vzgoje mladega rodu, sestavni del naše kulture, sestavni del naše vere in našega vsakdanjega življenja.« Kot zadnjo misel je izrekel globoko prepričanje, da dobro vedno premaga zelo. Prepričan v božjo pravičnost verjame, da so tudi te žrtve pripomogle k velikim zgodovinskim spremembam, k padcu straho-vladja, k osvoboditvi od duhovnega in miselnega ujetništva, k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju samostojne Slovenije. Po maši so zapeli moški komorni pevski zbor Celje, dekleta iz šentviške gimnazije in domobranski veteranski pevski zbor. Tone Starc je prebral pesmi Franceta Balantiča. Zbrane sta nagovorila dr. Janez Crnej in slavnostni govornik dr. Tine Velikonja. Crnej je razmišljal o usodi celjske kotline, ki se je po II. svetovni vojni spremenila v eno samo veliko grobišče, in o sedanji celjski oblasti, ki o teharskih dogodkih in zastru- (dalje na str. 15) Vendarle premik Pomnik teharskim žrtvam (Družina, 5. okt. 1997) — Po dolgih letih obljub so se v letošnje® letu le pričela dela na bodočem Parku spomina Teharje* posvc^ nem žrtvam medvojnih in povojnih žrtev komunističnega terorj • Za osrednji slovenski Park spomina se je DEMOS-ova vlad® odločila že v letu 1990 in je v zelo kratkem času razpisala natežaf Prvo nagrado je prejel projekt, ki ga je zasnoval Atelje arhitekt® Marka Mušiča iz Ljubljane in po katerem se je pričela izgradnj prvega dela L faze. Park spomina Teharje, nekdanje teharsko taborišče in ntofj šče, leži na območju komunalnih in industrijskih odlagališč, P° nih odpadkov. Tako je bil organiziran najbolj barbarski na« zakrivanja kraja množičnih zločinov. Prav ta odlagališča so bila glavna ovira za zbiranje gradient dokumentacije in pričetek del. Zlasti privrženci prejšnjega rezi® so vztrajali, da je naprej potrebno odstraniti odlagališče odpa° kov, kar pa je fizično in finančno nemogoče. Seveda je bil eu1 cilj teh pritiskov, da park nikoli ne bi bil urejen. V letu 1995 so bila dokončno pridobljena vsa potrebna dov0 Ijenja za pričetek gradnje L faze. Vlada je v državnem proraču za leto 1995 namenila 100 milijonov SIT. Zal pa je bil prorač^ sprejet komaj 15. julija. Sele po sprejetju proračuna je lahko ®® razpis za izbiro inženiringa in nato še za izvajalca del. Zaradi o gih zakonskih razpisnih rokov je bil izvajalec izbran šele v bru. Takrat je zima onemogočila zemeljska dela. Vlada pa nI , tela nakazati izvajalcu po gradbeni pogodbi predujma, ki je 1111 bančno garancijo. Posledica je bila, da je odobreni znesek v P1 računu v letu 1995 propadel. V letu 1996 je slovenska vlada odobrila v proračunu le fli$' j on SIT z namenom, da je ostala ta postavka odprta, a s ten' narjem ni mogoče narediti ničesar. S težavo je bilo na pobudo dne komisije za grobišča žrtev v Kočevskem rogu in drugih to vra- nih grobišč v Sloveniji in teharske komisije pri občinskem svet® srr- Mestne občine Celje doseženo, da se je zbralo šest milijonov temelj oktobru 1998, že stal. Janez LamPri Avstralija: Svetloba in sence (nadaljevanje s str. 12) take strategije se bo nemara že čez dve desetletji izkazalo, da je bila slovenska trmoglavost na avstralskem kontinentu le otožen spomin v sicer dinamični, svobodni in v prihodnost zazrti avstralski večkulturni skupnosti. Opaziti je to tudi v slovenski najzahodnejši postojanki Perth. Peščica kulturnih delavcev, kot so Kosi, Namestnik in ga. Cizejeva ne more zavreti pla-hnitve slovenske narodne zavesti. Nagovoril sem rojake po krajevni radijski postaji natanko teden dni pred letnim občnim zborom tamkajšnjega društva in člane spomnil na odgovornost do sebe in do slovenstva. Med kramljanjem se- veda poudarjajo, da sami ob begu ali oc*1'00(jpi' Jugoslavije kot Slovenc' ^ sani in da je le njihova o zasluga, če so to ostali-•• .e Ne glede na preteklo® - * analiza danes nujna skupna potreb s slovenskimi ^taVija mi organi, kar tah zdravje Sloveniji sarr"kjparj® mo. Imidža velikega tfal' Gomboca, vplivnega b0. skega umetnika tt°n(f pa j6 ca, se sploh ne izkoris '^$0 le naše gore Ust! , otIiO-.pastirstvo je skoraj ° ^ (1 Malodušje? Ne, bodo našim rojako strpnOs Večja solidarnost m pe' „ J hi Rotovo v S tem denarjem je odprta gradbena jama in utrjen nadaljnjo gradnjo. . J; V letu 1997 je predvidenih 86 milijonov SIT. S tem denafr, bo mogoče zgraditi del 18,5 metrov visokega osrednjega P01?,^ ka, katerega vrh bo simboliziral Kristusovo krono. Dela so st ker je dano zagotovilo, da bodo plačana. . a Udeleženci slovesne maše, ki je bila na prostoru taborišča za teharske in druge žrtve medvojnega in PoV°-lA.nv komunističnega nasilja v nedeljo, 5. oktobra, so že videli staV^eCu gradnji, (gl. foto levo) Upajmo pa, da bo ob letu, to je v me bil* C izjemo Japoncev) A j zgied' t ^ med zdomci1 bi g1 Sevala slovenski utr»P- SLOVENCI PO SVETU — TOKRA T V BRAZILIJI ZA TON DRUŽENJA ? Pomen in vloga Cerkve pri ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med izseljenci-Slovenci v Braziliji Brazilija sodi med države, ka- ki so prišli v Brazilijo predv-!|0r se Je izseljevalo le malo ovencev, ki bi se brez določnih povezovalnih dejavnikov aJ hitro stopili v portugalsko govorečem morju. Ti dejavni-«so bili različni: od skupnega h h •podobnih okoliščin od-0 a iz domovine (Čeprav so Posamezne človeške usode kato^eZlične) Pa d° SkUPne’ vere. Cerkev je odi- ala zelo pomembno vlogo ni! n^Se*jevanju in povezova- domoltCeV V njih°Vi n°Vi Jajve^a ovira pri njihovem se ezo.vanju Pa je bila predv-tičn'Pnpa^no.st razl>^nim poli- doJenUTxritVam’ ki S° na tun; na^>n opredeljevale Ve Trfzl^ne izseljenske valo-vajo a 0 ie kar pet izseljenskih ii . ki so v različnih obdob-le iosknili ob brazilske oba- PreiT' b'*a emigracija je |jj|Prvo svetovno vojno, ki naray3 predvsem ekonomske Predv! ^ drugem so prišli seije*?.111 Primorci, ki so se iz-tisltov varad! ‘taiijanskih pri-tisti /.v tretjem valu so bili svetov,!.jih je takoj po drugi Žim v ‘ Vojni pregnal novi re-rir', Cetrtem tisti, ki so emi- griraij večinoma zaradi eko- letilj v razlogov v petdesetih zdomci Petem valu pa so Nd«’ ki s0 iz Je odšl1-------------------- ktih ,h poteh , po povsem šestdesetih ca t Se kljub Va*0ve Je značilno, da r3di ra7i xkUpnemu narodu za-^skih n'h Poi’ti^riih in eko-tkt° nj ozadij niso družili, Pri razv 0 Prave kontinuitete slovenstva v tujini, Pjeiti en * Sosedami — s stara-Ha va,e generacije izseljen-Se je izgubljal stik s S°’ na n!. koreninami. Tako Č in drulrrier’ *zseljenci prve-Paulu ov8?8a vala imeli v Sao SVojitU st^J klub, ki pa ga s ^jšim aranJem niso predali 6a °koli 1° 0vom, temveč so ^jub al9?0 raje zaprli. Ir°ina n ,U pa je Cerkev nekateri duhovniki, ( t^e0lkneJ° usta Pljeui l 7 Vanie s s,r- '4) mrmra. i0z°ril navVso'k°nja je Z°pet %,ki so fia 8rozo ,n trplje-stn'k' >h n Proz'veli tabori-vihrt- ^aradj3 nj‘bovo kruto Plih^83 S^n150111'113’ Z80d°-ha^ati vPrina’ moramo !d>'TukadnOZnova na Te-I todaaVednegaJes|bl1 pobit velik I VuVelikonja ieVenSke8a na‘ ' stav k sloBi ? Je pozval Slo- K:1 po‘aaponno--zpo- />ck 8a b,oka iC^ampre^ P^gramu je Park snr> Predstav‘* PrO' Vh.na dela °rn,na Teharje. S^i Prost a 0be,isk s sa-Sa^Oči n/'.'n kos‘nico k °8ledaiP s 0vesnoSti že J"3 . * M karlo Smodiš sem s tretjim izseljenskim valom, odigrala zelo pomembno vlogo pri povezovanju Slovencev različnih generacij in usmeritvi v skupno jedro. Zato se je slovenstvo lahko v teh oddaljenih in prostranih krajih obdržalo dlje, kot bi se drugače. Se posebno zaslugo za to ima monsinjor Alojzji Ilc, ki je v Sao Paolo prišel leta 1954 iz Rima, saj mu je uspelo organizirati mašo v slovenskem jeziku, ki je enkrat na mesec že vse od decembra leta 1957, torej polnih 40 let. Na ta način se imajo možnost zbirati slovenski izseljenci v Sao Paulu vsaj enkrat mesečno. Ko so bili njihovi otroci še mlajši, pa so imeli organizirano tudi miklavževanje in materinski dan. Tako je cerkev Svetega Zakramenta, ki jo je ravno tako sezidal msgr. Ilc, tem povojnim, tako imenovanim »novim« izseljencem, postala zbirališče in prostor za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. V tem razvoju družabnih srečanj, ki so jim bila podlaga verske dejavnosti, so še posebej pomembni nekateri dogodki, ki so po svoje pomenili vrhunce medsebojnega druženja. Eden od njih je bilo leta 1972 prvo slovensko romanje v cerkev Nostra Senhora Apa-recida, ki je zaščitnica Brazilcev. Takrat se je vabilu drugega duhovnika v Braziliji, Lu-dovika Ceglarja, odzvalo kar okoli 140 Slovencev. Tako so Brazilci imeli priložnost spoznati slovensko kulturo in jezik prek narodnih noš ter petih pesmi in litanij, saj je bila maša v slovenskem jeziku. Darovalo jo je namreč kar pet slovenskih duhovnikov v Braziliji: že prej omenjeni župnik Ludovik Ceglar, po rodu iz Stične na Dolenjskem, Ivan Božič iz Vipave, drugače rektor univerze mesta Palmas v brazilski državi Parana, župnik Alojzij Ilc, po rodu iz Ribnice na Dolenjskem, gospod Lojze Zver iz Prekmurja, ki je vicerektor fakultete Don Bos-ca v Sao Joao del Rei, ter Boris Zakrajšek iz Brežic, kaplan v mestu Guaraporanga v državi Parana. Drug pomemben dogodek je bila v šestdesetih letih tradicionalna izseljenska nedelja, ki se jo je po odloku kardinala slavila vsako leto na zadnjo adventno nedeljo. Ob tej priložnosti je vedno nastopila folklorna skupina slovenskih izseljencev in požela velik aplavz. Zadnjič pa so predstavili slovensko kulturo v letih 1989 in 1990, ko so se udeležili velike noči bratstva. Pripravijo jo vsako leto in se je udeležujejo narodi, ki živijo v Braziliji. Zanimivo je, da so si ob udeležbi na tej prireditvi dovolili uporabiti slovensko zastavo brez zvezde, kar je bilo za tisti čas dokaj drzno. Pozneje se takih prireditev niso več udeleževali, saj se njihovo število krči, mladi pa hodijo po svojih poteh in zanje druženje na podlagi skupnih izvorov ni posebna vrednota. Tako bo verjetno slovenstvo v Braziliji počasi zamrlo, saj celo k mesečnim mašam prihaja vedno manj ljudi — le še okoli dvajset. Ker novih naselitvenih valov ni pričakovati, obstaja velika verjetnost, da bo ta oblika druženja, ki je že skoraj pol stoletja edini povezovalni dejavnik Slovencev, izseljenih v Brazilijo, počasi zamrla in s tem tudi možnost ohranjanja slovenske kulture in jezika v tej raznoliki deželi. Vasja Bratina Drulina, 12.10.1997 Dr. Zenon A. Klos E. 185th Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises — Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio V Braziliji nas je malo Pogovor z uspešnim slovenskim podjetnikom Janezom Hlebanja Poleg duhovnikov so k ohranjanju slovenske kulture v Braziliji veliko prispevale tudi posamezne verne imigrantske družine s svojimi prispevki in aktivnim sodelovanjem na različnih prireditvah. Ena od njih je tudi družina g. Janeza Hlebanje in dobro bi bilo, da ga ob tej priložnosti podrobneje predstavimo. Kolikor je ljudi, toliko je tudi različnih človeških usod, nekaj pa je vsem skupno: odločitve, ki jim to usodo krojijo in za katerimi verjetno stojijo višja sila, božja volja. Kako bi si drugače lahko razlagali življenjsko pot Janeza Hlebanje, izseljenca, ki je v svoji mladosti sprejel več odločitev, ki so ga pripeljale na drug konec sveta, kjer je postal uspešen poslovnež. A poslušajmo raje zgodbo iz njegovih ust: • Gospod Hlebanja, kako ste sprejeli odločitev za tak način tivljenja? Težko bi govoril o zavestnih, premišljenih odločitvah, ki bi me vodile po taki poti. Velikokrat se mi zdi, da so bile odločitve trenutne, stvar okoliščin, ki so me vodile v odhod z doma v Srednjem Vrhu nad Kranjsko Goro, od staršev in bratov. Verjetno je ena od ključnih odločitev padla nekega zimskega večera, ko sem se kot petnajstletnik skupaj z bratoma kar čez noč odpravil v partizane. Izhajam iz verne družine in ves ta čas sem vero tudi ohranil, za časa udeležbe v NOB pa nas nihče ni spraševal po naši taki ali drugačni pripadnosti, važna je bila le borba proti okupatorju. Po dveh letih in pol parti-zanščine, sem bil leta 1946 izbran za šolanje za strojnega ključavničarja na Češkem, kjer sem prebil dve leti, nadaljnji dve pa sem prebil na izpopolnjevanjih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Tu sem dobil tudi prvo službo, a nisem dolgo zdržal. Pisalo se je leto 1950, posebnih perspektiv v okviru novega režima zase nisem videl. Bilo je precejšnje pomanjkanje, plače so bile nizke, nikamor nisi smel potovati in tudi smer razvoja novega sistema mi ni bila pogodu, saj ni dopuščala potrebne osebne svobode misli in delovanja. Tako sem se odločil in še istega leta odšel v Avstrijo, kjer sem kot strojni ključavničar delal več kot tri leta, dokler se mi ni ponudila možnost, da odidem v Brazilijo. V tistem času so namreč iskali ljudi mojega strokovnega profila po vsej Avstriji in z nabrano skupino sem z ladjo odšel v Sao Paulo. Moje resnično izseljensko življenje se je začelo. Najprej sem delal po raznih tovarnah, kjer sem dobil delo prek časopisnih oglasov, nato v podjetju, ki ga je ustanovil in vodil Slovenec Vladimir Ovca. Ko sem nabral dovolj izkušenj, sem leta 1958 ustanovil svoje podjetje. S prihranjenim denarjem in krediti sem nabavil ustrezne stroje in začel izdelovati različne polizdelke in strojna orodja za potrebe drugih izdelovalcev kot tudi za potrebe takrat nastajajoče avtomobilske industrije v Braziliji. Možnosti je bilo v tistih letih veliko in s pravilnimi poslovnimi odločitvami sem že po dveh letih imel sto zaposlenih. Z večanjem podjetja so se tudi odpirale nove možnosti in kmalu sem proizvodnjo razširil najprej na plinske ventile in gasilne aparate, potem pa še na opremo za kampaniranje, s katero smo od sredine šestdesetih let naprej prodrli na svetovno tržišče in s kvaliteto smo postali tretji naj večji svetovni proizvajalec te opreme. Pred nekaj leti pa sem to tovarno prodal in se posvetil predvsem svoji osnovni dejavnosti: izdelavi gasilnih aparatov. V tem poslu sem skupaj s svojimi otroki in z bratom, ki pa se je v tem času že osamosvojil. Poleg dela v tovarni se ukvarjam tudi s kmetijstvom, saj če človek izhaja s kmetije, mu to ostane in pri tem delu se tudi resnično sprostim. • Vam je poleg dela in družine ostajalo še kaj časa za druge stvari? Poleg delovnih in družinskih obveznosti sem vedno našel čas za pomoč in udeležbo pri mesečnih slovenskih mašah, ki se darujejo že štiri desetletja, a k njim, žal, prihaja vedno manj ljudi. Tako nas je bilo v prvih letih vedno več kot sto, sedaj pa se jih le ob največjih praznikih nabere okoli 25. Naši otroci pač hodijo po svojih poteh. Poleg tega smo se srečevali tudi v klubu SAJUG. Vodili so ga Dalmatinci, ki so prišli v Sao Paulo pred drugo svetovno vojno in nas, povojnih emigrantov, niti niso marali. Oni so bili za tako Jugoslavijo, kot je bila, mi pa smo iz nje odšli, čeprav nas je bilo dosti politično povsem neopredeljenih. Tako se mi tudi danes zdi, da bi morali preteklost prepustiti zgodovini in gledati in se ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo, saj svet in napredek ne čakata tistih, ki se stalno ozirajo nazaj. • Kakšne so možnosti ohranjanja in razvoja slovenstva v Južni Ameriki? To je še najbolj odvisno od tega, kako velika je slovenska skupnost v posamezni državi in koliko je angažirana v tej smeri. Tako ima, dolgoročno gledano, še največ možnosti za preživetje in določen razvoj skupnost v Argentini, kjer jh je največ in imajo tudi svoje šole. V Braziliji nas je malo in razen še prej omenjenih maš v slovenskem župnišču nismo posebej organizirani. Ustanovili smo sicer Zvezo Slovencev Brazilije, kar pa samo po sebi še ne zagotavlja (dalje na sir. 16) Misijonska srečanja in pomenki 1203. Na praznik Rožnovenske Matere božje. 7. oktober, je ob bolniški postelji g. Karla Wolbanga opravil sv. mašo Rev. Tom Buttler, lazarist, bivši študent g. Wolbanga v semenišču v Princetonu. Kot je že g. Wol-bang v MSIP omenil, pač da njegove moči pešajo, je za naprej pripravil nekaj člankov za zveste dolgoletne sodelavce MZA in zveste bralce Ameriške Domovine, za dobrotnike misijonarjev, ter za misijonarje, ki še dobivajo AD. Gospod Wolbang vdano prenaša križ, ki mu ga je naložil Gospod, in križu nihče ne uide. Veseli se srčanja z Očetom, kajti to naše popotovanje je zorenje za večnost, v novo življenje. Vse, ki ste prosili, naj vas priporoči nebeškemu Očetu, ko se bo srečal z Njim, bo z veseljem storil. G. Wolbang pravi: »Bodite pripravljeni, kajti ne vemo ne dneva, ne ure. Bodite pogumni, kajti Jezus vas ljubi. Ne bojte se!« Oglasila ste se g.ga. Frank in Cilka Kosar, dolgoletna misijonska dobrotnika, ki pošiljata dar $200 za Rev. Jeana B. Gahamanya iz škofije Butara, preko njega za Paroise Nyamiyaga, ki sta ga podpirala, da je postal duhovnik. Sedaj pa jih je prosil, če bi mogla pomagati pri gradnji objekta za učitelje, ki nimajo stanovanj. V tej škofiji imajo novega škofa Philippe Rukamba, ki je v avgustu ordiniral 8 novih bogoslovcev. Omenjeni dar bo odposlala predsednica MZA ga. Anica Tušar. Sr. Ildefonza Grabar, ki je delovala kot misijonarski na Slonokoščeni obali, se zdravi v Franciji, v kraju Montserrat, a je diagnoza težka. Vse sprejema iz božjih rok; božja volja naj se zgodi. Molimo za njo. Oglasila se je Mimi Martinčič iz Maidstone, Kanada, poverjenica MZA, ki prosi za molitev v njeni bolezni. Zvedeli smo, da je bolan g. Janez Ravnikar v New Yorku, oče ge. Marinke Zupančič. G. Ravnikar se priporoča v molitev. Vsaka bolezen je težka preizkušnja, zato vsi bolniki potrebujejo še bolj naših molitev. Ravnokar smo zvedeli, da je Gospodar življenja v torek, 7. oktobra, zjutraj odpoklical svojega zvestega služabnika g. Jožeta Cvelbarja, prijatelja g. Karla Wolbanga, ki je živel v Pittsburghu. Naj ga Gospod bogato nagradi za njegova dobra dela. Spočij se v Gospodu, dragi g. Jože! Pravkar je prispelo lepo pismo gdč. Angele Gospodarič iz San Francisca, Kalif., s priloženim njenim darom $350, ki ga pošilja že sedaj za vse slovenske misijonarje, ker bo imela več izdatkov okrog božiča. Zahvaljuje se g. Rudiju Knezu, Anici Tušarjevi, blagajniku Stefanu Maroltu za redno poslana potrdila za IT, in njegovo zahvalo. Dotlej došli čeki oz. darovi so bili redno odposlani blagajniku za skorajšnje odpošiljanje in razdelitev. Bog povrni vsem dobrotnikom in zvestim, poštenim delavcem MZA, ki doprinašajo veliko žrtev in prostega časa. Vsi delajo 27 let in več vse prostovoljno, saj celo poštnino sami plačujejo za odpošiljanje darov misijonarjem. Hvala vam, sodelujoči v MZA, da do sedaj ni bilo nepoštenja pri našem dobrodelnem delu. Moj poklic - Janez A. Sever S J (II. nadaljevanje) Nadškof Francis Hurley v Anchorageu me je sprejel za delo z duhovnikom, ki ga je poslal v vzhodnorusko mesto Magadan, sestrsko mesto An-choragea. Zdelo se mi je, da kar se je dogajalo v meni, to se je skladalo na nek način s tem, kar se je dogajalo v bivši Sovjetski zvezi. Začel sem se čuditi, kako je božja Previdnost polagala novo osebno pot skozi resnične dogodke in ljudi. Šel sem v Rusijo takoj po- WATJ 1560 AM PRESENTS . Weekend Polkas Saturday 8:00 a.m. - 10 a.m. Polkas with Al Markič 10 am -12 Polka Spotlight, Host Joe Godina 12-1 p.m. Mario’s International Music Host Mario Kavcic I p.m. - 3 p.m. Almar with Guest Musician 3 p.m. - 5 p.m. Polkatime America Sunday 10 a.m. - 10:30 a.m. Magic Sound of the Button Box Host John Pestotnik 10:30 a.m. - 11 a.m. Reflections of the New Slovenia Hostess Linda Cimperman II a.m. - 1 p.m. Polka Fun With A1 & Harry Host Al Markič & Harry Faint 1 p.m. - 2 p.m. Polka Tributes Host Al Markič 2 p.m. - 3 p.m. International Hour Host John Krizancic 3 p.m. - 5 p.m. Polkatime America tem, ko sem šel iz službe, in sem se posvetil popolnoma novemu položaju in ljudem z odprtim srcem in vso svojo energijo. Leta dela (avgust ’92 - avgust ’93) mi je pomagalo pri iskanju nove bodočnosti. V začetku sem delal kot ročni delavec in se učil jezika. Pomagal sem pri razdeljevanju humanitarne pomoči v mestu in se z veseljem učil, kakšno je bilo pravzaprav življenje Rusov. Sprejeli so me s tako toplino v svoje domove in življenje. Odnosi, ki sem jih doživljal, so bili med najglobljimi. Naši pogovori so se večinoma nanašali na vprašanje o Bogu, njegovem obstoju in kako jaz vem osebno, da je to res. »Ponovno sem okril« Sv. pismo kot živo besedo, v kateri so se značilno zrcalile prav stvari, ki jih je doživljala naša mala skupina 50-100 katoličanov. Kakor hitro sem se lahko boljše izražal v ruščini, sem lahko pripravljal druge za krst. Lahko sem govoril otrokom v šolah. Tudi celo na krajevni TV! Vse me je tako presenečalo, da sem jaz delal stvari, ki so se mi samo šest mesecev prej v Združenih državah zdele nemogoče. Morda je bil to prvi čudež, ki sem ga doživel, prav ta velika sprememba v meni, ki jo je navdihnil sam Bog. Sedemkrat sem postal boter v svoji skupnosti. Moji »otroci« so bili v starosti od nekaj mesecev do 40 let. Kako pride prepričan brezbožnik do vere, je drugi čudež, ki ga ne morem razložiti. V nasprotju z mojo lastno spreobrnitvijo se mi ni zdelo, da bi ti ljudje kaj marljivo iskali svoj nov začetek v Bogu; vendar sta Njegova milost in usmiljenje poiskala vsakega. Največji čudež, ki sem mu priča, je moj lastni klic, da sledim Kristusu in ga posredujem drugim. Moje želje so se skristali-zirale, da se nisem hotel več baviti s posli in služiti in da sem prosil za veliko milost, da bi lahko delil odrešujoče za- Podjetnik v Braziliji (nadaljevanje s str. IS) ohranjanja slovenskega jezika in kulture, saj se brez ustreznih izobraževalnih programov zavest o narodni pripadnosti začne izgubljati že v drugem ali tretjem rodu. Ker novih izseljenskih valov ni pričakovati, imam občutek, da bo slovenstvo v Braziliji počasi zamrlo. Nekaj pa je res: tisti, ki živimo v tujini, smo po miselnosti drugačni od Slovencev v domovini. Novo okolje nas pač preoblikuje, tako da nismo ne tu ne tam; počutiš se kot Slovenec, rad bi bil Slovenec, pa hkrati ne moreš več biti Slovenec. Živiš nekako vzporedno z matično domovino, tečeš po površini tako svoje nove domovine kot tudi stare, nikjer nisi trdno zasidran, vedno pa se vračaš tja, kjer so tvoje korenine, čeprav ti življenje teče drugje. Pogovarjal se je Vasja Bratina Druiina, 12. okt. 1997 kramente, ki nam jih je dal Kristus sam. Ko sem bil prišel v Rusijo, sem »prepričal« samega sebe, da me Bog ni poklical, da bi bil duhovnik. Tako sem si razlagal izid duhovnih vaj, ki sem jih bil opravil v Domu duhovnih vaj Sv. Duha. V enem mesecu po prihodu v Magadan, sem si našel dekle. Mnogo časa sva prebila skupaj. Bila je dar zame. Začel sem spoznavati samega sebe in tudi gledati na resnično rusko življenje »od znotraj«. Moje znanje jezika je zelo hitro napredovalo. Bil sem tako srečen in mislil sem, da sem našel v njej tisto, kar sem iskal. Tedaj sem se v gotovem trenutku zavedel, da moram priti do odločitve, ali posvetiti vse moje življenje tej eni osebi, ali ne. . Pomišljal sem in čutil, da nekaj kar ni bilo v redu. Z ruskimi jezuiti sem se srečal zgodaj pri svojem delu v Rusiji. Škof Joseph Werth, jezuit, je škof vse Sibirije, ozemlja, ki se razteza od Uralskih gora do Tihega oceana. Njegova skrajna preprostost, vera, molitev in odprtost so vzbudile mojo pozornost. Druga »romanca« se je začela. Čutil sem, da me privlači »Nekdo«, da bi šel po isti poti. Že v srednji šoli je napravil name vtis in me navdihoval eden jezuitskih duhovnikov, katerega sem prosil, da bi bil moj birmanski obter. Mislim, da se je tu začelo Božje vabilo. Delo v Rusiji, življenje z njenimi preprostimi ljudmi, skupno življenje in poslanstvo z drugimi duhovnimi sinovi sv. Ignacije Lojole me je vedno bolj privlačilo. Končno sem februarja 1993 v Novosibirsku napravil korak in vstopil v Družbo Jezusovo. Prihodnjič sledi tretje nadaljevanje. Vsem prisrčen misijonski pozdrav iz bolniške sobe g. Wolbanga. Rev. Charles Wolbang CM NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) Albin Samsa Dne 10. oktobra je umrl Albin Samsa, mož Ann, roj. Lonchar, brat Josephine Ulle, Anne Krantz ter že pok. Franka, Stanleya in Victorja, vnet in priznan harmonikar. Pogreb je bil 15. oktobra s sv. mašo v cerkvi sv. Felicite in pokopom na Vernih duš pokopališču. Jean M. Grdina Dne 10. oktobra je v Richmond Hts. bolnici umrla 67 let stara Jean M. Grdina, rojena Cannell, žena Franka L., sestra s. Kathleen Cannell H.M. in že pok. Michaela, več let č.s. Malachi, nato se poročila, 24 let zaposlena kot učiteljica in ravnateljica v osnovni šoli, od 1. 1984 je skrbela za moža. Pogreb je bil 13. oktobra s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. s pokopom na Sv. Križa pokopališču. Ann M. Straghisher Dne 11. oktobra je na svojem domu v Mentorju umrla 84 let stara Ann M. Stragish® prej živeča v Clevelandu,v f vapol. 1987 umrlem Josep* mati Donalda, Georgea in pok. Ann Mozek, lO-krats'J ra mati, 8-krat prastara "* do svoje upokojitve 1.1^ vilja pri Higbee Co. in ® Bonhards Furniture. Po8re bil 15. oktobra s sv. maso cerkvi sv. Marije v Ment°na pokopom na Kalvarije F1 pališču. Louis Vedmar (Vidmd) Umrl je 71 let stari L°“ Vedmar (Vidmar) s Cono® Twp„ preje živeč v WicPJ mož Rite, roj. Carroscia, Lois Percaciante, Debro ^ Stincic in Laurie Sa^', krat stari oče. Pogreb je ' oktobra s sv. mašo v cer ^ Gabrijela v Concordu s P° pom na Vernijh duš pok° šču. Marie Son Dne 9. oktobra j® ^ Marie Son, rojena Zni i ^ vdova po Michaelu, r*1311^, nalda in že pok. Caro*’^ mati in prastara mati, Christine Skomski, Ann® ler, Elsie Jack, WilliaII,a^ der, Josepha, Donalda-lesa in že pok. Franka Pogreb je bil 13. oktobfa mašo v cerkvi sv. Vilj611' KO L ED OKTOBER — KSKJ drulrf k 172 priredita kosi^^rr )bit fare sv. Vida, v3 sv. Vida. — Štajerski in P** .je1 b priredi martiu°v D na St. Clair Ave- j\ — Občni zbor ^ J stave. Pričetek 0 ., na SP. Pevski zbor ^ — revsKi zvin ' :nski koncert z ^ som, v SDD na ^ ulici. NO VE MB^ llasbet*0 9 rt V SNP u' J ■&i ,T0»d |£V )f>