_D o p Iz Celja. (Vabilo.) »Celjsko učiteljsko društvo« imelu bode prihodnji svoj mesečni zbor v dan 8. nov. t. 1. ob 11. uri predpoludne v okoliškej šoli v Celji. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o letošnjem zborovanji »štajerske učiteljske zvcze« v Mariboru. 4. Posvetovanje o tem, kako bi se olajšave o šolskem obiskovanji (ukaz. min. za uk iu bogočastje z 8. junija 1883. 1., štev. 10618., V. k §. 21. postave z 2. maja 1883. 1., državni zak. štev. 53.) šolskeniu napredku liajugodneje izpeljale; kako naj učitelj na to vpliva. 5. Nasveti. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. lz Škofje Loke.*) (Lovro Sadar f.) — V dan 26. septembra t. 1. zavibrala je v Škofji Loki črua zastava nad ljudsko šolo iri nad poslopjem prostovoljne požarne brambe naznanjajofi Ločanom, da priljubljenega šolskega vodje nij več, a požarna bramba, da je izgubila prevztrajnega uda in nekdanjega svojega načelnika. — Pokojnik služboval je v Škofji Loki ravno 25 let in njegovo ime vpleteno je bilo prav tesno v vsako sfero Loškega socijalnega življenja. Pridobil si je pokojnik tukaj toliko simpatij, da gotovo ustrezamo ne samo njegovim tovarišem, temveč tudi vsem drugim mnogoštevilnim njegovim prijateljem, ako jim podamo v kratkih potezah njegov životopis. — Porodil se je g. L. Sadar 6. avgusta 1832. 1. v Kapljavasi poleg Komende kot sin tamošujega cerkovnika in organista Miha Sadarja. V naročje katoliške cerkve vzprejel ga je župnik g. Martin Gross. Leta 1848. najdemo našega Lovreta v Kameniku, kjer je 3. razred z odliko dovršil pod vodstvom č. patra Eaimunda Marenčiča. Isto tako dobro obnesel se je 2 leti pozneje v Ljubljani, dovršivši na c. k. vzgledni glavni šoli 1. in 2. razred (nižje) realke tudi z odliko pod vodstvom g. Schlaker-ja, potem pa se odločil za stan, kojemu je ostal zvesst do le prerane svoje simrti. — 23. oktobra 1852. 1. izvršil je »den ervveiterten Priiparandenunterricht« v Ljubljani, a uže štiri dni pozneje bil je nastavljen v Senožeče kot pomožni učitelj. Tii ostal je le do 16. novembra 1853. 1. ter se preselil na Koroško Belo, a 3. decembra 1855. 1. v Dob. 21. septembra 1858. 1. prestavljen bil je v Skofjo Loko, kjer mu je 25 let in 5 dni pozneje nemila smrt prestrigla nit življenja. — Uže v Dobu skazal se je pokojnik izvrstno udteljsko moč, kakor nam svedoči pohvalni dopis Ljubljanskega knezoškof. konsistorija s 24. maja 1856. 1. št. 916/180 glaseč se mej drugim tako-le: »Dčr Zustand der Scbule zu Aich ist sehr befriedigend. Der Lebrer Lorenz Sadar fiillt seinen Posten ganz und wiirdig aus, und weiss den Unterricht ebenso angenehm als fruchtbringend einzurichten.« — 9. oktobra 1862. 1. podelila mu je deželna vlada službo 3. učitelja na Loškej čveterorazrednici z letno plačo 367 gl. 50 kr., 1. oktobra 1866. 1. pa ga pomaknila v višo plačo z 420 gl. Naučno ministerstvo imenovalo ga je 18. maja 1869. 1. začasnira okrajnim šolskim nadzornikom, štiri raesece pozneje postal je vsled dekreta okrajnega glavarstva v Kranji od 22. septembra 1869. 1. začasni vodja čveterorazredni deški ljudski šoli v Loki. — Izvrstnega učitelja in šolskega voditelja, kojemu je bil blagor šole in blagor izročene mu dece pri srci, ljubili in častili so vsi Ločanje. Poleg svojega težavnega poklica prištedil si je pokojnik še toliko prostega časa, da je mogel prevzeti častno mesto načelnika prostovoljnih ognjegascev Škofjeloških v letib 1880. —1882. V zadnjem času izrazilo mu je meščanstvo svoje zaupanje tudi s tem, da ga je volilo mestnim odbornikom, Loško streljsko društvo pa svojim podpredsednikom. Vsakdo, ki je imel priliko ž njim prijateljsko občevati, osobito pa omenjene korporacije, obranile mu bodo na dolga leta hvaležen spomin. — Najlepši dokaz, kako ga je vse ljubilo in častilo, bil je njegov pogreb. Nad 30 vnanjih njegovih tovarišev, vsa Loška mladiua deške in dekliške šole, tukajšnja požarna bramba, deputacije Ljubljanskih in Kranjskih ognjegascev in neštevilna množica osobnih njegovih prijateljev v dolgem sprevodu, pred kojim so nosili gg. višišolci petero krasnib vencev s trakovi, katere so položili na mrtvaški oder Loški učitelji svojemu voditelju, Kranjski učitelji predragemu tovarišu, krajni šolski svet svojemu nepozabljivemu udu, Loški strelci svojeinu podpredsedniku in ognjegasci Loški bivšemu načelniku. Tovariši njegovi zapeli so mu pred stanovanjem molitev »Usliši nas, Gospod!«, v cerkvi »Blagor mu« in na pokopališči doneli so pokojnemu v grob glasovi žalostinke »Jamice tihe«. — Na gomili plaka uže več let bolebajoča vdova in četvero nepreskrbljene dece; blagodišeče cvetice vencev pa mu ščepetajo v grob zadnjo željo njih dariteljev: Bog ti daj večni mir! Lehka ti zemlja domača! Bernard. Iz Ljubljane. Dva ukaza ministra za bogočastje in uk. Prvi ukaz z 18. sept. t. 1. (štev. 16631) določuje, da, ako bi okrajno šolsko svetovalstvo k preizkušuji učiteljske sposobnosti dopustilo kakega učitelja, katerega pa bi izpraševanjska komisija postavno ne vzprejela, da se raora ta stvar v razsodbo predložiti deželnemu šolskemu svetovalstvu. Zraven pa se zatrjujejo, da naj se k preizkušnji učiteljske sposobnosti ne vzprejme noben učitelj (ali učiteljica), ki ni še popolno dve leti (oziroma tudi tri leta) po zrelostni preizkušnji delal v praktični šolski službi na javni ali taki zasebni ljudski šoli, katera ima pravico javnosti. *) Nekoliko zakasnjeno! Uredn. Drugi ukaz z 8. okt. t. 1. (štev. 1703) pa ureduje razredbo učnih predmetov v godbi na izobraževališčib za učitelje in učiteljice, ter določuje, da imajo zapovedani predmeti v godbi pri razredbi ravno tako veljavo, kakor vsi drugi zapovedani učni predmeti. Vender se gojencem, kateri so konec šolskega leta v kakem zapovedanem predmetu v godbi dobili red »nezadostno«, dovoljuje, da smejo pri začetku drugega šolskega leta proizkušnjo iz teh predmetov ponavljati. — (Šolska mladina v Ljubljanskih ljudskih šolah.) Za ljudsko šolo ugodne mladine je bilo v Ljubljani pretečeno šolsko leto 3477, in sicer 1899 dečkov in 1578 deklic (115 otrok več kakor vlani). Od teli je 120 dečkov in 182 deklic, vkup 302 otrok stanovalo zunaj niestnega šolskega okraja; mestne mladine je bilo le 1779 dečkov in 1396 deklic, vkup 3175 otrok (22 več kakor vlani). Iz mej teh jih je 456 hodilo v I. mestno deško ljudsko šolo, 665 v II. mestno deško Ijudsko šolo, 48 v ekskur. mestno šolo na Mabu, 212 v c. k. vadnico, 42 v evangeljsko šolo, 32 v Waldherjev zavod, 50 v sirotišnico, 6 v Rehuov zavod, 1 v otroški vrt tii, 4 v varušnico, 1 v obrtn. pripravljalnico, 2 v Makrov zavod, 3 v vnanjo šolo, 263 v gimnazijo, 62 v realko, 18 se jih je doma pounvalo, 34 (moj temi 5 zaradi bolezni, 13 zaradi iiezmožnosti in 16 neopravičeno) jih ni liodilo v šolo. Za šolo ugodne mladine v Ljubljani je tedaj bodilo v javnc ljudske Sole 2049, v zusebne s pravico javnosti 307, brez javne pravice 50, v druge šole (ki ne spadajo v podrooje mestne šolske oblasti) 334; ljudske šolo pouk je tedaj uživalo 2770 otrok (61 več kakor vlani). Zraven teh jih jo v srednje šole hodilo 325, v napredovalne in strokovne šole 3, v zavode spod šulsko starostjo 10 za šolo ugodnih otrok. Pouk sploh je dobivalo 3108 otrok (3 več od vlani), brez pouka je bilo 67 otrok (19 več miino vlani). V vseh ljudskih šolah Ljubljanskega šolskega okraja je bilo tedaj 2866 učencev in učenk (55 več kakor vlani). — Šolske mladino v javnih Ljubljanskih ljudskih šolah letošnje šolsko leto je: v I. mestni deški šoli v I. razredu 93, v II. a. 86, v II. b. 58, v III. 102, v IV. 78, v V. 51, vkup 468 učencev; v II. mestni deški šoli v I. a. razredu 83, I. b. 86, v II. a. 83, II. b. 97, v III. a. 84, v III. b. 87, v IV. a. 87, v IV. b. 75, v V. 46, vkup 727; vkup vseh dečkov 1195. V mestni dekliški šoli: v I. razredu 87, v II. 83, v III. 65, v IV. 62, v V. 23, vkup 320; v dekliški nunski šoli v I. a. 78, v I. b. 86, v II. a. 85, v II. b. 83, v III. a. 88, v III. b. 83, v IV. 98, v V. 73, v VI. 56, v VH. 40, v VIII. 12, vkup 782; vseh deklic 1102. Vseh ptrok v javnih ljudskih šolah je tedaj 2297. — Preizkušnje učiteljske sposobnostiso bile letošnjo jesen od 22. do 27. preteč. m. K preizkušnji je prišlo 14 gg. učiteljev in 6 gospodičin učiteljic. En učitelj zglasil se je k proizkušnji za meščanske šole, vsi drugi pa za ljudske šole. Iz mej gg. učiteljev je dobil spričalo I. vrste 1 učitelj, spričalo II. vrste 6 učiteljev, spričalo III. vrste 4 učitelji, in spričalo IV. vrste 3 učitelji. Iz mej gospodičin učiteljic so dobile spričalo II. vrste 3, spričalo III. vrste 1, in spričalo IV. vrste 2. — V deželnem zboru Kranjskem se prošnje ueiteljev za opravilne doklade na enorazrednicah in prošnje učiteljev iz Postojinskega, Bistriškega in Senožeškega okraja za denarne pomoči o draginji zaradi velikih troškov šolskoga zaklada niso uslišale. — Za neobligatni pouk druzega deželnega jezika na večrazrednicah se je dovolilo 600 gold, — »Slovenska slovnica za prvence«, spisal Andr. Praprotnik, prišla je ravnokar v petem neizpremenjene m natisu na svetlo, in se dobiva v Milic-evi tiskarni (in tudi pri diugih knjigarjih) po 30 kr. — Abecednik za slovenske ljudske šole, sestavil Andr. Praprotnik, dobiva se pri bukvoTezu Gerber-ji po 20 kr.; na vsakih 10 iztisov dobi se 1 iztis za uboge učence. — Svetinje v spomin 6001etnice daje g. Jan. Giontini brezplačno vsem šolam, ki pri njem blago kupujejo in teh svetinj pri razdelitvi o šeststoletnici niso dovolj imele. — Društveni večeri »Slov. učiteljskega društva« bodo v društveni sobi vsako sredo zvečer ob 7. uri, li katerim vse gg. tukajšnje in bližnje ude vabi odbor. — %ahvala. V najprijetnejšo dolžnost si šteje nižeje imenovani odbor izreči najiskrenejšo javno zahvalo prečastitcmu gospodu profesorju A. Klemenčiču za njegovo izredno naklonjenost in požrtvovalnost. Kakor uže skozi več let, blagovolil je podariti tudi letos celo vrsto raznih in dragocenih knjig, mej katerimi naj omenimo 34 od družbe sv. Moliora, 18 od »Matice Slovenske«, 13 učnih in 22 drugih. Blagi namen, združen s tem znamenitnim darom, naj bi obilo sadii prinesel in dosegel neminljivo hvaležnost, katero hraniti mu hoče odbor »Narodne šole«. F. Stegnar, nače__.