Leto št. go IMana, tsorefe lo. aptBa 1945 Upravnlštvo. Ljubljana, Pucciiiijeva al. 5. Telefon št. 31-22. 31-23, 31.24. inseratui oddeiei LjuDijana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-25, 31-26. Pociriuinica Novo mesto: Ljubljansiia c. 42 Izključno zastopstvo za oglase lz Italije ln Inozemstvo UPI S. A.., Milano. Računi za LJuoijansiio poki pri poštno-čeHc, vneti zar. št. 17.749 za ostale kraje f tali je: Servizio Conti. Corr. Prat. 11-3118 ""■ja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Pucdnljeva ulica St. 6. Telefon SL Sl-22, 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Schwere Kämpfe Ins Sfid- und Westteil Mens Erfolgreiche deutsche Angriffe im ßauiu von Eatibor — In Königsberg Stras-senkämpfe — In Samland starke Sowjetangriffe abgeschlagen — Feindliche Fallschirmjäger in Nordostholiand aufgerieben — Heftige Kämpfe mit britischen Verbänden zwischen F.ms und Weser — Der Feind westlich Hannover zum Stehen gebracht — Hohe Verluste der Amerikaner im Thüringer Wald — Unsere Gegenangriffe bei Crailsheim in gutem Fortschreiten Ans den? FührerhauptQuarlier, 9 AprLL (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Süden der Ostfront kam es zwischen Drau und l eitha nur zu örtlkh n Kampfhandlungen. Das Schwergewicht der Kampfe liegt weiter im Wiener Raum. Starke Angriffe aus dem Wienerwaid nach Westen nnd Norden scheiterten unter Abschnss von 35 Panzern an dem hartnäckigen V i;< r tand unserer Verbände, Im Süd- irnd Westteil von Wien sie- < hen unsere Truppen in schweren Kämpfen. Versuche des Feindes, neme Brückenköpfe über dje March 3?: erweitern, blieben im allgemeinen erfo- , , Südlich und südostlich der Weissen Karpathen halt der Druck des Gegners an. Mehrere Einbrüche wurden abgeriegelt. Von der Front zwischen der Slowakei und der Os -c ved n erfolgreiche eigen-Angriffe im l-.aum südlich Ratibor gemeldet. An der Dan^igcr Bucht »erbrachen ernennte Vo-stürsr der Sowjets am Z :gang rot Patziger Gehrung and in der westlichen Weier iiedcri.ng. Schwere Artillerieträger der i riegsr arine griff3« mit guter Wirkung in öle KSmpfe ein. Die tapfere Besatzung von K nigsberg konnte er; nir ;t verhindern, das* der Feind mit- überlegenen Kräften bis zum inneren Festungsring vo-drang. Schwere Strassen-kämpfe sind im Gange. An der Samland-front worden starke Infanterie- und Pan-zerangriffe abgesohšagen und 82 Panzer verrichtet. Schier-:- vn**. Jägerfljeger fugten den Sowjets etereb Angriffe gegen Panzer, Ge-schrtzstellungen nnd Nachschubkolonnen empfindliche Verluste zn nnd schössen in den letzten 48 Stunden 41 Flugzeuge ab. In Holland ffhrten die Kanadier bei Zutphen ur-d östlich Deventer wieder starke Angriffe, "i? bis auf geringe Einbräche verJrstren-'i zusammenbrachen. Nach Nordwesten ur Norden fühlte der Gegner mit Aufklärungskräften weiter vor. In Nordostholland hinter onserer Front abgesetzt.: ieir.-'ik'he Fallschirm-Jäger wurden aufgerieben. Die zwischen der Ems und der Weser vorstossender britischen Verbände wurden in heftige Kämpfe verwickelt nnd stehen mit den vordersten Spitzen in der Weserniederung zwischen Syke und Verden an der Aller. Aus seinen Brückenköpfen bei Stolzenau und Minden trat der Feind mit neu zugeführten Kräften nach Norden und Osten an. Er wurde östlich Nienburg an der Weser sowie westlich Hannover in harten Kämpfen zum Stehen gebracht. Weiter südlich glog Büdesheim verloren. Um die Weserübergänge bei Kolzrainden und Höxter sowie im Raum westlich Göttingen wird gekämpft. Die Sehlacht am Nordrand des Kuiirge-bietes, an der Sieg-Front und im Rothaargebirge bat gestern an Heftigkeit zugenommen. loser? mvwionen verhinderte« uberall den vom Feind erstrebten Durchbrach. Ein nördlich Köm über den Rhein gesetztes Bataillon der 82. amerikanischen Luftlan.de-Division wurde zersc.hiagen, ein erneuter Ubersefrzversueh im Gegenstcss abgeschlagen. In Thüringer Wald fügten in Flanken und Kücken der Amerikaner angesetzte Jagi.kom.r-andos und Stosstrupps diesen hohe Verluste zu und vernichteten einen höheren Stab. Zwischen den Westaus-l.'iufern des Thüringer Waldes und dem Mnän-DreJeek halten die wechselvollen Kämpfe an. Westlich Stehweanfurt zerschellten wiederholte Angriffe der Amerikaner. B^i (. nülsheim sind unsere Gegenangriffe im grrten Fortschreiten. Die Stadt wurde vjfcesier genommen. FeinfMiche Entsatz-verauche südlich ujtd südwestUdi von Sad Mergenthešrn abgewiesen. In Pforzheim eingeirnngoner Fe'nd wurde aus dem Weetteil der Stadt wieder geworfen. Verbände der Luftwaffe bekämpften bei Tag taid Wacht ang'.oojwilkfwiische Angriffsspitzen und Nachsclmbsttitzpunkte und brachten 7 Flugzeuge zum Absturz. An der mitteMtaiieidsehen Front setzte der Fcänd seine Angriffe an der ßguri-sehen Küste wieder mit stärkeren Kräften fort. Er konnte unsere Abwehrfront ge. ringffigig zurückdrücken. Durch Angriffe amerikanischer Bomberverbände. entstanden Schäden besonders in Plauen, Hatherstadt nnd Stendal. In der Nacht griffen britische Kampfflugzeuge Damburg und Städte in Mitteldeutschland an. Luft-Verteidigungskräfte vernichteten nach bisherigen Meldungen 34 meist viermotorige Bomber. Zb©rm]e nemških zastavitvenili sll v Ljubljani SS-Ohergnifipeirführer Rofema* je govoril predstavnikom vseh nemških vojaških in civilnih oblasti in ustanov v Ljubljani Ljubljana, 9. aprila Snočl je I rilo v dramskem gledališču manifestacij-sko zborovanje nem š I tih zastavitveiih sü Ljubljane. Gledališke je bilo nabito polno predstavnikov nemških voja&kih ln civilnih oblasti in ustanov. Navzoči so bili tudi p resident general Rupitik, vodja nemškega konzulata Li Osenberg, hrvatski generalni konzul Salth Baljlč ter zastopniki našega javnega življenja. Od»-r je bil okrašen z zelenjem, z zastavami in /. velikim nemškim grbom ua zavesi v ozadju. Wwrovanje je točno ob 18. otvoril Amtsleiter des Amtes für Propaganda, Presse und Kultur Werhouz s pozdravom vsem navzočim. Takoj nato je poviieJ besedo SS Obergruppenführer General der Waffen-SS und Polizei Rösenor, kl je izvajal: Nemške žene m moi.je! Tovarišice in tovariši v stranki! Spoštovani gostje! Ce imamo pred očmi neposredni vzrok te vojne, revizijo statuta »svobodnega mesta Gdaagka« in »poljskega koridorja« in si ogledamo posledice, k; so iz tega nastale, potem pač ni treba, ia bi bil človek baš politik posebnega formata, da lahko ugotovi, da povod ni istoveten s pravim vzrokom, ki je dovedel do vojne. če kateri koli narod v sedanjem stadiju vojne obžaluje, da je nekoč iz gole velesil-ske domišljavosti posegel po orožju, potem je to poljski narod. Opirajoč se na angleška jamstva je poljsk... vlada odklonila miroljubno ponudbo nemške državne vlade, danes pa — po šestih letih — je Poljska prepuščena totalni bcljševizaciji in izpostavljena biološkemu zdesetkanju. To je dejstvo ln tega ne more nihče tajiti al. zavijati, kajti ta razvoj se je odigral pred forom evropskih narodov in vsakomur. ki je hotel ln hoče videti, dokazujeta Anglija in Amerilia vsakodnevno svojo nesramnost, s katero mečeta ti od njih samih tako hvalisana demokratična načela v žrelo boljševiške pošasti. Pravi vzrok pa, zaradi katerega je bila krvavo uprizorjena ta druga svetovna vojna, je. izločiti Evropo kot prevladujočo, gospodarsko in duhovno osnovo pri razdelitvi sveta Ta c'lja pa je mogoče doseči le tedaj, če se uniči osrčje Evrope, nemški Reich kot nosilec reda. To je tudi razlog militaristične dirke med angloameriškimi in sovjetskimi armadami, kajti ti6ti. ki si bo prilastil več te Evrope, bo močnejši v bodočnosti. že danes stopajo na plan vedno številnejša nasprotja med zavezniškimi sovražnimi silami. Med tem ko pretresa evropske narode vojna mrzlica in stotisoči krvave na bojnih poljanah, govore v taboru zavezni- kov že o tretji svetovni vojni, ki bo neizprosno nastala med današnjimi zavezniki. Vodstvu nemškega naroda pa tudi vsemu nemškemu narodu samemu je bil in je uničevalni namen sovražnih sil znan in zato nismo šli v to vojno s kaKSnim hura-patrio-tizrnom, marveč s trdno odločnostjo, boriti se za svoje življenje in za svojo bodočnost. Nikdar nismo govoričili o »veseli vojni«, tudi ne o »sprehodu v sovražno deželo«, marveč smo vedeli, da pomeni beseda vojna tudi uničenje, razdejanje in nepopisno trpljenje pri nas in pri onih na drugi strani. Narod ki je s to zavestjo m s takšnim spoznanjem nastopil trdno pot, ne bo nikdar postal pohlevna žrtev hinavske sovražne agitacije, marveč se bo boril, zmagal ali umrl, toda nikdar kapituliral. Dogodki zadnjih tednov in dni, prodiranje Angloameričanov na zapadu Reicha in vdor boljševikov na jugovzhodu državnega področja — na področje Dunaja — so zadali živcem in zadržanju nemškega naroda trde udarce in zahtevali napore, ki prese» gajo vsako mero. K temu pride še ojačem letalski teror, ki v svoji strahotni brezpri-mernosti besni kot množina k; umor otrok hi žena A kljub temu ni nikjer nastopila utrujenost ali izčrpanost, ne pri nemškem narodu, ne pri nemških vojakih. Volja do borbe, volja do zmage, pa tudi volja do maščevanja, je ustvarila iz vsega naroda eno samo strnjeno obrambno fronto, ki je prekaljena v skupni sili in v skupno doprinešenih žrtvah. Vsak drug narod bi sa bil' pod tako hudimi udarci zrušil in bi bil v obupu kapituliral in s tem napravil samomor. ne pa nemški narod, ki se zaveda ob spominu "na leto 1918., da je tudi najtežja borba še vedno boljša kakor pa izgubljena vojna. Urnobesno pošilja sovražnik svoj pretira-njeni zmagoslavni krik v svet ln poizkuša ' - " V' 5nem m lepaSssetu delu Dunaja Uspesni nemški napadi na ratiborskem področju — Poulični boji v Königsberga Možni sov,? • napadi so bili odbiti v Samlandu — Sovražnikovi padalski lovci so bili raj.b ii v severnovzhodni Nizozemski — Ogorčeni boji z britanskimi oddelki med rekama Ems in Weser — Sovražnik je bil zaustavljen zapadno od Hannov>. 3 — Visoke ameriške izgube v Thnrfnškem gozdu — Dobro napredujejo naš« protinapadi pri Crailsheimu Težki boji m celotnem i&mžmm bojišču !cs!;or tssdi v clunajjskl kotlini Führerjev glavni stan. 9. aprila (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na jugu \2nočnega bojišča je prišlo med Dravo in Leitho ie do krajevnih operacij. Težišče bojev je še nadalje na področju okoli Dunaja. Močni napadi iz Wienerv ala. proti zapadu in severu so se po uničenju 35 okiopnikov izjalovili ob žilavem odporu naših oddelkov. V južnem in zapadnem dela Dunaja so naše čete v hu-<ü'«£ bojih. V -snem so ostati brezuspešni sovražnikovi p; izkusi vezanja njegovih predmestij p= :o Mora ve. Južno jn jugovzhodno od ;'e!ib Karpatov še traja sovražnikov pritisk- Zapahnjenih Je bilo vee vdorov. Z bo,iišča med Slovaško in Vzhodnim morjem javi j...f o o uspešnih lastnih napa-rUh na pogorju južno od Satjborja. Ob Gda . na zalivu so se zlomil? ponovni sovjetski sunki ob vhodu v Putziger Nehrung in v zapadni Vislini niž ni. V boje so z dobrim uspehom posegli težki topniški nosilci voj e mornarice. Hrabra kcnjgsberš- r. t osadka ni mogla preprečiti, da ne bi sovražnik prodrl do notranjega trdnjav«! es« obrofa. V teku so hudi poulični bo; . sairiandskem boji-<ču so bili odbiti mc-ü-nj pehotni in oklop-niški napadi, 82 okiopnikov Je bilo uničenih. Sorben! in lovski letalci so prizadejali Sov.ierom z n -.padi na oklopnike. topovske položaje in preskrboval ne kolčne občume izgube ter so v zadnjih 80 urah sestrelili 41 letal. Kanade! so na Nizozemskem pri Znt-phenu in vzhodno od Deventerja izvedli močne nasade, ki pa so se razen skromnih vdorov zlomili z izgubami. Sovražnik pa je tipal z ogledniškšmi silami dalje pro\l severozapadu in severu. Uničeni so biii sovražnikovi pada'fki lovci, ki so jih spustili za nač od Göttingena trajajo boji. Bitka ob severnem robu Porurja, na bojišču ob rekj Sieg in v pogorju Rottmar je včeraj narastla do silovitosti, Naše divizije so povsod preprečile prodor, ki ga je nameraval sovražnik. Nek bataljon 82. ameriške pristajalne divizije, ki je prekoračil Ren severno od Kölna, je bil razbit, nek obnovljen poizkus prekoračenja reke pa odbit v protinapadu. V Thiirinškem gozdu so lovski oddelki in naskakovalne čete, vrženi v boke in zaledja Američanov, prizadejali le tem hude izgube ter uničili nek višji štab. Med zapadnim j obronki Thürinskega gozda in raaiiiskim trikotom še trajajo lzprememb polni bcjL Zapadno od Schweinfurta so bilj razbiti ponovni ameriški napadi. Dobro napredujejo aasj protinapadi prj Crailsheimu. Mesto smo zopet zavzeli. Odbti so bili sovražnikovi reševaln poizkusi južno in ju-gozapadno od kopaišča Mergentheim. Sovražnika, ki je vdrl v Pforzheim, smo vrgli zopet lz zapadnega dela mesia. Oddelki letalstva so napadali podnevi in ponoči angloameriške napadalne osti in preskrbovalna oporišča ter sestrelili 7 letal. Na srednjeitaUjanskem bojišču je sovražnik nadaljeval z močnimi silami svoje napade eb Lfgurski obali. Uspelo mu je nekoliko nazaj potisniti naše obrambno bojišče, Napadi ameriških bombni Ski h oddelkov so povzročili škodo predvsem v Plauenu, Haiberstadtu in Stendalu. V noči so napadla britanska bojna letala Hamburg in mesta srednje Nemčije. Po dosedanjih vesteh so letalsko obrambne sile uničile 34 večinoma štirimotornih bombnikov. eSBBESHBHBOSeSISHe Wovo ts^ßkovsko n^s'flstvo isaä nigsvzbddno Evropo Moskovsko posilstvo jugovzhodne Evrope. Stockholm, 9 aprila. Kakor pravi sovjetska poročevalska agencija Tass, je moral vodja tolp Tito po povelju obiskati Stalina. Ob tej prililq m pri nadaljnjih pogovorih z Molotovom je dobil točna Krem-ijeva navodila o vladi nai jugovzhodnim evropskim področjem. To ponovno Titovo pojavljanje pred svojimi moskovskimi dajalci naročil je simptom za boljšoviAke namene na jugovzhodu. ZATEMNITVENI ČAS ted«n, kt začne 9. aprila 1945 in teče do vštetega 15. aprila 1945, od 2035 do 6.05 Berlin, 9. april. Boji na zapadu se razvijajo vedno bolj in bolj do strnjene velike obrambne bitke, ki se izvaja na razprostrtih, daleč oddaljenih področjih. Bojno polje se vleče od Nizozemske v velikem loku, ki ima smer proti vzhodu preko področja ob Weseri in srednji Thüringiji, pa notri do Frankovske in severnega Badena. 2a več dni je možno opaziti glavna žarišča, ki leže med reko Ems ln spodnjim tekom Wesere, v pogorju ob Weseri, med Minde-nom in Holzmindenom, nato na severnem in srednjethiirinškem področju med obronki Hainleite in južnozapadnim robom Thiirin-škega gozda ter končno ob Mainovem rečnem področju ob reki Jagst in srednjem Neclcarju. Nasprotno pa so se na sever-, nem in jugovzhodnem področju Porurja razvili ogorčeni boji, ki so dosegli v nedeljo svoj višek. Angloameričani so na posameznih težiščih zbrali močne oklopniške sile, ki jih z dovozom iz globine stalno ojačujejo. Z brezobzirnim posegom teh odde' '-tv, katerim je pripadala tudi motorizira: ehota, jim je uspelo napredovati vzhodno od Emsa v smeri proti spodnjemu teku reke Wesere ter južno od Hammelna prebiti nemške zaščitnice. To napredovanje pa so morali plačati z občutnimi neuspehi na drugih mestih. Tako jim ni uspelo, zlomiti nemškega odpora pri Branscheju, severno od Osnabrücka, tako da so se sovražnikove sile, ki so jih tamkaj vrgli v borbo, izčrpale v več dni trajajočih bojih. Sovražnikovo predmostje pri Fischbecku pa so nemške čete napadle z osredotočenimi napadi ter ga odstranile. Razen tega pa so sovražnika v severnem in srednjenemškem področju spričo žilavega drzanja lastnih oporišč, predvsem pa z uspešninu protinapadi v njegove boke, prisilile v izgub polne boje, tako da se je njegov enotni napad, ki ga je hotel izvesti proti vzhodu, razvil na delne akcije ter ni dovedel do nikakega nadaljnjega napredovanja Tem večjo pažnjo pa polaga sovražnik na prodore posameznih oklopniških sil, ki jih skuša po možnosti čim bolj razširiti in stalno jačiti. V nižini med Emsom in We-sero mu je na ta način uspelo nadaljnje prodiranje preko železnice Diepholz-Nienburg proti- severu in severovzhodu. Dalje zapadno na obeh straneh železnice Rheine-Quakenbruck so dosegle njegove oklopniške osti področje med Haseiinnejem in Bramsche jem. '"Protinapadi v Thüringiji preprečujejo nadaljnje sovražnikovo prodiranje. Thutinško bojišče, kj s svojimi ozemeljskimi predpogoji otežkoča večje operacije, je od železnice Heiligenstalt-Bleichenrode pa do Hildburghausena središče sovražnikovih napadov in nemških protinapadov. Severnoameriški napad, ki je pričel v soboto med Schleusingenom in Themarjem, je svojo nalogo očiščenja tega področja izpolnil le deloma; za preprečitev tega cilja so bili merolajni nemški protinapadi. Uspešni protinapad, pri kopališču Mergentheim. V nadaljnjem težišču med Karlstadtom, Wiirzburgom in Mergentheimom pa je v soboto trajal sovražnikov pritisk z nezmanjšano silovitostjo, vendar pa je bilo tudi tukaj videti delovanje nemških protiukrepov. Ti so se pokazali predvsem na področju pri Mergcntheimu, kjer je neki j sovražnikovi skupmi uspelo, da je sunila . Renom pa so Severnoameričani poctvzeB večje število napadov, vendar se je večina teli napadov zlomila pod iziednimi izgubami. Pri Dortmundu- so se Izjalovili sovražnikovi orebijaini poizkusi. Nemško odporno področje med rekama Lippe m Sieg je v soboto pritegnilo zopet i močne sovražnikove napade, ne da bi prišlo do bistvenih izprememb. Posebno ogor- i čeni boji so zadivjali ob severnem robu ' Industrijskega področja severno od Dort- i munda m severno od področja Zechen med ? Gelsenkirchom in Oberhausenom. V teh bojih so se nemške čete sovi a ž -no upirale ter mu prizadejale izredno visoke izgube. Tudi ob reki Sieg jn v pogorju Rot haar so osredotočeni sovražnikovi napadi le skromno napredovali. Sklenjena Je biLa Ho-«^»?. vrzel mod Mnro in Rabo. V nasprotju z zapadnim bojiščem pa so bili boji na vzhodnem bojišču krajevno omejeni. V ospredju je še vedno stala bor- j ba na nemško.madžarskem obmejnem področju, kakor tudi v dunajski kotlini Med Muro in Rabom so Sovjeti pri prvem navalu pred nekaj dnevi povzročili vrzel v bojni črti, skozi katero so iovedli ojačenja v smeri proti Gradcu. Močni protinapadi pa so vrgli sovražnika v večdnevnih hudih napadalnih bojih zopet nazaj. Po osvoboditvi Feldbacha in Fehringa je bila v soboto .sklenjena vrzel v bojni črti, tako da Sovjetom ni uspel njihov načrt, da b? pro. drli do Gradca. Na področju zanaono od Szombathelyja so se izjalovili ogorčeni sovražnikovi napadi. Severozapadno od Neukirch en a in Wiener Neustadta so Sovjeti z uporabo cest, ki vodijo v pogorje, napadli z močnimi oklopniškimi silami, vendar so se sovražnikove oklconiške skupine zaustavile pred nemškimi, žilavo se borečimi oporišči, potem ko so doživele občutne izgube. Nasprotno je boljševikom uspelo, da so pre vir li dalje v Dunajskem gozdu p-oil zapadu in severu, vendar pa so se izjaiovili njihov} naredi pred nemškim predmestnim, položajem Tullhom. Hudi boji v južnih predmestph Dunaja. Močne sovražnikove eile so se s zapaia vrgle proti obrambnemu področju Dunaja. Nadaljevale so s jwojimj napadi s težiščem na jugozapadu in jugu oroti cbmestiu. Ogorčeni boji so v teku v južnih predmest-ih. Nemške čete so očistile južni kolodvor, kor tudi Margaretenring. Nasprotno pa je uspelo močnejšim sovražnikov_m silam prodreti do zapalnega kolodvora. Ob Mo-ravi so podvzeli boljševiki številne poizkuse prekoračenja reke. a so uspeli le na nekaterih mestih, čete, ki so prekoračile reko, so bile izpostavljene osredotočenemu j ognju, v katerem so doživele vi<«oke Izgube. Južno od Malih Karpatov so Sovjeti nadaljevali' le na dveh posameznih mestih med Mor avo in Vahom proti seve'u. Vsi drugi naoali pa so se zlomili pou občutnimi izgubami Na celotnem bojišču ob Odr; med za-padnimi Beskidi in Stettinskini Hfffom ni prišlo do bistvenih operacij. Odbiti so bili posamezni sovražnikov" riapacii P'-sebno tudi proti Breslau. Tem bolj trdi pa so bili boji na polročju pri Königsbergu, kjer je sovražnik razš;ril svoje napade trdi na področje bojišča Samland. Posamezne sovjetske bojne skupine s*' tv in glavnega kolodvora. Tamkaj so v teku ogorčene borbe z nemškimi četami, ki so pričele a protinapadom. Tudi s severoza- svoje, vojne že naveličane narode predramiti za zaključno kolo. Z najbolj noilm po-tvarjanjem si prizadeva s pomočjo divje agitacije zavesti nemški narod, da bi opustil nadaljnjo borbo. Je to prav enaka preizkušnja živcev kakor leta 1918. Takrat je vzdržala nemška fionta kljub največji materialni premoči sovražnika, do-čim so v zaledju maroderjL skrivači in fi-govci izkoristili pomanjkanje vodstva pri množici ter z gladovnimi upori in municij-skimi stavkami zadali borečim se voiakom na fronti sunek z bodalom v hrbet. Množica naroda je takrat nasedla goli prevari demokratske pravičnosti, svobode in bratstva ter je s piapolajočimi rdečimi zastavami čakala na izpolnitev obljub ameriškega prezidenta, ki — dasi je bil profesor zemljepisja — ni imel nooenega pojma o evropski stvarnosti. Takrat je imela ista demokratska klika ki nam stoji tudi danes nasproti kot sovražnik. možnost deliti pravico in pokloniti narodom sveta resničen mir ter si tako postaviti spomenik za večne čase. Toda v zaslepljenem sovraštvu so to možnost pocep-tali z nogami in sasejali to drugo svetovno vojno. Svetovna zgodovina bo nekoč izrekla svojo sodbo in ugotovila, da so mogli biti to le norci ali pa zločinci, ijj so odločali o usodi narodov in ljudstev ža cele generacije. Okrnili so Reich, izročil: milijone nemških ljudi tujemu go^po.L-tvu. morili in one-čaščaii nemške žene in otioke. ko so kosti že zadnje žrtve te vojne že davno bledele in strohnele. Na oslabljenem uemškem narodnem telesu so uprizorali sadističen ples, kakršnega svetovna zgodovina ni še n kdar zabeležila. Nikdar ne borno pozabili črncev ob Renu, ki so po naročilu »svobodnih narodov« zapadne kulture in civilizacije one-čaščali nemške žene in dekleta, ki so za vedno vkapljai: strup brezrasnosti v nemški narod. Več ko 50.000 bastardov je produkt teh hudičevih imirovaih dejanj«. Zaradi tega nas prav nič ne čudi in ne preseneča, če tudi danes iz zasedenih nemških pokrajin na zapadu slišimo ne le stične, marveč še mnogo bolj strašne vesti o zadržanju Američanov. Povsod, kamor so prišli Angleži in Američani kot ^osvoboditelji« in kjer jih je prebivalstvo kot take pozdravilo, ni bila njihova skrb, prinesti mir in svobodo, marveč nemir, desorganizacijo, bedo in pomanjkanje, da bi na koncu koncev pospešili boijše-vizacijo. Ce že torej »osvobojeni« narodi trpe pod pritiskom zavezniških zasedbenih oblasti, koliko bolj divjajo potem brezobzirnost, brutalnost in nesr amnost angloameriške sol-dateske na nemških tleh proti nemškemu prebivalstvu 1 Iz nekega ameriškega armadnega povelja z dne 10. decembra 1943. posnemamo naslednje navodilo. »Ni nobene tenkočutne razlike, če je govor?, o .Nemcih', o .nemški vojski*, ali o .nacistih' aii .hitlerjancih'. Ta ugotovitev v annadnem povelju, ki naj služi za smernice četam, zadošča za dokaz, da sovražniku ne gre za to. da bi zadel ah uničil narodni socializem, marveč ves nemški nar od. Iz istega povelja posnemamo, da so maščevalni ukrepi morda primerni za civiliste, ne pa za vojake. Po načelu starega testamenta »oko za oko« se lahko danes v novem testamentu vojne glasi samo: »Ustreli sovražnika v glavo, če ti je prestrelil jjrsf na nogd.« »Navodila za mržnjo« pravijo izrecno, da je mržnja v prvi vrsti zadeva praktične vzgoje in v drugi vrsti moralično sporno vprašanje. Zaradi tega je smatrati ubijanje za glavno sredstvo. Kako brezmejno globoko se vsaja občutek mržnje proti nam, se da posneti iz primerjave, da ta vojna ni nikaka športna veselica, pri kateri gre za to, da se poraženemu nasprotniku nudi prilika za revanžo, kajti v tej vojni lahko gre samo za popoino uničenje nemškega naroda. Zato ni bila potrebna šele zarota v Jalti, da bi nemški narod izvedel, da je bilo sklenjeno njegovo uničenje in iztrebljenje pod skupnun židovskim poveljem. Primeri iz vse Evrope, na Finskem, v Rumuniji, na Poljskem, v Bolgariji, Srbiji, Grčiji, Bonom jevi Italiji, na Madžarskem in v Franciji, vsi so preveč zgovorni, da bi se mogii še u dajati takim iluzijam. čim bolj ogorčena postaja borba, tem bolj se biiža odločitvi. V tej dobi povečane nevarnosti nastopajo pojavi, ki naj bi na eni strani lastne sile zazibali v največja pričakovanja in k: jih na drugi strani pospešuje tudi sovražnik v domnevi, da bo postal nemški narod zaradi sledečega razočaranja bolj sprejemljiv za kapitulacijske predloge. Ta pojav nastopa tudi v mnogo obravnavanem vprašanju: »Zgoditi iii se moral čudež.« V »čudež« ne moremo verjeti, ker' je to nenaravni dogodek. Zato pa tudi ne čakamo z rokami v žepu. dokler se ne bi zgodil čudež, marveč gremo z žilavo marljivostjo in samopoz; Lvovalao predanostjo na delo. Kajti le v borbeni veri ia v zavesti svoje nioči vidimo nalogo in možnost, ki edini morata končno dovesti do zmage. V zvezi s skoro nadčloveškim naporom vseh naših sil in z brezpj :mei nimi žrtvami, jih doprinaša nei^šKo ljudstvo, da bi naroc skozji nemške položaje ter predrla do pod. Crailsheimu. Deli dveh divizij p grenadirjov pa bo bili poslani k protinapadu. Ti so prodrli skozn sovražnikove zaščitnio« in cdrez&H pro Irls severno ametlSke oklopniške säe od njihovih zalednih zvez. Sovražnih je doživel v trti bojih izredno visoke izgube. Dalje severno med Jagstotn jn qpodojkn pada je uspelo boljševikom nekaj vdorov. Nasprotno pa so bili v bistvu odbiti so-vražndkovl napadi proti boflšOu Samland. C«te vojske so v težki obrambni bitki k0-posadke in na otanetaecn sam-ponovno n jflBe 31 m. bol-fšavtkl po izrsdqo visokih izgubah zadnjih telnov stoo pctfieh z nendm naraiMulit ki premagalo" borbo, ki jo vodi sovražnik ua satanski način, da bi dosegli boljšo bodočnost, se hočem obrnit; prav na tiste, k; sicer uvidevajo. da morejo živeti le v no\, ,ivro-pi, pa nočejo nič storiti za to V spoznanja, da v Evropi ni nobeno ljudstvo toliko žrtvovalo kakor nemško, je piavično in prav, da morejo tisti narodi, ki bodo po naravni nujnosti v novi Evropi živeli m pn,.spe vali z nemškim narodom', dobiti z.-ish::-'en<> plačilo le s pomočjo skupne borbe. Neizpoabiten zakon človešKe aružbe ostane, da je mogoče postavljati zahteve šeie po ustreznih storjenih delih in ne obratno. Samo v tem smislu vidim nastop narodov kot prispevek za dosego čim prejšnjega preobrata v vojni. Grozovitosti boljševikov v zasedeiiih vzhodnih pokrajinah, za katere smo zvedeli ln o katerih moremo vsak dan slišati, prekašajo vs&krino človeško fantazijo. Nimam bssed, s katerimi bi mogel ožigosati PommestMsfci. Ta kaj se Scdlvja vse, mogla iznajti Judovska nervormoet is^Jatska krvoločnost. Kdor je bil tam tako drr-n,- da je veroval, da se bodo pri Nadaljevanje m ObergrappeaSlIfirer R Ssener o polažajn (Nadaljevanje s 1. strani; nadaljnjem prodiranju Sovjetov proti zapadu spremenile tudi njihove metode, ta je moral spoznati svojo zmoto v strahotni grozi. Ta je pod vtisom bestialnih doživetij zaigral svoje lastno življenje. Naj mi bo dovoljeno podati poročilo o dejstvih zadnjih dni, ki so se dogodila v nekem kraju v južnem Burgenlandu: Sovjeti so vdrli v več burgenlandskih kraiev. Z rednimi četami so prišli tudi njihovi poli-truki, ki so takoj sklicali prebivalstvo na trg. Politruki so v nepopačenem dialektu Vzhodne marke pripovedovali kmečkemu prebivalstvu, da prihajajo v deželo ne kot osvojevalci, temveč kot osvoboditelji in da mu jamčijo za lepo ravnanje, že uporaba domače govorice naj .bi prebivalstvo na ra-finiran način zavedla, da bi verjeio. Neki kmet, ki se mu je posrečilo zbežati iz Reschitza in je zdaj stal pred pol i trnkom, je hotel v svoji preprostosti poročati o strašnih dogodkih v "Resch'tzu. Nato je politruk potegnil samokres, ustrelil kmeta in dejal: »To je dokaz, da se tudi v Resehi-tzu ni nič zgodilo!« S tem prehajam k predmetu, za katerega se mi zdi, da je prav, če o njem enkrat javno govorimo: Ko je pred 27 leti stara donavska monarhija razpadla :n so prejšnji v njej združeni narodi s pomočjo zmagovalcev dobili svojo narodno samostojnost, je kot ostanek nekdanje avstroogrske velesile preostal spaček, v katerem so stanovali izključno Nemci in je imel za življenje premalo, za smrt pa preveč. Narodni svet, ki se je sestal po rojstvu te pritlikave države, je objavil kot 103 Dne 10. aprila t. 1. stopa Nezavisna Država Hrvatska v peto leto svojega obstoja. V zgodovini narodov in držav sicer pet lec ni velika doba, kajti državam ne merimo življenja po človeških generacijah, toda v hrvatskem primeru so štiri leta obstoja sredi na i večje vojne vihre, kar jih svet pozna, izstavila spričevalo državne življenjskosti Hrvatski narod je v tem času v svojem državnem okviru organiziral prav vse, kar mu jamči državno samostojnost: osnoval je svojo narodno vlado, organiziral svojo narodno vojsko, ki so ji položili temelj Pogiavrikovi ustaški bataljoni. Uvedel je na vseh področjih organizirano državno upravo, postavil v vseh zavezniških državah svoje diploma teke predstavnike in dosegel priznanje svoje državne samostojnosti pri vseh prijateljskih zavezniških narodih. Razen tega se je prvič rx> 9. oktobru 1918 spet sestal tudi hrvatski Državni sabor, ki je izvršil važno zakonodajno delo. Kot predstavnik suverenost: hrvatskega naroda je v najkrajšem času razveljavil vsa državnopravna dejanja, izvršena od 1. decembra 1918 dalje, v kolikor so se tikala državnopravnega položaja hrvatskega naroda. Istočasne pa je Sabor sprejel in odobril vsa državnopravna dejanja, ki so izhajala iz osnovanja Nezavisne Države Hrvatske. Tako je Nezavisna Država Hrvatska postala stvarnost na zunaj in znotraj. Hrvatski narod se je na to svoje vstajenje dolgo pripravljal. Naj je bila njegova usoda kakršna koli, nikdar ni pozabil na svojo preteklost, ki ga je stalno opozarjala na potrebo vztrajne boi-be za državno samostojnost. Bilo bi odveč, ako b: se danes zatekali v zgodovino in iskali v njej utemeljitve za to borbo hrvatskega naroda, kajti ves kulturni svet je že dolgo pred tem največjim hrvatskim narodnim uspehom poznal ves moralni pomen državne starodavnosti, ki ie bila v tradiciji hrvatskega naroda. Ko je versa i ski diktat s svojim slepomišenjem o »samoodločbi narodov« v imenu doktrine »velikih demokracij« določil usodo tudi hrvatskemu narodu, je že nastopila -poslednja faza borbe hrvatskega naroda za državno samostojnost. Kakor mnoga druga narodna vprašanja, tako je tedaj ostalo odprto tudi hrvatsko vprašanja Hrvatski narod je takoj spoznal, da bo lahko uveljavil svoje starodavne pravice le v zaupanju vase in če se bo iznebil vseh utvar, ki jih je prinesel s seboj ver-sajski svetovni red, čigar bistvo so ostali militaritični in imperialitčni načrti zmagovalnih velesil in njihovih satelitov. Hrvatski narod namreč ni mogel nikdar pristati na "o. da bi zatajil samega sebe, da bi se odrekel svoji zgodovini, svoji tradiciji in svoji samobitnosti, še najmanj pa, da bi se odpovedal svoji hrvatski domovini, katere razdertve ni mogel nikdar priznati. Trdno odločen, da bi se naposle-d ra svoji zemlji popolnoma osvobodil in na njej obnovil svojo starodavno in neodvisno državo, je kot evropski narod, ki se je štel v kros zapadne civilizacije, stopil na stran velikega nemškega naroda kot zaščitnika in branilca evropske kulture in civilizacije. Dobro je vedel, da si bo v družbi najbolj zanesljivo zavaroval svojo narodno in državno samostojnost. Dogodki. ki so nato sledili, ga v tem njegovem velikem pričakovanju niso pustili na cedilu. Dosegel je svoje najvišje, svojo popolno samostojnost in neodvisnost, pri tem pa ostal zvest samemu sebi, zvest svojemu narodnemu bistvu in svoji narodni preteklosti Pred štirimi leti je Nezavisna Država Hrvatska postala stvarnost, kakor si jo je hrvatski na'.-od želel. Toda prelepa lega hrra+<-k- domovne in njen izpostavljeni geopoV+ični položaj sta izrivala sovražnike hrvatskega naroda, med katere Paveli-čeva Hrvatska upravičeno šteje tudi nezanesljive in neiskrene savojske bado- . gliar.ee, ki novi državi niso dali miru. Namesto da bi ji bili pomagali na noge, so na-protr.o z vsemi sredstvi zavirali njeno k on -.'-•r'ncüo. «a i ie vsem še prav dobro v spominu, kako so ti izdajalci skupne zavezniške stvari, za katero se je bila od-loč:la tudi Hrvatska, sami ustvarjali razne odmehniške pokrete na Hrvatskem, jih podpirali in hujskal; prot: državi. Toda mlada Hrvatska in njene oborožene sile niso navzlic temu nikdar klon;1e. temveč so ramo ob rami z velikim nemškim Raj-hom vod'le brobo doma in daleč na evropskih nolian^h za svojo samos'ojnost in za novi red v Evropi — nroti židovskim, framasorskim in boijševiškim «ilam. ki so se spet zaklele proti hrvatskemu narodu, kakor že pred nekaj desetletji. Dane stoj' Nezavisna Država Hrvatska trdno, s puško ob nori. v obrambi svoje zem)ie. tako da tudi nevtralci in celo sovražniki priznavajo, da irm na evropskem jugovzhodu ?amo pol 10. BELEŽNICA KOLEDAR Torek, 10. aprila: Ezekijel, M^htüda. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resljeva cesta 1: BahuWBB^ Kongresni : rg 12; Nada Katnotar, Vič, Tržaška «. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Torek, io. aprila zaprto. ' Sreda. 11. aprila b 17: Ljubeeni in morja valovi. (P. Cin.lparzer). Red Sreda Ol'ERNO GLEDALIŠČE Torek, lu. aprila zaprto. Sreda, Ii. aprla ob 17 Paganini. iF. Lehar). Red C. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 1Ü. APitILA 7.00—7.10: PoroiJa v namfecinl. 7.i0—7.30: Jutranji ione. -t 7.3u -7.10. iv.r a v slovenščini. 7.40—9.00: Jutranji koncert. Radijski orkester vod; Drago Mar;o Sijanec. 9.00—».lu: Poročila ▼ nemščini. 12.00—i^.00. I^apoved sporeda — nato prenos osrednjega nemškega sporeda. Vmes od 12.30—14.45: Poročila v nemščini, poročila o položaju in poročila v slovenščini. 14.01;—14.10: ^Poročila v nemščini. 14.10—15 00. Od dveh do treh fcre mel- (prenos). 15.00—1600: Osrednji nemški spored. 16.00—17.00: Vašt:a godba in domač: sekstet. 17.00—17.15. PoročUa v nemščini in slovenščini. 17.15—18.15: Salonski orkester vodi Albert Dermelj. 18.15—(13.45: šramel »4 fant e«. :8.45—19.00: Zdravniško predavanje — dr. Mavriclj Rus: Frv-i pomoč pri letalskih napadih. 19.00—19.30 Slov-nska lji:d ka oddaja. 19.Ö0—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20 00: Aktualno predavanje iprenoi). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: »Pomladni vetrič se prebuje«. Södel-Jejo T rude Kel'ner, Elfrlede Josma in Klais Bär-ndt, recitacije, violinistka J»ika Staniče va, flavtist Slavko Korošec ln pianist Marjan Llpovšek. 21.00—22 00: Prenoe osrednjega nemškega sporeda. 22.00—22 15: Poročila v nemšt.nl in napoved fporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (pieno6). S P O B T MEDNARODNA BOKSARSKA PRIREDITEV ŽŠK HERMES bo priredil v soboto, 14. In nedeljo 15. t. m. veliko mednarodno boksarsko prireditev, na kateri bodo ra en članov prireditelja nastopili še dobro znani boksarski prvaki Koroške in Gorenjske. Poleg starin znancev z Jesenic in Celovca bodo to pot nastop.Ii odlični mojstri iz Trsts ln Reke, kakor tudi bivši nizozemski prvak Schneider. C ara v a Hermesa objavlja da je doslej prejela prijave naslednjih udeležencev: z Jesenic: Zupan, Majnik, Fristov. Ra: Inger, Smolej in Koprlvnlk; iz Celovca: Kol-ieger, Stessl, Ameisbuechler, Vllčnik. Rom in Viševnlk; iz Zagreba: bivši jugos'o^-anskl državni prvak Eisenrech: lz Kranja: Volčič ln Vidic. Iz Trsta bo nastopilo verjetno 5 do 7 boksarjev, katerih imena pa še niso znanr.. Na prireditev se bomo še povrnili. Turnir bo obakrat v Frančiškanski dvorani od 19 daije. Vstopnice se b: do prodajale v na-orei v poslovalnici Servis biroja v Seienburgovl ulici. KINEMATOGRAFI KINO MATICA. »Ob zvokih glasbe«. Ob n* lh 18. KINO SLOGA. »Velealarm«. Ob 17. in 19. nri. KINO UNION Gol'čna Komedija »Vzorni s prog«. Heinz, Rühmann. Leni Marenbach. Predstave ob 17. in IS. url. Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes izostale male oglase priobčili v prihodnji številki »Jutra«. FOTOAPARATA io otroško koSiro prodam. Zalo-________ška 34. 7585-6 FRIZERSKA pomočnica j KOŠARO otroško sprejme shubo. Ponudbe]^- * Jutra,- lutru pod »Pomočnici«. 7«4-l * URADNIK, drž. upokojenec. sprejme službo ka« 7598-6 VOZIČEK, globok, prodam Celovška 42, dvorišče. ' 7597-6 ,®Dec-. "jv "v* VOZIČEK, globok, avto- pisarniška moč al, temu ^^ ^^ Na$]ov v primerno zaposlitev. Ponudbe Jutru pod »Abraham«. 7678-1 model, prodam. Naslov v Jutru." 7743-6 ROČKO (kanto) ja mast. 15 kg prodam. Wajier. Sv. | Petra 7/1. 7630-6 BLAGO, temnosivo, za moško obleko, 1.10 m cajga • KUHARICO, veščo vseh jn novo, sivo. mo*ko ob gospodinjskih del, iščeta leko prodam zaradi bolez zakonca brez otrok, za ta- ni. K.ir-niška 13. 7667-6 koj. Naslov v Jutru. RJUHI, novi, iz predvoj Zamenjam SOBO, prazr.o, išče ves djo odsotna ženska, najraje v Šiški aii za Bežigradom. Ponudbe Jutru pod: »Ves dan odsotna«. 7557-23» SOBICO, opremljeno, s po sebnim vhodom, išče preprosta ženska, ki bi Ichko rwmacala tudi v gospodinjstvu. Ponudbe Jutru pod: »Preprosta sobica«. 7732-23« 7408-la GOSP. POMOČNICO, vaieno kuhe in vseea go nega blaga, prodam. Lora r, Rimska 23, dvorišče, levo. 7664-6 spodinjskeg.1 dela. išče-m k čFVLTE, moške, nizke, št dvema osebama za takoj. 43, z dvojnimi podplati. Naslov v Jutru. 7407-la j dobro ohranjene, proda aii * POSTREŽNICO sprejme zamenja kadilec. Gospo-Antosijevič, Prijateljeva 8. ;^vetska 4/1, desno. 7714-6 Prule. 7588-la POSTREŽNICO, 15 do 16 letno, sprejmem takoj za od 7.30 do 15. Naslov v Jutra. 7654-la PLAŠČ, damski, volnen, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 10 do 11. Naslov v Jutru. 7706-^. 72. Ui ČEVLJE Jt. 37. salonske, z nizko peto hi dvojnim usnjenim podplatom, frac, zamenjam za športne ali letne čevlje z višjo peto. Naslov v Jutru. 7640-8 PROTIVREDNOST po do-govoru dam ▼ zameno za moška rabljen» oblačila. Ponudbe Jutra pod »Ugodno zamenjam«. 7643-8 KOLO. damsko, športno, s prestavami, zamenjam za navadno, dobro ohranjeno. Tržaška 14, podpritličje, levo 7646-8 ZAMEN JAM stara okna, okenska polkna (žaluzije), vrata, vozove itd. zs protivrednost. Naslov v Jutra. 7635-8 KAMENJAM čme usnjene št. 37 za črne semiš io črne usnjene št. 39 a rjave semiš sandale. Naslov v Jutra. 7578-6 OBLEKO, moško, drap, in damske delovne hlače zamenjam za naturalije event. prodam. Linhartova 28. 7564-8 TRENČKOT, dobro obra-njea. zameniam za proti- no, zelenkasto, sem izg-ubJ. vrednost. Naslov v Jutra, j Vrnite jo proti nagradi v 7682-8 FIoiHansko 42 . 7746-37 KROMPIR, 50 kg, semrä- PERO, nalivno, »Watter-ski. oddam proti vrnitvi v mann«, sem izgubil. Na,di-jeseni. Naslov v Jutra. 'TŠ ! KOTEL, po možnosti ba-!•"•»" za kuhanie perila. f IH IUI BI i 'I " I 1 MIHI n t Preminul je v 47 letu starosti, naš dragi oče, stari oče, tast., gospod LOMBARDO PETEK strokovni tajnik Pokrajin, delavske rveie. Pogreb bo dne 11. aprila 1945 ofc> 17. ur! Izpred župne cerkve sv. Antona na Viču na višfco pokopališče. 2;a!ujoče rodbine: Lombardo. Pavlic, Makove« ln Krušič ■bhmb^ sft saasr^ss^aB^ rsEssBmm t Dotrpela je v 72 leiu, naši dobra sestxa, teta, stara teta ln svakinja, gospa J O K D A N IVANA Pogreb bo v torek 10. t. m. ob '/»9. uri s Zal. k&peie ev. Jožefa, k Sv. Križu. LJubljana, dne S. aprila 1945. Žalujoča družina I-KRKO t Umrla nam je v 79 letu staroeti naöa dobra teta. gospodična DELKiN OLGA, za-sebnica Pogreb bo v srečo, čine 11. t. m. ob 3. url s 2al kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v petek, dne 13. t. m. ob Vj8. url v cerkvi Marijinega oznanjenja pri Križu. ŽALUJOČI OSTALI ■HHHBesg^mgr- sr^s^»1? i. m ŠAL, svilen, sem našel ▼ kinu »Union« 31. marca zvečer. Nasi-or v Jutru. 7653-37 ZADRUGA KOVINAR z o. j. v Ljubljani bo imela V. redno skupščino v soboto 14. aprila ob 15. nri v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Uprav:* odbor. 7666-37 URO, damsko. zapestno, »Axo«, krom. sem izgubila. Najditelj» prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Hranilniška 12, pri-dič;e, levo. 7717-37 ROKAVICO, demo, usaje- 7681-8 PLA5Č. dežni, popolnoma nov. damski, zamenjam za kurjo pičo. Rožna dolina, cesta II št. 18. 5486-8 >d jPIS. STROJ. portabJ, s ^ i »Bibliofil«. 7216-7 NOVA TRGOVINA »H VOLNO sprejmem v pre- trost« kup« jedilne, vinske jo. Naslov v Jutru. 7659-3 VAJENCA za mehanično fren- % ™aQ'