List 48. i LI. C. t ' I m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in 5 leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 1. decembra 1893 t « volilne reforme za vse dežele. vsaki deželi se bode Politiški oddelek. 4 Vladna izjava. % % Včeraj teden se je nova vlada predstavila zbornici poslancev. Njena izjava je kolikor si more politično prazna. drugače prikrojila, kakor bode ravno ugajalo nemškim ali poljskim koristim. Mi smo večkrat že dokazovali, kako nevarna da je deželna avtonomija, in to se bode pokazalo V baš pri volilni reformi. Ce bodo vprašali deželne zbore za mnenje, kakor so že zahtevali, bodo ta mnenja pac Slovanom v škodo. Šleški moravski, štajerski 1 Precej se vjema s prestolnim govorom, s katerim se je koroški in isterski deželni zbor se gotovo ne izreko v bil otvoril sedanji državni zbor, v katerem se je zahte- prid Sloyanom. Pa tudi o češkem deželnem zboru ne smemo kaj tacega pričakovati. V tem deželnem zboru ni več slo- valo, da se politična vprašanja bolj umaknejo z dnevnega reda in se rešujejo narodno-gospodarska in socijalna vpra- vanske večine. Ko so se češki veleposestniki takorekoč šanja. Samo dve politični vprašanji se naglašata v vladni pobratili s Plenerjem, bodo Nemci v deželnem zboru v Pragi predlogi. Največja važnost se pripisuje volilni reformi, imeli glavno besedo, veleposestniki jih pa bodo kaj lepo Nova vlada je izšla iz strank, o katerih se ne more podpirali. omenjenih deželah pa biva večina avstrij- reči, da bi bile prijazne razširjenju volilne, pravice To skih Slovanov. se jasno videlo pri debati o Taaffejevi vladni predlogi. Zatorej mi že danes rečemo, da od nove volilne re Vsem se je zdelo, da to vprašanje ni nikakor nujno. Za- forme nič dobrega ne pričakujemo in sicer tem manj, torej bi se mi nikakor ne bili čudili, ko bi novo mini- ker se nekaj govori o novi razdelitvi volilnih okrajev. sterstvo bilo volilno reformo odstavilo z dnevnega reda. Volilni okraji so sedaj sicer jako neugodno razdeljeni za « Ker se to ni zgodilo, misliti ši moramo, da visoki krogi Slovane, toda bojimo se, da bodo v bodoče še neugod- na Dunaji odločno žele, da tisti dobe volilno pravico, nejše. Skušnja nas uči, da'se z razdelitvijo okrajev lahko kateri izpolnjujejo državljanske dolžnosti. Volja višjih vse dobre strani volilne reforme narede iluzorične. Nemški krogov je tako odločna, da se nova vlada ni upala od- liberalci so pa mojstri v volilni geometriji in gotovo bode ločiti, da bi umaknila predlogo o volilni reformi. Da celo sedanja vlada pri tem pokazala vse svoje mojsterstvo. v svoji izjavi nenavadno važnost pripisuje volilni reformi, tako važnost, da« prej morajo utihniti vsa druga politična vprašanja. Sedaj ne gre več za to, ali se volilna pravica raz- Druga izjava, iz katere razvidimo, kakšna bode nova vlada, je ta,' da se preti proti mir motečim elementom postopati z največjo strogostjo. Mi gotovo ne varjali kacih miir rušečih elementov. Ko zago-vlada vso širi ali ne, temveč za to, kako naj se razširi Kako silo porabila proti anarhistom, mi nimamo nič proti temu 4 da se bode to vršilo, o tem nekoliko posnemamo iz vlad- Resno mir kalečih elementov pa sedaj v Avstriji ni. Na ne izjave. Pred vsem se bodo morali o tem sporazumeti Češkem so se res pripetili nekateri dogodki, ki se ne konservativni, nemški in poljski klub, to je tisti klubi, morejo'odobravati, ali grozno slabo bi moralo biti z dr ki so iz strahu pred slovanstvom vrgli grofa Taafleja. žavnim mirom, ko bi ga ti dogodki kako utegnili spra Kako jo bodo ti trije klubi prikrojevali, si lahko mislimo, viti v nevarnost. Tudi delavsko gibanje v Avstriji ni pre Jedino vodilo jim bode, da se povsod ohrani nemški in stopilo dovoljenih mej. Zatorej je skoro težko vedeti » poljski vpliv, bodi že ta vpliv konservativen ali liberalen, komu se v vladni izjavi preti. Da ni izjemnega .stanja v ^ ♦ * to teh gospodov malo briga. Pa tudi nekateri drugi mi-gljeji nam dajo razumeti, kako se bode to vršilo. Pragi bi mi pač zastonj si bili ubijali glavo, koga misli Pred njega ekscelenca prevzvišeni knez Windischgrätz. Ne ču vsem se bode gledalo na posebne razmere posamičnih dimo se celo, da je dr. Lueger mislil, da leti nanj in na kraljestev in dežel. Potem takem ne dobimo jednake .njegove pristaše, ter zahteval od vlade pojasnila. Tega k j : i f \ 300 pojasnila naravnost ni dobil, ali glasilo konservativnega česa dosegli, ali ko bi njih izstop bil tako majhnega po kluba. ki ima tesne zveze z vlado, ga je poučilo, da se mena. ne bilo tako javkanje v nekaterih listih. Dobro je prav dočehi. po nepotrebnem postavil v jedno vrsto z Mla- je že to, da so oslabeli klub, ki se je v vprašanji volilne a reforme postavil na odločno protislovansko stališče. kon- Proti Mladočehom je torej to vladno pretenje na- servativnem klubu bi ne bili mogli vplivati na kake merjeno. Mi postopanja Mladočehov nismo nikdar odobra- ugodne spremembe volilnega reda, pač pa utegmejo zunaj vali, ali tako se pa ž njimi ne sme delati. Mladočehi kluba pripomoči, da propade, kar bode izvarila vladna sedaj izražajo mnenje večine naroda češkega. Pretenje predloga, kajti dvelretjinska večina še ni zagotovljena, proti Mladočehom velja torej prvemu slovanskemu narodu propade tudi koalicija, ko pokaže svojo nesposobnost, v Avstriji. To pač dovolj jasno dokazuje, da sta glavno Volilna reforma pa s tem ne bode pokopana, jamstvo besedo imela pri sestavljanji vladne izjave pl. Plener in za to so višji činitelji, morda potem pride Taaffejev na- grof Wurmbrand. Nova vlada je torej že s svojim nastopom napovedala boj proti Slovanom. Gotovo je najvažnejše vprašanje v Avstriji narodno vprašanje. Posebno mi Slovani bi bili radi izvedeli, kako stališče zavzemlje vlada v tem oziru. Pa stojte, vlada je črt zopet na dnevni red ali se pa izbere še kaka bolj demokratična predloga. Za Slovane bi pa bilo veliko pri dala neposredno jasen odgovor v tej stvari. Politična dobljenega, če se razbije koalicija in ž njo sedanje vodilne stranke, ker s tem bi se omogočila naravneja sestavo strank in morda jedna mogočna velika slovanska stranka, katere je sedaj pred vsem želeti. vprašanja, torej tudi narodna, se morajo umakniti, dokler se ne ši volilna reforma To dovolj jasno povedano da dokler se Nemcem po volji ne prevstroji volilna reforma, moia jezikovno vprašanje mirovati, to je vse mora ostati pri starem. Nemške šole na Koroškem, laške v Trstu morajo se ohraniti po načelu nove vlade, dokler se ne izvrši volilna reforma. Nemške predpravice se bodo torej povsod Izj a va slov. poslancev izstopivših iz Hohenwartovega kluba. varovale. Vlada pac dovolj jasno povedala. mi jako dvomimo. da zato jo mogel še kak slovenski po- stopili niki Ko so početkom tega zasedanja podpisani zastopniki „klub konservativcev" zajedno z drugimi zastop-slovenskega in hrvatskega naroda, izjavili so složno, v slanec podpirat. Na to se ni veliko zanašati, da se je klub v pravnost. neki resoluciji izrekel za narodno jednako Tukaj moramo pač reči, da besede in ob- ljube so po ceni. Mari ni baš ta klub največ pripomogel, da je padla volilna reforma, po kateri bi bili Slovani v Avstriji prišli do veljave, kakeršna nam gre po številu da pristopajo klubu, pridržujoč si svojo tesno medsebojno zvezo, trdno osvedočeni, da bode klub krepko podpiral njihova prizadevanja, katera idejo poglavitno na to, da Slovenci in Hrvatje dosežejo svojo narodno ravnopravnost. Vrhu tega izjavili so hrvatski zastopniki pri oni priliki da stopajoč v klub nečejo kakor si bodi prejudi » cirati svojemu državnemu pr ) ter so pristavili da se slovanskega prebivalstva. Da ni grof Hohenwart se po- ne bodo držali vezane po klubovi disciplini v vprašanjih ) stavil naravnost proti volilni reformi. grof Taaffe ne katera se od katerekoli strani na to nanašala. bil pal. Mi grofu Hohenwartu ne zamerimo, kajti on se Ko se je začetkom leta 1892. pretresala v klubu je ravnal točno po naročilu svojega kluba. Klub mu je trgovinska pogodba z Italijo, izjavili so isti, da si pridr- naročil, da naj tako volilno reformo prepreči, kakor jo žujejo svobodno glasovanje o tem predmetu, ter da ob je predložil grof Taaffe, in grof Hohenwart se je poslužil svojem času označijo svoje stališče. če pa niso do zad- najprimernejega sredstva v to, da se je zavezal z levičarji, njega odloženja državnega zbora tega storili, zgodilo se Nekateri stvar tako zavijajo, kakor bi bil grof ravnal se je to jedino iz razloga, ker so se nadejali, da ona vlada, po volji čeških veleposestnikov. Mi ne vemo, kateri so katera je opetovano naglašala, da stoji nad strankami, bolj silili grofa Hohenwarta v boj proti Taaffeju, ali to povoljno reši neka viseča narodna in gospodarska vpra- je gotovo, da se Ebenhoch imenuje mož, ki je najhuje šanja, sprožena v dalmatinskem zbora na temelju pravice nasprotoval občni volilni pravici po vladnem predlogu. Kateri stranki ta mož pripada, je dovolj znano. Zato je pa pač težavno daljše vzajemno delovanje in zakona. Slovencev z nemškimi konservativci, in so možje, ki so izstopili iz konservativnega kluba, pač postopali z Z druge strani so pa bili vsi podpisani tega mnenja, da s tem, da ostanejo v klubu, zaprečijo, da bi levica prišla do oblasti, kar se je do neke mere tudi posrečilo. Toda odkar se je predstavila državnemu zboru par- najboljšim namenom. Res se jim očita, da so razcepili slo- lamentarna vlada, katera se nazivlje koalicijsko, čeravno vensko delegacijo, ali tega očitanja se jim ni bati, ker za v njej ni zastopanih 10 milijonov Slovanov; — svoje postopanje so imeli pač dovolj povoda. Tisti 1 ki — odkar se mora ta vlada naslanjati na koali rane stranke, a podpi- naj se pa resno vprašajo, če so drugače povsod tako za zamerijo našim poslancem izstop iz Hohenwartovega kluba, sani se po svojem političnem osvedočenju s to koalicijo družiti ne morejo, ker vladni program nima nikakih ozirov na narodne težnje, izrecno naglašajoč, da morajo mirovati vsa velika politična vprašanja, torej tudi ono o narodni govarjali složno delovanje, če niso kaj krivi, da se zanesel razpor mej naše deželnozborske zastopnike. Izstopivšim poslancem se očita, da sami ne bodo ni- ravnopravnosti; z ozirom, da podpisani teže na to, da se 397 rešijo po pravici vsa narodna vprašanja; — z ozirom, da že toliko podobne, da se bode dalo doseči skupno dela so že odločili glasovati proti izjemnemu stanjii v kralje- vanje v prid vsega avstrijskega slovanstva. vini češki, katero hoče nova vlada vzdrževati, ker je smatrajo naperjeno proti češkemu narodu, koji jim je bratski narod; — z ozirom, da hočejo i glede drugih v vladnem programu navedenih vprašanj ohraniti si prosto roko, došli so do zaključka, da izstopijo iz kluba. Politični pregled. Državni zbor je izvolil svojim drugim podpredsednikom Poljaka Abrahamoviča, ko je Madejski postal . naučni Ta zaključek izjavili so kljttbu dne 23. t. m. in usta- minister. Za Abrahamovima je glasovala pred vsem vsa koalicija novili posebno slovensko-hrvatsko skupino, ter hočejo brez kakih ozirov pazljivo slediti vladnemu delovanju in temu nasproti vravnati svoje držanje. Ob jednem stopili so pod- in je dobil 185 glasov, dočim jih je kandidat opozicije dobil 55. Za poslednjega glasovali so sami Slovani. V državnem zboru je bila sprva burna debata o vladni izjavi, ker so Mla-docehi predlagali nezaupnico novi vladi, ker se ni izrekla o pisani v dogovor z ostalimi hrvatskimi,in slovenskimi za- narodnfm vprašanji in za svoj predlog zahtevali nujnost. Se-stopniki, ter se nadejajo, da se s časom tej skupini pri- veda dosegli niso niö, ker so vegi klubi potegnili z vlado. družijo še drugi zastopniki, da složno delujejo na parla mentarnem polju. Potem je pa te dni bilo pred posvetovanji o podpori trgov- skega brodovja logo, Vlada je predložila državnemu zboru pred- s katero se pooblašča, da proda vojašnico v Novem Da podpisani izstopijo iz parlamentarne večine, je mestu in preskrbovalno skladišče v Beljaku. Vojašnica v Novem pravice in koristi slovenskega in mestu je ceojena 25000 gld. Vlada jo proda, ker se je vojaška postaja v Novem mestu opustila in se za druge državne skrbo- naravna posledica njih zastopniških dolžnostij, ter jim bode iz istega razloga poglavitna zadača, čuvati in braniti ^ u i u- j v ^ , ® o r o 11 . namene ne da porabiti, ker bi prezidave preveč stale, hrvatskega naroda, koje y^lno vojaško skladišče v Beljaku se pa mestu prepusti za se osobito na Primorskem identificirajo s koristmi države, dekliško ljudsko in meščansko šolo proti temu, da mesto se- Potegovati se hočejo tudi za to, da se čim prej oživotvori zida za vojaštvo novo poslopje. združenje vseh slovanskih zastopnikov, kateri ne pripadajo koaliciji, v svrho vzajemnega in odločnega delovanja za ravnopravnost in za pravice vseh slovanskih plemen. Hohenwartov klub. V Hohenwartovem klubu mar- sikaj vre in načelnik ima dovolj truda, da člane vkupe obdrži. konsenvativci so že pretili z izstopom. Da bi poslednji Tudi res izstopili, mi ne verjamemo, ker je grof Hohenwart vender Na Dunaju, 26. novembra 1893. da v prvi vrsti njim na ljubo pomagal. vreči grofa Taaffeja, se pokoplje njega volilna reforma. Nemški konservativci imajo Dr. Klaič, dr. Ferjančič, dr. Bulat, dr. Gregorčič, vflik strah pred tako volilno reformo, s katero bi se razširila volilna pravica v sedanjih volilnih skupinah, ker vedo, da nimajo nobenes^a zaupanja v nižjih slojih prebivalstva, kar pri- Borčič, Alfred grof Coronini, dr. Gregorec, Šupuk, Kušar, Nabergoj znavajo celo njih listi. Težavno je vender jim roko ob roko Iz te izjave je jasno, zakaj da so nekateri slovenski hoditi z levičarji, seveda to ne iz političnega prepričanja, ker prepad mej nemškimi konservativci in liberalci ni tako poslanci ostavili Hohenwartov klub. Vse kaže, da se nova vlada ne misli ozirati na naše narodne težnje, vsaj se tudi ne more, ker sicer bi se zamerila velikemu delu levice. velik, kakor bi kdo mislil, ali zarädi volilcev. vender mo- rajo malo čudno gledati, če Ebenhoch podpira Plenerja, ko je vender poprej v tako strašnih barvah slikal liberalce. Konser- na katero se v prvi vrsti opira. Posebno pa že zaradi vativni listi skušajo sedaj volilce s tem preslepiti, da pišejo tega ni lahko za Slovence v Hohenwartovem klubu, ker dan na dan, da je Windischgrätz dober katoličan, da tako so razen Poljakov vsi drugi Slovani sedaj v opoziciji proti vladi. Nemcem na ljubo mi Slovenci ne moremo zapustiti naših hrvaških in čeških bratov. Veselilo bode nas, ako postopanje naših iz Hohenwartovega kluba izstopivših pokažejo ministerstvo v ugodnejši luči. Nova madjarska pridobitev. da Vladar je privolil. bodo odslej pri kronanji, pri otvorjenji m zaključenji ogerskega dižavnega zbora, pri vsprejemu ogerske delegacije. pn prisegah višjih ogerskih uradnikov in drugih podobnih poslancev kaj pripomore k osnovi velike slovanske stranke, slovesnih priložnostih, ki se tičejo samo Ogerske, sodelovali ker le Slovani so naravni zavezniki naši. To je Dosebno ogerski dvorni dostojanstveniki Madjarski listi to smatrajo le Slovani so naravni zavezniki naši. To je posebno potrebno sedaj, ko celo pri nas nekateri hočejo po sili vpreči Slovence v nekak katoliški centrum, kjer naj za velik vspeh sedanje ogerske vlade. Italija Ministers dalo ostavko Ko se namreč naši Slovenci zopet Nemcem tlako delali. Seveda to delajo ljudje, katerim je narodno vprašanje prav na zad- škandalih minole dni sešel zopet parlament, bilo je v eni prvih sej na dnevnem redu tudi poročilo preiskovalnega odseka o bančnih Odsek poročal je natančno o svojem završenem delu njem mestu, pa še to le zaradi lepšega. Mi vemo, da se bodo pač osnovi velike slovanske stranke stavile nekatere težave, ker nekateri drugi Slo- je navel vse parlamentarce in politike, ki so bili v neprav zvezi z raznimi bankami, ter očital, odstopivši vladi brez ovinkov, da je hotela škandal zadušiti in, da ni predložila sodišču vseh to stvar zadevajočih spisov. Vsled tega ostrega poročila vani stoje na avtonomističnem stališči. Tolaži pa nas to, bilo je itak že na slabih nogah stoječe Gfiolittijevo ministerstvo da marsikaj kaže, da Čehi in Hrvatje po malem zapu- prisiljeno dati ostavko. Kedo bo sestavil novo ministerstvo ščajo to stališče in zagovarjajo narodno jednakopravnost. ni gotovo. T bo vsekako sestaviti novo ministerstvo v se v se Tako je Mladočeh Herold po prečitani vladni izjavi v zbornici pred vsem le s tem utemeljeval svoje nezaupanje težavnej pa dalj voditi vladne posle, kajti v državi ki stoj v denarnem oziru tako slabo kakor Italij vladi ker se vlada ni izrekla o narodnem vprašanji Glede prava umetnost gospodariti Rusija in Turčija. — Čujejo se glasovi o neki name- narodnega vprašanja so pa razmere pri nas in pri Čehih ravani rusko-turški zvezi. Govori se. da pride v kratkem ad- :i9§ miral Avelan z ruskim brodo\^em v Carigrad ia da bode to znak sklenjene rusko-turško zveze. Tudi več drugih stvarij priča prijateljske odnošaje mej obema državama Zveza ta slonela bi na temelju dogovora, da Rusija jamči Turčiji sedanje T pokrajine, Turčija pa da samo Rusiji prepusti plovitev z vojnimi ladijami skozi Dardanele ' To bi bilo v vojnem oziru za petilo, da je katero kak drug si prilastil. Da se prepre- > čijo take tatvine jie nekdo izdelal električen aparat, in ga razstavil, ki da znamenje takoj, ako kdo hoče sneti suknjo z obešala. Ta aparat nosi se v žepu suknje. Mnogo občudovalcev je imel aparat za valjenje jajec Rusijo prepomembno. Moč bi ji bilo potem celo zvezo Anglije s pomočjo elektrike. S tem aparatom se jajca nekaj dnij z Egiptom in Indijo uničiti. Francija. Vlinisterski predsednik Dupuy se je pri otvoritvi zasedanja poslanske zbornice izjavil, da hoče imeti v zbornici vladno večino brez radikalcev. Ta izjava bila je radi- kalnim članom ministerstva preveč in podali so ostavko. Tej poprej izvale, nego bi jih izvalila kokoš. S pomočjo električnega toka se vzdržuje v aparatu vedno primerno za valjenje potrebno gorkoto, drugo pa preskrbi priroda sama. Dosti občudovalcev ima tudi električen klavir, kateri ostavki sledila je burna debata v zbornici, na kar se je čutil deluje popolnoma avtomatično s pomočjo prevotljenega pa predsednik Dupuy prisiljenega ponuditi Carnotu demisijo celega ministerstva. Ta je isto takoj vsprejel in naročil na novo Du-puyu, da naj sestavi novo ministerstvo. Ta je nalogo prevzel, a le s tem pogojem, da sme kabinet sestaviti iz samih opor-tunistov. To Carnotu ni bilo všeč, vsled česar se je Dupuy pirnega zvitka. Dalje je tukaj aparat, s katerim se po hotelu zjutraj aparati so pa za to, da gost v hotelu kličejo gosti. Drugi lahko hitro naznani slugam, kaj da potrebuje. Napisane odpovedal sestavi novega ministerstva. Republikanski predsednik so namreč na tabli glavne želje gostov. Gost pritisne Carnot se naslanja namreč na radikalce, od katerih upa, da ga budo pri prihodnji volitvi podpirali. Tudi Casimir Perier je odklonil sestavo ministerstva. Ta misli namreč pri prihodnjih volitvah kandidovati za republikanskega predsednika in se torej neče obrabiti kot ministerski predsednik.^Skoro gotovo sestavil na posebno gumbo in nastavi pripravljen kazalec na besedo, kar potrebuje. Taki aparati vpeljani so že v raznih ameriških hotelih. Poseben električen stroj vrezuje obleke in tako bo sedaj novo ministerstvo kak radikalec, kajti kakor rečeno, skoro nadomestuje vrezovalca v tovarnah, v katerih izde Carnot se naslanja na te in jim zaupa. Da pa tako ministerstvo ne bo imelo trajnosti, je več kakor gotovo. Obrtnija. = E h lujejo obleko. Tukaj je kuhinja, kjer se kuha in peče brez ognja in dima, vse s pomočjo elektrike. Posebno pomenljiv je neki poboljšan brzojaven aparat telontograf imenovan, katerega je razstavil profesor Gray. v Cikago in Kolumbijeva razstava. (Dalje.) 4 Poleg para se sme reči, da je elektrika najbolj preobrazila svet. Novejši čas je obogatil svet z mnogimi naravnost čudovitimi iznajdbami, o katerih bi pred sto leti S tem aparatom se s pomočjo elektrike lahko prenese pi sava kacega človeka. Natančen podpis kake osebe goče brzojaviti v dalj kraje tako da mo ga drugje lahko bili naravnost mislili, da so nemogoče. V srednjem veku bi ga bili gotovo sežgali na grmadi, kdor bi bil kaj ta- 1 cega poskušal, ter bi ga bili imeli za čarovnika. Naravno spoznaš. Tudi podobe se dajo do neke gotove mere na ta način brzojaviti v daljne kraje. Ta aparat je velike važnosti zaičasnikarje, pa tudi za juriste, posebno, ker je še pričakovati, da se še kaj popolni. (Dalje sledi.) je da je razstavi jako mnogo elektrotehničnih priprav in najraznovrstnejših strojev. Kakor po razstavah sploh, je tudi tukaj največ takih strojev, ki posebno vzbujajo pozornost gledalcem in se tičejo največ navadnega življenja. Obrtnijske raznoterosti. stava ljudi j svetovne razstave. Prva svetovna raz- ie 6,390.000 Dosedanje bila leta 1851. v Londonu, obiskalo jo obsegala 8 v 2 ha, tra,jala je 144 dnij in štela je okolu 17000 razstavljalcev. Druga svetovna razstava je bila leta Vedno dosti občudovalcev je imel električen avtomat, 1855. v Parizu. Prostor za to razstavo je meril 10 ha tra kateri snaži čevlje. Če se usedeš na pripravljen sedež in jala je 200 dnij in štela 21779 razstavjjalcev in 5,162.000 položiš nogo na pripravljeno poličico ter vržeš v neko obiskovalcev. Svetovna razstava leta 1862. v Londonu je ob odprtino denar za pet centov, koj se naredi električna segala ha prostora, in je trajala 171 dnij. Razstavljalcev je bilo 28653 in obiskovalcev 6,241.000. Leta 1867. je bila luč in dve krtači začneta snažiti čevlje. Ta aparat je svetovna razstava v Parizu, ki je zavzemala 15 ha prostora, prvi pot razstavljen v Čikagu in vpeljejo ga v razne hotele, in je trajala 217 dnij. Razstavljalcev je bilo 50236, obisko Nič manj zanimive so električne vrata. Ko stopiš na gumijevo podklado pred vrati se vrata kar same odpro, in ko si vstopil v sobo, se zopet same zapro. valcev pa 10,200.000. Dunajska razstava leta 1873. je obsegala 16 /la prostora, in je trajala 176 dnij. Razstavljalcev je bilo 42000, obiskovalcev pa razstava v Filadelfij 254.000. Leta 1876. i e bila za katero je bilo treba 24 fea pro Jako mnogobrojne in raznovrstne so priprave za štora. Obiskovalcev je bilo- 9,900.000 in 60000 razstavljalcev. bila razstava v Parizu, obsegoča ravno toliko 32000 raz-194 dnij. Leta 1878 varstvo pred tatovi. Te priprave so v Ameriki že močno vpeljane v praktičnem življenji. Tako je razstavljenih več prostora, kakor prejšna pariška razstava aparatov za varstvo oken, blagajnic in vrat. Ko hoče vdreti kak tujec, začne zvoniti zvonček, da prikliče ljudi. ' » V Ameriki po javnih lokalih niso zimske suknje brez ne- stavljalcev in 17 mili j Štela obiskovalcev. Trajala Zadnj razstava v Parizu trajala 185 dnij, in obsegala 30 ha prostora. Razstavljalcev je bilo 60000, obiskovalcev pa 32 milij Razstava v Čikagu je pa štela 27,529.400 varnosti, kakor tudi v Evropi ne. Večkrat se je že pri- obiskovalcev ia je trajala od dne 1. maja do 30. oktobra 399 njaki in ne smejo pripadati tisti okrajni zadrugi, mm Kmetijstvo. IÄMÄI • imajo nadzorovati katero Ti morajo vsaj vsako drug leto pregledati gospo t Kmetske stanovske zadruge. o o 29 (Konec.) Če se v deželah, v katerih so po deželnih darstvo in vse poslovanje okrajne zadruge in imajo v ta namen pravico pregledati vse knjige in sezname doticne okrajne zadruge. 34. Nadzornik ima o vspehu nadzorstva poročati zakonih okrajne zadruge in deželni kulturni sveti, z de- deželni zadrugi želnimi zakoni te korporacije razpuste in se njih naloge Deželna zadruga je opravičena postopati z globami preneso na stanovske zad ruge kmetovalcev je opravičen proti organom in adnikom deželne zadruge deželni 1 odboi kakor deželna vlada ali pa poljedelsko ministerstvo po jednega deželnih zadrug odposlati. ali dva člana v dotične odseke 30. Če se deželna zakonodaja v zmislu člana 79 po deželnih zadrugah Poljedelsko ministerstvo ima vrhovni nadzor nad stanovskimi zadrugami poljedelcev. Ta nadzor vrši se neposredno ali pa tudi posredno in se tako tudi vrši nadzor dežel- zakona o osnovi rentnih dohodninskih posestev izreče da nih zadrug prevzame dežela namesto država jamstvo za dohodninska (rentna) pisma, ima deželni odbor pole g v 79. dotičnega 36. Če so po pravilih v zmislu § 15. list b. za pretene globe, nalagajo jih okrajne zadruge in se iztir zakona glede dohodninskega posestva navedenih pravic javajo upravnim potom še sledeče: z Pravila stanovnih zadrug morejo se premeniti dovoljenjem deželnega odbora; deželni odbor sme v § 29. omenjeno število članov poslati v zadružni odbor, če bi tudi ne bilo pogojev omenjenih v tem paragrafu. k *31. Deželna zadruga ima skrbeti za osnovo jedne ali več zvez obstoječih pridobitnih in gospodarskih zadr o in pospeševati take zveze. vse Namen tem zvezam bi bil ne le gospodarstvo, temveč nadzorovati na podlagi nadzoroval- poslovanje zadrug nega reda, katerega izdela deželna zadruga in ga potrdi poljedelsko ministerstvo. , Toliko bi zveza imela še druge namene stvo in zastop skupnih koristij pripadajočih zadrug, da pr. var- janje pojasnil izdaja čnih formularj poucenje v dvomljivih vprašanjih, posredovanje pri nalaganji razpo-loživih glavnic zadrug pri kreditnih zavodih, organizacija skupnega kupovanja in prodajanja kmetijskih pridelkov, osnova osrednje blagajnice itd.), bi se določilo z zveznimi pravili. 32 V kolikor se nadzor ne vrši v zmislu zvezi, je 31. po pod- 31 zavezana deželna zadruga nadzorovati na . omenjenega nadzorovalnega reda kmetijske lagi v pridobitne in gospodarske zadruge njenega okoliša, katere se podvržejo njenemu Opravičeno je tudi za take kmetijske pridobitne in gospodarske zadruge, katere se podvržejo njenemu nadzoru v § 31. odstavek 3 omenjene pravdne in druge funkcije prejemati proti zmerni odškodnini. Natančneje o tem določajo zadružna pravila in pogodba, ki se ima skleniti. Okrajne zadruge so podrejene glede izpolnje-vanja tega zakona in glede svoja poslovanja nadzoru nadrejene deželne zadruge. Deželna zadruga voli pri svojem zboru po pravilih določeno število nadzornikov, kateri morajo biti strokov- 33 Globe ne smejo presegati 100 gld. in se stekajo v rezevni zaklad deželne zadruge. 37. Stanovske zadruge, ki se osnujejo v zmislu tega zakona, podvržene so le v toliko pridobitkarini in dohodarimi, v kolikor se bavijo' s podjetji pridobitkarini in dohodarini podvrženimi po donosu in prihodku iz teh podjetij. Zakoni z dne 27. decembra 1880. dež. zak 15P z dne 14. aprila 188 dež zak št. 43 1 dne 15. aprila 1885. dež. zak. št. 51 in z dne 24. marca 1893 zak. dež . 40 se uporabljajo v obdačenje teh podjetij, če se njih poslovanje v obsegu v teh zakonih naznačenem omejuje na člane stanovske zadrug vendar smejo za druge raztegniti svoje poslovanje na v 7 odstavek 1 omenjene opravičence do koristi ne da bi zaradi tega že izgubila pravice 38 1 do davčnih olajšav Za stanovske zadruge veljajo nastopne olajšave glede kolekovnih in napovedanih pristojbinskih zadrug; pristojbin so proste potrdila o prejemu zadružnih doneskov in vpisovanje posamične izvrševalne zastavne pravice; pristojbine so proste pogodbe, katere sklenejo sta- tega zakona s pridobit- zadruge v zmislu novske nimi, gospodarskimi in drugimi zadrugami v zmislu t tega zakona; pravila stanovskih zadrug so prosta pristojbine; osebno pristojbine proste so vloge in dopisovanja z uradi izvzemši sodno postopanje , ki se vo javnimi oblastvi pristojbine proste so knjige in zapisniki, dijo o pravicah zadruge do njenih članov proste premoženje 1 9 pristojbinskega ekvivalenta za premakljiva za nepremakljivo plačajo pristojbine 39 vrednosti s pritiklinami. Ta zakon stopi v veljavo šest mesecev po njegovem razglašenju 40- Izvršitev tega zakona naroča se Mojim nistrom za poljedelstvo, notranje stvari in finance mi III Kmetijske raznoterosti. Petelini. Za pleme so najboljši petelini dve ali tri leta jeno. V tej stroki nam še jako pomanjkuje knjig v prvi vrsti popularnih. Omikanec se lahko o tem ali onem pouči stari. vpliva na to, kaj se izleže iz jajec. Iz jaječ mladih košij, Skušnje kažejo, da starost kokošij in petelinov jako iz tujih del, ali za prosto ljudstvo je pa potreba nauka v domači besedi. Posebno je pa družba sv. Mohorja pripravna, da razširja take knjige mej narod. Prirodoznan-stvo je velike važnosti za vse stanove, mej drugim tudi za kmeta, ker je podlaga umnemu kmetijstvu. Omenjena ko- imajo starega petelina, izležejo se največ piske, iz jajec starih kokošij, ki imajo mladega petelina, pa petelinceki. Za dvanajst kokošij je dosti jeden petelin, le košinšinski pete- lini so slabši in mora priti jeden petelin že na 6 kokošij. Rodovitnost pasočih se svinj. Skušnje so pokazale, knjiga pisana je jako poljudno in jako spominja na prida so svinje, ki hodijo na pašo rodovitnejše od tistih, ki so rodoznanske spise pokojnega Erjavca, in želimo, da bi vedno v hlevu. Belolubnat borovec (Pinus leukodermis) raste v severni Albaniji, Črnigori, Bosni in Hercogovini. To drevo je posebno pripravno za pogozdovanje golih planjav nad 1000 do 1700 metrov nad morjem. Ugajajo mu apnena tla in je še z pisateljevo strokovnjaško pero obogatilo slovensko slovstvo še z marsikaterim podobnim spisom. Šesta knjiga je povest » Na krivih potih". katero Pi- slabso zemljo zadovoljen, kakor črni borovec. Easte v se kasneje ali po- je vsied tega vstrajnejši. Les je srednje gost in da se na razne načine porabiti. Mizarji posebno delajo iz njega vrata in okna. Temu drevju ne škoduje mraz ali vihar, mu škoduje. Če se nanj nabere preveč snega. to spisal Žaljski. Ta povest ima jako zdravo jedro, satelj v svoji povesti opisuje sedanje socijalistično gibanje. Povest je torej jako umestna za sedanji čas, ko socijalno vprašanje zanima vse duhove. Povest je tudi umeteljniško jako srečno iu vspešno razpeljana. Seveda s socijalnimi nazori gospoda pisatelja se ne moremo popolnoma stri- njati. Toda ta stvar je težavna in je čisto naravno J da imajo o njej razni ljudje različne nazore. Ta misli, da se ta ali oni zopet drugače rešiti socijalno vprašanje. Družba svetega Mohorja. / Pravo pot bode pač še le pokazala zgodovina, ki je pre (Dalje.) V obliki živalske povesti popisuje g. Fran Stupar sekala že marsikak gordiški ozelj in bode tudi tega. življenje rjavega hrosta (hrošča). Taka oblika ni več nenavadna. Take prirodoslovne povesti ravno tako pripomorejo, da se razširi znanje prirodoznanstva, kakor zgo- dovinske povesti k poznanju zgodovine. Seveda se proti njim dajo navesti ravno isti pomisleki. Mi smo pa vender tega prepričanja, da so take povesti koristne, ker mej drugim vzbujajo tudi veselje do prirodoznanstva. Gospod Franjo Podborški podaja razne gospodarske drobtinice. Ta spis ima mnogo dobrih svetov za vsakdanje gospodarstvo. Pisatelj je gradivo tudi jako skrbno zbral. Tako smo končali letošnjo osmo knjigo. Vsekako moramo reči, da so jako primerne svojemu namenu. Posebno je primerno razdeljeno berilo, primerno je knjig nabožnega, primerno pa se lepo druži s prijetnim. Nikakor pa ne moremo družbe tudi poučnega in zabavnega berila. Koristno dovolj priporočati. (Konec sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Pretep v bruseljskem vseučilišči N v • 1 • v y • vseucilisci v Bruselji je neki dr. Sarola imel preskuševalno predavanj za privatnega docenta Predaval ekaj o pnritizmu ugajalo profesorjem, dijakom se je pa preneumno zdelo Potem ima koledar črtice o poslednji ljudski štetvi profesorji izjavili da predavanje zadoščalo zahtevam in se ozira pred vsem na slovenske dežele. Te črtice so kar je , Ko so , so di-da tako nekako nadaljevanje tega, kar tej stvari priobčil. je že, » Koledar'* lani o jaki začeli hrup. Jeden profesorjev ie opomnil na to, postopanje ni nikakor dostojno za omikane ljudi, ali te besede Posojilnice so velikega pomena za naš gospodarski dale so povod pretepu, pri katerem gospodj profesorjem niso prizanašali dijaki 6 podom Umetni demanti. Profesor Rousseau v Parizu je raz- pa tudi naš narodni razvoj. Zato se pa slovenski rodo- krojil svetilni plin in bencinov par pri vročini 2000 ljubi morajo veseliti, če napredujejo ti zavodi. Zato je marsikomu ustregel gospod Ivan Lapajne, da ja v n Ko- tričnim tokom. Dobil je majhne demante, ki pa čisti. z elek popolnoma ) da ledarji" pojasnil stanje in napredek slovenskih posojilnic. Nadejamo se pa, da bode ta spis spodbudil rodoljube osnujejo posojinice v krajih, v katerih jih še ni. Koledar" končuje z razgledom po svetu in z zastavicami. Iz povedanega je razvidno, da je letošen koledar jako raznovrsten, iz njega lahko vsakdo priprosti kmet in omikanec dobi zabave in pouka. To raznovrstno ah industrijo na Danskem. « Nova moda. Amerikanske krasotice niso več zadovoljne z belo poltjo in se dajo tetovirati. Tetoviranje se vrši brez kake bolečine, odkar je Edison za to izumil poseben električen aparat. Za tetoviranje se rabi indijska tinta in pa kitajski cinober. Razstava novih iznajdeb. Industrijsko društvo v Ko-danji priredi prvi mesec prihodnjega leta v Kadonji razstavo najnovejših iznajdeb, katere imajo kaj važnosti za rokodeljstvo berilo dokazuje, da se za družbo ne zanimajo le čitatelji, temveč tudi pisatelji slovenski. Letos je izdala « Družba sv. Martina Cilenšekove knjige n Naše Mohorja II. zvezek škodljive rastline v podobi in besedi". Ta knjiga je jako priporočljiva. Mej Na vseučilišču v Peterburgu predava 32 rednih, 15 izvanrednih profesorjev, 70 privatnih docentov in 8 lektorjev. Pradobni krokodil. Pri Usines Selvayu v Belgiji našli so v nekem solokopu krokodila, kakoršni so bivali v Evropi v prejšujih zemeljskih dobah. Dolg je 8 metrov, samo glava je dolga jeden meter. to Poleg tega velicega našli so še jednega Slovenci je sploh znanje prirodoznanstva premalo razšir- manjšega krokodila. Ognjenik se je oživil. Na Filipinskem otoku Luzon je Nova žandarmerijska postaja. V Dobrepolj začel bruhati mej silnim tresenjem zemlje 2500 metrov visok je bila za časa gradbe dolenjske železaice le provizorično usta ognjenik, o katerem se je občno mislilo, da je že davno ugasnil. Več vasij je pokončanih. Velik potres je bil v Perruu in Ekvatoru v- Ameriki. V nekaterih mestih se podrlo več hiš in mnogo ljudij mrtvih. Skoda se lahko določiti ne more. novljena žandarmerijska postaja, se bode ista na prošnjo vi-demskega županstva stalno ustanovila. Azija pri carinskih plačilih določil se je za taka plačila, katera se odštevajo v srebru namesto v zlatu, za mesec december na 26 Vg ^/o ^ srebru. postaj Znižani tarifi za prevažanje lesovja od Novice. I dolenjske železnice do Trsta, stopili so te dni v veljavo. Cena je za vsacih 100% do Trsta iz Dobrepolja 43 kr., iz Velikih Lašč 43*9 kr., iz Ortneka 45 3 kr., iz Ribnice 46*3 kr. in iz Kočevja 56 kr. — Imenovanje. Avskultant gospod Hubert Wagner je imenovan sodnim pristavom v Idriji. — Odpoved. Gr. poslanec dr. Fr. Jurtela, namestnik dež. glavarja štajarskega se je odpovedal temu dostojanst^ru. s — Klub slov. biciklistov «Ljubljana« sklenil je za — Nov poštni urad odprl se je z današnjim dnem na Turjaku. Novi urad bo imel vsak dan ednokratno zvezo s poštnim uradom v Velikih Laščah — Šolske tablice iz celuloida uvedle so se že na mnogih šolah namesto dosedanjih kamnitih tablic, kater so baj zaradi prahu se nareja pri pisanju, zdravju škodlji Časa prihodnje deželne razstave v Ljubljani zgraditi in otvoriti Nove tablice so belkaste barve, mehke kakor papir in se piše svoje lastno dirkališče. V dosego tega namena obrača se klub na nje z navadnim svinčnikom na vse prijatelje bicikliškega šporfa, da mu z radovoljnimi doneski omogočijo. nabrati za graditev dirkališča potrebno svoto. Stroški proračunjeni so na 3000 gld. — Uradniško stavbniško društvo v Lrjubljani za zgradbo ceninih hiš in stanovanj imelo je minoli teden svoj ustanovni zbor. Po poročilu začasnega odbora glede vseh ustanovitve društva se tikajočih potrebnih priprav, odobril je občni zbor društvena pravila in volil odbor tridesetih članov, ki bo takoj pričel svoje delovanje. Razpisane dijaške ustanove. C. kr. dež. vlada za Kranjsko razpisuje v uradnem listu 44 dijaških ustanov. Najden kostnjak. Na štajerski meji pri sv. Niko kamniškem okraji na^i so delavci pri zgradbi neke poti, 3, da morajo posamične kosti .moškega trupla. Ljudj pravij biti te kosti ostanki nekega ondi pred 30 leti izginolega kros njarja, kateri bil ajbrže ubit. Morilca tudi takrat našli. 27. m Poljani gld., sojen m Dne bila 451etna Marija Krašaa iz Dolge Izpred porotnege sodišča ljubljanskega . obsojena pri Vip JÖ ker je svojemu sorodniku ukrala na 18 mesecev težke ječe. Pri drugi obi bil šest let težke ječe 191etni Anton Blažič i 4500 i ob-zgor- njih Pirnič, ker je Luko Petača z nožem tako sunil enkrat v Prošnje vložiti je do 15. decembra t. 1. Novo društvo. Vlada je potrdila pravila „društva za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani". Društvo, kateremu je blagi namen nravno zanemarjeno deško mladino reševati dušnega in telesnega pogina, občni zbor. prsi da je ta takoj umrl Zvečer istega dne obsojen je bil 60letni Valentin Podobnik iz Drenovega Grriča zaradi preko račitve meje samoobrane na 8 me težke ječe. 28 m m. stal je pred porotaiki 271etni Mih Kromar Dne kro- imelo bo v kratkem svoj jaški pomočaik v Ljubi in je bil zaradi hudodelstv ^a po-Zaradi Shod glede podaljšanja dolenjske železnice napravijo dne 3. decembra t. 1. meščani v Karlovcu. Na shod « povabljeni so tudi interesantje s Kranjskega. skušanega posilstva obsojen na 18 mesecev ječe. ednakega hudodelstva je bil obsojen na 13 mesecev ječe 48 ae iz Krope. — Pri tretji obravnavi letni kovač Grregor Lapaj obsojen je bil na 15 mesecev ječe 19 let stari hlapec F Snedic je svojemu gospod Frid Shod kmetovalcev priredi kmetijska podružnica v ukral nad 500 gld Novem mestu v nedeljo dne decembra t. ob - Dne 29 uri do- niki 191etni France Kristan iz Ž m m Reithareku v Tržiču stal je pred porot- poludne v kmetijski bralnici. Program shoda je prav zanimiv. je bil zatožbe oproščen ^irč, zatožen uboja. Kristan Obravnava proti Jan. Hriberniku Čitalnica v Ribnici. Dne 26. m. m. vršil se je v iz Gakrka pii Škofj 1 Loki zatoženemu zaradi boj pre Eibnici osnovalni shod narodne čitalnice. Shod, ki je bil dobro ložila. Istotako preložila se ie obravnava proti zavratnemu mo obiskan, volil je osnovalni odbor, kateri ima preskrbeti vse za rilcu Aloj Novaku iz Šiške ker je ta močno bolan in ne- ustanovitev društva potrebno. Upa se, da društvo obhaja pred Božičem svojo ustanovitev. še zmožen prisustovati obravnavi V samostojno župnijo povzdiguj duhovnij Budanje na Vipavskem Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se bode baje slovesno otvorila že decembra t. Za enkrat skrbljeno je za 30 moških bolnikov v bolnici. Konja z mrličem sta se splašila. V okrajni hiralnici v Smihovu so te dni baš naložili na mrtvaški voz truplo umrle Marije Lein, kar sta se splašila konja. Hiralnični nadzornik Jože Vinopol je skušal ustaviti konja, ali njega sta na tla podrla in nevarno poškodovala na glavi. Konja sta drla po Občinske volitve v Volovskem in Opatiji, raznih ulicah z mrličem, in s težavo se je posrečilo nekemu pri katerih so zmagali zadnjič združeni Nemci in Lahi, je na-mestništvo vsled ugovora slovanske stranke in nezakonitostij, ki so se godile pri teh volitvah, razveljavilo in odredilo, da se imajo vršiti nove volitve. redarju ju ustaviti. Kolera se je pojavila v Kiseku na Ogerskem blizu štajerske meje. Hudodelstvo v Dublinu. Dne 27. m. m. našli to zbirko. Zbirko izbranih hrvatsko-slovenskih pesnij so v Dublinu na ulici mrtvega zidarja Patrika ßaida, ki je v Zagrebu. Slovenski rodoljubi, imel glavo prestreljeno. Pred nekim poslopjem se je razletela neki vo- Za- izda pevsko društvo „Kolo posebno pa pevska društva- na Slovenskem se opozarjajo na dinamitna bomba, ki pa ni napravila veliko škode. jašnici so našli dinamitno bombo, predno se je razletela. Kameniti spomeniki, vzidani v poslopji ljubljanske prli so črkostavca, s katerim je bil naposled omenjeni zidar gimnazije, kjer je bil poprej nameščen deželni muzej, se bodo in preiskovali njegovo stanovanje, ter našli mnogo dinamita. z dovoljenjem naučnega ministerstva prenesli o prihodnjih velikih počitnicah v novo muzealno poslopje. Mnogo dinamita je ukradenega iz nekega želez niškega magadna pri Curihu v Švici. 402 Mnogobrojne tiskovne pravde. Proti urednikom v „Podvinskih Listov" v Kutni gori in „Nezavisnih Listov Kolinu je državno pravništvo vložilo tožbo zaradi veleizdaje, razžaljenja cesarja, motenja javnega reda in miru, razžaljenja vojne i. t. Loterijske srečke. v Lincu dne 25. novem. t. 1. 41, 78, 58, 21, 36. V Trstu dne 25. novem. t. 1.: 44, 16, 35, 69, 54. Nesreča na železnici. V nedeljo dopoludne je tovorni vlak blizu Amsterdama na Holandskem skočil iz tiru, s 40 vozovi, ker tamošnji most ni bil spet. Stroj je skočil v-vodo. Strojevodja in kurjač sta ranjena. Trije vagoni so po- V Pragi dne 29. novem. t. 1.: 42, 5, 81, 57, 75. Tržne cene. polnoma razdrobljeni. — Velik potres je bil v Kubanu v Perziji. Kacih 12000 ljudi j je vsled tega potresa zgubilo življenje. 2000 mr-ličev je še pod razvalinami. 50000 živine je poginilo. Zemlja leča gld. 13 V Ljubljani dne 29 novem. 1893. Pšenica gld. 8*50 kr. rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 7 50 kr., ajda gld. 8 50 kr., proso gld. 6 — kr., turšica gld. 6* kr.. grah gld. 12 kr., fižol gld. kr., kr. se še trese skoro slednji dan. Pribežališče za starce je pogorelo v Badajoru na (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Španjskem. Blizu 60 oseb je poškodovanih, nekatere jako težko. Dve gledališči pogoreli sta v Henrijetti v državi Ohio v Zjedinjenih državah. Ogenj je nastal v Kolumbijevem gledališči mej predstavo. Ko so ljudje drli iz gledališča so dva do smrti pohodili, 10 je pa težko poškodovanih Pogorelo je potem tudi zraven stoječe letno gledališče, pri čemur se pa ni nobeden človek ponesrečil. — Peklenska stroja. Nemškemu cesarju Viljemu in državnemu kancelarju Capriviju je nekdo poslal iz Orleansa peklenska stroja v lično izdelanih škatljicah. K sreči je nekdo spoznal, kaj je v škatljicah in so torej preprečili, da se niso razletele. Napad z bombo. Dne 23. m. m. je kaplj ice izgotovljene v lekarni k „angelu varhu v Košicah na Ogerskem v neko klet bombo, ali ni napravila znatne škode. nekdo vrgel se je razletela, ßRADY-a ¥ Kromerižu (Moravsko) Predrzna tatvina. V Trstu je nedavno predrzen tat ukradel nekemu zlatar] ob visoko po 1 V2 m, v kateri je bilo kinča za 2000 gld belem dnevu izložno omarico No beden ni ničesar zapazil so na Bivši državni tajnik obsoj let V Sofiji obsodili če Jovana Panatova, bivšega državnega tajnika v ministerstvu vnanjih stvarij, ker je izneveril več tisoč in uničil več državnih dokumentov Osem ljudij je podsulo Perenejih je snežni domu. plaz podsul V v ljudij k Louis Arbiron v ko so gnali čedo — Nesreča na morji. Pri poslednjem viharji na morji se je ob angleškem obrežji ponesrečilo blizu 250 ljudij. — Vojaškemu naboru se jih je leta 1882. odtegnilo na tisoč stavodolžnih 76, lani pa že na tisoč 80. Največ se jih je vojaškemu naboru odtegnilo v košiškem okraji na Oger- za i t so staro, zanesljivo in znano zdra- so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna i dela. (34 prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. » SeWutjmarc« . dvojne steklenice 70 kr. gyJ^^^tOAX^ Vsebina je naznanjena. Marljaeeljske kapljice želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec- 4 i i v carich; Loki: lek. Kari Fabiani; v Ra- dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek. J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. i skem namreč 189 od ti t Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.