*t. 1
Ijhajs trikrat na teden, in oicer t torek, Setrtek fu soboto ob 4. ari popoldne ter stane' po poŠti nrejomana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
•/      ...........tO   »
i/s    [..........5   »
Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: 01> nojem letu „Kaiipot po ficriSkem in GradiSčanskem" in ,aalipo^p"oIjQli^niJa,kra^3kih mestih'^ dalje dvakrat v letu ,,Yotni vil 'ielethii^ parattcortfc poStat*
zve*".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki uliti štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni«* A. GabršCoh 8a naroČila bres doposlane narožnine se ne ozir,amn
Oglasi in poslanice se raeunijo po IYtit-vrsiah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat Tf-v,- -3-kra*- 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsiko odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Go
V Gorici, v soboto dne 2. januvarija 1909
TafeaJ KK
Vabilo na naročho.
,,Soča" lio izliajala po trikrat na teden, kakor že izhaja, ter skrbela za raznovrstno ijradivo. Vabimo na naročbo ter se sklicujemo pri tem na izvajanju, katera smo navedli v dosedanjih dveh vabilih na naročbo za leto 1000.
Kot pri Iona „Soči4* izide do konca *. m. »Kažipot po Goriškem", ki je priljubljena kuji?|u, pravi kažipot tem« in onemu. JIo-cjoče izdamo tudi „Kažipot po Trstu".
Ob tej priliki vabimo pa tudi slovenske trifovee in obrtnike na pridno inseriranje v .^oči" in „Pri-morcu". Znano je, da inseriranje v ..Soči" iii ..Primorcu" je vspešno, ker se naša dva lista obilo citata iu sta povsodi razširjena. — I* o v d a r-j a m o š e p o s e b e j , d a j u m a -r o č a 5 u č i t a p r e d v s e m o b -činstvo. kise rado poslužuje 511« t u  ..S v n ji k s v o j i m !"
Torej vabimo na obilo naročho in pridno inseriranje, ki moffočiio pospešuje našo obrt in tvjjovino.
Uredništvo
se nahaja r Gosposki nliol 8t. 7 v Gorioi     v. ,. < Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan      k       ir dopoludne ter od 2. do 5. popoldne-, ob neu.,; :   \ praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r g v u i 51 v o 'se ns. haja v Gosposki ulioi 8t. 7 v I. nadstr. na levov tiskarri'
NaroCnino In ogkse Je piaCatl looo Sorloa
Dopisi saj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamaoije in drugo redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniStvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCe; sak petek in atane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1*60.
»SoBac in »Primorec« se prodajata v Goi i v nalih knjigarnah in teh-le tobakainah.: Sohwarz v Sds* ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališBu p. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulioi Formica, I. Hovansld v Korenski ulioi št. 22; v Trstu v tobakarni Lavren6ifi na trgu della Casorina.
»Gor. Tiakarnac a. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in za!.
Profesorji in dijaki
na dunajskem vseučilišču.
Dunaj. kontM- decembra 190*. Na največjem vseučilišču avstrijske države, na dunajskem vseučilišču se prigaja v zadnjem času marsikaj čudnega. Vsi avstrijski i,orcdi so pripomogli in prispevali k slavi in .'Ecme.aitosti dunajskega vseučilišča, in radi lega   romajo   leto   za  letom   sinovi in hčere
vseh avstrijskih ^^^joftlta^ kajti prepričani so, da je isb^ss^až^Sra skupna blaginja vseh narodov. Kadi tega nima nobena narodnost absolutne večine, vse so manjšine. Kaj se pa godi tu! V Niti 40 odstotkov slušateljev nimajo Nemci, in rjlovica teh, torej petina dunajskih vseučiliščnikov, je nemško šovinistična, hi ta petina si je uzurpirala oblast na vseučilišču. Enkrat pretepajo Slovane, drugokrat jude, potem Italijane in ako se jim zljubi tudi one Nemce, ki jim niso po volji. Vse to se dogaja pod pokroviteljstvom profesorjev, ki se jim ne upajo upreti ter jih kaznovati, profesorji, vzgojitelji mladine, kršijo na tak   krut način   vse postave   pedagogike!
Slušajte,   kaj   se   je   dogodilo   zadnje dneve:
Na dunajskem vseučilišču obstaja društvo -— z enakim namenom kakor naše dijaške kuhinje — ki si je postavilo nalogo, pripravljati potrebnim dijakom ceno in vžitno hrano za obed in večerjo. Imenuje se Mensa academica. Društvo obstoja vže čez petnajst let in je posebno za nas Slovence Uko važen inštitut, da bi morala polovica slov. dijakov zapustiti Dunaj, če bi se ista zaprla. Menzo obiskuje prilično vsak dan 1000 dijakov. Kaj je napravila prej omenjena teroristična stranka V Ko ji niso zadostovali pre- j tepi na vseučilišču, ukazala je zapreti menzo, , ko je vodstvo obstoja do polovice iz profesorjev. ! Nemška šovinistična stranka hoče iztrebiti iz vseučilišča vse slovanske dijake, in ker se ji j ni drugače posrečilo, hoče nas oddati lakoti. In profesorji so v to privolili. Na protipostavno zahtevo 20 odstotkov dijakov so izdali profesorji ostale štiri petine lakoti. Ni jih motilo pri tem vpoštevanja vredna okolnost, da ima pravico do študiranja in vseh drugih vseučiliščih dobrot tudi ostala velika večina dijaštva. Tako se je do sedaj zaprla že dvakrat menza, kar je prisililo dijaštvo stikati po ulicah brez obeda in večerje. Po dolgih intervencijah in mnogih interpelacijah se je menza zopet odprla, do kedaj se ne ve ... . Nemški burši so določili termin do 10./1. 190U. ter so obljubili profesorjem le pod tem pogojem mir, ako bodo oni preskrbeli, da od
tedaj naprej, ne bodo smeli več obiskovati mer/e Slovani. In profesorji, ki so člani vodstva, so tudi v to privolili s tem, da so bili mnenja, naj se menza zapre, da bi jo lahko izročili nemškim šovinistom, Naše pravice pa so branila podporna društva. Tako materij el-no in moralno podporo imamo v svojih profesorjih....
Težki boji nas čakajo, težki boji za pravico do učenja, za pravico do griži je j a kruha, ki nam gre po vseh postavah . . . to je novoletno darilo. Vendar je upanje na zmago, če bodo vsi dijaki na Dunaju, da se bodo potegovali za svoje pravice. Cel narod pa naj stoji na strani učeči se mladini, ki se bori za svoj obstanek. Kasneje bodemo poročali še !
DOPISI.
Od nekod. — Dne 14. t. m. je imela šolska mladina na Oorenjempolju v šolski dvorani svojo božičnico, katere se je udeležilo gotovo 400—500 ljudi, t. j. z učenci vred gotovo dobre 3/t prebivalstva šolske občine. Šolska soba je bila spremenjena v malo gle-dališčno dvoranico; bila je zelo okus no opravljena; pa saj ni čuda, ko je pa delalo 1'/, dneva toliko ljudi: otrok, mladeniftev, deklet, nekaterih mož in žen; vsi ti so, bi rekli — tekmovali med seboj, kateri bode pridnejši, kateri več naredi, — Ko je stopila stara ženica v dvorano, je rekla : „Marija, saj je kakor v nebesih". Le škoda, da je bila premajhna za toliko ljudstva.
Veselica se je vršila po določenem vs-poredu, ki je bil zelo bogat; celih 15 točk je obsegal, med njimi : petje deklic, petje dečkov, razne, primerne deklamacije, igra Smreka — bož;čno drevo, 3 prizori: Parmovi Mladi vojaki, Perice in Sarafan s petjem. Ljudje so kar strmeli in se čudili svoji mladini, ki je nastopala tako pravilno, pogumno in neustrašeno. Človek bi dejal, da je bil že vsak izmed nastopajočih že po večkrat na odru. Sara, samcat glas gre po občini: »Lepo, zelo lepo je bilo na večer 21. t. m." Ti pa, draga mladina, le pogumno naprej; ti si up in naša nada v mnogo boljšo bodočnost!
Najbolj so ugajali »Mladi vojaki", oboroženi z meči in puškami, seveda ni manjkalo na glavi tudi Cak in pred njimi slovenske trobojnice, za katero so bili pripravljeni i umreti, kakor so tudi sedaj še pripravljeni. Ko so izpeli pa „... ko bodo drugi krave pasli, vojaki bomo mi zares", našel se je med poslušalci »nekdo", kije imel „mužo" ter se hotel iz vojakov ponorčevati, zakričavši »Po-lenta, polenta". Naši vojaki-junaki so se po tem klicu zelo razburili ; ponosno so se zravnali, išče sokolovim pogledom predrzneža. Ta pa se je prestrašil ter pokazal podplate. Naši junaki pa mu pošljej o v slovo par »živio" ter dodajo še dvoglasn o »nobene bukvice....". Pri petju ni manjkalo i našega slovenskega vriskanja. — Ugajali so ti junaki, najbolj pa naš Lojze, poveljnik. Njegova »montura", še bolj pa njegov nastop, je zelo ugajalo. — Le tako naprej, fautje-junaki!
Še to povem skrivši, čeravno nisem do sedaj še nobenemu: Nekdo izmed junakov mi je zaupno izjavil: Gorje, tisočkrat gorje gre-drznežu, če bi ga dobili po klicu v pesti; še tako jih je držal poveljnik Lojze komaj v „šahutt.
Pa ,,Perice" ? Ha 1 Komaj jih pokliče mati na vse zgodaj, že so vam ubogljivo pred njo, čakajoč povelja. Komaj r. >" ' ¦¦\>-ust, že so vam na delu tako .:;':< <e jedna prevrnila svoj  skafič š \     •              u
Ni minulo pet minut, že so žele, položile svoje škafiče na domušno nasmejale ter prepevajo pesmice, šle na perišče; da, kar na mrzlo Sočo so jo udarile, čeravno je bilo tako mrzlo in so bile povrhu še brez zajutrka, tem bolj jim je dišala kava po končanem delu, da so jo spile nekatere kar po več čašic. Mati in hčere naj si pa zapišejo v srce, da ni grdo imeti samo umazanega perila, temveč še grši, da najgrši uuiazano-nečisto vest, ki »vedno skli, ne da pokoja dni noči". Skrbite torej, da vaša vest »bela ko sneg se bliščala be" in najsrečnejše bodete. —
Ruski »Sarafan" je tudi ugajal! Stara mati sedeč šiva, kar pripoje hčerka, prava ruska hčerka. Ruska narodna pesem je in bo vedno lepa, posebno  še  »Sarafan", ki je po-
Dvajset let pozneje.
Nadaljavaaje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE  DUMA8-   -------
(Dalje.) —• No, saj ni   še nič   zakasnelo,  pravi   Aramis, midva sva se pač  zelo podvizala. Dovolite   mi torej, dragi Athos, da  častiiam   Planchetu,  predno poizvedujem nadalje o najinem prijatelju.
—   Ah, gospod vftez! pravi Planehet ter se prikloni.
—   Poročnik ' pravi Aramis.
—   Poročnik, in obljubljeno mi je, da postanem stotnik.
—    To je zelo lepo, pravi Aramis; in kako so vas ioletele vse te časti ?
—   Najprvo — saj vesta, gospoda, da sem jaz pomagal rešiti gospoda Rocheforta ?
—   Da, res, pravil nama je o tem.
—   Pri tej priliki bi me bil Mazarin skoro obesil, in to me je naredilo seveda še bolj popularnega nego 3era že bil.
—   In vsled te popularnosti...
-— Ne, vsled nečesa boljšega! Saj vesta, gospoda, da sem služil pri piemontskem polku, kjer sem imel Sast biti seržant?
—   Da.
—   No, nekega clne, ko ni mogel nihče spraviti v
red tolpe oboroženih meščanov, ki so stopali eni z levo drugi z desno, se je posrečilo meni, da so stopali vsi na enako nogo hkratu in postal Pf>m poročnik na — vežbališču.
—   Tako je torej ta stvar, pravi Aramis.
—   In na svoji strani imate vse polno plemstva, kaj ne ? pravi Athos.
--- Gotovo I Najprej imamo, kakor gotovo vesta, princa Gonti-ja, vojvodo Longuevilla, vojvodo Beau-forta, vojvodo Elbeufa, vojvodo Bouillona, vojvodo Chevreuse, gospoda Brissaea, maršala La Mothe-ja, gospoda Luyrtes-a, marquisa Noirmoutiersa, grofa Fie-sque, marquisa Laigues, grofa Montrosora, marquisa Sevigne in kaj jaz vem koga še vse!
—   In Raoul Bragelonne? vpraša Athos z nekoliko vznemirjenim glasom; d' Artagnan mi je rekel, da vam ga je priporočal, ko je odhajal, dragi Planehet.
—   Da, gospod grof, kakor bi bil njegov lastni gin, in reči moram, da ga nisem niti trenutek izgubil izpred očij.
—   Torej se dobro počuti? nadaljuje Athos z veselja drhtečim glasom; ali se mu ni nič pripetilo?
—   Nič, gospod.
—   In stanuje ?                                                                           ,
—   Vedno še v »Grand-Charlemagne«.
—   Kam zahaja?...
—   Včasih k angleški kraljici, včasih k gospe Chevreuse. Z grofom Guiche-jem sta vedno skupaj.
—   Hvala, Planehet, hvala! pravi Athos ter mu ponudi roko.
—   Oh, gospod grof! pravi Planehet ter se dotakne te roke s konci svojih prstov.
—   No, kaj pa delate, grof ? Nekdanjemu lakaju pravi Aramis.
—   Prijatelj, odvrne Athos, pripoveduje mi o-Raoulu!
—   In kaj nameravata storiti sedaj, gospoda ? vpraša Planehet, ki je bil preslišal opazko.
•— Vrniti se v Pariz, če nama daste vi dovoljenje v to, dragi gospod Planehet, pravi Athos.
—   Kaj ? Če vama dam dovoljenje! vi se šalite z menoj, gospod grof! jaz sem samo vaš pokorni sluga.
In Planehet se prikloni.
Nato se obrne proti svojim ljudem, rekoč:
—   Pustita ta dva gospoda dalje, poznam ju, prijatelja gospoda Beauforta sta.
—   Živel Beaufort! zakliče enoglasno straža ter odpre pot Athosu in Aramisu.
Samo seržant se približa Planehetu ter mu po šepeče :
¦— Kaj? Brez potnega lista?
—   Brez potnega lista! odvrne Planehet.
—   Pazite, kapitan, nadaljuje seržant, nazivljajoč Plancheta že naprej z naslovom, ki mu je bil obljub-jen, pazite, z akaj eden izmed treh gospodov, ki so ravnokar odšli od tu, mi je natiho rekel, naj ne zaupamo tema gospodoma.
—   Jaz pa ju poznam, odvrne Planehet dostojanstveno, in jamčim zanja.
S temi besedami stirne roko Grimandu, H si je vidoma štel v veliko čast to odlikovanje.
—. Torej na svidenje, kapitan, nadaljuje Aramis v svojem šaljivem tonu; če se nama kaj pripeti, se bova sklicevala na vas.                                 /g, <,
šali prava naša last.  Pa kaj  pravim? Kar še rusko, to je naše,   kar naše, to rusko, saj <mo si vendar bratje po krvi, po jeziku. Lep to bil ta prizor, tako se glasi splošno. (Konec prih.)
Iz goriške okolice.
Kolesarsko društvo »Vrtojba« i Vrtojbi priredi
v aedeljo, dne 31. prodov* 1*909. svoj prvi društveni ples v širšem Stilu. Med plesom se bo vršila šaljiva tombola z raznimi krasnimi dobitki in pa bo delovala šaljiva pošta. Seznam dobitkov obj&vLuo pravočasno. Pričakujemo obilne udeležbe.                       Odbor.
Iz cerkljanskega okraja.
Občni zbor ttiiljNtka pcdtuinlce $. P. D. se
\,t vršil dne 6. jan. 1909. ob 8. uri zvečer v !-,.atoria g. Viljema Peternela v Cerknem ' ' le.dečini vsporedom: 1. Pozdrav načelnika. •j Uročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. ', v itev novega odbora. 5. Raznoterosti. —-:•   >bilni udeležbi vabi vse planince
odbor.
IAoII-ov Seidlitz-prašek
-    je za na želodcu trpeča neprekosljivo sredstvo v\   katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K 2-
Ponarejanje se satansko zasleduje.
MoII-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje Života. — »</*».».» olaJlojoSe in okrepčnjoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prenlajenja vsake vrste. Orli?, steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. 1011, c. in kr. dvomi založnik, Dunaj, I.
Tttchlaaoea 0.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G.  CriatofoletU,
A. Giroacoli.
Domače vesti.
Za družbo 8». Cirila In Metoda. — v družinah Toroš in Šček se je nabralo pri tomboli 3 K 12 v za družbo sv. C. in M.
Darsll za aDl|aŠkO kuhinjo". - Goriški deželni poslanci „Slovenskega kluba" za božič-nico od svojih poslanskih dijet 725 K, nabiralnik v gostilni Fon na Solkanski cesti 15 K, France Živic nabral med prijatelji v gostilni Valentina Komel v Ajševici 3 K 2 v, Jožefa .Jug iz Solkana 60 v in pri igri v družini Klinec v Gorici  3 K 3 v in 20 par.
V  županovi gostilni v Solkanu se je nabralo K 420.
Slovensko brzino in podporno društvo v Gorici priredi na svečnico t. j. 2. iebruvarja t. 1. v hotelu pri »Zlatem jelenu" veselico s plesom in Šaljivo loterijo.
Sodeč po predpripravah, obeta biti ta večer jako zanimiv, in nadejamo se, da se odzove vabilu naše občinstvo v obilera številu. Povdarjamo že danes, da je ta ples edini, pvi katerem se lahko naše delavstvo in drugi sloji zabavajo v prav domači dražbi.
VS8 p. n. SOtrudnike našega lista toplo zahvaljujemo za sotrudništvo v lanskem letu ter prosimo tudi nadaljne pomoči. Posebej še zahvaljujemo dopisnike iz preprostega ljudstva, katerih je lepo število. Le oglašajte se ! »3očaB ima vedno odprte predale za pritožbe In zahteve ter potrebe našega ljudstva.
V liadsllicjn — Predstave prično jutri. Predstavljala so bo jutri v nedeljo burka „ V e 1 e t u r i s t", o kateri smo govorili že v četrtek. V ponedeljek se bo predstavljal Me-škov igrokaz „Matia, v torek pa burka »V r a ž j a m i s e 1B. O teh dveh glej nastopni notici.
Vabimo k obilni udeležbi!
Laufseva bs/rka »Vražja misel" je ena izmed najzabavnejših iger, ki se igrajo na Dunaju.
V  Ljubljani se je uprizorila trikrat in v Trstu dvakrat zapored v slovenskem prevodu rajnega pesnika jos. Murna. Nobena burka ni izzvala toliko odkritosrčnega smeha, kakor ta »Vražja misel". V dejanje je vpletena dolga vrsta raznih komičnih tipov: šila nervozen profesor glasbe, lahkoživec z dolgovi in številnimi ljubicami, poredna operetna subreta, malomesten filister, ki bi rad igral ulogo don Juana, njegova ljubosumna žena, ljubezniželjno dekletce, hudomušen akademik, dovtipen sluga i. dr. Vsi ti originali so združeni pod eno streho in
v enem stanovanju. Akademik je namreč oddal v najem posamezne sobe stričevega stanovanja, da bi poplačal svoje študen-tovske dolgove. Toda stric se vrne prezgodaj in zmešnjava se razvozlja v splošno zadovoijnost. Študenta igra g. Nučič, njegovega slugo g. Molek, ki ima iz-borno komično ulogo, glasbenika g. Top-lak, subreto gdč. I. subreta ljubljanske operete Jofca Hadrbolčeva, filistr-skega don Juana v večnih stiskah g. Danilo, njegovo ženo ga. D r a g u t i n o- l v i č e v a, lahkoživca g. Jos. Povhe, ma-iomestno goskico gdč. Thaler jeva, strica g. D ragu tinovič in njegovo ženo gdč. Winterova. Sodelujejo pa še drugi igralci in igralke. Pevske vložke ob spremljanju klavirja pojeta gdč. Hadrbolčeva, ki nastopi v kostumu „Bo-Žanske Tee", ter g. Jos. Povhe, ki zapoje krasen valček. Kdor se rad od srca smeje ter hoče preživeti vesel večer brez filozofiranja, naj si og!eda to burko!
Miški« »Mati", igrokaz v treh dejanjih, slika vpliv tujine na našo domovino in na naš narod ter značajno borbo obmejnih Slovencev proti ošabnemu tujinstvu. Kdor je zvest rodni zemlji in svoji materi, zmaguje in napreduje; kdor se udaja tujstvu, propade in pogine. Ta drama je polna lepih značajev, efektuodramatskih scen, viharnih bojev za načela in podaja cel niz krepkih rodoljubnih stavkov najživejše istine. Vse vloge so jako hvaležne in zanimive, dasi težke. V njej igra ulogo Silve, nesrečne najdenke, ki jo kri vleče z doma vedno v tujino, gospa Zofija Borštnikova, mater ga. Dragu ti no vičeva, njena nesrečna sina g. Nučič in g. Iličic, njeno vrlo hčer 7 gdč. W i n t e r o v a, starega rodoljuba župnika g. D r a g u t i n o v i č re-negata g. Danilo in cigana g. Toplak. Vsa drama je zelo zanimiva in literarne vrednosti. Žela je vs9obče priznanje.
Rad pri pjedlšklh predstavah. — Pri predstavah, ki jih je priredila dosedaj „Nar. Pro-sveta" v „Trg. domu", so se pojavile nekatere nerodnosti, ki so dale povod opravičenim pritožbam. Krivci so bili vedno med si. občinstvom samim, ker ta ali oni ne vpošteva nujne potrebe, ozirati se ob takih prilikah, ko se v enem prostoru zbere yečja množica ljudi, ne toliko na lastne udobnosti ali celo razvade, temveč na udobnosti ali vsaj potrebe skupnosti. Da bi se opažeuim neprilikam po možnosti odpomoglo, usojamo si opozoriti si. občinstvo, da bi se ob takih prilikah ravnalo po sledečih pravilih:
1.    Da se izogne drenju pr) blagajni, zlasti tik pred pričetkom predstave, naj skuša vsakdo nabaviti si potrebnih vstopnic že prej v predpro-daji; če tega ne more, naj se pa nekaj minut bolj zgodaj odpravi z doma, da pride vsaj četrt ure pred pričetkom do blagajne, na kar bo mogoče, da dobe" vsi do pričetka svoje vstopnice in s poznejšim prihajanjem ne motijo že pričete predstave. Z netočnim dohajanjem se provzroča, da se ev. predstava tudi ne more pričeti točno, ker bi šumno dohajanje zapoznelih gostov neprijetno motilo toli že navzoče občinstvo koli igralce. Kdor pa že zamudi pričetek, naj bo toliko obziren, da vstopi brez ropota, in naj si poišče sed8ž še le ob naslednjem premoru igre.
2.  Pazi naj vsakdo, da ima za vsako predstavo ono vstopnico, ki velja za dotični večer; odslej bodo vstopnice datirane, da se izključi zamenjava ali pomota.           ; .„
3.  Pri vstopu naj se vstopnica" pokale, biljeterju, ki ji odtrže rob; ostanek naj asr hrani, da se more po potrebi vsakdo izkazati na svojem sedežu.
4.  Vsakdo naj zasede I e oni prostor, ki mn tiče glasom vstopnice; če sedež menja s prijateljem, naj menja tudi vstopnico. Nelepo je, siliti na sedeže, četudi so prazni, ne da bi se kupilo do-tične vstopnice; izpostavi se vsakteri tndi; možnosti, pa ga biljeter odstrani, kar mu gotovo ne bi bilo v čast.
5.    Dame naj odlagajo brezpogojno klobuke v garderobi ali pa naj prihajajo brez nj ih.
6.  Med odmori naj se ne kadi pred vhodom v dvorano, ker sili neprijetni dim v dvorano'in kvari zrak. Vsak kadilec lahko prenese brez kajenja toliko časa, kolikor po navadi trajajo predstave; v izrednem slučaju,
] da tega absolutno  ne bi zmogel,   naj   se po-
I trudi na ulico, sicer pa naj si pozneje toliko bolj in V5fc privošči!
7.  Pri odhajanju naj se občinstvo ne g n e t o s sil o v garderobo, kjer je prehod, 'žal, nekoliko ozek; treba je le par minut potrpeti, in gotovo pride vsakdo do svojih stvarij, predno preteče Četrt ure po zvršetku predstave; vsi pa itak ne morejo biti prvi.
8.  Konečno bi bilo priporočati, da občinstvo opusti pomirjevanje samega sebe z neprijetnim sikanjem „p s t lB in z drugimi vskliki; ako nastane splošni salva zdravega smeha, ozirajo se Itak igralci na to in počakajo z nadaljevanjem, dokler se smeh ne poleže; nikomur se torej n» treba bati, da bi preslišal kaj važnega -- vsled občega smeha.
Z gledail&lai OSUuJeiH iz Ljubljane pride v Gorico tudi ravnatelj deželnega gledališča v Ljubljani g. Fran O o v t!k a r.
Za aJne kandldattflje je postavljen oder na galeriji, kakor zadnjič.
Soriški deislfl! zbor. -— Današnja „EdinostB poroča, da bo sklican goriški deželni zbor prve dni t. m. in čo ne bo mogoče konstituirati deželnega odbora, bo razpuščen. — Če bo sklicarr v kratkem de? zbor, bi bilo to znamenje, da so odnehali laški liberalci od svojih zahtev — toda nam ni o tem nič znano. Povemo pa, da ima deželni gluvar pooblastilo, sklicati deželni zbor na dan 8. t. m.
Dobro aH slabo znamenje? — Gabršček in
Franko sta znanca in osebna prijatelja že izza mladih let. Ali je to kaj Čudnega, ako gresta skupaj po ulici? — Vkljub tema je „Gorica" obešala tak sprehod na javni zvon ter iz tega kovala politični kapital.
Naj po vzgledu „Gorice" danes poročamo pa mi, da sta se sprehajala danes pred-poldne po mestu dr. Anton Gregorčič in dr. Mara ni, in sicer „a brazetto", kakor kak zaljubljen par. Da bomo povsem točni, poročamo, da se je Gregorčič oklvpal Maranija in ne morda narobe. — Gregorčič je bil Živahen in je govoril hitro in veliko, Marani se je bolj muzal in je večinoma molčal. — Ali sta pripravljala hudo uro za deželni zbor?    .
Silvestrov VBfar, katerega sta priredila „SIov. Čitalnica" ter možki in ženski zbor „Pevsk. in glasb, društva" v Gorici, je privabil prav obilo občinstva v Trgovski Dom. Vspored je bil raznovrsten in zanimiv; slišali smo lepo petje moškega zbora P. in gl. dr., kuplete je pe! g. G r m prav dobro, loterija je osrečila marsikoga, o polnoči pa je govoril staremu letu v pozdrav in novemu v biovo g. Darnir F e i g e I. Govor je bil dobre humoristične vsebine ter je izzval mnogo prisrčnega smeha in odobravanja. Svirala je vojaška godba, po polnoči se je pridno plesalo. Bil je prav lep in prijeten večer, ki ostane vsakemu udeležencu v dobrem spominu.
Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici
naznanja, da bode jutri t. j. v nedeljo 3. t. m. v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7. ob -11. uri predpoldne dražba časopisov.
Sankališče V Boillnju. — Kranjska deželna zveza za tujski promet je zgradila v Bohinju nad 2000 m dolgo sankališče, ki se slavnostno otvori v nedeljo 3. januvarja 1909. dopoldne ob pol 12. uri. To sankališče je namenjeno v prvi vrsti tržaškemu in goriškemu občinstvu. Ta dan se vrši tam tudi koncert in sicer vojaške godbe iz Gorice. Popoldne igra godba pri sankališču, zvečer v hotelu »Triglav".
,   Vremensko poročilo Iz Bohinja, i. prosinca
1909., ob 7. uri zvečer. Nadmorska višina 507 m, stanje barometra 745, statjje termometra — 5 R jasno, brez vetra, stanje san-kališča izborno.
Priporočajo se izleti, sankanje in vožnje s skiji. Za zabavo vožnje s sanmi.
Gregorčič piše po svoji „Gorici", da je »Šolski Dom" poskrbel, da dobe v s i mestni slov. otroci, ako hočejo, šolski poduk v teh prostorih. — Kakšna farbarija! Ali ne ve, da se odganja vsako leto otroke, ker se jih ne more sprejeti? AH ne ve, da je za ljudsko šolo godnih slovenskih otrok toliko, da bi jih spravili komaj v 3 ljudske šole? Ne pa da lahko gredo v „Š. D." — Gregorčič vse to dobro ve, ali namen mu je farbati in pa bahati se s „Šolskim Domom", — Ali ne ve, da je pred leti sam podil otroke, ki stanujejo bolj blizu in tudi še precej daleč od Podturna, v mestno slovensko šolo Podturnom? Zakaj jih je podil? Zato, ker že takrat niso mogli vsi v „ŠoI. Dom".  Kaj  pa šele danes! — Do-
stavljamo, da jih je podil v Podturen takrat, ko se je bil zvezal-s Pajerjern! Torej iz dvojnega vzroka.
Nekaj črniti zastav so razobesili Lahi v Gorici, in sicer v znak žalosti radi potresne katastrofe v Siciliji in Kalabriji. Pa precej malo je teh zastav! Ali je samo toliko Lahov v Gorici? — Goriški mestni svet je dal ponesrečencem v pomoč 1000 K.
Električni tramvaj v Borici. — Vršijo se poskusi. Sedaj je prisopihal tramvaj že do Trgovskega doma. Poskusi se bodo vršili še kakih 14 dnij na celi progi, \ potem začne počasi redna služba na tramvaju.
Koledar za kmetovalca 1909. je ravnokar izšel. Ta našim kmetovalcem priljubljena lična in trpežna knjižica obsega tudi letos kratke in poučne članke in tabele o živinoreji, gnojenju, živinozdravništvu, kletarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, o davkih, merjenju lesa, zadružništvu itd. Ta koledar, ki se rabijv umnem gospodarstvu skoraj vsaki dan, je kmetovalcem zelo priporočati.
Cena trpežno vezanemu koledarju je K 1 00, s pošto K 1-80.
Pni slovenski felek-koledar In zap'srtl(c. — Narodna in rodoljubna „Slovanska knjigarna in papirnica" g. .1. Gorenjca v Trstu (ul. Valdi-rivo 40) je izdala v svoji zalogi prvi slovenski združeni blok-koledar in zapisnik, kakorš-njega potrebo smo že davno čutili. Ta koledar je kaj praktičen: more se ali obesiti ali postaviti na mizi. Razun tedenskih listov ima vsakodnevne lističe za trganje, a na koncu razne praktične tablice. Izdelan je koledar solidno in ukusno, a tudi glede cen more konkurirati s stičnimi italijanskimi in nemškimi izdanji.
G, Gorenjec je namenil darovati 5% brutto skupila za ta koledar naši družbi sv. Cirila in Metodija. Toplo priporočamo to koristno in krasno izdanje, kakoršnjega treba vsaka slov. hiša, posebno pa trgovci, Slovenski blok-koledar se more dobiti po vseh slov, knjigarnah. Stane le K 120.
Odprti lekarni- — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner. V teh uveli lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 8. do 10. t. m.
V najem se Odda lepa, zračna, u& liovo ineblovana soba s prostim vhodom v ulici sv. Ivaua št. 7.
Zveza narodnih društev.
Jutri 1 HčduljO dne 3. prosinca bo, kakor že omenjene, veselica Tamburaškega in pevskega društva „Podgora" v Podgori z že objavljenim vsporedom. Opozarjamo še enkrat na to veselico meščane in okoličane!
„Slov. Čitalnica" v Dol. Vrtojbi bo imela v
eredo na praznik sv. Treh kraljev, 6. jan. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Dnevni red po pravilih. Začetek ob 2. uri pop.
Kolesarsko društvo r,8orica"   opozarja   na
plesni venček, katerega priredi v soboto 9. janurja t, i. v veliki dvorani hotela „zlati jelen".
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesli.
Škandalozna volitev v Trgovsko in obtno zbore d. — Pojutranjem 4. t. m. bi mora»e biti vse glasovnice že na glavarstvih, torej od volilcev podpisane in izpolnjene s kandidati, -- danes smo pa že 2. januvarja, adosinoči celih 48 žu panstev še ni moglo vročiti izkaznic in glasov n i c, ker so jih dobila prepozno od glavarstev.
Znano mi je, da so razpošiljala glavarstva šele 28. in 29. decembra, torej po Božičnih praznikih, kar je le naravno, ako so sama dobila iz Gorice na sveti večer ali celo na Božič. Nekatera županstva imajo le po dva ali tri uradne dneve v tednu. Zato je umljivo, da do danes 2. januvarja ne bodo vse glasovnice niti razdeljene med volihe, jutri je zopet nedelja, — a pojutranjem morajo biti glasovnice že na glavarstvih.
To je višek škandalov, ki so mogoči v naši deželi! Volilci nimajo časa za vso volitev niti dva do tri dni, — a volilna komisija hoče imeti celih 8 dnij pred glavno volitvijo (1 2. i n 1 3. t. m.) v s e glasovnice v rokah, da prešteje do zadnjega giasiča. koliko smo ji h s prav i li Slovenci   skupaj. -    Da Lahi  potem
od 5. do 13. t. m. lahko še na vse kriplje delajo, ko imajo slovenske glasove že vse na mizi volilne komisije (J!), to je umljivo, to kontrolo tudi nočejo imeti!
Danes sem bil v tej zadevi pri predsedniku volilne komisije — grofu Attemsu, čegar podpis nosijo vsi spisi volilne komisije, tudi vsi razglasi in izkaznice za Slovence v — italijanskem jeziku. Ped tak škandal je grof Attems položil svoj podpis, čeprav je vedel, da smo Slovenci že poprej ogorčeno pretesiovali. ¦ ,V-$deL je^. $| bpdo^ Slovenci zopet opravičefto^žaljeni, a kijuTuT temu je zopet izdal za dvetret-jinsko slovensko večino vse razglase, izkaznice, glasovnice itd. v — laškem.jeziku. Ljudje na deželijso ogorčeno pro-testovali, niso hotel i sprejemati v roke tako očitnih znakov nesramnega žaijenja, da smo morali iz Gorice brzojavno in z ekspres-nimi pismi za božjo voljo rotiti ljudi, naj požrejo to infamnost in sprejmejo glasovnice. — Predsednik volilne komisije grof Attems je sam zakrivil tako sramotno postopanje s Slovenci! Da laški nestrpneži na tako drzne načine radi žalijo in dražijo nas Slovence, to vemo; jim že še povrnemo, — ali da dvorni svetnik Attems pod take infamnosti prilaga svoj podpis, to je danes na Goriškem največji škandal! In s takim mo-žem morajo biti naši računi — sklenjeni, to sem danes grofu Attemsu vrgel v brk in mu povedal, kar mu je tikalo! Med njim in goriškimi Slovenci ne more več biti sprave! Ob znanih poletnih škandalih v Gorici je btf tudi grof Attems tisti, ki je največ zakrivil s svojo nesposobnostjo, da smo bili Slovenci nesramno žaljeni. In žalil je tudi sam ! — Tisto slabost smo grofu Attemsu še prizanesli, — zdaj pa bodi konec slovenski potrpežljivosti.
K temu grofu sem šel torej danes in mu razložil slovenske več nego pravične pritožbe. Grof Attems me je cinično zavračal in izjavil, da bo zanj dovolj to, ako dobi do 4. t. m. od županstev vročilnice. Tudi če danes 2. januvarja vsi volilci ne dobe* še glasovnice, to ni nič, saj jih lahko tudi še jutri odpošljejo na glavarstva, ki jih tako dobe pravočasno. Na to sem odvrnil, da je to skoro nemogoče, ker volilci sami danes še ne vedo, koga morejo voliti vsled omejitev volilne pravice. Saj volilci niso imeli upogleda v volilne imenike, na deželi pa so imeli razpoložene celo le imenike posamičnih sodnih okrajev. Zato mora volitve nekdo voditi, a ta izve za volilce, katere je komisija milostno sprejela v imenike, šele iz razdeljenih glasovnic. Ako pa volilci dobe glasovnice šele danes in jutri, tedaj je gotovo, da jih sami ne morejo izpolniti z imeni kandidatov, — volilnemu odboru jih pa ne morejo več poslati, ker bi bil zamujen volilni rok 4. t. m. Taki volilci bi morali priti iz cele dežele osebno v Gorico 12. ali 13. t. m.
Grofu Attemsu so bila taka kričeča dejstva neprijetna in nervozno je brcal po sobi, dočim sem jaz mirno sedel. Ni pa hotel nič slišati o tem, da bi se podaljšal rok od 4. do 8. t. m. za oddajo glasovnic na glavarstvih.
To me je končno razburilo, da sem označil tako postopanje volilne komisije za — škandalozno. Ali ni to res ?! — Grof Attems je bil s tem osebno žaljen, in začel je kričati, da se on v svoji (!) sobi ne pusti žaliti. Jaz sem pa s Čedalje bolj razburjenim glasom grofu Attemsu povedal, kar mu je tikalo ! Najbolj sem pro-testoval proti temu, da se mož čuti osebno žaljenega, češ, moja ostra kritika ne tiče osebi, marveč celi komisiji, — ali povedal sem, da smo grofa Attemsa do grla siti, da mu s tem mečem bojno rokavico pod noge! Izjavil sem, da ž njim pretrgujem vsako zvezo, da ne pridem k njemu nikdar več v nobeni zadevi in da vselej in povsod zastavim svoje delo v to, da °>e ga Slovenci iznebimo! Bolje odkritega nasprotnika nego takega obliza-nega aristokrata, ki ga redi edino grofovsko ime in domišljavost! Pika.
A. Gabršček, deželni poslanec. V Šfflirijlh pri Ajdovščini noben volilec ni hotel sprejeti laških izkaznic in glasovnic za volitev v Trgovsko zbornico. Županstvo jih je vrnilo glavarstvu, a to jih je v Četrtek zopet poslalo Županstvu, nojbržo z nalogom,
da jih mora vročiti. — Na novo leto županstvo ni prejelo poŠte. To se je najbrže zgodilo šele danes. — Pojutranjem pa morajo biti glasovnice že pravilno oddane na glavarstvu. — Tako oležkočajo tako važno volitev med Slovenci!
Na NabreŽfnf je jeden volilec od jeze raztrgal laško izkaznico in glasovnico /a volitev v Trgovsko zbornico. Lepo je sicer, da je tako zaveden in naroden, ali ni prav storil, da je izkaznico raztrgal. S tem je jeden I gjas za Slovence izgubljen. Kaj ko bi šlo le za eu glas?! — Tucfi iz drugih občin nam poročajo župani in tajniki, da so imeli veliko dela z razjarjenimi volilci. — Tako škandalozno se postopa še dandanes z — večino prebivalstva te dežele. Pride dan obračuna !
Razširjanje obrata v železniškem skladišču Trst-prosta luka c fcr. drž. žel. — z& i. januvarja
1909. objavljeno razširjenje obrata v železniškem skladišču c. kr. avstr. državnih železnic na carinski meji (meja proste luke) v Trstu se preloži na X marec ,1909.
Sodelovanje poštnih uradov pri carlnsko-uradnem listcpno-zsznambenem postopanju v Inozemstvo vrnjenih predmetov po Izvršeni popravi. — Ozirom na obvestilo z dne" 24. aprila 1907. št. 12.825/P. (pošt. in' brz. nar. št. 53 iz leta 1907), glede vstopnozaznambenega postopanja poštnim potom iz inozemstva v svrho poprave dobajajo-čih predmetov se obvešča c. kr. poštne urade, da bode temeljem tozadevnega sporazuma s c. kr. finančnim ministerstvom poštna uprava počenši s 1. januvar. 1909., začasno samo poskusoma, posredovala tudi izstopno-zaznambeno postopanje, po izvršeni popravi, zopet v inozemstvo odposlanih predmetov. Poštna uprava bode toraj, nadomestovaje stranko, odpremljala v prevoz predane, v inozemstvo vračajoče se ter popravljene predmete vsebujoče pošiljatve, v svrho določila istoyetnosti predmetov, na carinske urade in prepošiljala predajalcem po mejnih istopnih poštnih uradih z izstopnim potrdilom opremljene zaznambene liste. — Pogoji, pod katerimi se izvršuje to posredovanje oziroma]re-glementarna in obratno-službena določila, katera je treba uvaževati, so isto, kakor so predpisana z naredbo od 1./9. t. 1. štev. '27.054./P. (p. in brz. naredb. št. 113 iz leta 1908.) gledš v inozemstvo namenjenih omotov z vzorci in kupčijskiin blagom osobito pa se sme odpravljati slične pošiljatve samo na v tej naredbi navedene, v posredovanje za-znambenega postopanja pooblaščene razeorin-ske poštne urade, Razlika obstoji le v toliko, da mora odpošiljatelj razven potrebnih spremljevalnih listin, dodati tudi zaznambeni list in v svoji prošnji za posredovanje izstopnega zaznambenega postopanja   (nova tiskovina št.
.%7) besede „vzorci (kupčijsko blago) na.....
mesecev" rokopisno nadomestiti z besodilom „vraČajoče se popravljeno blago" ali z isto pomembnim izrazom.
Razne vesti.
Narodni delavski organizacija v LJubljani bo
imela ustanovni občni zbor jutri dne 3. jan. 1909. ob   2.   uri popoldne   v veliki  dvorani
Na Balkanu.
SrhSke zahteve. — Londonski „Daly Mah« poroča iz Belegagrada, da je srbska vlada prejela od porte noto, v kuteri se srbski vladi obeta, da bo Turška na mednarodni konferenci podpirala srbske zahteve. Te zahteve so: garancije za popolno avtonomijo Hosne in Hercegovine ali pa teritorijalne kompenzacije.
Nesreča pri poskusnem streljanju v Srbiji. —
Srbi se pridno vežbajo. Ko so te dni poskušali nove topove v Nišu, je en naboj predčasno eksplodiral v cevi, vsled česar se je pripetila nesreča. TVije vojaki so mrtvi, Baje so je dogodilo nekaj takega tudi v Kra-gujevcu.
Potrjuje se, da so avstrijske orožnike ob Drini napadli srbski vojaki in ne srbski kmetje. Rano, katero je dobil orožnik Lesnjak, je provzročila po sodbi veščakov vojaška puška.
Politični pregled.
Madjarlzaclja Hrvatske. — Ena zadnjih številk „Magyar Hirlapa", glasilo ministra grofa Andrassy-ja, se bavi na uvodnem mestu z nalogami bana barona Raucha, ki ima misijo, da izvrši načrt njegovega očeta, to je, da pomadjari Hrvatsko.
Revolucionarna propaganda v ruskih šotah. —
Iz Rlge poročajo, da je radi socijalno demokratične propagande na šolah v Mitavi rigško vojno sodišče od 11 obtoženih učencev in učenk dva obsodilo na Štiriletno prisilno delo, enega pa na pregnanstvo v Sibirijo.
Vsestevanska novinarska zveza. — Graška
poroča, da je ministerstvo za notranje stvari dovolilo ustanovitev vseslo-vanske novinarske zveze. Zveza ima namen, da združi vsa slovanska novinarska dreštva, ki imajo sedež v katerikoli državi. Politična in verska vprašanja so'izključena.
Potresna katastrofa v Italiji. — Papež je podaril za žrtve potresne katastrofe 100.000 lir. Potresni sunki se nadaljujejo. — V Messini je polovica prebivalstva pod razvalinami. V Messini so aretirali okoli 100 zločincev. Požar v Messini je ponehal. — Število vseh žrtev znaša okoli 200.000. — V Messini so aretirali okoli 100 zločincev, ki so ropali po mestu. — Posebno močan je bil v Messini potres z morske strani. Morje se je vspelo ter butnilo v obal in jo preplavilo. — Iz inozemstva je nabranih mnogo milodarov za ponesrečence. — Magistrat v Berolinu je daroval 50.000 mark, v Londonu so nabrali nad 3000 funtov šterlingov, v Ameriki okoli 1.035.000 lir. — Ranjence prevažajo na varno. — Laški listi pišejo entuziastično o hrabrosti in požrtvovalnosti ruskih mornarjev, katero kažejo pri reševanju ponesrečencev. Ne bojijo se nobene nevarnosti, nobene žrtve; trije so našli smrt pod razvalinami, jjo so reševali ljudi. — Laška kraljica Helena je prava usmiljena sestra, tako ljubeznivo streže ranjencem, jih tolaži ter hodi okoli, doleč pomoč in tolažbo, ne glede na nevarnost.
Kje Je puijskl prost Adam Zanetil? - Klerikalni listi so trdili, da se nahaja prost Za-netti v nekem sanatoriju, da je torej bolan, sedaj ko je zapravil mnogo cerkvenega denarja ter spravil s svojo posojilnico in svojimi podjetji polno ljudij v nesrečo. Nekateri laški listi pa poročajo sedaj, da je don Adamo iz Pulja ubežal v Italijo ter se v Genovi ukrcal za pot v Ameriko. Nekateri trdijo, da so ga videli v Genovi. — V nesrečo je prišlo po njem baje tudi več kolonov v Mumičelu v Furlauiji.
»Schuivereln" je ustanovil na Koroškem 5 novih podruŽBic.
Ise o Gorici -L¦ tekal. Jas. Verdija št. II. «|r
ITI. GAl,   trst Corso 4.
Specijalna tvrdka gumijastih predmetov. Cev1 za vodo, viuo, pivo itd. Irigatorji, gumijaste vloge za postelje, nepremo&jivo blago K +'7-. blazine iz gumija za bolnike, brizgalnice za klistiranje od 60 vin. više. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gumijaste okovi za berglje. HigeniCne umivalne gobe iz gumija, zelo trpežne. Bideji. HigeniCni predmeti.
Predmeti za bolnike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni tennome .i. Kompletni irigatorji od K 2'50 više. — Brizgalnice za nos, uSesa in oči. Prsne kopeli za nos. — NoCne posode tudi za bolnike. — Aparat za bolnike, kateri močijo. - Nosi se na životu. — Aparati za steriliziranjo mlcfoi za otroke. - ŽakljiCi za led. — Prisnilz-obkladki. — Billrot & Mossetig-batist.
Kirurgični predmeti. — Pravat-brizgalnice, berglje. aparati za iuhaliranje, vata dr. Britnsa V« kg 80 vin., l/s» kg K PoO, 1 kg K 3" . — Preveze za otroke. Flanela. — Preveze za krCne žile. . Ortopedifori predmeti. Nogovice iz elastike za krčne žile. Kilni pasovi. — Preveze za život. — Ortopedični moderci (Gcradchalter), naramnice in podveze za nogovice.
Dišave in mila. tu - in inozemstva.
Toaletni predmeti. — SCetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. — Razpraševalci za dišave.
Dežni plašči pristno angleški, garantirano nepremocljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K viSe.
Cene brez konkurence! piatiolb-lgrre.                  Dlaboo-igrre.
Senzacionalni samomor. —______w___
javljajo, da se je tamkaj radi velikih pone-verjenj ustrelil ravnatelj hipotekarne banke Pavlovič.
Največji msst na svetu hoče zgradati železniška družba iz Pensilvauije. Most spoji New-jork s Sony-Islandom. dolg bo 3 morske milje, stal pa bo okoli loo milijonov K,
S^faei)© podjetje
GORICA Tržaška ulica štv* 29.
sa priporoča si. občinstvu in drugim korpo-raeijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
Znidarcid & Stepančič.
iinafsko in sadjerejsko društvo
V KANALU
iti)a i)a prodaj
18000 kolči Riparla Portalis »n 7000  „       „     lonticnia
="po ugodni ceni.=
Ravnokar je izšel
Koledar za
uredil drž. konsc J. Leg-vart. IV. zelo
popolnjivi letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlnta pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava ia osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Živinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesu. Zadružništvo. Merjenje esa. PreraČ. v kile, orale in hektarje. Koledar, in Ss mnogo drugega. Vezanje letos v posebno močno platno. Cena b pošto K 1-80, in ee naroča pri Iv. Bonaču v IJubljani Vsled prihranitve dragega povzetja se naj   znesek   naprej    dopošlje.
K8ŽI liniment. Ca psi 6 i contp.
Varstvena znatni
Ncdomcstok z»
Anker-Pain-Expef!er
povsod pripoziano kot  najboljše
sredstvo proti prefalajenjn itd. Za ceno
80 vin.,  K 140  in 2-— se dobi po
vseh lekarnah. Pri nakupu   tega tako
priljubljenega  domačega zdravila se jo
posluževati le   originalnih   steklenic v
škatljah z našo varstveno znamke „si"
drom" ker le tako je zagotovljeno, da
je izdelek pravi.
ur. FviOETER JEVA LEKARNA
ireS?!      fc ..riatem leva" v Pragi
fll Elisabethgasse 3tev. 5 nova.
f'M              DnoTno rftEpoSHlaaj*.
DE 3osip heopusček
naznanja, da otoori u ponedeljek 4. januuarija
suojo odoetniško pisarno
o Gorici, Gosposka ulica ši. 3 (hiša Drufouka).
Cenj.  dame  in  gospodje   -- pozor!   ZflkTHll JI POnS
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.                           . ,
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Originai-ictoua elroji $$&&
uporabi brezšumno.
flrioiiial-Victoria stroji ^jf
za domačo rabo in obrtne namene.
Iriiinl-Victoria stroji ^$;
za umetno vezenje (rekamirnnje). Tvrdka si,a"i na razpolago strankam učiteljico,  ki poučuje brezplačno.
Oriiinal-Vioteria stroji jfšin?zoL
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Oiglnal • Victoria« strjev in drugih Šivalnih strojev, dvokoles »puch«, orožja, municlje in vseh lovskiD priprav pri tvrdkl
KBRŠBVANI & CD K - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delaYni«a in • popravljalnica KIVA GASTELLO št. 4.
Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem reg. start, z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa Občnemu konsuinnemu društvu v Tdriji«, in Delavskemu konsiimnemu društvu v Ljubljani za dosedanja naročila. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas počaste s svojimi naročili. Obenem zagotavljamo reelno postrežno in pristno blago.
Zadružni odbar.
V Brdih
S6 proda lepo posestvo, jako ugodno za dva ali 3 kmete.
V najem pa se oddasti <b
lopi stanovanji s prijetnim vrtom. (Jako
ugodno za ponzijouisle).
Natančneje pove gosp. Anion  Princ i č
v Biljani.
MIZARSKA ZAGBUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir            ^sV^.-.^^^            Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan      -~^&=L«ICMs*5r~^          (iast verskega zaloga).
Osrednje rttto: Trst, Via Urila Caserma a. 4.1
Iatarurban. telcf.: Gorica št. 74, Trst št. 1831. - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit.        jjr
Zaloge: Solkan;   Trst,  Via   della caserma 4;                                        ra
Reka, Via delie Pile št. 2: Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali,  fgj
Zastopstva: Egypt in Levanta.                                                              W
Vposiuje okroglo   400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih      r»
gonilnih sil -- Lastne električne centrale. — Letna produkcija K tJOO.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotogriificni zavod v Solkanu.
^    Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
m.      Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60". fij Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserua H 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. ]s\ Zadružni urad v Soikanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. ;j
Mamama za ume pstiiiarje in restavraterje
so priljubljeni
Edina  slovenska,  strokovno urejena,   že nad :H lot obstoječa trgovina s semeni in umetno vrtnarstvo •-- odlikovana   tvrdka
Svoji k svojim!!
snska,  strokovno urejena,   že in n umetno vrtnarstvo •-- odlikoi
Alojzij Korsika - Ljubljana.
Ima  v   zalogi nad 4t5<> vrst   najboljših  poljskih, zelenjavnih in cvetličnih semen, za katerih  kaljivost so jamči. Semena so preiskušena
na tukajšnjem deželnem kemičnem preiskuševališču. — Sprejema sa naročila na viroze in šopke — sveže in suho, ter se izvršujo spioh vsa v cvetlično stroko spadajoča dela točno in po nizkih conah. -Nov obsežen cenik s podobami /.a I. 1909. pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
! Zahtevajte eenii!
OrScestrijoni
Lahko navijanje. z= Igra kakoršenkoli komad točno in lepo.------
Najugodnejši plačilni pogoji. Zastopstvo za Primorsko
Rajmund Hren - Gorica
ulica Teatro.
Kdor hoče   potovali   hitro   in   dobro v Ameriko,   naj   potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe
„Severno-nemški Lloyd-Bremen".
Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno.
Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York
traja le 7 dni.
Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki.
Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno pjtovanje.
—^- Cene zmerne.                  Dobra hrana. —
Listke se lahko kapi v Trsta pri
= TRST = Piazza  Giuseppina  1.
U13U.C   SB   IdUtiU
Robert Spiegel
Steckenpferd-
liliiino mleaiato milo
je najnežnejše milo za kožo.
Ion trgovina z izptovljeiii polito
Giulio Pellegrini Gorica
Tekaii^ee J05. Verdi <>r. 15, nasproti ijudsk^a vrta.
Moderno pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek.
Posebni uzarci pohištva za kuhinjo. Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke.