Sobota, 23. septembra 1981 Štev. 38, leto XIX V OKVIRU Pred palačo Združenih na- skupščine, bombardirajo nji-rodov v New Torku plapolajo nova oporišča, streljajo na nji-zastave držav, članic svetovne hova letala, grozijo, da bodo organizacije, spuščene na pol katanškim kolonialistom posla-droga. V palači zaseda Gene- li pomoč in jo tudi že pošilja-ralna skupščina. Sedež general- jo. Zanje je Katanga in njeno naga sekretarja je prazen. neizmerno bogastvo, ki so si ga Dag Hammarskjbld je mrtev, prisvojili, ena njihovih naj-Dtnrl je pri opravljanju svo- močnejših trdnjav, ,in če pade tih dolžnosti in izvajanju skle- le-ta, so ogrožene pozicije kopov Združenih narodov za ure- lonializma v mnogih, doslej še ditev razmer v Kongu. Na po- odvisnih afriških deželah, iju pri sevemorodezijskem me- Kot je bila smrt Lumumbe stu N doli je obležal pod razbi- napad na prebujajočo se Afri-Hnami letala, s katerim se je ko, tako je smrt Hammarskjbl-o&peljal na pogajanja h katan- da napad na vse svobodoljubno škemu samozvancu Čombeju. človeštvo. Hkrati pa je ta zlo- ZLOČIN V NDOLI Čeprav preiskava o vzrokih čin tudi poslednji opomin vsem hjegove smrti ni še končana, tistim silam, ki so ob umoru vendar ves svet ve, da je pa- kongoškega predsednika še del kot žrtev evropskih kolo- verjele, da je mogoč kompro-hizatorjev in njihovih plačan- mis med starim in novim sve-cev, ki so že neštetokrat, zla- tom in so to svoje stališče vsi-tti pa 2 zverinskim umorom Ijevale Organizaciji združenih Predsednika Lumumbe, poka- narodov. tali svojo zločinsko nrav in bes V bitki, ki zdaj divja po Af-proti vsemu, kar je napred- riki, niso več možni kompro-hega. miši. 'Na nasilje kolonializator- . ............ jev in njihovih slug je moč od- Lumumba je padel prtprvem . , govoriti le z brezkompromis-Poskusu kolonialistov, da bi za- nim bojem, Kolikor hitreje bo vstavili čas v Kongu in v Afri- pr0£jrj0 to spoznanje tudi v ki. Hammarskjbld je padel pri organe Združenih narodov, to-' drugem poskusu kolonialistov, liko manj bo novih žrtev; ko-. Ta se obračuna pred obračunom prispevka v družbene investicijske sklade in je, dohodek federacije; — tega prispevka ne obračunavajo in plačujejo gospodarske organizacije, ki morajo plačevati rudniški prispevek (rentb), dalje tudi ne komunalne gospodarske organizacije, storitvena obrt in tista podjetja, ki plačujejo pavšalni prispevek iz dohodka. Razen tega so plačevanja oproščeni tudi zavodi, ki obračunavajo svoj dohodek: kbt gospodarske organizacije. NAČELA IN PRAKSA SE RAZHAJAJO Po mnenju prizadetih proizvajalcev letošnjih slabših rezultatov in manjših materialnih sredstev, ki so jih dosegli, nikakor ni moč pripisati novemu sistemu kot celoti, temveč le nedosledni uveljavitvi bistvenih načel novega sistema. Potlej, ko odvede kolektiv določene družbene obveznosti, samostojno razpolaga s sredstvi in le-ta porazdeljuje, kadar gre za osebne dohodke, po načelu: vsakemu po njegovem delu in njegovem delovnem učinku, uspehu, ki ga je dosegla njegova ekonomska enota in podjetje kot celota. To načelo, ki velja tudi za delitev sredstev podjetij, pravijo prizadeti proizvajalci, pa je zaradi načina, kako se izračunava prispevek od izrednih dohodkov, izmaličeno. ALI PRI NAS NASTAJA IZREDNI DOHODEK? Zakonodajalec pa je predvidel, da se bodo ob sprošče-nejšem načinu gospodarjenja in delitve sredstev, sproščenej-šem delovanju trga in podobno, znašli posamezni kolektivi različnih panog v^ neprimerno ugodnejšem položaju od dru- gih. Predvideval je, da njihov položaj ne bo ugodnejši toliko zaradi lastne prizadevnosti, kot objektivnih okoliščin (na primer proizvodnja določenih proizvodov je še deficitarna, na trgu pa je po njih povpraševanje. Proizvajalec lahko oblikuje cane po zakonu o ponudbi in povpraševanju). Iz teh vidikov je predvidel možnosti, da lahko dosežejo posamezne gospodarske organizacije tudi izreden dohodek. Ker je izredni dohodek dosežen ne po zaslugi kolektiva, torej ne po subjektivni prizadevnosti, temveč zaradi izrednih pogojev, je družbena skupnost ne samo upravi-čena, temveč tudi dolžna tega zajeti. S temi sredstvi lahko razvija panogo ali proizvodnjo, ki danes še ne zadovoljuje potreb trga. Vprašanje pa je seveda, če ! lahko govorimo o izrednem dohodku oziroma ekstra dobičku v primerih, ko ta oblika družbenih obveznosti-postane ne izjema, temveč pravilo, recimo kar za vso panogo. Ob takšnem primeru se vprašujemo, ali je instrument za izračun te oblike družbene obveznosti pravilen? Ali ni zastavljen morda tako, da ne zajema izrednega dohodka, ker tega sploh ni, temveč samo sadove delovne storilnosti? Ali ne deluje instrument v tem primeru destimulativno na nadaljnje prizadevanje kolektiva za boljše gospodarjenje, boljše izkoriščanje družbenih sredstev, zviševanje produktiv-nosti. smotrno zaposlovanje in podobno? Polletne bilance gospodarjenja opozarjajo tudi na takšne primere. Najbolj značilen primer za nedosledno uveljavljanje bistvenih načel novega sistema, to je, da dobi vsakdo sredstva po svoji prizadevnosti, je pri nas položaj, v kakršnega je zašla večina rudnikov. In to ne zaradi načela, da je treba zajemati izreden dohodek, temveč zaradi instrumenta, ki to načelo uresničuje iz povsem napačnih izhodišč. Rudniki so sicer oproščeni plačevanja 15 Va rednega prispevka, toda sedanje izhodišče za plačevanje izrednega prispevka prizadeva pri nas vse rudnike (razen Velenja, ki plačuje rento) in jih spravlja v nemogoč položaj. LANI SKORAJ 330 MILIJONOV. LETOS 37 MILIJONOV ZA SKLADE V kakšnem položaju je rudarstvo letos pri nas, je moč sklepati iz primerjav o ravni proizvodnje, dohodka, družbe-(Nadaljevanje na 2. strani) N to ’ da si zagotovijo sredstva, delitve osebnega dohodjca. V pra- na nepredvideno velike uspehe in g« ■ Ifcb&Hf&BBKBHEiSSSžSEa&asSSESi;1 sta se nhe vflhtevi donol- "" opozorilo za vooimu uacuje m se- C?11- Zahteva za čim višbm hodek zdravllišča prec®jšen; P?" veda za ves kolektiv, da bi zade- .'fOm ,Va za cim vislim hnav,, ustrezno 16 DOtlei sledila __________________________x:i ^hrest.il n P°Ve že cena oskrbnega vilniku je zapisano, da se deh fernu ustrezno razdeljevati doho-tudi čisti dohodek za sklade. Ker je ^ek in osebni dohodek. 2e prva letos kolektiv zdravilišča izkori- delitev dohodka bi morala biti stil prav vsak prostor, je bil do- opozorilo za vodilno osebje iti se- s6sta,Jartlu ustrezno je bil Pravilnik o delitvi. Zdi £ (iohoriineLu pravilnika o delit- mesec maj to trditev sam naj- jjo temveč so dodatek potlej še * Je Kna in osebnega č.................' ’ -‘---------------------- ■ • ....... sestavljen letos, Ni, > in osebnega dohodka, bolje komentira in potrjuje. Tak- dvakrat prav tako razdeljevali, ne STANOVANJSKI SKLAD 4C)Vr10 fiesto: so bili le'je: Osnovni osebni Osebni dohodek za zdravilišča račUn^lk ravnatelja »ekvai * zdravilišča Liciran delavec dohodki: 80.000 60.000 45.000 39.000 13.799 uspešno poslovanje: + 92.000 + 47.840 + 46.000 + 44.160 + 1,796 da bi vse to temeljito proučili in upoštevali pri naslednji delitvi sredstev. Vprašujemo se, ali je ljudem v zdravilišču Laško jasno pojmovanje, kaj pomeni načelo »dobrega gospodarjenja«? Ali so tu razmišljali, če so sredstva za sklade zadostna, da bodo lahko oskrbovancem nudili za tako visoko ceno h.'* se so oni opravljeni so razaeijevau dohodek oskrbnega dne tudi primerno živ- lit etju. ^ dva meseca v prvem glede na uspešno poslovanje. Tu je Ijenje in zdravljenja v zavodih? v » t!w.a doh, enaW obračuni oseb- hujša je zadeva glede razpona, ko cem nudili za Ur!?? so bili opravljeni so razdeljevali osebni N? vj ,:e bežno pogledamo de- razpon med najnižjim in najviš- Ali ne potrebuje zdravilišče Laš-;'-Qlrho, da je razpon v jim mestom 15,8. Vprašujemo se, ko tudi sredstev za lastno izgrad- za- 0sebnih dohodkih med ali je res mogoča taka velika raz- njo kakor tudi za komunalne __ najnižjim delovnim lika pri oceni in ugotavljanju ko- deve in za nešteta druga nereše-opazi-f- Takšne razpone lah- likšen je vpliv posameznika na na vprašanja materialnega zna-0 tudi drugod. Toda uspešnost pri delu? Mar ne bi bila čaja. SB m i u I ta a m a a ■ a a ■ a m m — No, zdaj, ko smo jih z našim denarjem postavili na noge, so pa spet na tleh, ker tni nimamo denarja. ; Karikatura: MILAN MAVER '•■■■■■■■■■■(■■■■■■■■aMHMmHHHMHHuaMHManaiHHiaEBHBBBaB! ZAKAJ DAVEK MA PRODIKTIVKOST? (Nadaljevanje s i. strani) nih obveznosti, produktivnosti in podobnega z ustreznim časovnim obdobjem lani. Letos v prvem polletju je proizvodnja v primerjavi s planirano in v primerjavi z lansko manjša. Dosežena je samo s 96,i °/o (lani s 108,8%). Ta raven je bila dosežena ob manjšem številu za-paslenih (97,5) kot lani, zato pa je porasla storilnost (rudniški učinek na moža je 2,4 % večji). Na počasnejšo rast proizvodnje je vplivala med drugim slaba prodaja. Rudniki so lani praviloma obratovali vse nedelje (v eni izmeni), letos je to izjema. Rudniki rjavega premoga so dosegli v primerjavi z lanskim polletjem 96,6 % čistega dohodka, bruto osebni dohodki so porasli na 107.3 %, med drugim zaradi povečanja raznih dajatev (socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek itd.). Z izjemo velenjskega rudnika, ki plačuje rudniško rento, so dolžni vsi ostali plačevati 25 % prispevek od izrednega dohodka. Čeprav so oproščeni plačevanja 15 % rednega prispevka — ker plačujejo 25 % prispevek od izrednega dohodka so njihove družbene dajatve letos manjše (znašajo 76,9 %) — so še v težavnejšem položaju. To trditev najbolj ponazoru jejo podatki o sredstvih, namenjenih za sklade. Medtem ko so lani rudniki v prvem polletju razpolagali s 329 in pol milijona dinarjev skladov, razpolagajo letos vsi sknpaj samo s 37,700,000 dinarji sredstev za te sklade. Skladi so se torej zmanjšali za 82,1 V o. Zmanjšali so se ob nižji zaposlitvi in porastn produktivnosti. PRIDOBITEV ZA SLABEGA, DOBER PA... Sicer pa prepustimo ugotovitve, pomisleke in napotke proizvajalcem iz rudarstva in drugih panog glede pomanjkljivosti, ki'jih opažajo pri izračunavanju te družbene obveznosti. V rudniku Trbovlje-Hrastnik pravijo: »Proizvodnja po obsegu in povprečna dnevna proizvodnja se je v. primer javi s preteklim letom povečala in to predvsem zaradi povečane storilnosti dela.- To- dokazujejo statistični podatki, saj je. število zaposlenih v osnovni dejavnosti manjše (v prvih sedmih mesecih 1959. leta 3737, lani 3684'in .letos 3624), proizvodnja pa je porasla (v primerjavi z letom 1939 je bila v - prvih sedmih mesecih lani za 9,4 % in letos za 12,5% večja dnevna proizvodnja). Povprečna storilnost v rudnikih rjavega premoga je 0,94 tone na moža na delavnik, pri našem rudniku je znašala v minulem letu 1.40 ton ali 49 % nad zveznim povprečkom. Takšen je podatek tudi za letos. Storitve so se gibale po podatkih Sveta za premog pri Zvezni industrijski zbornici od 0.3)5 do 1,4 tone na delavca, kolikor jo izkazujeta naš rudnik in rudnik Zagorje.. To velja za rudnike z jamskim odkopavanjem. Pri našem podjetju znaša nabavna, oziroma ocenjena vrednost . osnovnih sredstev (amortizacijska osnova) z julijem letos S.623.748.000, sedanja (neodpisana) vrednost pa samo 3.798.164;000 dinarjev. To pometli, da so osnovna sredstva odpisana že š 56 %. Ob tako iztrošenih osnovnih sredstvih in z majhnimi obratnimi sredstvi je seveda potrebno veliko prizadevanje .vseh članov kolektiva, da dosegamo tolikšno proizvodnjo. Logična posledica tega pa so višji prejemki. Ti so znašali v tej dobi v bruto znesku 202 dinarja na uro. Povpreček v panosri pa je znašal po podatkih Narodne banke ža leto 1959 le 165 dinar jev, za leto 1960 pa le 161 dinarjev na uro, kar je tudi osnova za izračun izrednega dohodka. Nerazumljivo nam je, kako so v centrali Narodne banke prišli do tega zadnjega izračuna, ki je poslabšal položaj našega rudnika v letošnjih sedmih mesecih še za skoraj 6 milijonov dinarjev. Pri nas si nenehno prizadevamo zniževati razmerje režijskih delavnikov nasproti produktivnim, kar se najbolje vidi iz dosežene proizvodnje. Ti je znašala pri enakem številu zaposlenih 1959. leta 969.000 ton, lani pri nižjem številu zaposlenih milijon 90 tisoč ton. Ne gre samo za znižan je števila zaposlenih. temveč tudi za premeščanje delavcev na produktivnejša dela. ■Glede na sedanji način, izračunavanja teh družbenih dajatev, to je izračuna prispevka od izrednega dohodka, se upravičeno sprašujemo, če se splača podjetju ukinjati slabša delovna mesta in premeščati delavce na bolj produktivna dela, saj je posledica takšnih ukrepov — povečanje obveznosti za izredni prispevek. K instrumentu prispevka od izrednega dohodka ne bi imeli nobenih pomislekov, če ne bi imel za odbitne postavke vrednost vloženih sredstev, kjer je upoštevana za osnovo neodpisana vrednost osnovnih sredstev, ki znaša v našem primeru le 44% nabavne cene, ter povprečni prejemki v panogi, ki pa sp v sorazmerju s produktivnostjo dela precej nižji kot pri nas. Po tem sistemu obdavčitve so pridobili le rudniki z nizko produktivnostjo dela in s.tem v zvezi z nizkimi prejemki in to na račun rudnikov z večjo storilnostjo in z odgovarjajočimi prejemki. Sodimo, da bi bilo. potrebno spremeniti kriterij pri izračunavanju tovrstnih družbenih dajatev, in sicer, .da se vzamejo kot odbitna postavka vložena sredstva, v katerih naj bi bila vrednost osnovnih sredstev, po nabavni ceni in povečanje iz leta 1959 povečana za predvideno zvišanje po družbenem planu 1960, Pri podjetjih, ki plačujejo 15 % redni prispevek od dohodka, se ta prispevek odšteje od osnove za izračun 'izrednega Prispevek iz dohodka Osebni dohodki neto Proračunski prispevek Prispevek za soc. zavarovanje Osebni dohodki bruto 2 % dopoln. soc. zavarov. Stanovanjski prispevek Za popuste pri vožnjah Skupni rezervni sklad Skladi podjetja in komune SKUPAJ Iz te primerjave je razvidno, da potrebujemo za kritja osebnih dohodkov in vseh prispevkov pri istem čistem izplačilu skoraj 55 milijonov dinarjev več čistega dohodka kot po instrumentih delitve, ki so bili v veljavi lani. To višje izplačilo delno krijemo iz nižjega prispevka, delno pa iz skladov. NA KONCU ŠE ZAPOZNELI PREDPISI dohodka. Pri podjetjih, ki so tega prispevka oproščena, pa se smatra doseženi dohodek za čisti dohodek in se vzame v celoti v osnovo za omenjeni izredni prispevek. Sodimo, da bi bilo prav, da se tudi pri rudnikih’ ki rednega prispevka ne plačujejo, vzame teh 15% kot odbitna postavka. Način izračunavanja tega prispevka bi bilo treba za rudnike premoga vsekakor spremeniti. Posebno še, ker rudniki, ki plačujejo rudniški prispevek (rento), ne plačujejo nobenih drugih prispevkov iz dohodka. .Pri teh rudnikih pa pridobi na svojih skladih še komuna, ker se del rudniškega prispevka steka v občinski investicijski sklad. Iz vsega povedanega sledi, da so s 25 % prispevkom od izrednega dohodka obremenjeni predvsem rudniki z visoko storilnostjo dela in s tem v zvezi z odgovarjajočimi osebnimi -dohodki, torej tisti, ki imajo relativno nizko vložena osnovna . in obratna sredstva, se pravi, da z manj družbenimi sredstvi več. proizvajajo. 55 MILIJONOV NAM ZMANJKA Delitev dohodka, doseženega v letu 1961 po instrumentih za leto 1960 in 1961, je namreč takšna: 1960 - 1961 Razlika (v 000 dinarjih) 130.755 98.057 — 32.696 810.421 810.421 — 162.084 192.957 30.873 274.326 283.004 8.676 1,246.833 1,286.382 39.549 24.934 25.728 794 49.873 51.455 1.582 — 12.864 12.864 9.657 718 — 8.93.9 36.379 23.225 — 13.154 1,498.429 1,498.429 — hodka, ustvarjenega s produktivnostjo. Sodimo, da bi bil ustreznejši obračun na povprečnih stroških. Ustreznejši bi bil tudi obračun na osnovo vloženih sredstev, to je osnovnega sklada. Seveda pa bi bil pogoj za to ponovna pocenitev osnovnih sredstev. Temu bi mogoče nekateri nasprotovali, češ s tem bi zavirali modernizacijo. Toda položaj na trgu nas sili, da mo-ZAPOZNELI PKLDFISI ., j^isjin ma .modernizacijo. •"Ne moremo mimč težav, ki samo položaj,"silijo nas se- jih imamo ‘zaradi poznega iž- dan Ja iztrošena osnovna sred- dajanja predpisov in še z ve- . stva, ob katerih si vendarle Ijavnpstjo za nazaj. Ko smo pr**; pripadeViino■ dosegati' visoke ve mesece izvršili delitev dohodka (novi predpisi še niso bili izdani in znani) še po instrumentih za leto 1961, smo lahko obračunavali Psebne dohodke po ekonomskih enotah in jih tudi izplačali. Ko so pa izšli novi predpisi in uredbe z veljavnostjo od 1. januarja, smo morali obračunati višje prispevke.za vse mesece nazaj in s tem je bilo. obračunavanje osebnih dohodkov po ekonomskih enotah onemogočeno. Predpis o popravku prodajnih cen premoga je bil izdan z veljavnostjo objave v Uradnem listu. Pri tem smo izgubili na dohodku skoro 62 milijonov dinarjev, ker nismo mogli do takrat prodanih količin zaračunati po višji ceni. Višje obveznosti smo morali, seveda plačati od začetka leta. . Prepričani smo, da je zakonodajalec hotel rudnikom premoga pomagati iz težkega položaja, v katerem so, ko jih je oprostil plačevanja rednega prispevka iz dohodka. To pozitivno dejstvo (za rudnike) pa je odpravil način izračunavanja prispevka od izrednega dohodka, ki je po našem mnenju za rudnike krivičen, saj zadene tista podjetja, ki imajo visoko produktivnost dela in upoiab-Ijajo za poslovanje manj družbenih sredstev.« PREDLOGI ZAGORJANOV . Podobna stališča navajajo v zagorskem premogovniku; kjer je. produktivnost dela enaka trboveljskemu. Imajo pa tudi nekatere predloge za drugačen-iz- , račun tega družbenega pri- spevka in prispevka iz izredne-spevka. " ga dohodka), toda te dajatve »V našem primeru je seda- so v bistvu enake lanskolet- •• „ v • :---------• storitve, kar pa nas v primeru takšnega obračunavanja družbenih obveznosti, kot so sedaj, občutno prizadene. Lani smo imeli okoli 70 milijonov dinarjev skladov, letos ne moremo računati niti na polovico.« PRAVILNIK V PREDALU, KER... Še v slabšem položaju so se znašli manjši premogovniki, recimo. rudnik Laško. V juliju mesecu so zašli v tolikšen škripec, da je beležil rudnik skoraj za četrt milijona dinarjev izgube. Pravijo, da jim vse to onemogoča stvarno nagrajevanje po delovnem učinku in to ne samo iz naslova akordiranja in normiranja, temveč uspehov, ki jih dosega ekonomska enota. Letos računajo samo s pg-tirhi milijoni dinarjev skladov v primerjavi s 34 milijoni v minulem letu. Za osebne dohodke pa so imeli že letos na razpolago nad milijon in pol dinarjev sredstev manj kot lani. Ustrezno temu so tudi nižji prejemki in storilnost nekoli-kanj upada. KAJ PRAVIJO ZREŠKI KOVINARJI? Zaradi takšnega načina izračunavanja prispevka od izrednega dohodka so se znašla v težavah tudi podjetja iz dru-.gih panog, recimo kovinskopredelovalne industrije, industrije gradbenega materiala, kmetijstva itd. V zreški tovarni kovanega orodja imajo sicer letos za 5 % manjše družbene obveznosti kot lani (iz naslova rednega pri- nji način izračunavanja družbenega prispevka zagrešil svoj namen. Družbene obveznosti so višje, čeprav poslujemo z zastarelimi osnovnimi -sredstvi, dosegamo -visoko storilnost, imamo 70% delovnih mest nagrajevanih po učinku, kar se seveda odraža tako na storilnosti kot tudi ua prejemkih. Izračunavanje tega prispevka na povprečku osebnega dohodka, doseženega, v panogi — ob tem ko so številni rudniki tehnično bolje-opremljeni, dosegajo pa manjšo storitev — ne pomeni zajemanja izrednega dohodka, temveč zajemanje do- nim. Medtem ko so lani plačali 104 milijone dinarjev družbenih obveznosti, jih plačajo letos 61 milijonov iz naslova rednega prispevka in 42 milijonov dinarjev iz naslova prispevka od izrednega dohodka. Njihov strojni park je. iztrošen že tako, da predstavlja le še 19 % Vrednosti. V primerjavi z drugimi sorodnimi podjetji pa je produktivnost višja. V sedmih sorodnih podjetjih, ki izdelujejo orodja, je dohodek na zaposlenega 847.000 dinarjev, v Zrečah 1,143.000. Neto dohodek na skupno vložena sredstva se giblje v temle razmerju: v drugih tovarnah 0,48 dinarja na 1 din vloženih sredstev, v zreški tovarni 0,59 dinarja na 1 din vloženih sredstev. Stroški so tu za 2 % nižji kot v drugih tovarnah. Produktivnost je večja, ker kljub porastu proizvodnje počasneje raste zaposlenost. Letos je za okoli 4 % manjša kot leto prej. Sodijo, da je takšen način izračunavanja tega prispevka zgrešen, ker prizadene podjetja z večjo produktivnostjo. Z NESMISELNO ZAPOSLITVIJO BI SE IZOGNILI OBVEZNOSTIM V lendavski opekarni so letos porasle družbene obveznosti za 19 %, in to, kot pravijo, predvsem zavoljo tega, ker bodo morali plačevati prispevek od izrednega dohodka. Z modernizacijo osnovnega obrata so že zmanjšali število zaposlenih, toda sedanji način izračunavanja tega prispevka, pravijo, jih naravnost spodbuja, da bi zaposlili v vseh obratih ljudi s sicer manjšimi prejemki, zavoljo česar si ne bi mogli obetati večji porast produktivnosti, toda na ta način bi se v glavnem izognili tovrs.tifi družbeni obveznosti. Med tiste, ki plačujejo prispevek. od izrednega dohodka, so všteta tudi nekatera kmetijska posestva — torej gospodarske organizacije v panogi, za katero je dokaj znano, da je nizko akumulativna — za katero pa seveda ni moč soditi, da ustvarja, res z ekonomskega Vidika izredni dohodek. Od dvajsetih analiziranih kmetijskih gospodarstev pride za to plačilo v poštev pet gospodarstev, ki .bodo vplačala, ta prispevek od 0,6 do 7,5% od dohodka. Prispevki za dvajset zadrug znašajo povprečno 8,2 % od dohodka, pri posameznih zadrugah pa od 0.4 do 15,4 odstotka od dohodka. Vzrok, da so tudi . ta kmetijska posestva všteta med tiste, ki plačujejo izreden dohodek, je seveda v instrumentariju izračuna, ki upošteva povprečni osebni dohodek v panogi, ne upošteva pa, kolikšna je produktivnost — torej ekonomsko izhodišče za izračun izrednega dohodka. Iz mnenj proizvajalcev, ki poravnavajo, tovrstno, družbeno obveznost, je moč razbrati tele ugotovitve, mnenja in predloge. . ..... i’ Nerazumljiv je. obračunski kriterij, da zadene ta obremenitev podjetja v panogi, ki je bila in je tudi že v sedanjem položaju akumulativna, torej podjetja, ki očitno ne morejo izhajati s svojim dohodkom v sedanjih tržnih razmerah; — proizvajalci zastavljajo fole vprašanje: Ali je moč sploh pričakovati takšno družbeno, obremenitev podjetij v panogi ob dejstvu, da ima panoga kot celota še določene cene za svoj proizvod,. kajti lete same ob nenehnem porastu materialnih Stroškov avtomatično zmanjšujejo dohodek kolektiva kljub njegovemu naprezanju, da izkoristi sleherno možnost in vse svoje proizvodne in subjektivne zmogljivosti: — iz mnenj. proizvajalcev tudi izhaja, da je dajanje dotacij (doslej primer kmetijstva, industrije gradbenega materiala) hkrati pa odvzemanja sredstev. pridobljenih z večjo produktivnostjo kolektiva — prek takšnega načina obračunavanja družbenih obveznosti — prej škodljiv kot koristen. To namreč navaja kolektive na zahtevek, naj bi še vnaprej uveljavljali olajšave, namesto da bi čimprej v resnici ekonomsko zaživeli in poravnali svoje obveznosti na osnovi ekonomsko utemeljenih izhodišč. Iz tega izhaja tudi predlog, da velja postaviti čimprej vsakogar v normalni ekonomski položaj, se odreči takšnim administrativnim elementom, kot je plafoniranje cen. Potlej bodo razmere na trgu same jasno pokazale, kdo ustvarja in kdo ne ustvarja izrednih dohodkov; — v rudarstvu bi bilo treba po mnenju proizvajalcev sprostiti cene premogu, ne pa da so še vnaprej plafonirane kot doslej, ker bo rudarstvo lahko le na ta način doseglo določeno akumulativnost in poravnalo svoje družbene obveznosti v resnici iz ekonomskih izhodišč; — čimprej pa bo treba spremeniti sedanje izhodišče za zajemanje izrednega dohodka. Spremeniti ga velja tako, da le-ta oblika obdavčevanja ne bo prizadela kolektivov, ki dosegajo večji dohodek z lastno prizadevnostjo, to je z večjo proizvodnostjo, boljšim izkori- Prav gotovo ni zabavno prebirati osnutke raznih pravilnikov, ki naj bi z internimi predpisi dopolni'1 vse, kar puščajo zvezni in republiški zakoni odprtega glede delovnih odnosov, delovne in zdravstvene za* ščite, zaslužkov za redno in izredno delo in stoterih drugih zadev, ki se tičejo vsega kolektiva. Preglede* vanje osnutkov zahteva miselno koncentracijo, zahteva, da vsak stavek, pa če se zdi še tako jasen, pretehtamo in iščemo vrzeli, ki bi nam kasneje lahko po' . vzročale nepotrebna pota in hudo kri ter otežkočale uveljavljanje izpodbudnega nagrajevanja. Posebno dolgočasno pa je pošteno udariti. Takrat pa j® takšnole prebiranje, če so bo veliko teže popraviti, kak osnutki tako akademsko sestav- popraviš besedne formulacije ijeni, da predstavljajo zbir. re- osnutku. busov, ki jih razreši samo pe- Izgovor, da so osnutki raz ščica ljudi v podjetju. nih pravilnikov preučeni, i® Zato. je do peke mere ra- jalov. Ce ni dovolj razumljiv, zumljivo, če vso reč neredko je pač treba zahtevati, da 6 prepustimo »ožjemu štabu«, pe- sestavljavci pojasnijo ali ^ ščici ljudi, ki sede v upravi, in enostavijo. Tudi najnižji dela-tehničnemu vodstvu podjetja, vec to upravičeno zahteva, ke in se zanesemo, da bodo osnu- je sestavljen za vse ljudi tek, ki ga je sestavil tovarniški' podjetju in fie samo za nekaj pravnik ali sekretar podjetja, strokovnjakov. ^ brezhibno dopolnili. Pred nedavnim je ljublja-' Včasih se ta poenostavljena ski okrajni sindikalni svet * pot celo obnese. Toda še več- obširnem . razgovoru ugotovil, krat se kasneje, ko je že pre- da je precej podjetij na njego* pozno, izkaže, da ni bila naj- , vem delovnem območju ze boljša. In vendar — pri sestavi sprejelo omenjene pravilnike. NA HITRO SPREJETI PRAVILNIKI — BUMERANG naslednjega pravilnika na to pozabimo in spet prepustimo, da nekaj ljudi misli v našem imenu.. Potem pa, ko na lastni koži občutimo vse pomanjkljivosti internega zakonika, vijemo roke in se zgražamo, češ v našem podjetju gre vse po domače, kakor se »ta višjim zahoče« ... Na 'hitro sestavljeni in sprejeti pravilnik se torej izkaže kot bumerang,, ki zadene celoten kolektiv. Težko bi bilo namreč trditi, da »ožji vodilni štab« ni dal možnosti za ogled osnutka in za njegovo dopolnitev s pripombami, pa naj so že kasneje . upoštevane aii ne. Osnutki pravilnikov z redkimi izjemami vise več dni na oglasnih. deskah. V ljubljanskem Saturnusu niso delavci predlagali nobenih sprememb: k izobešenima pravilnikoma o delitvi čistega dohodka niti zahtevali kakršnakoli pojasnila, zato je vodstvo poskušalo izvabiti njihova mnenja tako, da je dalo osnutek pravilnika ^razmnožiti v tolikih izvodih, ' kolikor članov šteje kolektiv. Mogoče bodo Vsaj pb tej poti zvedeli,' kaj 'dSlavci mislijo o- zasnovani delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, se pravi o stvareh, ki se jih še kako tičejo in jih vsaka pomanjkljivost utegne ne da bi delavce na posebnih sestankih seznanili z osnutki i11 zbrali njihove pripombe in mnenja. Valjenje krivde na tovarniško vodstvo, bi bilo malce P1^' stransko. Resda bi sestani® lahko sforsirali sindikalni delavci in samoupravni- organ* ekonomskih en‘ot, toda če se. ^ niso tega spomnili (pustimo 0“ strani, ali je to prav ali ne), h* jih delavci lahko zahtevali. Pasivnost v takšnih rečeh, ko gre za odmerjanje prejern' kdv in za uporabo skupnih sredstev, pa jih utegne še Ye' liko bolj prizadeti kakor pasivnost pri sestavi raznih drugih pravilnikov. Ce na primer ’ pravilih podjetja ni zagotovlj®' no, da noseča delavka dobi lažjem delu enake prejemke kot prej, ppmankljivost priz3' dene morda samo eno ali nekaj žena, če pa pravilnik o delih1® čistega dohodka ni dober, utegne bumerang brezbrižnosti zadeti večino članov kolektiva. Celo komisije, ki jih nekateri občinski ljudski odbori -ph-šiljajo. delovnim kolektivom 3' pomoč, da bi bolje sestavili n t°v za likvidnost v znesku ’ hiilijard in odplačila na-ef>skih kreditov gradbeništvu Zn.es''tu 2,5 milijard dinarjev. it.01}?110 je treba pripomniti, da ^arcdna banka odobrila ko-“nafnim bankam kredite na boi odplačilne roke in Zn ? rnorEJe komunalne banke k<) 11 del kreditov, prejetih tei^v,0 av®usta in v začetku sep-Se”5"2 vrniti že do konca me- konU vse§a tega sledi, da bodo kanke v naslednjem razpolagale celo z k^imi sredstvi kot do sedaj, stvU3 Povečanim potrebam gobarstva po kreditih. Ko smo se oglasili na Direkciji za kreditiranje gospodarstva pri Centrali Narodne banke za Slovenijo, smo pri direktorju tovarišu Ivanu Lahajner-ju izvedeli to-Ie: »Omenjena dodatna kreditna sredstva je razdeljevala posebna komisija, ki so jo sestavljali zastopniki Zveznih sekretariatov za finance in za industrijo, Zvezne industrijske zbornice in glavne centrale Narodne banke FLRJ, Kolikor vem, bo v prihodnje, dokler ne bo res podrobno izdelan novi sistem organizacije našega bančništva, te posle opravljala Uprava glavne centrale Narodne banke FLRJ. Sodim, da je kritika komunalnih bank glede sedanjega načina razdeljevanja omenjenih sredstev popolnoma upravičena. p ^ Razumljivo je, da bo tudi v tov*, ^sedstvo je nadalje ugo- prihodnje ostal neki organ, ki del' ’ tui^i postopek pri raz- 'oo razdeljeval sredstva med ko-s levanju dodatnih kreditnih mnnoir,« +« le Zale ev n* v skl’adu z novimi iti ,s Področja kreditiranja 5e ,^ančništva. Narodna banka sredstva dodelila komu- •llllllillllU munalne banke. Toda za to je moč najti neki ključ, razdelilnik sredstev in ne, kakor se je dogodilo zdaj, da komisija v Beogradu imensko določi ko- ristnike kreditov. To je težko razumljivo, da bi tamkaj bolje poznali problematiko in položaj določene gospodarske organizacije, kot pa ga poznajo republiške centrale Narodne banke oziroma komunalne banke na področjih, kjer prizadete gospodarske organizacije delujejo. Lahko povem še to, da smo pred kratkim imeli sestanek v Glavni centrali Narodne banke v Beogradu, kjer je naša republiška centrala izrazila svoje pripombe in pomisleke glede sedanjega načina razdeljevanja sredstev. Odgovorili so nam, da gre za prehodne ukrepe in da bodo predvideno obliko razdeljevanja sredstev prek Uprave Narodne banke FLRJ verjetno kmalu nadomestili s tem, da bi posle prevzele republiške centrale Narodne banke.«- Iz tega odgovora nemara lahko povzamemo, da se samostojnost komunalnih bank pri dodeljevanju kreditov verjetno ne bo kdovekaj povečala ... Ob zviševanju proizvodnje v naših gospodarskih organizacijah so le-tem seveda potrebna višja obratna sredstva. Doslej so gospodarske organizacije lahko dobivale posebne kredite za obratna sredstva (sezonske kredite za odkup kmetijskih pridelkov, kredite za povečani obseg proizvodnje itd.). Razen tega so si vsaj med letom pomagale tako, da so nerazporejena sredstva iz čistega dohodka uporabljale kot obratna sredstva. Že lani, zlasti pa letos, so se razmere precej spremenile. Z ene strani so na to vplivali re-strikcijski ukrepi, ki so jih uveljavile banke, kar naj bi sicer stimuliralo gospodarske organizacije, naj vlagajo čim večja sredstva v poslovni sklad za obratna sredstva. Razen tega je z novimi predpisi določeno, da morajo gospodarske organizacije odvajati v centralne depozite 70 % čistega dohodka po polletnem obračunu. Gre torej za odvod tistih sredstev, ki so jih gospodarske organizacije lahko začasno uporabljale kot obratna sredstva. Tista gospodarska organizacija, ki hoče dobiti kredit za obratna sredstva, pa mora vplačati na posebni račun (tudi depozit) še 50 % preostalih nerazporejenih sredstev. Naposled so v podjetjih 'uvideli, da komunalne banke nimajo denarja, da bi jim pomagale; če drugače ne, vsaj v primerih, ko gre za razne sezonske kredite. Tako zdaj romajo odgovorni predstavniki gospodarskih organizacij v Narodno banko v Beograd, iščejo in utrjujejo zveze, trkajo od vrat do vrat in nazadnje povedo, da so us>peli bolje, kot bi — denimo — v svoji domači banki. Sicer prav isti zastopniki podjetij povedo, da so s svojimi bankami v najboljših odnosih, da bi jim te banke gotovo pomagale, če bi mogle. Ker pa ni tako, si pač oni sami pomagajo, kakor vedo in znajo ... Gre torej za stvar, ki je nedvomno tudi vredna temeljitega razmisleka in ki prav v posebni luči osvetljuje sedanje razmere v našem bančem sistemu. MILAN GOVEKAR BOMBAŽNA TKALNICA VIŽ MARJE - STKALA POLETNO BLAGO ZA — ZIMO KER JE VSE POLETJE ČAKALA NA ODOBRITEV CENE Koledar in vreme kažeta začetek jeseni. V bombažni tkalnici Vižmarje zaskrbljeno poslušajo vremenske prognoze za krajše in daljše obdobje in drže jige, da bi ostalo vsaj še nekaj časa lepo, Zakaj v skladišču jim leži 30.000 metrov neprodanega blaga za ženske poletne obleke. In v njih toliko in toliko milijonov dinarjev, ki bodo do prihodnjega poletja zamrznili, če se na hitro ohladi. Neprijetna reč, posebno ker blaga še ne smejo prodati, čeprav so ga stkali v začetku po-' letja. Že četrti mesčc namreč čakajo, da Zvezni urad za cene odobri predlagano prodajno ceno. Medtem so dobili iz Zveznega urada za cene troje pisem. Nadvse zanimivih pisem. V prvem, kak mesec po poslani prošnji za odobritev predlaga.ne cene, so vižmarske tkalce obvestili, da iz prošnje ni razvidno, ali se predlog ujema s cenami podobnih artiklov. Tkalci so se začudili. Po njihovem bi Zvezni urad za cene moral imeti pregled nad njihovim cenikom, ker je pač vse cene sam. potrdil. Brez posebnega truda bi torej lahko ugotovil, ali predlagane cene za poletno žensko blago niso preveč navili. Razen tega: čemu jim niso te navidezne pomanjkljivosti takoj sporočili? Po predpisu smejo namreč prodajati blago po predlagani ceni. če, tisti, ki prošnje rešujejo. en mesec ne zahtevajo kakih pojasnil ali če jih ta čas jasno in glasno ne zavrnejo. Bombažna tkalnica Vižmarje na je beograjsko pismo prejela, tik preden je minil en mesec . . . Zaželeno pojasnilo so na vrat na nos odposlali, da ne bi še sami po nepotrebnem zavlekli prodaje blaga. Minil je teden, minila sta dva tedna,, trije, in že so upali, da je zadeva v redu, ko pride iz Zveznega urada za cene drugo pisemce: -V dopisu ste pozabili navesti ugodnosti, ki jih nudite kupcem. Kolikšen rabat ste jim namenili z- Vižmarski tkalci so še bolj debelo pogledali. -Ali nam ne bi že v prvem pismu mogli tega sporočiti?- so se jezili, Upanje, da bodo v kratkem razprodali uskladiščeno blago, je spet za mesec dni splavalo po vodi. Tako so tkalci mislili. Bilo je po drugače. Malo preden je minil tretji mesec, je prišlo iz Beograda tretje pismo: -Prošnjo za odobritev cene ste pozabili kolkovati. Pošljite kolek za petindvajset dinarjev.* Zdaj se vižmarski tkalci niso več samo čudili, am.pck so začeli preklinjati: -Zaradi takš-nena ničevaga koleka bomo ob miHione. Nikdar doslej nismo prošeni za odobritev cen kol-kovali in nihče nas ni obvestil n td novosti! Kai nai drugega mislimo, ko da brijejo norce iz nas?- Zahtevani kolek so seveda takoj poslali. Toda medtem je minila poletna sezona. Zdaj teče četrti mesec nestrpnega čakanja. Če ne pride novo pismo in se administrativci na Zveznem uradu za cene še česa na spomnijo, bo tovarna konec septembra le smela prodati poletno blago. Samo to je še vprašanje, kdo ga bo pokupil. Trgovina se iz istih razlogov kakor industrija brani večjih zalog nesezonske-ga blaga. V najboljšem primeru. se pravi, če ostane še nekaj časa lepo vreme, ga bo odkupila po — znižani ceni. In kolektiv, ki ga je izdelal, ga bo verjetno tako tudi prodal, ker mu pač ne kaže drugega. Za zimsko proizvodnjo si je treba zagotoviti obratna sredstva ... Prodaja po znižani ceni pa pom-eui pri 30.000 metrih blaga milijonsko izgubo, s katero se delavci Bombažne tkalnice Vižmarje težko sprijaznijo. Ker je pač niso sami krivi. Primer ni osamlien, je pa zelo značilen. In ob njem se vsiljuje vprašanje, ali še lahko nadzor nad cenami prepuščamo nekaj uslužbencem, zbirokratiziranemu administrativnemu aparatu, ki ne nosi nobene materialne odgovornosti za nevestno delo, čeprav z njim povzroči še tolikšno škodo. M. K. KORISTNA POBUDA NA SEJI SVETA ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO 01.0 LJUBLJANA BREZ POPOLNIH PODATKOV ni mogoče utemeljevati potrebe po hitre.šem razvoju našega turizma Seja Sveta za turizem in gostinstvo OLO Ljubljana. Referent bere poročilo o realizaciji plana v gostinstvu in turizmu za prvo polletje letošnjega leta. Našteva številke in indekse, navaja razna druga pojasnila. Če tokrat pustimo ob strani konkretne številke, lahko zapišemo zgolj to, da je omenjeni svet razpravljal o polletni realizaciji plana gostinstva in turizma dokaj pozno: z dvema in pol mesecema zamude oziroma točneje 14. septembra dopoldne. Po poročilu so se oglasili k besedi tudi člani sveta. Povedali so nekaj misli o tem in onem in zdelo se je, da bo prva točka dnevnega reda vsak čas mimo. Pa je spregovoril še zastopnik ljubljanske turistične podzveze: “Poročilo pravzaprav govori le o gostinstvu« je dejal. »Mislim. da je bila turistična dejavnost omenjena le mimogrede in površno, s podatki o številu nočitev oziroma penzionskih uslug. Toda zavoljo turizma se ne poveča samo naval po hotelih in gostiščih, naraste tudi cestni promet (povečana prodaja bencina), trgovina v poletnih ugotovitvijo. lllillllllllllllllllllllllllllllllllHUinM ...ii!!i!llllinillllll!l1lllllllMlllllllll!!l!IIMIIII mesecih skokoma zvišuje promet in realizacijo, nastopi naval na nekatere obrtne usluge, itd. itd. Vse te in druge dejavnosti pomenijo vir dohodkov. Kje so podatki o tej, manj upoštevani, vendar gotovo ne nepomembni turistični dejavnosti?« Podobno so potem spregovorili, tudi ostali člani sveta. Nazadnje se je vsem zdelo, da je poročilo res pomanjkljivo in enostransko. Ko je eden izmed članov sveta pol za šalo, pol zares pripomnil: »Misliti bo treba na pametno zbiranje podatkov« je svet soglašal z njegovo lllllila|Mlllilllilllllllli CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Enote - take in drugačne vilnilne za izdelavo novih pra-Qi jUov- Poudariti je treba, da ha .aoo, kako se pripravljajo p0(3 Jzdelavo pravilnikov pri ahketQ k’ ki niso odgovorila na de ^a,.Vpražanje, kakšne meto-spr^itve čistega dohodka so °dgov Predvideli, so dobili tiranivre 0<:i skoraj vseh anke-hiox n. Podjetij. Iz odgovorov je lekt}v da se je 52 Vo ko- bied av usmerilo na proporce kot Sebnirni dohodki in skladi doh0rtunov° za delitev čistega za UVn podjetij jemlje ®lero6,',0Ve za delitev različne ek0lte, kot so produktivnost, Pa korv!^"?81 itd-’ ostalih 31 »A da jotnnira obe metodi s tem, Sled6 stavlja posebne osnove Shsp0r1 na Posamezne elemente Ptop0ra^enia ob določevanju k°lekth?.ta le pokazala, da so 3c 1 najpogosteje usmerja-r?djsu.?r§anizacijski razdelitvi ^d Cp,a Pa ekonomske enote, dih or* ega števila anketira-i°v0ri,n izacU iib je 70 »/o od-n ’ da je napravilo deli-^fedvido^ onoms'ie opoI®! 24 °/> a tako delitev, 60/« kolektivov pa ni odgovorilo na to vprašanje. Odgovor na vprašanje, kakšen značaj imajo ustanovljene ekonomske enote, je moč v dobršni meri dobiti, če vidimo njihovo velikost, ki je eden izmed elementov za tako ocenjevanje. Če vzamemo za osnovo eno izmed nujno potrebnih komponent za ustanovitev ekonomskih enot — čimbolj neposredno upravljanje delavcev — lahko upravičeno postavimo vprašanje: mar je moč doseči učinkovito neposredno upravljanje in razpolaganje z družbenimi sredstvi v enotah, ki štejejo manj kot 15 delavcev (pri 78°/o anketiranih podjetij imajo najmanjše ekonomske enote manj kot 15 delavcev)? Mimo tega se je pokazalo: če ima najmanjša enota v nekem podjetju, ki je navadno glede tega izjema v podjetju, več kot 30 ali celo več kot 60 delavcev, je najpogosteje največja enota tega podjetja ogromno telo, kjer je težko doseči neposredno sodelovanje delavcev pri upravljanju. Značilno je, da obstaja v precejšnjem številu podjetij, kar v 27 °/o anketiranih, usmerjenost k drobljenju ekonomskih enot. Opaziti je bilo, da. imajo največje enote v nekaterih podjetjih manj kot 30 delavcev. Podatki navajajo k razmišljanju o tem, če so v posameznih gospodarskih področjih, dejavnostih in panogah zares našli pravi optimum za ekonomske enote, ki ustreza načinu poslovanja in delovnemu procesu. Praksa je pokazala, da v enotah, ki imajo več kot 150 delavcev, ni moč izvajati nepo-srednejšega upravljanja ali pa da je moŠ doseči v glavnem zelo skromne rezultate na tem področju. Iz ankete je videti, da ima 23 Vo anketiranih podjetij v največjih enotah več kot 150 delavcev, po 1000 in še več delavcev pa je v največjih ekonomskih enotah nekaterih industrijskih, gradbenih in prometnih podjetij. Določeno število kolektivov. 18 °/o anketiranih, je sprejelo pravilnike tudi v ekonomskih enotah. Glede na to, da je potrebno najprej sprejeti pravilnike podjetja in šele nato pravilnike za ekonomske enote ter glede na to, da pri tem ni kakih posebnih izkušenj, je moč smatrati ta odstotek zdaj za zadovoljiv. Podatki iz ankete kažejo, da se precej podjetij pripravlja, da bi v večji ali manjši meri prepustila ekonomskim enotam samostojno deliti osebne ■ dohodke ter del skladov. Tako bo 41 Vo anketiranih podjetij prepustilo ekonomskim enotam delitev osebnih dohodkov, 30 Vo pa delitev dela skladov. .Iz podatkov o dosedanjih najmanjših in največjih prejemkih je moč potegniti zaključke glede doseženih razponov. Najnižji razpon je pri obrtnih in komunalnih, trgovskih in gostinskih podjetjih, ki je manjši od štiri. Pri teh podjetjih je tudi največje število tistih, katerih razpon je manjši od dva. Visoke razpone, več kot šest, so zabeležili pri vseh dejavnostih razen prj podjetjih komunalne, obrtne, grafične in papirne in-dustrije. Kot ilustracijo je moč navesti, da so pri nas podjetja, pn katerih so razponi v doseda- !!!!!l!i!!ll!]|lll!ll!l!HII!l||||||||||!!!!!||||||||||||!l!l[|)||||[!l|||l njih prejemkih večji od 1:7 in gredo do 1:11,7. Primerjava minimalnih in maksimalnih najnižjih prejemkov ter minimalnih in maksimalnih najvišjih prejemkov, dopolnjena z dvema, tremi osnovnimi indikatorji iz podatkov zaključnih računov za leto 1960 kaže, kako je v sedanjem trenutku zares nujno potrebno računati na primerjavo uspehov gospodarjenja do pogojev in uspehov gospodarjenja sorodnih gospodarskih organizacij. Tako kaže na primer analiza podatkov za podjetja živilske industrije, da je povprečni prejemek v enem podjetju večji od povprečja, dosežnega v drugem, to pa kljub temu, da so pri prvem dosegli dohodek, ki je na delavca za 43 Vo manjši, čisti dohodek pa za 46 Vo manjši kot pri drugem, čeprav ima Prvo podjetje na razpolago 10 odstotkov več sredstev na delavca. Anketa je — če jo gledamo v celoti — dala silno koristne rezultate. Kaže na to, da je potrebno nekatera vprašanja, kot na primer vprašanje kriterija za ustanavljanje ekonomskih enot, njihove velikosti in materialne osnove ter težnje v zvezi z gibanjem razponov in višine osebnih dohodkov še podrobneje proučevati, da bi čimbolj realno razumeli sedanje stanje. P0 teh, bržčas nepričakovanih pripombah se je znašel v zadregi načelnik oddelka za go-spodarsvo, kajti njegov oddelek je zbral gradivo za poročilo. Dejal je: »Poročilo bi bilo lahko bolj obširno in kompleksno obdelano, če mi ne bi bilo naročeno, naj ga skrčim, kolikor je mogoče! (Ali morda manjka papirja ...?). Manjkajoče podatke pa bomo, potem ko se bomo posvetovali s statistiki glede same metodike dela (nekaj torej vendarle manjka!), nedvomno že lahko vključili v poročilo o realizaciji plana turizma in gostinstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta« Predlog, kako naj bi razvozlali gordijski vozel, ki so ga nepričakovano odkrili na tej seji, je svet soglasno sprejel. Preden so prešli na naslednjo točko dnevnega reda je eden članov z največjo resnostjo izjavil dvoje; »Predlagam, da pošljemo naše statistike na študij metodologije turistične statistike nekam v inozemstvo. Lahko posredujem naslov nekega strokovnjaka v Švici.« Ob tem predlogu se je svet samo kislo nasmehnil. »Drugič — rad bi povedal, kar mi že dolgo leži na srcu. Na turizem in gostinstvo gledamo, zlasti pri investicijah, največkrat bolj mačehovsko. Toda zakaj? Ostalo gospodarstvo, na primer industrija, lahko svoje elaborate in investicijske programe zmerom zagovarja z dovolj oprijemljivimi in točnimi podatki. Mi pa imamo samo tistih nekaj pokazateljev o gibanju prometa, dohodka na zaposlenega, števila nočitev in še nekaj podobnih. Tisti posredni vpliv, ki ga imata turizem in gostinstvo na trgovino, obrt, promet (pa tudi obratno), ni nikjer izkazan. Drugod po svetu, na primer Švicarji, imajo vsako teh reči lepo izkazano z indeksi. Dokler tega tudi mi ne bomo imeli, bo razvoj našega gostinstva in turizma bolj odvisen od razumevanja na podlagi dobre volje, namesto na osnovi ekonomskega računa ,..« Člani sveta so prikimali tem besedam. Če se bo svet zavzel za primernejšo in popolnejšo metodologijo obdelovanja gostinskih in turističnih podatkov in če bo to uresničeno, bo že to pomenilo velik uspeh za nadaljnji razvoj našega turizma. M. G. M I i i Občinski finančniki so ugotovili, da z denarjem za Šolstvo ne bodo srečno zvozili do konca leta, če občani ne prispevajo nekaj malega iz svojih žepov. Občinski ljudski odbor je vzel novico na znanje, se o njej tudi pomenil in se prepričal, da res ne bi šlo brez pomoči občanov. Na nekaj pa je kratko malo pozabil, namreč, da bi se moral o tem pogovoriti še s tistimi, ki naj bi dali denar. Ljudi je postavil pred gotovo dejstvo: od mesečnih prejemkov so jim prvega odtrgali 2,82 "/o za dopolnilni proračunski prispevek. Prizadeti kakopak ne vriskajo od zadovoljstva nad tem samovoljnim posegom v njihove denarnice. Za malo se jim vidi, da si občinski možje niso vzeli toliko časa, da bi prišli k njim in jim rekli: »Fhntje, ta in ta učila moramo kupiti za naše šole, pa je zmanjkalo denarja.« Ali: »To in to šolo je treba adaptirati, gradbeni material in delo sta se podražila...« Ali: »V občinskem proračunu smo premalo predvideli za plače naših prosvetnih delavcev. Končno gre za naše otroke, za to, da se bodo v redu šolali...« Če bi se takole pogovorili z njimi, bi malokdo ugovarjal, najmanj pa tisti, ki pošiljajo otroke v šolo ali pa jih še bodo, posebno če bi jim še dokazali, da je občinski denar iz rednega proračuna res porabljen za nujnejše stvari, kot je šolstvo. Če pa še to ni bilo mogoče, pa naj bi se vsaj kasneje oglasili v delovnih kolektivih in pojasnili, zakaj so uvedli dopolnilni proračunski prispevek in čemu je namenjen denar, ki ga občina odteguje od zaslužkov. Tako modrujejo delavci in se vprašujejo, kdaj se bodo občinski možje otresli ribje molčečnosti v zvezi s svojo novo odločitvijo. Prijazno jo je sprejel. Celo stol ji je ponudil nasproti svoje delovne mize. Sledila je dolga sdpioizpoved, iz katere je poslušalec razvidel, da ima delavka prav. »Na vaši strani sem,« ji je dejal. »In prepričan sem, da se bo stvar uredila, kakor je treba. Pomagal vam bom pri tem in za tovarniški list napisal oster članek.« Delavka ga je zaverovano poslušala, samo še to je želela zvedeti, kdaj bo članek objavljen. Poslušalec se je ob tem njenem vprašanju smrtno zresnil. Kakor da bi njegovi možgani razmišljali o življenjsko važnih rečeh. »Veste, ni lahko seči v žerjavico po kostanj. Mimogrede se opečeš. Prej si morava zavarovati hrbet. Če se ga ne da v naši tovarni, in očitno v tem ne bova uspela, pa kje drugje... Stopite no še na Zvezo ženskih društev, pa še kam! Prepričan sem, da vam bodo pritrdili. Potem se nama ni treba ničesar več bati.« Delavka bi ga rada vprašala, česa naj bi se bal, ko vendar sam pravi, da je prepričan v upravičenost njenih zahtev. Pa mu tega ni rekla. Navsezadnje bi ji lahko še zameril. Obljubila mu je, da ga bo ubogala in v roke sta si segla kot dobra tovariša, ki se skupaj borita za pravično stvar. Mogoče je obljubljeni članek že izšel v tovarniškem listu. Mogoče je tudi zelo pogumno napisan. Pogum pa ima stotero nians. Lahko se je junačiti, če veš, da ti nekdo ščiti hrbet. Članek pa vsekakor ni prej izšel, preden pisec ni zvedel, da je delavka našla drugje močne zagovornike. Potemtakem se lahko samo še vprašamo, ali je bil članek sploh še potreben in piščev pogum se spremeni v nepotrebno zvonjenje po toči. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Občinski ljudski odbor Grosuplje — MARIOLA KOBAL. 2. Železarna Jesenice — MARIOLA KOBAL. ............. ................................ I oklical ga je, ga nasršeno pogledal in zarohnel: »Kaj pa to pomeni, a?« »Kaj?« se je začudil in se skoraj spremenil v vprašaj. »Za kaj gre?« »Za vaše natolcevanje, klevetanje, opravljanje. Svarim vas! Jezik je že marsikoga pokopal, in če rečem marsikoga, res mislim marsikdga.« Šef gospodarsko-računskega sektorja je povzdignil svoj glas in še enkrat zlog za zlogom dejal: »Sva-rim vas!« »Dobro,« je dejal, »začniva spet od začetka, za kaj gre?« Šef je odprl beležnico in se prijel za palec: »Prvič, vi ste na sestanku ekonomske enote klevetali naše poslovanje in trdili da zapravljamo devize in da se naši vodilni uslužbenci sprehajajo po tujini v svojo korist in v škodo podjetja.« Prijel se je za kazalec: »Drugič, vi ste rekli, da riha pri glavi smrdi.« Prijel se je za sredinec: »Tretjič, rekli ste, da nikoli ne veste, zakaj ob mesecu dobite denar, ker na kuverti ne piše koliko dobite za to in koliko za ono, in pri tem ste uporabili izraz...« (pogleda v beležnico) »... malomarnost uslužbencev in »njihova lenoba«. Prijel se je za prstanec: »Četrtič, hujskali ste delavce proti vodstvu in uporabili izraz... (pogleda v beležnico) » ... podjetje ni molzna krava« kar je letelo na nas, vodilne tovariše.« Prijel se je za mezinec: »Petič, kaj takega si ne dovolim in naj se zgodi kar koli) ne dovolim si.« Končno je obtoženi prišel do besede: »Prvič in drugič in tretjič in četrtič in petič,« je dejal, »na sestanku sem res govoril in povedal sem nekaj tistega, kar ste trdili in še marsikaj, česar ne veste. Dejal sem, da mečemo devize skozi okno in navedel primer: dva tehnika smo poslali za šest mesecev na prakso v tu- jino in ko sta se vrnila sta nam pokazala fige in šla v službo drugam, mi pa smo se pod nosom obrisali za denar, ki smo ga porabili zanju. Rekel sem, da je bilo takšnih primerov precej, omenil pa sem zadnjega, kajti tista dva tehnika sta delala v našem oddelku. Tudi o kuvertah, v katerih prejemamo plačo, sem govoril, saj o tem govorimo že dobro leto, pa so vse naše zahteve, da bi vedeli, zakaj do- bivamo denar, bob ob steno. In govoril sem, da moramo sedaj, ko smo ustanovili ekonomske enote, spremeniti tudi sistem upravljanja in se vsi zanimati za vse in da bomo manj delili, če bomo slabo gospodarili. Nisem pa nikogar klevetal, nikogar hujskal, nisem govoril o ribi in njeni glavi niti o molzni kravi in sploh o nobenem pripadniku živalskega rodu.« Šef se je pognal s stola: »Kaj niste... Ničesar niste... Nedolžen angelček ... rekli ste...« »Nisem rekel!« »Rekli ste! Imam točne informacije. Lahko dobesedno citiram vaše stavke.« Glej, si je mislil, nekdo pri tej zadevi laže in ga je vprašal: »Od kod pa ste dobili te informacije?« »To je moja zadeva!« »Zdi se mi, da je tudi moja!« Spet sta začela: »Rekli ste!«, »Nisem rekel!« in tako dalje naprej, dokler se nista vsa zaripla razšla. Šel je v delavnico, Pa mu delo ni dišalo. Spet in spe* je premleval njun razgovor in vedno bolj je bil prepričan, & je nekaj pozabil, nekaj najp°' membnejšega. Vrnil se je v pisarno in taj* niča mu je rekla, naj počaka> ker se šef pogovarja z nekom in ko je čakal, se odpro vrata š®* fove sobe, vidi hrbet človekai ki ponavlja: »Seveda je rekel, tovariš šef> rekel je, na lastna ušesa sem £a slišal...« Bil je človek, ki mu pravijo podlasica, in ki so ga napodili že iz vseh oddelkov, ker ni bii za nobeno rabo, končno pa so ga poslali k njim in jim zabič3' li, da mu morajo dati kakšno lažje delo. Odrinil ga je in stopil v sobo- »Glejta,-« je dejal, »nekaj sem pozabil. Zakaj bi se vrtel3 okrog tega, kaj je kdo rekel i° kako je kdo rekel. Zakaj bi bii posrednik med vami in tistimi ki nekaj pove, tale revček. Rti' dite na naš sestanek in sami boste slišali o vsem, kaj kdo misli, predlaga in graja.« Včeraj so spet imeli sestane^ in kar dobro so se pogovoril*' Med njimi je bil tudi šef gospo1 darsko-računskega sektorja. Podlasica pa je ždel v kot*1' bolščal v tla in molčal. Njegovi karieri je odklč*1' kalo. JANEZ VOLJČ SKRB ZA ČLOVEKA I »Skrb za človeka je ena osnovnih dejavnosti naše aktivnosti in zanjo smo v preteklem letu in. bomo v prihodnjem letu vlagali vse svoje moči,-« (Iz referata predsednika izvršnega odbora sindikalne podružnice na njenem občnem zboru.) Pride človek v sindikalno # pisarno in potoži: »Tovariši, tako ne gre več naprej. Takrat, pred poldrugim letom, sem se mu na sindikalnem izletu zameril, mojstru, ja, zato sem se mu zameril, ker sem dejal, da bi precej tistega, kar on počne, znal tudi jaz in še marsikateri v naši tovarni; tako v hecu sem mu to dejal, človek blekne, pa ne pomisli, ja... Ce je pa česnal, da bi se tovarna podrla, če njega ne bi bilo. Jaz pa sem tisto zinil; bil je izlet in vse ostalo . • • Zdaj pa imam hudiča! Rečem belo, on pravi črno, rečem črno, on pravi belo. Če naredim tako, pravi drugače, če naredim drugače, pravi, ne tako! Včeraj mi je dejal, naj... ja, rekel je: »Storil bom vse, da boš pobral šila in kopita.. Tovariši, pomagajte!« II' Pride človek v sindikal-no pisarno in pravi: »Tovariši, za šolo gre. za polletni tečaj, že lani sem vložil prošnjo, pa 80 mi odgovorili, naj ne bom hud, v našem oddelku pač, po mnenju delovodje, ne potrebujejo visokokvalificiranih. Letos sem spet vložil prošnjo in spet so mi jo odbili. Po mnenju — delovodje. Povedal sem mu, kaj sodim o tem njegovem »mnenju«, in tudi drugi so mu povedali, da se je prijel za ta mali prst na roki in je rekel, da »dokler bo tale migal, ti ne boš šel v šolo« in da »v šolo tišče lenuhi« in da me v oddelku nujno potrebuje. Tako je že storil s tremi in zdaj še z menoj in vsi vedo, da zato, ker se boji. konkurence. Tovariši, pomagajte!« Pride človek v sindi-kalno pisarno in reče: »Tovariši, ne grem pa ne grem! To je kaprica obra-tovodje. Pravi, da me v njegovem obratu ne potrebuje in da bodo ukinili moje delovno mesto, pa ni res; in tudi če bi ga ukinili, bi ga samo za nekaj dni; vsi vedo, da ima on za bregom nekaj drugega, da bi rad vsilil svojega človeka, nekega svojega znanca, mene pa izrinil, ker sem mu takrat, na sestanku, rekel, da se bolj zanima za čenče kot pa za proizvodnjo. Zdaj me, kvalificiranega strugarja, pošilja v skladišče. Tovariši, pomagajte!« Nekaj tednov po zadnjem klicu na pomoč se sestane izvršni odbor sindikalne podružnice. Predsednik poroča: »Po vprašanju treh primerov slabega odnosa, ki so sicer izjemni — pri nas pa res ne moremo govoriti o pojavu slabega odnosa med vodilnim kadrom in ljudmi od spodaj — sem v preteklem obdobju poklical na razgovor tovariše, ki jih ti primeri tangirajo, in to ...« Našteva.' »V dveh primerih je sindikat s svojo družbeno-politično močjo uspel stvari izravnati in pobotati sprte strani, le v enem primeru, ko gfe za grožnjo odpusta, nam kljub vsej naši prizadevnosti ni uspelo rešiti problema. Zato spričo nastale situacije predlagam, da izvolimo komisijo, ki naj bi ji zaupali ta primer. V komisijo predlagam ...« Našteva. »Komisija bi pri svoji aktivnosti morala imeti pred očmi skrb za človeka in interese kolektiva kot celote, stvari bi se morala lotiti preudarno, proučiti bi morala, kako naj usmerimo našo dejavnost, da bi pro- blem zadovoljivo rešili. Predlagam, naj se komisija konstituira že jutri, tako da bi lahko na prihodnji seji, ki bo čez 14 dni, poročala zaradi našega nadaljnjega ukrepanja. S tem zaključujem sestanek.« P. S. Tik pred zaključkom našega lista smo prejeli pismo, v katerem nam predsednik omenjenega podjetja piše: »V zvezi z izjavami okrog reševanja treh primerov slabega odnosa, ki smo jih dali vašemu dopisniku, vam sporočamo, da se je v zadnjem času pojavilo mnenje, da smo se tozadevnih stvari lotevali z napačnega konca in da ne bi smeli kot pravijo, krpati starega sistema upravljanja, amP3*5 uveljaviti nov sistem, ki bi zagotovil, da bi delavci v ekonomski enoti sami imeli dotičn® pravice in odločali o teh problemih. S tem v zvezi smo že *z vrst našega odbora izvolili komisijo, ki bo proučila to mnenje in v kateri so tovariši Našteva. JANEZ VOLJČ : I 1 ^iBsiaiif^ fir« MII DELAVSKA ENOTNOST — štev. 38 — 23. septembra 1961 i K O JE NASA KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA PRED DVEMA LETO- MA IZDELALA ZA 45 MILIJARD DINARJEV RAZNIH IZDELKOV, SO IZRAČUNI POKAZALI, DA SO PROIZVAJALCI V TEM LETU ZARADI BOLJŠIH IZKORISTKOV BLAGA PRIHRANILI 5,5 MILIJARD DINARJEV. PRI KLASIČNI IZDELAVI, TOREJ PRI OBRTNI PROIZVODNJI OBLAČIL, BI SE NAMREČ NABRALO ZA TOLIKŠNO VREDNOST ODREZKOV IN DRUGIH ODPADKOV. ZARADI INDUSTRIJSKEGA NAČINA PROIZVODNJE (KRAJŠI CAS IZDELAVE) SO PODJETJA KONFEKCIJSKE INDUSTRIJE PRIHRANILA SAMO PRI IZDATKIH ZA OSEBNE PREJEMKE NADALJNJIH 7 MILIJARD DINARJEV. DRUGO K DRUGEMU: 2E OB SEDANJEM NAČINU PROIZVODNJE, KO VSAK DELA VSE, JE BILA KONFEKCIJA POVPREČNO ZA 28 »/o CENEJŠA OD OBLAČIL, KI BI JIH IZDELALI KROJAČI IN ŠIVILJE. Naša konfekcijska podjetja lani predelala v perilo in ^uga oblačila 28 °/o tkanin, ki p010 jih izdelali v naši državi. j predvidevanjih zveznega družbenega načrta se bo ome-Ujeni delež konfekcije do 1985. Ieta povečal na 48 %. Obenem bo tolikanj narasla proiz-°dnja raznih tkanin, da bomo ,6daj, v primerjavi z minulim v povprečju povečali po-£abo tekstila od 4,74 na 7,17 kg Prebivalca. Drugače poveda-d°: omenjeni podatki govore, da 'J® zdaj slaba tretjina našega Prebivalstva oblači konfekcijo! p3 koncu 1965. leta pa naj bi °v veljalo za polovico naših državljanov. Da bo jasna primerjava z razvitejšimi dežela-JP>: v ZDA na primer oblači konfekcijo 90 °/o prebivalstva. V "ečini zahodnoevropskih držav s° že leta 1957 dose'gli letno po-tabo 9 kg tekstila na prebivalca. . V sedanjem razdobju gospo-arskega razvoja bomo torej f alfVzli0 vsemu tudi glede kon-ekcije v marsičem napredovali. Pveda pa potrošniki še niso in ^ernara tudi še ne bodo tako ^alu povsem zadovoljni glede Pire barv, vzorcev, kakovosti p cen konfekcijskih izdelkov, roizvajalci in trgovci niso ni-■ 011 v zadregi, če je treba po- prevaliti jkati opravičila in lvdo na druga ramena. Konč-a Posledica tega »prijateljske-a Prepričevanja« pa se zrcali v aslednjih približnih podatkih: fek i^oslovanska podjetja kon- i kcijske industrije imajo ha za-iJ’1 za 10 do 15 milijard dinar-( v gotovih izdelkov! Te zaloge, j. kopičijo v tovarniških skla-p Scjh ali pa v industrijskih v °uuialnah, predstavljajo v poprečju vrednost trimesečne i °lzVodnje. Ponekod, kjer so Pr a .mani sreče pri realizaciji tud- ^e’ pa zal°§e pomenijo p ai vrednost polletne proizvod-iw' I-)a pa imajo potrošniki n av> ko trdijo, da konfekcija Za(lovoljuje, dokazuje dovolj vorno samo tale podatek, iz- rečen na letošnjem posvetovanju Q , v* AV-bUbllJClll pUOVCL'-' te°blačenju v Beogradu: z in-Prort .anketo so v industrijskih ^r-aaialnah konfekcije (v vsej ViZavi jih je okoli 500), ugoto-Odši da ^ 70 nakupovalcev k6r Praznih rok samo zato, Zala?'01 ve^kost oblačil ni ustre- ifa infekcija torej tarna, da hkr ali prevelike zaloge, pa ta!<0 rekoč odganja e- Kje so vzroki? NlKAKOR ne arbitri Voj-j,6 Preden poskusimo odgo-ko ' na gornje vprašanje, krat-^Pojasnilo: nikakor ne misli-ta-fProsojati ali so zaloge v kern ^Bski industriji v vsa-Parnr -oziru prevelike. Vemo Precj ®c> da prodaja konfekcije da s tavlja svojstven problem, sr6(j ? Potrebna znatna obratna Zahn,, a> če naj bo zagotovljen dajaln°^iv izbor izdelkov. Pro-Zai0s, e morajo namreč imeti na Posar« nairazličnejše velikosti Pjifn.moznih vrst oblačil, med Zahtev • takšne- ki iih kupci mer 7a;i° le Poredkoma (na pri-m riort3, izrazito visoke postave p°dobno). atran°^6g tega bomo pustili ob Pra^v lahko konfekcijo (gre tega r:1? za perilo), saj je glede «e za!IIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!ll^l 1! »Naše -gledališče je edina tovrstna ustanova v vsej severovzhodni Sloveniji in je zaradi tega tudi njegovo poslanstvo izrednega pomena«, pravijo v mariborskem gledališču. »Na vsem tem področju ni niti enega polpoklic-nega odra, vso gledališko umetnost tako reprezentira poleg nas samo nekaj amaterskih družin«. Tako pravijo. In priznati' je treba, da je v teh njihovih besedah veliko resnice. Res, poslanstvo Slovenskega narodnega gle-, dališča v Mariboru je izredno. Njegovo zaledje se razsteza od Slovenjega Gradca od Črne, preko Raven, Dravograda, vse dravske kotline tja do Šentilja in Konjic, preko Ptujskega polja in Slovenskih Goric, globoko v Pomurje, tja do Radgone, Murske Sobote, do Lendave. In bržčas ni treba še posebej pripovedovati, da tako mislijo tudi vsi tisti, ki so kakorkoli odvis- nih abonmajev, imeti vsega skupaj 352 predstav v. sezoni — to je navsezadnje precej tudi za hišo, ki ima dramo, opero in balet. Očitki so zato uperjeni drugam. V to, da se je mariborsko gledališče vse preveč zaprlo v lastno hišo. Vse, kar je za svoje neposredno zaledje prispevalo v minuli sezoni,1' je bilo šest skrajšanih abonmajev, 88 predstav na gostovanjih in — če odštejemo gostovanja v Ljubljani, Celju, Osijeku, Reki, Trstu, Kopru in Novem Sadu — obisk enaindvajsetim krajem v domačem okraju in murskosoboškem. V tem vsaj ni moč primerjati mariborskega gledališča s celjskim. Celjsko gledališče je namreč pripravilo za svoje zaledje kar osem popolnih abonmajev, obiskalo je štiriintrideset krajev. Mariborska drama pa je bila veliko skromnejša: šest skrajšanih abonmajev in obisk v dvajsetih krajih. Spomnim se, da smo zadnjič zapisali prav v našem listu, da je večina igralcev celjskega gledališča izpolnila povprečno normo — 80 predstav — že v januarju. Ali pa je navsezadnje vendarle kriv denar? Gledališče je dobilo v letošnjem letu toliko sredstev, kot so zaprosili na osnovi svojega predračuna, pripovedujejo na Svetu za kulturo. Vseh 140 milijonov, so družba 8,3-kratno vsoto. Vendar to še ni vse. Okrajni ljudski odbor je ustanovil poseben fond šestih milijonov dinarjev, iz katerega lahko črpa gledališče svoja sredstva za gostovanja po okraju. Na vsak dinar dohodka pri prodanih vstopnicah, lahko gledališče vzame iz sklada štiri dinarje. Za gostovanje po Pomurju pa je gledališče dobilo iz sklada za pospeševanje kulture pri Izvršnem svetu LRS za vsako predstavo 50.000 dinarjev. —n . k Saj bi molčal, a so me izzvali. Mislim namreč, da so vendarle malce prehudo navlekli kolega iz Mladine. Če bi mu odkrili vse svoje karte, če bi mu pokazali tudi tisto drugo plat medalje, potem bržčas ne bi bil zapisal v svoj list: »Repertoarji so pripravljeni, deloma jih že študirajo. Le denarja — tega ni od ni- . koder. Primanjkuje ga za gostovanja, zmanjkuje ga celo za plače umetniškega osebja, da ne govorimo o dvorani, ki bi bila potrebna marsičesa, slej ali prej bo treba škripajoče stole nadomestiti z novimi.,, KRSTNA PREDSTAVA »HEROTCE« Te dni so v ljubljanskem Mestnem gledališču zadnje j vaje za krstno uprizoritev | »Heroice« Vinka Strgarja- | To bo istočasno otvoritvena | predstava v domači gleda- | liski hišt 30. septembra. Z | istim delom bodo otvoril* | svojo sezono tudi Celjank | a ne v domači hiši, temveč | v velenjskem kulturnem | domu. Avtor tega novega | dramskega teksta je usluž' | benec tovarne »Iskra« I Kranja. Če pa v Mariboru vprašaš, ^ likšna je ekonomske cena se dri v dvorani, ti ne vedo odgovor na vprašanje. In če vprašaš, ^ likšna je ekonomska cena sede na gostovanjih (posebej za drari in posebej za opero), ti odgovo ' da to zanje pravzaprav ni zaP mivo vedeti.' ob Ni zanimivo vedeti. Prav, a tem poudarjati, da so osebni a hodki v mariborskem gledali^ najnižji izmed vseh gledal>s% hiš, da so umetniške doklV prav tako najnižje, da je c normno delo naravnost sra10:1 jK plačano za 100 preseženih t0,e samo 12.500 dinarjev, je venda malce nelagično. , Trpeti — po vseh izjavah s deč — zaradi nezadovoljivo UIsj jenega načina nagrajevanja, 3 ^ iz njega ne pomagati — kdo m razumel! vj- Da se ne da? Celjani so do zali obratno. Z nečim se bo vendarle tr s6 sprijazniti. S tem namreč, d®^. ni moč izolirati od . družbe io bil3 -i- ni od tega njegovega poslanstva. Pa vendar... Vsebina tega »vendar« so pravzaprav besede, ki sem jih slišal na Svetu za kulturo okraja Maribor; Že vsa leta, pravijo, na Svetu vedno znova premlevajo, kako bi spravili gledališče malo večkrat iz domače hiše. Opera,' drama in balet, a od vsega ima pravzaprav samo Maribor nekaj. Tam pa, kjer so žb tako odrezani od vsega kulturnega življenja, kjer imajo samo kino, tam lahko vidijo gledališko predstavo samo enkrat ha leto ali pa še to ne. In spominjam se, da so mi nekaj- podobnega pripovedovali ljudje v Lendavi, v Beltincih, v Kidričevem, v Poljčanah, v Podvelki, v Vuzenici. Morda še kje, a se ne spomnim več. Ne, v umetniškem pogledu mariborskemu gledališču ne gre ničesar očitati. Prav v zadnji sezoni je dalo nekaj res uspelih uprizoritev, pa naj že gre za dramska dela, operna ali baletna. Tudi če bi mariborskim gledališčnikom očitali premajhno delavnost, bi jim storili krivico. Imeti v sezoni trinajst popolnih abonmajev z osmimi dramskimi in osmimi opernimi predstavami, imeti razen tega še šest skrajša- Toda, kje so globlji vzroki, da se je mariborsko gledališče tako zelo zaprlo v domačo hišo? Morda v ansamblu? Morda pa je temu kriv premajhen ansambel in prevelika obremenjenost igralcev? Toda to najbrž ne bo vzrok. Drama ima 27 stalnih igralcev, opera 17 solistov, balet šteje 13 članov, v orkestru igra 43 godbenikov, imajo tri režiserje, štiri dirigente in enega koreografa. Tudi preobremenjenost ne bo kriva. V mariborskem gledališču prav nič ne pretiravajo z normami. Dramski igralec mora na sezono nabrati 250 točk, da si izpolni normo. Če igra eno od glavnih vlog, dobi pri predstavi 5 točk, če igra nekoliko manj zahtevno vlogo, štiri ... Igralec torej, ki igra nekoliko zahtevnejše vloge, izpolni svojo normo tam pri šestdesetih ali sedemdesetih predstavah. V operi pa je norma 380 točk, š tem da pevec ene izmed glavnih vlog dobi na predstavo 8 točk, pevec nekoliko manj zahtevnih vlog sedem ... Pevec zahtevnejših vlog torej izpolni svojo normo tam pri petinpetdesetih ali šestdesetih predstavah. Toda kljub temu v drami več kot polovica igralcev ni izpolnila norme, v operi pa jo je doseglo samo 11 članov. -.. .... Na ceno slehernega sedeža v mariborskem gledališču prispeva družba 8,3-kratno vsoto. In baje so na Svetu za kulturo že razpravljali o tem, da bi dali še tistih nekaj milijonov pa bi imeli gledališče zastonj. Tako tudi pri dotacijah ni moč postaviti paralele s celjskim gledališčem. Za vso svojo dejavnost — vštevši vsa gostovanja — je le-to dobilo samo 38 milijonov dinarjev. , Tako se nehote vsiljuje vprašanje, ali ni vendarle vsemu temu krivo gospodarjenje? Gledališče je ustvarilo lastnih sredstev za 11 odstotkov, drugih 89 odstotkov sredstev pa je prispevek družbe, pripovedujejo v upravi mariborskega gledališča. Kako bo v prihodnje z dotacijami, še ne vedo. Mislijo pa, da jim bo okraj še vedno dal ta sredstva, saj gledališče mora najti dokončno svoje pomembno kulturno poslanstvo po vsem mariborskem okraju. In še dalj. Tja do Pomuj--ja sega zaledje njihove hiše. In nehote se vsiljuje vprašanje, ali ni za tistih 89 odstotkov nezanimanja za gospodarjenje v lastni hiši pravzaprav krivo zapi -piranje v lastno hišo. Celjani so na primer za manjša sredstva veliko več gostovali, dvignili so lastni dohodek na 23 °/o, letos pa ga bodo baje že na 30 °/o! gajanja v njej. Umetnost m - ^ doslej nikoli tako vzvišena, h3, bila vzdignjena nad materi3^, bazo. Cernu potemtakem čati vsakršno gospodarjenje; ^ mu se zapirati v domačo 'lis°’0st vse neposredno zaledje narav kriči po gledališču? viie čeprav ne zanika potrebe po ^boljši ekonomiki. Zakon ni vse , Kadar koli smo v preteklosti j.1,9-') ali govorili o težavah, ki ip1 hirajo kinematografi, je bilo j; pej upravičenih ali neupravi-kritik na račun zakona o l^tnatografiji. Temu zakonu aai tečejo poslednji dnevi. Pri-r^lja se nov, katerega pred-p že kroži med ustanovami in Jadrni, ki jih zadeva. Mnenja i° različna. Odobravanje, kriti-:6 in dodatni predlogi spremljaje njegovo pot. Ne bi mogli -VeČi, kaj bolj drži, nekaj bež-misli pa je umestnih in mor-® ne samo glede na zakon, am-rp glede reproduktivne kine-atografije nasploh. ji.Predlog novega zakona je v sCadu z našim novim gospodar-Jn in družbenim sistemom, e ,Pak pa bi bilo, če bi pričako-vp kot so nekateri mislili, da ^ zdaj zakon rešil vse proble-jT' V zakonu so pač podani sa-jl° osnovni predpisi predvsem ,'de gospodarjenja, kr je nuj-i„° Pri filmu. Vprašanje pa j, ’ kaho bomo znali te predpise v avilu0 dopolniti in prilagoditi č^nr trenutnim in bodočim za-i svam filma kot umetnosti in ‘ gospodarske panoge, p,. Kaj torej predvideva novi s ®dl°g zakona — izbrali smo si mo nekatere značilnosti, ki ne-j,0sredno zadevajo reproduktiv-1). .kinematografijo — in kakšne Q° posledice novih predpisov? dajatve, dajatve... hj.K.aj bo zdaj z nami, se spra-sti!i uPraYniki in vodstva ti-tok predvsem manjših kinema-in 0v’ ki so v lasti Svobod ^0,.rUgih družbenih organizacij. ]0.Vl Predlog zakona namreč do-SpA> da so vsi kinematografi go- Več predstav, manj dobička Večina kinematografov kljub vsem dajatvam še vedno posluje z dobičkom. To pa velja samo za večje, medtem ko manjši niso v nič kaj zavidljivem položaju. Strokovni odbor za kinematogra- Kako naj bo ogrožen domači film, če: se proda, kupi in predvaja vse, kar se proizvede, čeprav finančni uspeh nr tako dober, za kar pa niso krivi kinematografi, vsaj povečini ne. Kakšna favorizacija tujega filma je neki, če vemo, da gre za reklamo in propagando domačega filma mnogo več sredstev kot za tujega, če vemo, da se domači film vedno bolj uveljavlja med občinstvom, če se je na primer število domačih filmov v obdobju od 1956 do 1960 povečalo za 52 %>, tujih pa za 2 °/o, število predstav pa za domači film za 138 0/o, za tuje pa za 21 °/o., Dokler ne bo domača filmska industrija veliko, veliko večja, ni zanjo vsaj s te strani resnično stičnih pričakovanj filmske industrije glede dohodkov in na škodo kinematografov in njihovega obstoja. Saj je prav, da vsi skrbimo za razvoj domačega filma, na vse drugo pa ’le ne smemo pozabiti, ker gospodarjenje, in to smotrno, je potrebno povsod. Novi konkurenti Novi predlog zakona med drugim tudi omogoča, da podjetja za predvajanje filmov in druge družbene organizacije, Če se jih več združi v poslovno združenje, lahko sami nabavljajo filme v tujini. To je sicer res liberalizacija in sproščena konkurenca v prometu s filmi. Vendar pa preveč široko razumevanje take usmeritve nekaterih kinematografskih podjetij lahko škoduje njihovi osnovni nalogi: skrbi za pravilno programsko politiko, za kulturno predvajanje, pri nadaljnjem obnavljanju starih tehničnih ^sredstev in dvoran ter graditvi novih, ker bodo vsi napori in sredstvu šli za druge namene. Zakaj takšne predpostavke? Ali bi bilo na primer smotrno, da dobimo v Ljubljani, kot se že slišijo glasovi, še eno filmsko uvozno podjetje, z vsemi potrebnimi filmskimi strokovnjaki, ki bi lahko uspešno vodili delo podjetja, katerih pa nimamo ravno v izobilju, podjetje, ki bi verjetno zaradi razumljivih finančnih težav uvažalo predvsem tako imenovane komercialne filme. In to ob tem, ko se v Ljubljani že zdaj ne moremo pohvaliti z kdo ve kako dobrim programom, obenem pa se ne moremo pritoževati na solidnost »Vesna filma«. Take vrste konkurenca bi verjetno prej škodila, kot koristila, čeprav ne zanikamo možnosti, da pa je lahko konkurenca na solidni osnovi, z upoštevanjem umetniške vrednosti filma, tudi pozitivna. Vprašanje je samo v premišljeni in smotrni odločitvi za tak korak. Pa se za konec povrnimo spet na — kakor za koga — predlog zakona. Strokovni odbor pri Trgovinski zbornici LRS je predlagal še nekaj sprememb in med njimi naj navedemo nekatere. Da bi napravili konec hladni vojni okoli podnaslavljr.nja filmov, bi bilo prav, če bi to tudi uzakonili (da bi to le uspelo!), prav tako pa naj bi z zakonom določili, če že ne moremo imeti kulturnih plakatov za filme, da morajo imeti posamezni filmi vsaj enotne in pravilne naslove. Prav tako predlaga odbor, naj zakon opredeli vse predpise o kino dvoranah in še nekaj drugih. Vse ostalo od izbora programa, idealnih upravnikov, programskih svetov pa do kulturnega predvajanja filmov (tistih malih malenkosti od čiste dvorane, umirjene glasbe, nemotenega predvajanja pa do, da, do odpiranja oken) in podobno pa si bomo morali še nadalje urejevati sami. Preoptimistično? V. SAMIDE Kinematografsko podjetje v Kranju je z lastnimi sredstvi zgradilo eno najmodernejših kino dvoran pri nas, kar se nekaterim drugim, enako velikim, še ni posrečilo 4 5 C LT 1 Z- A I i ^ h ■ Ponovno Radeške igre na prostem Pred leti so po zamisli režiserja Ivana Pešca, ki režira v Radečah že preko štirideset let. uprizarjali na prostem vrsto ljudskih iger in operet; Zanimanje za te predstave je bilo takrat razširjeno vse do Celja in Brežic. Na predstavo »Miklove Zale« pa so se pripeljali gledalci celo z Raven na Koroškem. Kasneje so Radeške igre zamrle. Letos so letno telovadišče -Partizana«, kjer so bile te predstave, preuredili. Režiser Ivan Pešec pa je zopet začel oživljati svoj teater na prostem. Ukvarja se s pripravami za uprizoritev -D.esetega brata«,- dejavnost v preteklih letih je navdušila za gledališče številne gledalce iz domačega kraja, ožjega in širšega okoliša, zato bo gotovo tudi drugo leto ob ponovni otvoritveni predstavi Radeških iger zanj veliko zanimanje. -k- Pester kulturni teden v Braslovčah Pretekli teden je bil za Bra-slovčane svojevrsten praznik. Ptfb-svetno društvo je pripravilo program pestrega kulturnega tedna. Naj omenimo samo nekaj prireditev: veseli večer, za katerega bi lahko prodali še več vstopnic, če bi bilo več prostora; dva dne. va so predvajali slovenske filme; v gosteh pri njih so bili celjski gledališčniki z dramo »Korzcak in otroci«; sledil je koncert do-rriačega pevskega zbora itd. Braslovčam so pokazali, da zelo radi obiščejo kvalitetne kulturne prireditve, zato bodo gotovo tudi v bodoče hvaležno sprejeli podobne rezultate prizadevanja domačega prosvetnega društva. -js- Kdo so interesenti za usluge DU v Litiji Precejšnje zanimanje ljudi is litijske občine za dodatno izobra* zevanje daje upati, da bo letošnji program DU uresničen. Ta ustanova deluje sicer šele drugo sezono, a vendar je že letos pripravila precej obširen program družbene in splošne vzgoje. Naj naštejemo samo nekaj: večerna in mladinska politična šola, predavanja za člane ZK, za vodstva krajevnih jorganizacij SZDL, pre. davanja v ljudski tribuni, seminarji za člane organov delavskega in družbenega upravljanja, po naročilu gospodarskih organizacij seminar s področja družbenoekonomskega izobraževanja, šola za starše, tečaji in seminarji s področij zdravstva, kmetijstva, naravoslovnih ved, književnosti, zgodovine, zemljepisa IM. Program pa bo ^Seveda težko izvesti, če ne bo DU preje**' ie občinskega sklada za šolstvo primernih sredstev za izvajanje splošno izobraževalnega programa, oziroma Če ne bodo gospodarske, politične in družbene organizacije k?ot interesenti za družbeno, ekonomsko, politično in ostalo vzgojo prispevali za to potrebnih sredstev. —k— fijo pri Trgovinski zbornici LRS je izvedel anketo o finančnem stanju kinematografskih podjetij v Sloveniji, la anketa je sicer zelo nepopolna, ker se skoraj polovica podjetij ni odzvala niti niso vse številke realne (kar kaze res na veliko neodgovornost kino podjetij, saj gre vendar za njihove koristi), po-trjnje pa dejstvo, da imajo večja podjetja še vedno dobiček, manjšim pa ta iz- navedemo enega ali dva primera. Kino Poljčane n. pr. je kljub večjemu številu predstav in obiskovalcev, višji ceni vstopnic, samo neznatno zvišanim stroškom poslovanja, spevka za domači film, večjega občinskega davka in večjih stroškov za najemnino filmov imel letos v prvem polletju manj dobička kot v istem obdobju lani. Zaradi istih vzrokov ima letos kino Trebnje izgubo in takih je še več. Torej kljub vsemu ne moremo b£i preveč optimistični. Glede na sedanji in bodoči položaj kinematografov kot podjetij je isti odbor tudi predlagal, naj PteH 4 ne bo šlo, če nočemo za- v zakon vnese, da naj bodo vsa kino fiZ nekaj manjših kinemato- podjetja udeležen. t«d. Pn dob. k« d,-kUL,0V in se tako odpovedati stribncijsk.h podjet.j. Seveda s tem ne cL] 5rske organizacije z je 0jCenimi obveznostmi. Preplah M^elno upravičen, ker so že tisti* jnanjši kinematografi, tako ga 9 ki so v lasti družbenih or-tja .acij, kot samostojna podje-ja(’ltneli veliko težav zaradi da-bair’ izhod pa bo le treba taiV’• Morda to niti ne bo tako _ _ . , in k°> Če bo dovolj razumevanja stalno upada ali pa delajo celo Iznajdljivosti. gub0, Za illlstra('iio n"! Kranju (verjetno še kje), bj kftmer, sploh niso čakali, da PtiJJn novi zakonski predpisi So, s! l na spremembe. Združili Podi6,3.* kinematografov v eno v 21» 6 in konec je bilo, vsaj itj s avnem, težav z ekonomiko tpan-^nUriro. Skupne dajatve, boul°l izdatki, boljši izbor, Polita koordinacija programske ?W)» ■ Vse zato> ker pač, vsi Žesi , J kupijo samo en film za žejji^nernatografov. Tako zdru->er; , si bodo morali omisliti baijk.v 0 iudi drugod. Drugače “ i,tz ne bo ‘ T»~T krajih. 'toslgi .nlturna vloga je bila že bevaJ, 111 bo še nadalje malce v ‘ifauo °Sti- ^Te da ki hoteli preide P°navljati stare ugotovi- ■ N t. - 4e zaradi večjega poudar-'et 6konomske plati prav, da nobene nevarnpsti. Nevarnost pa bi bile takse in s tem zvezane višje najemnine za kinematografe in njihov obstoj. S tem bi se še povečale že tako visoke dajatve domači filmski industriji s strani kinematografov, medtem ko lahko prispevajo za razvoj kinofikacije (kolikokrat obupno tarnamo o iztrošenih projektorjih, neprimernih dvoranah itd.) le minimalna sredstva. Ali ni mogoče, da bi filmska industrija našla še kake druge vire sredstev, morda z boljšim gospodarjenjem znotraj podjetij, če bi zaradi dvakrat višjega pri- prenehala s proizvodnjo film o v, j—x: tam ].j stanej0 150 ali celo 200 mili- jonov dinarjev. (Te pripombe ne veljajo za Slovenijo.) Isto velja za višje cene vstopnic. Predvideva se, da bi se povprečna cena vstopnic povišala od 61 dinarjev letos na ,90 leta 1965 in da bo letno v Jugoslaviji po 7 milijonov kino obiskovalcev več. Cena bi se že zaradi večje najemnine filmov prav gotovo morala zvišati, toda vprašanje je, če bo zaradi takih cen, zaradi slabih in malega števila dvoran, projektorjev — 0 njih filmska industrija nič ne govori, mi pa bomo vedno bolj zahtevni glede na udobnost, pa še vedno več pokrila nekaj stroškov televizorjev bomo imeli S SLAVO ZA KLOBUK skriva tilmska industrija. Domači film ogrožen sPet PfGeJ' bo,j Mein V za Da bi pokrila nekaj stroškov televizorjev nomo imeti — če bo vedno večji proizvodnji filmov, po vsem tem res vsako leto 7 mi- ______ ___ _____ ______L katere pravi, »da jih kljub lijonov obiskovalcev več in s bikL0PoZ0rimo* nar vlogo "uprav- vsem zmanjšanjem stroškov, tem tudi toliko več dohodkov. bodo - °b Pomoči pro- kljub prispevkom od (20 »/o od Bolj verjetno bo število obisko-Md] 11:1 svetov, katerim daje dohodka) kinematografskih pod- valcev ob takili pogojili padlo. ,netnK!I0Vi Predlog zakona po- jeti j. ne more v celoti pokriti«. Zato je tudi zvišanje vstopnine °. mesto — morali biti le predlaga filmska industrija ozi- treba obravnavati previdno, isto-0 k"1' 1 . . .• roma zbor proizvajalcev te indu- časno z drugimi ukrepi za zbolj- strije uvedbo posebnih zaščitnih sanje reproduktivne kinemato-taks na tuje. (zahodne) filme, grafjje. S’katpJ}l0V' Zrmno je, da se mar Tečjj]j ^Upravniki, in to celo odgovorni tudi za kulturno predvaja- za ,®lestih, prav malo briga-r,,., e„stvari, morda zato, ker Povelj lni premalo razgledani češ da je zaradi nižjih nabavnih cen tujih filmov (2,5 do 5 milijonov, za domače pa od 12 pa tudi do 25) domači film »resno Vsi ti ukrepi nihajo na konici, ki se zna nevarno nagniti v negativno stran, na škodo enih in drugih, na škodo preoptimi- Sedli so za mizo. Trije naši največji filmski producenti. Dogovorili so se za solidarnost. Cim se enemu izmed njih proizvodna štrena kaj zmeša, bosta ostala dva solidarno ustavilh delo. Priskočila bi na pomoč, da bi štreno skupaj razvozlali. A glej vraga, nikoli ni bil za vse ta trenutek pogoden! Zdaj se je enemu zamešalo, zdaj drugemu razvozlalo, pa ni hotel izgubljati časa. A ko je prvi že našel izhod iz zadrege, je drugi hotel koristiti solidarnost. In tako nikoli niso našli trenutka za solidarnostno gesto. Potem se je. približalo letošnje poletje. Pula. Vsak je razvozlal svojo štreno na svoj način. Prvi si je polnil blagajno s komercialnimi filmi. Drugi je hotel kvaliteto. Tretji je menil, da je najbolje ubrati srednjo pot. In tako smo na vratih oktobra. Poletnega zatišja v ateljejih prvega producenta bo kmalu konec. Drugi lahko počiva in se ob tem naslanja na poln koš puljske slave. Devet nagrad. (Slava je pojem, ki je v filmskih proizvodnji lani bil še opredmeten z milijoni. Letos, ko je vladala tolikšna solidarnost, pa so ukinili še producentske nagrade, menda zato, da ne bi imel kdo boljših materialnih pogojev kot drugi in bi zopet morali razvozlavati nekogar štreno!) Tretji pa je v skladu s sredinsko potjo, oprezno in v zgodovini vedno neslavno, ostal brez puljskih trofej, pa tudi denarnega vprašanja ni rešil in lahko zdaj dela samo načrte. Bodimo resni. Samo tri nagrade proizvodni filmski hiši bi v najslabšem primeru prinesle Triglav filmu na letošnjem puljskem festivalu 27,5 milijonov. Dovolj, da bi vsaj drugič začeto delo pri »Samorastnikih« lahko nadaljevali. Prvič je zmanjkalo denarja in kot vemo tudi solidarnosti obeh drugih dveh producentskih hiš ni prišlo do veljave. Zdaj drugič. Priprave so končane, narejena snemalna knjiga, poskusno snemanje opravljeno, glavna ekipa drugič angažirana in odslovljena, izplačana ji je pogodbena garancija, zgube je doslej pri tem filmu že okrog štiri milijone din (da se čez čas ne bomo čudili), kredita ni, dokler ni vrnjenih 300 milijonov dosedanjega namembnega kredita z anuitetami, obratnih sredstev ni, kajti n. pr. film »Balada o trobenti« se bo pokasiral v štirih, petih letih ... To ni »Ljubav in moda«!. In tako lahko Triglav film čaka na nov svetel trenutek — brez solidarnosti ostalih producentov seveda. Čakajo »Samo- rastniki«, »Mrtvi kurent«, »Naš avto«, »Stroj«, »Stara ulica« ... Kaj bi s kvaliteto in puljsko slavo, dokler je dinar edini stimulans. Prav je, da dinar stimulira, a za kaj in kolikor nekoga, to bi morda odkrila solidarno temeljita razprava za skupno mizo vseh treh, pa še ostalih filmskih producentov. Danes najboljše filme, nagrajene, gotovo ne stimulira. Dokler ne bo solidarnost posedla okrog te skupne okrogle mize in našla druga merila za finansiranje domačega filma, pa zaprimo štacu-no in si zataknimo slavo za klobuk! ŠPIK Minulo nafleljo je bila v Goriških Brdih osrednja proslava 20-letnice vstaje. Nad Gonjačami so odkrili spominski relief ter 24 m visok razgledni stolp. Proslave, se je udeležilo več kakor 15.000 ljudi iz vseh krajev Primorske, med njimi pa so bili tudi številni ugledni družbeni in politični delavci. V lesnoindustrijskem kombinatu KLI Logatec so imeli doslej precej težav zaradi majhne zmogljivosti svoje električne centrale. Zaradi vedno večjih težav so kupili novo lokomobilo, ki ima preko 400 konjskih sil. Prav tc dni jo mojitirajo in kaže, da bodo letos vendarle zadrege glede električne efiergije odpadle. Na sliki: montaža lokomobile. Uvozno podjetje Centro-Merkur iz Ljubljane je pred meseci uvozilo 15 samopostrežnih avtomatov. Računali so, da jih bodo zlahka prodali, toda pokazalo se je,, da med kupci ni pravega zanimanja. Enega teh avtomatov so pred meseci montirali na ljubljanskem železniškem peronu, že po krajšem času pa so ga spet demontirali ter vrnili podjetju, ker so ljudje metali vanj vse druge predmete, samo ne predpisanih kovancev. Tako stoji zdaj vseh, 15 avtomatov v skladišču Centro-Merkurja. Ker stane vsak tak avtomat 465.000 deviznih dinarjev, se človek upravičeno vprašuje, ali si ne bi uvozniki omislili za nabiranje prahu malo cenejših predmetov? Podatki o varovanju družbenih vozil so hudo zaskrbljujoči, saj večina voznikov ne poskrbi niti za osnovno varnost zaupanih jim avtomobilov. Tudi gornja slika nazorno kaže, kako lahkomiselno je parkiral v Piranu voznik avtobusa podjetja SAP. Zadnji del karoserije je dobra dva metra nad morjem, ki ga nenaden jugo čestokrat dviga visoko nad pomol. Kaj lahko bi se zgodilo, da' bi razdiralna sila valov razrahljala zavoro in avtobus bi zdrčal po položnem terenu v morje. Kako bi neprevidni voznik opravičil svojo lahkomiselnost pred kolektivom, ki bi bil ob toliko in toliko milijonov? © Krušu komik,© iz uši h komik e iz uših komik • JESENICE: Nezaposlenost žena še vedno problem V jeseniški občini je v domačih in tujih podjetjih sedaj zaposlenih 13899 prebivalcev, od tega le 3134 žensk. Ob polletju je bilo na Posredovalnici za delo prijavljenih 143 nezaposlenih žena. Politične in družbene organizacije, predvsem sindikat, si že nekaj let prizadevajo, da bi rešile problem nezaposlenosti žena. Letos so v ta namen iz Poljč prenesli na Jesenice gospodinjsko šolo. Toda žal je bilo zanimanje za vpis na to šolo med jeseniškimi ženami in dekleti zelo majhno, saj so se v večini vpisale vanjo le kandidatke iz sosednjih občin. Ker v gostiščih in obratih družbene prehrane na Jesenicah kvalificiranih kuharic zelo primanjkuje, so na ObSS sklenili, da bodo v prihodnje mnogo več pozornosti posvetili predvsem usmerjanju deklet v poklice. Vse kaže namreč, da dekleta zaradi nepoučenosti vidijo idealen poklic le v pisarnah. Sindikat se je zavzel tudi za ustanovitev šole za medicinske sestre. V jeseniški bolnici namreč primanjkuje srednjega kadra, zaposlene sestre pa so večinoma iz drugih krajev. V omenjeni šoli bi tako vzgajali kader predvsem za domače potrebe. Lani je tovarna »Almira« iz Radovljice predlagala, naj bi Jeseničani rešili problem nezaposlenosti , žena s tem, da bi v Žirovnici odprli obrat »Almire«. Ker pa ne gre tu le z*a to, da žene zaposlimo, ampak jim je treba nuditi tudi primerne delovne pogoje in zaslužek, kar pa ni bilo povsem sigurno, se na Jesenicah za ta predlog niso navdušili. Z omenjenima šolama pa bo problem nezaposlenosti brez dvoma moč rešiti na bolj zadovoljiv način. Mimi Tomažič • LJUBLJANA: Motorizacija delavcev v Litostroju Na pobudo Upravnega odbora je bila izvedena akcija za nakup mopedov tovarne TOMOS. Kupec . si mora preskrbeti le prvega poroka, ki je kreditno sposoben, medtem ko podpiše posojilo koristniku kot drugi porok podjetje Litostroj na podlagi poroštvene izjave, ki jo sprejme delavski svet podjetja na predlog obratnih delavskih svetov. Po objavi teh pogojev, se je v 'Litostroju prijavilo 164 interesentov, od tega 51 takih, ki se vozijo na delo z avtobusi iz oddaljenejših krajev. Litostroj je sklenil z vsakim koristnikom pred najetjem - potrošniškega posojila posebno pogodbo z določenimi pogoji, in sicer da bo v redu plačeval mesečne obroke, da bo moped zavaroval, da bo ostal pri podjetju najmanj tri leta, to je toliko časa, kolikor bo odplačeval najeto posojilo, da bo v primeru prenehanja delovnega razmerja takoj plačal še preostali dolg z obrestmi vred itd. Ko so bili izpolnjeni vsi ti pogoji, je prejel koristnik po: trošndško posojilo pri Komunalni banki. s_e • ZIDANI MOST: Nova lopa za popravilo lokomotiv V Zidanem mostu urejujejo nove prostore delavnice tamoš-nje kurilnice. Letos bodo predvidoma porabili za dela okrog 50 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa za dokončanje del še 10 milijonov din. Novi prostori bodo urejeni tako, da bo mogoče v njih popravljati tudi električne lokomotive. Zraven tega pa so letos zgradili tudi lopo za popravilo lokomotiv, ker so morali doslej opravljati vsa popravila lokomotiv kar na prostem. (k) • HRASTNIK: Izdelava pravilnikov poteka prepočasi V Hrastniku ugotavljajo, da poteka izdelava pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah na področju občine vse prepočasi. Hkrati pa se tudi ugotavlja, da v posameznih gospodarskih organizacijah uveljavljajo težnjo, da bi najprej sestavili pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, šele potem pa pravilnik o delitvi čistega dohodka. Od 29 hrastniških gospodarskih organizacij imata le dve gospodarski organizaciji izgotovljena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ena pa pravilnik o delitvi čistega dohodka, sicer pa ima 13 gospodarskih organizacij pripravljeno vso dokumentacijo za izdelavo, 9 gospodarskih organizacij pa se je šele lotilo tega dela. Občinski sindikalni svet v Hrastniku in drugi si prizadevajo, da bi gospodarske organi- zacije čimprej izdelale oba pravilnika in’nudijo pri tem gospodarskim organizacijam tudi vso pomoč. Preusmeritev proizvodnje Steklarna v Hrastniku je v zadnjem času preusmerila svojo proizvodnjo na izdelavo kvalitetnejših izdelkov in s tem dosegla dober komercialni uspeh, zlasti še pri izvozu. Ker pa je bilo povečanje storilnosti v Steklarni v prvem polletju letos najnižje v vsej občini, je zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Hrastnik priporočil delavskemu svetu Steklarne, da naj čimprej skrbno prouči potrebno število delovnih mest v Steklarni. • LITIJA: V Predilnici večja proizvodnja kljub manjšemu številu zaposlenih V prvih šestih mesecih letos so v Predilnici za 4,2 odstotka presegli predvideni polletni proizvodni načrt. V primerjavi' z istem obdobjem lani pa se je znižala proizvodnja za 6,4%, ker je kolektiv že v začetku leta sklenil, da bo odpravljeno nadurno delo. Proti koncu polletja pa je bilo čutiti določene težave zaradi pomanjkanja surovin za nekatere izdelke. V tem času se je zvišala produktivnost dela za 5 %, osebni dohodki na efektivno uro so se zvišali za 9,8 %, osebni dohodki na efektivno uro pri letnem povprečju pa so se povečali za 5,8 %. Tako je bila povprečna plača zaposlenega v prvih šestih mesecih letos 23.442 din. ® ŽELEZARNA JESENICE: Spet še voo nesreč Čeprav Železarna Jesenice vsako leto nameni večja finančna sredstva za izboljšanje higiensko-tehnične zaščite in delovne varnosti človeka v svojih obratih, je nezgod kljub temu vedno več. Tako so letos imeli v primerjavi z lanskim letom 48 nesreč več, zaradi česar so izgubili v letošnjem prvem polletju 949 dni več kot v istem obdobju lani (letos imajo 13? več zaposlenih, kar pa ne upravičuje tega povečanja). Na število nezgod še vedno vplivajo različni subjektivni faktorji, med osnovnimi vzroki pa je močna fluktua-cija delavcev. Ta je predvsem velika, kjer je delo najtežje in so zato tudi delovna mesta najbolj ogrožena. Poleg tega je pogosten vzrok nezgod nedosledno uporabljanje zaščitnih sredstev in neupoštevanje predpisov. Pogosto so med vzroki nezgod tudi zunanji vplivi — življenjske razmere doma, alkoholizem, priložnostno in kmečko delo poleg redne zaposlitve in razni vzroki psihološkega značaja. Čeprav je za zmanjšanje teh zunanjih činiteljev že precej storjenega, bo vendar treba za znižanje števila^ nezgod v bodoče posvetiti temu še več pozornosti. R. Gorenje ijllli l!lllll!!lll!lll(!![||ll!lllllll!l!llll!lll!lllll!lllll!llllllllllill!!!lllllllll!!llli!illlllW • JESENICE: Kje so vzroki? Podatki o povprečju najvišjih in najnižjih osebnih dohodkov v jeseniški občini kažejo, da so predvsem v nekaterih obrtnih, gostinskih in trgovskih podjetjih ta razmerja zelo ne-vsklajena. Ni se namreč moč sprijazniti z dejstvom, da je na primer v podjetju »Ribnik« najnižja plača 11.600 dinarjev, najvišja pa 128.000 dinarjev. Tudi v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah kažejo ta povprečja, da novi pravilniki ponekod zagotavljajo visokokvalificiranim delavcem dohodke, ki niso v skladu z njihovimi prizadevanji. Treba pa bo ugotoviti tudi vzroke, zakaj so na nekaterih delovnih mestih delavci dosegli tako nizke osebne prejemke. Ali je res vzrok njihova neprizadevnost, ali pa je bilo le delovno mesto slabo ovrednoteno? • KOPER: Dezinsekcija agrumov v štirih urah namesto desetih dneh Koprsko tovorno pristanišče, kjer je promet z južnim sadjem največji, bo kmalu dobilo nov objekt s plinskimi celicami za dezinsekcijo agrumov. To bo prva gradnja te vrste v naši državi z okoli 600 kubičnimi metri prostornine. Odprli jo bodo že konec leta. V primerjavi s sedanjim postopkom v dekanski hladilnici se bo proces dezinsekcije skrajšal od 10 dni na 4 urel B. C. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiillllllllllllltllllllllllllllllilllllllllllllllllllilllllllllllllMIllililllffiiBI®®®"''1^ | • KOPER: | Še enkrat potrjena resnica: molk ni vedno | zlato V koprskem podjetju »Sodavica«, ki oskrbuje gostinske M obrate obalnih občin z brezalkoholnimi pijačami, je prišlo | 1 pred dnevi do dogodka, ki pomeni za vse zaposlene veliko J S olajšanje in rešitev domala nevzdržnih odnosov znotraj j 1 podjetja. Navidezno sožitje v tem kolektivu je bilo nam- j 1 reč zastrto s kopreno molka in nihče, z direktorjem vred, j ■ ni našel dovolj poguma, da bi razkrinkal nehumane od- j 1 noše obratovodje do delavk. 1 Direktorjev poziv Občinskemu odboru Socialistične %. 1 zveze, da je pač treba nekaj ukreniti, je pritegnil med raz- j 1 sodnike tudi okrajno komisijo. Dogodki, ki so sledili tej j 1 pobudi, pa so pokazali sila preprosto rešitev. Na sestanku g 1 kolektiva, ki so se ga udeležile tudi zastopnice te komisije, | 1 je sicer bilo treba najprej premagati prvo oviro — mol- | | čečnost, očitno posledico prejšnje »vzgoje«. Toda priza- j g detost delavk je premagala vse predsodke o eventualnih | = kasnejših represalijah in plaz vsestransko utemeljenih ob- j 1 tožb je deloval dovolj prepričevalno, da je takoj »odpih- J 3 nil« obratovodjo iz podjetja. Mož ni imel namreč tokrat j 1 na zalogi niti enega argumenta, s katerim bi lahko opra- | 1 vičil svoje ravnanje z delavkami, zato tudi ni mogel za- j H jeziti ogorčenja tega odločilnega skupa. 1 Tokrat je, pravijo žene in dekleta v »Sodavici«, prvič J g obveljala naša in v bodoče bomo znale ceniti moč kolek- g 1 tiva in pravice, ki nam jih daje samoupravljanje! Nič nam j 1 ni žal denarja, s katerim smo za tri mesece oskrbele biv- J B šega delovodjo, ki se je brez slovesa odpravil iz podjetja, g 1 Dokopale so se do spoznanja, da za samoodločanje v ko- J g lektivu ne zadostuje zgolj pravica na papirju in pa molk! | | B. C. Illll!ll!i!llll!lllll!lll!llllllll!!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllll!llll!l!ll!llll!lllllllllllllllll!lllllllllll!lllll!ll!ll!l!llllllll!!l!llllll!lilllllll!illl!llll!lllll!!!ll!lllllllllll!!llll!l!llll!IIU!IW^^' • TRBOVLJE: Proizvodnja dobro poteka Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Trbovlje so govorili o realizaciji letošnjega načrta. Ugotovili so, da so rezultati zadovoljivi, saj so predvideno letno realizacijo celotnega dohodka v polletju dosegli z 49,4%; število zaposlenih se je v tem času znižalo za 3 %, produktivnost je porastla za 7,8, narodnega dohodka pa je . bilo ustvarjenega za 1 % manj, kakor je bilo predvideno z družbenim načrtom. Sicer pa se je do konca meseca avgusta realizacija še izboljšala. Predvideni plan proizvodnje za prvih osem mesecev, pa je bil presežen za 2 %, hkrati pa se je na novo zaposlilo spet 3 "/o delovne silč, Produktivnost se je od konca junija povečala še za 1 %. Glavna problema, ki se porajata v trboveljskem gospodarstvu v letošnjem letu, sta povečanje zalog gotovih izdelkov in dolgovi kupcev. Tako n. pr. dolgujejo kupci trboveljskim gospodarskim organizacijam skoraj tretjino letošnje dosežene realizacije, trboveljske gospodarske organizacije pa dolgujejo drugim nad 1,5 milijarde dinarjev. V prvem polletju pa so se tudi povečale zaloge gotovih izdelkov za 16 %. Vzrok za to povečanje zalog je pa iskati v določenem zastoju pri prodaji posameznih izdelkov in zaradi spremenjenega načina proizvodnje v nekaterih trboveljskih gospodarskih organizacijah. Odborniki občinskega ljudskega odbora Trbovlje so po razpravi sklenili sprejeti priporočilo sveta za industrijo in obrt vsem trboveljskim gospodarskim organizacijam, da naj le-te zastavijo vse sile, da se predvideni družbeni načrti gospodarskih organizacij (zlasti tistih, ki so v zaostanku z izpolnjevanjem) pravočasno in morda še celo predčasno izpolnijo. Hkrati je bilo sprejeto tudi priporočilo sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem, da naj trboveljsko trgovsko podjetje »1. junij« še naprej izboljšuje sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah, da se povečuje promet in 'znižujejo prodajni stroški. Hkrati s tem se pa znižuje tudi maloprodajna cena. (k) Nastop nagrajencev s Hvara Na letošnji zvezni reviji amaterskih gledaliških skupin Jugoslavije je dramska družina delavsko prosvetnega društva »Svoboda-Center« iz Trbovelj dobila nagrado Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v znesku 100.000 din za uprizoritev Matkovičeve drame »Na koncu poti«, ki je bila najbolje izvedeno delo s tematiko iz NOB. V soboto, 30. septembra zvečer, pa se bodo trboveljski gledališčniki predstavili v Delavskem domu v Trbovljah domačemu občinstvu z reprizo tega dela. Ob tej priložnosti bodo Trboveljčanom izročili nagrada Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Predstave pa se bodo udeležili tudi zastopniki mesta Hvara, kjer je bila zvezna revija amaterskih gledaliških skupin Jugoslavije. • LJUBLJANA: Tedenska sindikalno informativna služba Občinski sindikalni sve* Ljubljana-Siška je pozval sindikalne organizacije po V0. jetjih, da mu tedensko javljaj dejansko delo in nastale bleme v preteklem tednu. ta način se bodo hitro reševal nujna vprašanja, ki so važna pravilno delo pri decentrali23’ ciji organov delavskega sam0' upravljanja. Sindikalne orga^1' zacije bodo morale na kram., opisati, o čem so razpravljaj člani na svojih sestankih, sprejetih sklepih in kakšno lišče je zavzela sindikalna orža nizacija do sklepov centraim in obratnih delavskih svetov Nadalje bodo obveščale Občm ski sindikalni svet tudi o o° hodku in življenju kolektiv® in organizacij. Se posebej pa 0 treba javljati o vseh nastaj problemih, ki se pojavljajo zvezi z delovanjem novega spodarskega sistema. ® ILIRSKA BISTRICA: lili naj sadje zgnije? Na Ilirskobi stilskem je \e tošnja izredno bogata letina J , bol k in sli v obetala pridelov3 cem lep dohodek, saj niti rejši ljudje zlepa ne pomad da bi bilo drevje tako oblojj no. Okrog tisoč ton sliv in kot osem tisoč ton jabolk Je,^0 to sorazmerno majhno in f, naseljeno komuno zares Pra.z, cato bogastvo in marsikdo % med kmetovalcev si je v m!51 že porazdelil dohodke za t° :. \t' ono. Praksa in izkušnje iz milih let so jih namreč že učili; zato je domača kmetij5j9 zadruga pravočasno odjemalce — toKrat kok*-podjetje »Fmctjis« Fructa ^i Ajdovščine m izolski ziv** kombinat Delamaris. Ovaeni^ na podjeta so zagotovila Pori|jf. niku domala celotni odkup s m z jabolki pa je resda bilo m teže, ker na Ilirskobistrisk^, že lep čas niso obnavljali ^g. dovnjakov, vendar bi tudi j bršen del tega sadja 'us^rfni!> standardu, tako da je pon im - -dobil zagotovilo tudi na trz standardu, tako da je ponlJr-M> dobil zagotovilo tudi na trzv 9 da naj ga obilna sadna 1® preveč ne »skrbi«. ,.\o No, tudi tokrat je žal os flj samo pri obljubah in zatorej^, čudno, da so zaradi odpov® j3 nih naročil dobršnega sadja na Ilirskobistriškem k'1 zaskrbi teni. Mar naj res ei°‘; qVČ^ ni pridelek sadja zgnij®- . jj sprašujejo sedaj kmetovaloi brezurmo ocenjujejo vel' sko škodo, ki bo, kot vse K neizogibna. Prihodnjič si ” g)i po vsem tem verietno pn^^jiO' drugače; kaj bodo pa tedfl% čeli pridelovalci? • RUDNIK TRBOVLJE " HRASTNIK: Rekordna proizvodni# v avgustu Rudarji v rudniku r|3' }0 premoga Trbovlje-Hrastnm {e. dosegli v mesecu avgustu jo kordno mesečno proizN0^' rjavega premoga, ko so pali kar 102.300 ton ali (8,3 %) nad proizvodnim tom za ta mesec. ..^o' Meseca avgusta trbovmJ jji hrastniški rudarji spričo dopustov niso še nobeno nakopali toliko premoga- ^9 so ga na primer avgusta nakopali samo 77.600 ton, j avgusta pa 98.500 ton. .1 T ; E , L J S R POKAŽI, KAJ ZMŠ! Dvomim, da bi kateri koli Udeleženec oddaje »Pokaži, *ai znaš« ali pa najboljši izvedenec v reševanju ugankarskih rebusov znal pravil-n° odgovoriti na vprašanje: “Kaj zmore najboljši jugo-sl°vanski atlet Džani Kovač?« Vprašanje sodi v domeno re°usov, saj nanj ne morejo odgovoriti niti najbolj razgledani in poučeni atletski strokovnjaki. De-ti soglašajo le v tem, r? je Splitčan iz Sydneya ki trenira v zagrebškem Dinamu, največji ta-enf. kar se jih je pojavilo na obzorju jugoslovanske atletike. Sicer pa padajo atletski strokovnjaki zaradi njega v nenehne zadrege. Džani pra-l’\ da ne more teči prek °vir. Njegovi zagovorniki posredujejo pri zveznemu ka-Vatanu: »Pustite ga, ne more teči prek ovir!« Ko jim zve-zJti kapetan ugodi, postavi Džani kot za šalo rekord v teku prek ovir. Nato trdi Džani: »Ne moreni startati Več kot enkrat na tekmova- nju.« Takoj najde strokov-Ujake, ki ga zagovarjajo: pustite ga, mar ne vidite, ®a mu njegov trening in telesna konstitucija ne dovo-Pijeta startati več kot enkrat v dveh dneh.« Ko so vsi prepričani, da sme Džani startati samo enkrat dnevno, osvoji — spet kot za šgjlo — 'kar štiri zlate kolajne na UlCTt ZLULZ ^Ihanskih igrah. Skratka, Džani postavlja rekorde ali pa jih ne. Kot r^u pač prija. Spotika se Prek ovir, ko hoče ujeti naj-'®Pšo držo pred fotografom, ozira se za nasprotniki in dviguje že deset metrov 'pred ®ljno vrvico roke v zrak. Starta visoko, ko vsi njegovi tekmeci preže v startnih blokih... , JWar Je res, kar govore: "Kovač noče postavljati bolj-*lh rezultatov in rekordov, da ne bi prehitro izkoristil sklada, ki ga je atletska zve-Za namenila pred evropskim Pffenstvom za nove rekorde?« ■ K e vemo pravilnega odgo-°ra. Vemo pa, da bo šport-na javnost naposled morala Zahtevati: "Pokaži, kaj zmoreš, Dža- 7Uj«< VPRAŠANJE VLJUDNOSTI Na Bledu ne govore te dni arnp o zmagah, porazih in ^tnijih šahovskih velemoj-r°v, temveč tudi o »novi-®rslci svobodi« > zagrebškega Ppisnika Emanuela Micko-uiča. j. Potem ko mu je turnirsko °dstvo na zahtevo igralcev j eVovedalo vstop v igralno . orano (nenavaden ukrep, **?), ker je objavil po-n jn izmišljene razgovore z serrirni igralci, je isti pi-M v zadnji številki 2 poseben »intervju« ' fojusim svetovnim prvakom mailom Taljem — o čemer ca ničesar ne ve Ploh ne p02na. briZanuel Mickovič brajcne' da ni nevljut varpi zavaia veni ’ ki so zrasle na hij0 ‘dljniku. Bralci ] k j.’bi vljudnost i nuei itf.vala< da bi se tonnpn?ickovio bivšem Uadnn Prvaku vsa. 0bjavn Predstavil, če a°Vor ta^° podrober ' 2 njim. S i i. o EDEN N A J A GI L N E J Š I H KEGLJAČEV V »IZOLIRKI« PRAVI: »Pridobili so me tovariši...« Delavci-športniki iz »Izolirke« o delu svojih športnih sekcij in o nekaterih najbolj perečih problemih, ki se kažejo v večini podjetij TOKRAT VAM POSREDUJEMO NEKAJ ODLOMKOV IZ RAZGOVOROV S ŠPORTNIKI »IZOLIRKE* — S TOVARIŠI BRANKOM BOLTETOM, TONETOM LEVIČARJEM IN ROMANOM SVETLIČEM. TOVARIŠ BOLTE JE V TOVARNI ZAPOSLEN KOT STROJNI KLJUČAVNIČAR, V PROSTEM ČASU PA SE Z VSEM SRCEM POSVEČA KEGLJAŠKEMU ŠPORTU. TUDI TONE LEVICAH JE V »IZOLIRKI« ZAPOSLEN KOT STROJNI KLJUČAVNIČAR, MED ŠPORTNIMI ZVRSTMI PA STA MU NAJBOLJ PRI SRCU STRELSTVO IN SAH, SICER PA V SINDIKALNI PODRUŽNICI SKRBI KOT ŠPORTNI REFERENT ZA RAZVOJ RAZNIH ŠPORTNIH SEKCIJ. TOVARIŠ SVETLIC PA JE V PODJETJU SEKRETAR IN NEUMORNI PODPORNIK VSEH ZDRAVIH POBUD, • KI JIH SPROŽIJO V PODJETJU ŠPORTNIKI. [|flll!lll!lllllll!lllll!lllll!!ll!!l!lMll!llll!l!l!Mt[!l!llll!i!l! »i ZMAGA \AŠiH ATLETOV So posnetki, ki so izredno zgovorni. Ta, ki ga objavljamo danes, je eden izmed njih, a je vendar prav, če ga opremimo tudi s komentarjem. Atleta, ki si čestitata drug drugemu sta jugoslovanska maratonca Škrinjar (na levi) in Stojanovič. Jugoslaviji sta na XX. balkanskih igrah v Beogradu priborila s svojim prvim in drugim mestom v najtežji atletski disciplini — teku na 42,192 km — enajst dragocenih točk in tako krepko prispevala h končni zmagi jugoslovanske moške ekipe. Le-ta je s 35 točkami naskoka osvojila prvo mesto (sedmič po osvoboditvi) pred Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Zenska ekipa Jugoslavije pa je bila le za malenkost za romunsko in bolgarsko, a pred turško. Franjo Škrinjar je na teh igrah doživel še posebno slavje. 43-letni Zagrebčan si ni pritekel le šeste zlate kolajne na balkanskih igrah (najhitrejši balkanski tekač maratona je bil že v letih 1953, 1954, 1957) 1958 in 1959, leta 1956 je bil tretji, leta 1960 pa drugi), marveč mu je kot kapetanu jugoslovanske reprezentance tudi pripadla čast, da je iz rok posebnega odposlanca predsednika Tita sprejel pokal, ki ga je predsednik republike kot pokrovitelj tega pomembnega srečanja balkanskih športnikov namenil najboljšemu moštvu. V tem trenutku je zagrebški avtomehanik (zaposlen je pri podjetju Croatia-trans, kjer so z njegovim delom zelo zadovoljni) še drugič na teh igrah dobil najbučnejši aplavz, M .mu je lepa nagrada za veliko prizadevnost pri treningu. Jubilejne balkanske igre v Beogradu pa niso bile le zmagovit nastop Škrinjarja in modro-bele reprezentance, marveč tudi ena izmed generalk za evropsko prvenstvo, ki bo čez leto dni prav tako v Beogradu. In kakor je — po slabem startu — uspelo naše moštvo, je drugi in tretji dan iger zablestela tudi organizacija, tako da lahko v glavnem brez skrbi pričakujemo elitno jesensko revijo 1962 — za evropske naslove. eb Tako kot v veliki večini podjetij, je tudi v »Izolirki* — prednjačijo znane »sindikalne« panoge: šah, strelstvo, kegljanje. Imeli so sicer tudi nogometno ekipo, ki je pa zadnje čase precej zamrla. Nekaj najboljših nogometašev je namreč odšlo v JLA in Sekcije je bilo konec. Zenske včasih med odmorom igrajo za zabavo perjanico — vendar pa dekleta vihtijo lahke loparčke res samo za zabavo, tako da o kakšnih resnejših stremljenjih ne moremo govoriti. Med vsemi panogami so v »Izolirki« najbolj prizadevni — to vsi enoglasno priznavajo — kegljači. Kako pa se je ta zvrst razvila v tej meščanski tovarni? Sele pred dvema letoma je prišel ta šport v »Izolirko«, in sicer iz vrst kegljaškega kluba »Invalid«. Tu so se začeli udejstvovati nekatein delavci iz tovarne, ki so nato zanesli seme v podjetje. Zbrali so se trije ali štirje najbolj navdušeni, počasi pridobili še ostale — in kegljaška sekcija je bila tu. Danes šteje skoraj 20 aktivnih pripadnikov. Ni sicer dosti, toda tudi ne prav malo, če pomislimo, da ima tovarna komaj 250 delavcev. KEGLJANJE NI SAMO ZA »STARE«! Najbolj me je zanimalo, kako so se ti ljudje v »Izolirki« sploh začeli ukvarjati s športom. Iz razgovorov sem razbral, da so v kegljaški sekciji (in tudi v strelski in šahovski) vključeni večidel le delavci, ki se prej niso udejstvovali v nobenem telesnovzgojnem društvu ali klubu. S športom so se seznanili torej šele v tovarni. Tudi vodja kegljačev, Branko Bolte, se v mladih letih ni ukvarjal z nobenim^ športom v katerem koli društvu. »Kako sem prišel k športu? Ja, veste, to je bilo pa tako. Nekega dne so me nagovorili nekateri prijatelji, naj bi šel malo poskusit kegljat. Takrat so še nekateri naši redki delavci kegljali pri »Invalidu«. Res sem jih poslušal in šel z njimi. Moram priznati, bilo mi je všeč. Hitro sem se navdušil. Potem smo tako pridobili še ne- katere. Danes je ta pridobil za kegljanje tega tovariša, drugič spet oni koga drugega. In tako smo počasi ustvarili družbo, prijeten krog tovarišev, ki se v športu v medsebojni družbi sprostijo in razvedrijo.« »Kdo pa je v vaši sekciji? Je to reS, da se v kegljanju udejstvujejo večidel stari ljudje?« »Pri nas pa že ni tako,« je odkimal . tovariš Bolte. »Morda je tako kje drugje, toda pri nas smo kar pi-ecej pomešani — eni so že nekoliko v letih, drugi pa so šele komaj dobro spoznali podjetje,« je pripovedoval. »Sicer pa vam to dokazujejo številke: naš najstarejši član ima 53 let, naš Benjamin pa komaj 18 pomladi.« »Vse kaže, da je metoda osebne agitacije — ali kako bi že imenoval te prijeme, s katerimi ste ustvarili. svoj kegljaški krožek — močno uspešna. Toda zakaj ste obstali? Zakaj se zadovoljite z 18 ali 20 kegljači? Zakaj jih nimate 40 ali 50?«, sem spraševal. Takoj so mi zaprli usta. Težave — ne samo subjektivne, tudi objektivne! Nimajo niti svojega kegljišča! Gostujejo na kegljišču »Slovana« v Mostah. Komaj enkrat tedensko pridejo na vrsto — vsak ponedeljek od 15: do-19. ure. Tak je namreč urnik — tudi drugih kegljačev je še veliko, ki bi radi prišli na vrsto, - igrišč je pa premalo. LETOS BODO PRIDOBILI SE ŽENSKE »Sicer pa ne mislite, da smo zaspali pri sedanjem številu,« je nadaljeval tovariš Bolte, »samo nič se ne da narediti čez noč. Zdaj se pripravljamo, da ustvarimo še žensko vrsto. Ne samo kegljaško, tudi strelsko. Nekaj deklet že imamo, ki bi se rade vključile. Res je pa, da jih ni dosti. Nasploh imamo z ženskam) iste težave kot v drugih podjetjih: veliko je med ženami še predsodkov, neumestne sramežljivosti, starokopitnosti in podobno. Vrh tega so za »športno rabo« edinole samske žene. Čim ta ali ona zajadra v zakonski pristan, je s športnim udejstvovanjem konec. Tako je skoraj povsod. Delno so te stva- ri razumljive in opravičljive, ker imajo mnoge žene v družini še ogromno skrbi na ramenih — delo v tovarni in še vso težo gospodinjstva. Vendar pa bi po mojem mnenju ravno poročene žene najbolj potrebovale šport kot sredstvo za sprostitev« Kaj pa ostale sekcije? Po marljivosti pridejo takoj za kegljači strelci. Sicer so kegljači bolj prizadevni na tekmah — sodelujejo na vseh občinskih sindikalnih prireditvah in tudi v tako imenovanem »modrem« razredu, kjer merijo svoje sile s kegljači »Litostroja«, vevške papirnice in drugimi. V načrtu imajo tudi tekme s športniki s Sladkega vrha nad Mariborom. Strelcev je nekoliko več kot kegljačev, tekmujejo pa manj. Nastopajo na množičnih občinskih tekmovanjih in včasih ob večjih praznikih, kot so 1. maj, 22. julij in 29. november. Sahisti prirejajo . prvenstvo podjetja, sodelujejo pa v ljubljanski sindikalni ligi. Lani so v svoji skupini med 8 moštvi zasedli 4. mesto, vendar pravijo, da bi z več resnosti nekaterih igralcev lahko prišli celo na 3. ali 2. mesto. GLAVNE OVIRE — ODDALJENOST IN DELO V IZMENAH »Kako pa je s podporo?« sem vprašal tovariša Levičarja. »Nad tem se ne bi mogli pritožiti,« je odvrnil. »Kegljači so od sindikata dobili vse keglje in .2 krogli, vsi imajo tudi svoje drese. Strelci imamo 3 zračne puške, treniramo pa v sindikalni dvorani. Tudi najemnino za kegljišče na »Slovanu« nam poravna sindikat.« Kaj je potemtakem vzrok, da v vrstah športnikov ni še več ljudi? Odgovor je tak, kot ga slišiš v večini podjetji. »Mnogo ljudi se vozi od daleč,« so pripovedovali vsi trije. »Vsak dan se vozijo naši de-’ laVci iz Dolenjske, iz Polhove-■ga Gradca in drugih krajev. Teh res ne moremo pridobiti, da bi prihajali na treninge in tekme. Tudi delo v izmenah je resna ovira. Eni imajo delo v dopoldanski, drugi v popoldanski izmeni. Zato je nemogoče, da bi se ljudje tako redno udejstvovali v športu kot tam, kjer so delavci zaposleni le dopoldne. Nekateri obrati pa delajo celo v treh izmenah. Precej delavcev ima tudi tak poklic, da so po ves teden na terenu — to so šoferji, potniki in drugi.« Tako je torej v »Izolirki«. Vsega je nekaj — so težave, pomanjkljivosti in tudi uspehi. Sicer pa ne manjka tudi vztrajnosti, trdne volje in vedrega zaupanja v prihodnost. V »Izolirki« so spoznali, da ob svoji tovarni nimajo kaj iskati — namreč prostor za kakšno igrišče. Ves prostor ob tej tovarni je namreč tako tesno odmerjen, da ga je še komaj dovolj za razvoj tovarne in sosednjih kolektivov. Zato so se raje odločili, da bodo šli v »kooperacijo«. izoiirka in še nekatera sosednja podjetja. Ker ni prostora ob tovarnah, se bodo orientirali v prihodnosti na skupna igrišča — verjetno bodo zadoščale športne naprave novega stadiona na Kodeljevem, če pa te ne bodo dovolj, bo pač treba poiskati še kje kakšne primerne prostore za več podjetij skupaj. Trenutno išče tovarna tudi lokacijo za svoj počitniški dom. Ob njem bodo zrasle še rekreacijske naprave — športna igrišča. In slednjič ne velja pozabiti, da so športniki v »Izolirki« skoraj izključno sami delavci, ki prej niti dobro niso vedeli, kaj je sploh šport. I. P. GVINEJSKI NOGOMETAŠI V SLOVENIJI = = =3 ' ' J3 DVAJSET GVINEJSKIH MLADINCEV, NOGOMETNA EKIPA, g S KI NAJ BI V PRIHODNJE ZASTOPALA SVOJO DRŽAVO NA g 1 MEDNARODNIH SREČANJIH, JE PRAVKAR ZAKLJUČILA TUR- = g NEjo PRIJATELJSKIH SREČANJ PO JUGOSLAVIJI. ZADNJIH g g PET TEKEM JE ODIGRALA PRI NAS. ZDAJ SE PRIČNE V g f| BEOGRADU ENOMESEČNI TRENING POD STROKOVNIM VOD- g =§ STVOM NAŠIH TRENERJEV milil mil! Malo čudno se sliši, da v Afriki, pod žgočim ekvatorialnim soncem goje nogomet. In vendar ima Gvineja v vseh večjih krajih amaterske nogometne klube in še več ljubiteljev tegaj pri njih razmeroma mladega športa. Gvineja namreč sodi med najhladnejše dežele, Črnega kontinenta. Povprečna dnevna temperatura ne preseže 38 stopinj Celzija, deževna doba pa traja skoraj polovico leta. Trenirajo. in tekmujejo proti večeru, ko se poleže najhujša pripeka in ko nekateri igralci šele zaključujejo svoj delovni dan. Opoldne namreč za tri ure prekinjajo delo. To drugo ni odločilno za urnik treningov, zakaj nogometaši so večidel kmetijski delav- ci, ker sta z izjemo Konakrija, glavnega mesta Gvineje, industrija in obrt slabo razviti. Dežela velikih, toda neizkoriščenih naravnih bogastev, ki ji zdaj največ prinaša kmetijstvo ... V ekipo, ki je prišla k nam, je gvinejska športna zveza uvrstila najboljše in največ obetajoče nogometaše iz vse države, predvsem pa iz Konakrija, kjer je nogomet najbolj razvit. Prevladujejo delavci iz obrtnih podjetij, šoferji, električarji, skratka smetana ta-mošnjega delavskega razreda, ki se šele oblikuje. Električar Baguri je rekel za naš list: »Presenečen sem nad'igralskimi finesami vaših nogometašev, čeprav že slovijo v naši državi kot odlični igralci. Ob srečanjih z njimi smo se prepričali, da nam še veliko manjka, preden jih dohitimo. Volje pa nam ne manjka.«. V resnici so gvinejski nogometaši pravi nogometni entuziasti. Tistih pet, ki so si med igro zvili noge, so zdravniki komaj prepričali, da moraja nekaj dni počivati. Tehnično lepo igrajo, manjka pa jim igralske rutine, fines,: ki odlikujejo dober, sistem igre. Alija, tehnični vodja Skupine, po poklicu pa sodnik, ni mogel Prehvaliti naših športnih parkov v Ljubljani in Velenju. “Pri. nas,« je dejal, »tudi zato tako počasi napredujemo v športu, ker nam primanjkuje športnih objektov. En sam stadion imamo, ki je manjši od ljubljanskega. In to v Konakri-ju. Poskušamo pa gojiti vse športne panoge v svojih 43 sekcijah po državi. Najbolj vlečeta nogomet in košarka, s katero si povečujemo kondicijo za nogomet. Igramo jo bolj za razvedrilo kakor zares.« Mimo športnih objektov in dosežkov naših ■ športnikov pa sta na mlade Gvinejce napravila zelo močan vtis obiska v koprski tovarni Tomos in v žele- zarni Ravne. V Tomosu niso mogli odtrgati oči od impozantnih strojev in naprav, ki jih pri njih še nimajo, a jih po perspektivnem gospodarskem načrtu morajo dobiti, da bodo lahko izkoriščali velika rudna bogastva. Namesto pol ure, kakor je bilo predvideno, so ostali v tovarni poldrugo uro in spraševali, otipavali in si beležili... Za mlad, trdoživ narod, ki se trga , iz oklepa zaostalosti, je vsaka tuja izkušnja dragocena. Marsikaj mu posredujejo že naši strokovnjaki, zdaj jih je v Gvineji okrog 300 do 400, ki jim pomagajo pri izgradnji lastne prehrambene industrije in industrije poljedelskih strojev, glavnih nalogah triletnega gospodarskega načrta. Hkrati z gospodarstvom pa intenzivno razvijajo tudi šport, ki povečuje delovno kondicijo. Nogometaši, ki se mude zdaj v naši državi, so sicer predvideni za mednarodno reprezentanco (imajo pa že poklicno nogometno moštvo, ki je trenutno na Madžarskem), vendar bodo poleg tega še športni trenerji domačih moštev. Nihče od njih, hiti navadni delavci, pa noče zapustiti svojega sedanjega poklica. »Srečen sem, kadar sedem v avtobus,«. pravi mladi šofer Seku »in zraven ponosen, da jih imamo. Šport gojim v zabavo in razvedrilo, ne bi pa ga. mogel pogrešati, vendar — poklicno se mu prav tako ne bi želel posvetiti. Delavec sem. Rad bi videl, da bi; nas bilo čimprej toliko, kot jih je pri. vas, in da bi tako živeli kakor ravenski železarji in velenjski rudarji. Do tega pa je še daleč. Imamo najmodernejše stanovanjske hiše, toda samo v Konakriju. Tik zraven njih pa prebivališča, ki niso primerna za ljudi. Drugod je še slabše. Hiteti moramo, da odstranimo spomine francoskega robstva ...« Zdaj vsi ti mladi ljudje resno trenirajo nogomet v Beogradu in s tem povečujejo perspektive domačega športa ter možnosti, da se udeleže mednarodnih tekmovanj. Škoda, da' niso nogometna srečanja za lom treningom. Verjetno bi potem laže ugotovili, koliko so pridohili s to enomesečno športno šolo. Verjetno bi potem želi večji uspeh, čeprav so bili rezultati boljši, kakor so sami pričakovali. V Sloveniji so premagali tri mladinske ekipe od petih: V Mariboru, Ravnah in Velenju, medtem ko so bili rezultati v Celju in Trbovljah nerešeni. Pomerili pa se seveda niso z najboljšimi nogometaši. M. K. ILEGALNO DELO V LJUBLJANI 1941 —19 42 BUNKER V KIOT MATICA Zidovi bunkerja so bili iz cementa,. skozi dimnik pa so napravili ventilacijo. Vsaka hiša je imela v tistem času centralni ključ za odpiranje in zapiranje vode. Takšen ključ je služil tudi v tem stanovanju za kamuflažo vrat od bunkerja, ki so bila na tirih. Z notranje strani je bilo moč videti kolesa, po katerih so vrata drsela po tirih. Na zunanji pa ni bilo ničesar opaziti. Zid je bil tako širok, da ni bilo slišati zvokov iz bunkerja. Vrata v bunker so se odpirala samo v stanovanju. Semkaj sta dvakrat ali trikrat prišla tudi tovariša Kardelj in Kidrič. Lokacija tega stanovanja je bila zelo dobra, kajti na nasprotni strani ulice je bila glavna železniška postaja, v kateri smo imeli dobro organizacijo. Ko je tovariš Kardelj prišel v Ljubljano, ga je pričakal kurir, ki je skrbel kot železničar za zvezo izven Ljubljane. Vodil ga je prek železniških tirov v Vilharjevo ulico, od koder je bilo lahko priti v hišo z bunkerjem. Bunker so zgradili za poverjeništvo KP Slovenije. V njem sta nekaj časa delala Lidija Sentjurc in Vlado Krivic. V njem je bilo tudi vodstvo Centralne tehnike. Od tod so šli ukazi za delo. Semkaj je prišla vsa pošta, prihajala so vsa poročila za Ljubljano in izven nje. Zvezo je imela posebna kurirka, podnajemnica. Vali Šubic, žena Jana Šubica, ki je prav tu stanoval. Drugače je bil on ta čas odgovoren za organizacijo dela dokumentarne tehnike. Bunker je bil izdan zaradi izdaje voznika, ki je vozil gradbeni material. Voznik je vedel, da se tod nekaj gradi, vendar ni vedel kaj. Italijani so prišli v bunker po izdaji ilegalne tiskarne »Toneta Tomšiča«. Ker so tam razbili zid, so na isti način prišli tudi tukaj do tega ilegalnega stanovanja, kajti za tajni vhod niso vedeli. Ko so prišli v bunker, ni bilo v njem nikogar. V Ljubljani je bilo okrog 6 podobnih bunkerjev, manjših pa je bilo precej več ter smo jih uporabljali za skrivanje materiala, za izdelovanje dokumentarne tehnike itd. V glavnem so bila to ilegalna stanovanja, majhne sobe, v katere je bilo moč spraviti različne formularje, kemijski material, žige in podobno. RACIJE VSAK DAN V sredini 1942 leta, junija in julija, med roško ofenzivo, je okupator v Ljubljani z vsemi svojimi političnimi, žandarme-rijskimi, policijskimi in vojaškimi silami organiziral vsak dan racije po ulicah in hišah. Ponoči in podnevi. Pri tem so jim pomagali belogardisti. To je bil najhujši čas za delo ljubljanskih ilegalcev. Ilegalec tedaj ni vedel, kje naj se giblje, da ga ne bi presenetili na ulici ali za oglom. Ponoči ni bilo varno v nobenem stanovanju. Stanovanja so pregledovali skoraj vsako noč. V tem težavnem položaju, ko smo morali tekati iz enega na drugi konec mesta, iz centra na periferijo, so tovarišu Janezu Šubicu in meni izročili bunker v kinu Matici. Bunker je bil v zidu za filmskim platnom v višini 5 do 6 m. Semkaj je bilo moč priti samo ponoči s pomočjo lestve. Vrata v bunker so bila tako natančno izdelana, da jih z' prostim očesom sploh ni bilo moč opaziti. Ves zid je bil zadelan z grobo malto. S pomočjo žeblja smo sprožili mehanizem za odpiranje skrivnih vrat. Vse je bilo tehnično zelo izdelano, vendar je bilo moč v bunker samo zvečer pred začetkom policijske ure. Filmske predstave pa so se prav ob tej uri končavale. V kinu Matica sta bila dva hišnika, od katerih je bil eden naš človek, za drugega pa nismo vedeli, kakšen je, pa smo se bali, da bi nas razkril. Zategadelj smo prihajali v bunker v mraku. Med tem, ko smo iskali vrata in prislanjali lestev, se je redno dogajalo, da nam je kaj padlo na tla in povzročalo hrup. Junija in julija 1942 je bila v Ljubljani velika vročina. Ta bunker pa ni imel nikakršne ventilacije. V njem je bil lahko človek samo sklonjen, ali pa je sedel na tleh. Neko soboto zjutraj so prišli v kino Italijani. Racija je bila osredotočena samo na to poslopje. Verjetno so Italijani posumili, da v tej hiši nekaj ni v redu in da kolektiv Matice dela za OF, pa so zaradi tega organizirali generalno preiskavo. Blokada je trajala dva dni in dye noči. Ta čas sva oba čakala v bunkerju in bila v tisti strašni vročini brez zveze z zunanjim svetom, brez hrane in vode. Po dveh dneh nas je rešila Ančka Apihova, ki nama je prinesla hrano. Z njo je prišla tudi Valerija Šubic. BUNKER NAD GOSTILNO Med znanimi bunkerji je bil tudi tisti pod Rožnikom v vili nad gostilno »Čad«. Ta bunker je bil najprej namenjen za radijsko postajo. V njem je bil prostor, v katerem sta se lahko nastanila dva človeka. Ljudje v bunkerju so imeli zvezo z zunanjim svetom s pomočjo rdeče žarnice, ki se je diskretno prižigala v predsobi stanovanja, pod stopnicami, kjer je ni bilo moč opaziti. V primeru nevarnosti je gospodinja z nogo stopila na določeno mesto in žarnica v bunkerju je zasvetila. V to skrivališče sta prišla tudi to- variša Edvard Kardelj in Franc Leskošek. Bunker je izdelal Rudolf Ganziti, star član Partije. Za pravilna funkcioniranje je bilo potrebno, da ima vsak oddelek svoje kurirje. Bili pa so tudi posebni kurirji za zvezo z Hrvatsko, Štajersko, Gorenjsko itd. Le-ti so prenašali tiskano gradivo in zelo zaupno pošto za Centralni komite in Vrhovni štab. Kurirji so bili: inž. Čuček iz Ptuja, Stane Majcen, Branko Ivanuša in Darinka. Ivanuša je imel zvezo z Vrhovnim štabom, z Zagrebom pa Čuček, Kadunc in Darinka. Pošto so čestokrat prenašali v tubah za zobno pasto, ali v posebnih torbah. Nekatere stvari za kamuflažo so izdelovali sami kurirji, važnejše pa je izdelal mojster Kranjc. Nabavni sektor je deloval s pomočjo legalnih in ilegalnih zvez. S tovornjakom smo prevažali različne materiale v naša skladišča. Nabavni oddelek je vodil Stane Majcen. Ta skupina je imela zelo dobre zveze z legalnimi trgovinami in različnimi mestnimi podjetji. Do konca 1942 je Centralna tehnika odpeljala iz Ljubljane v partizane 22 vagonov po 15 ton različnega materiala, leta 1944 pa še štiri vagone. V glavnem hrano, čevlje, perilo, pištole, municijo, sanitetni material in podobno. Vse to blago smo prepeljali po železnici od Ljubljane do svobodnega ozemlja. VAGON Z MATERIALOM Spominjam se, kako smo po ofenzivi 1942 poslali vagon materiala v Stično na Dolenjskem. Transport takšnega blaga je bil tisti čas zelo težaven, ker so bile vse železniške zveze (Trst— Zidani, most—Dunaj; Ljubljana —Jesenice; Zagreb—Zidani most —Maribor) zasedene „za vzhodno fronto. Ukazano je bilo, da po teh železniških progah ni moč prepeljavati nikakršnega civilnega blaga. Kljub temu pa smo odposlali vagon blaga pod firmo podjetja »Italba«, čigar skladišče je bilo v poslopju naše tiskarne. Železnici smo rekli, da je blago zaplenila »Emona«, podjetje okupatorja, ki je imelo v resnici poslovne zveze z »Italbo«. Blago naj bi prepeljali v Milano. Ko je bilo vse pripravljeno za transport, so blago do železniške postaje spremljale naše kurirke iz Ljubljane. Natovarjanje je organiziral nabavni sektor. Ko je bil vagon pripravljen za transport, je nenadoma prišel glavni kontrolor. To je bil Nemec Ransinger. Ko je zvedel za vagon, se je začel razburjati. Kljub temu pa je vagon srečno krenil iz Ljubljane. Strojevodje, ki so bili organizatorji, so vedeli, za kaj gre, pa so ga priključili kompoziciji, Iti je odpeljala v smeri Stične. Naši ljudje v železniških pisar- nah ga niso vpisali, pa tako vagona tudi za administracijo ni bilo. POMOČ ŽELEZNIČARJEV Kako so bili železničarji vdani našemu gibanju, naj navedem tale primer. V sredini 1942. leta je eden izmed naših najboljših kurirjev moral s pošto v Zagreb, da bi tamkaj utrdil zveze s CK KP Hrvatske. Razen predvidenega materiala, ki ga je nosil, je moral ^poročiti še neke važne novice, ki sem mu jih moral izročiti tik pred odhodom vlaka v Zagreb. Kurirju sem sporočil, kdaj in kje se bova sestala pred glavno železniško postajo v Ljubljani. Za vsak primer. sem prišel nekaj minut prej. Njega še ni bilo. To je bilo neobičajno, kajti bil je vedno zelo točen. Kmalu pa sem videl, zakaj je zamudil Italijani so po vseh ulicah okrog železniške postaje organizirali racijo. V trenutku smo ostali pred železniško postajo samo: Italijani in jaz s kolesom. Položaj je bil razumljivo zelo nevaren. Prislonil sem dvokolo in odšel v železniško postajo Vendar tudi v poslopju postaje ni bilo civila, razen prometnih uradnikov. Vstopil sem v pisarno, kjer sta delali dve uradnici. »Italijani so organizirali racijo,« sem jima rekel. »In če me bodo videli kot civila, me bodo aretirali!« Namesto odgovora, mi je ena od njiju dala prometnikov plašč in me potisnila za mizo, na kateri je bil kup papirja. Ko so Italijani prišli in videli, da delamo kot uradniki, niso ničesar ukrenili. Na ta način sem se rešil in začel iskati kurirja, ki je moral v Zagreb. Našel sem ga, ker ni. odpotoval. Odločil se je šele za naslednji dan. Tako so mi železničarji omogočili, da sem izvršil nalogo, leto dni kasneje pa so organizirali moj odhod v partizane. ODHOD V PARTIZANE V organizaciji Centralne tehnike sem delal do januarja 1943. Ker sem bil kompromitiran, so mi dovolili, da čimprej pridem v Glavni štab NOV Slovenije. Najprej sem skušal potovati v smeri Ljubljana—Vrhnika—Dolomiti, vendar pa je bila tamkaj ofenziva. Zaradi tega sem načrt spremenil in odšel v smeri Ljubljana—Stična—Novo mesto. Do Novega mesta sem se vozil kot pomočnik strojevodje v posebnem italijanskem blindira-nem vlaku. Nikoli v življenju nisem tako čistil stroja kot tedaj. Po običajni vojaški kontroli mojih ponarejenih dokumentov sem dobil vojaško porcijo, makarone z mesom in parmezanom, 20 »Popolo« cigaret in vojaško žlico. Ker sem bil v železničarski uniformi, sem brez težav prispel v Novo mesto. Od tam sem se v maneverki odpeljal na kraj, kjer je bila naša sprejemna postaja za pošto in gradivo. Tako se je moja pot srečno končala. KONEC v 4 Milan Skerlavaj - Petrač 6_ Eksploziv plastic Tedaj pa se ni strinjal z novim režimom, kajti le-ta bil po njegovem mnenju dovolj ekstremen, pa se je urn?0i nil in ustanovil Francosko narodno fronto. Za njen sirry v je vzel keltski križ. Ortiz je bil tudi eden izmed voditelj ultraškega upora v mestu Alžiru februarja 1961. V ods nosti so ga obsodili na smrt. . Bandier je bil od leta 1958 generalni sekretar Unije nad nalnib Francozov. Pripadal je gibanju M. P. 13, od iV** so ga zaradi klevet izključili. Policija je pozneje izš11® jj za njim vsako sled, vendar so prepričani, da je odšel Ortizu v Palma de Majorco. D’Anthes, bivši novinar, bil aretiran na Nizozemskem. Spustili so ga, po tem Pa 1958. leta odšel v Španijo. Hitri in uspešni prodor v Ortizovo organizacijo, k1 > vsaj tako se zdi, samo velika veja OAS, ki se zvočno i111 nuje GPAF (Gouvernement provisoire de FAlgerie _Fra ^ caise — Začasna vlada francoske Alžirije), pripisujejo prvi vrsti odločnosti francoske vlade, da je še gospodar PF ložaja in da prepreči teror. V resnici je bil že ves po'oZ.e podoben anarhiji. Ta uspeh pa tudi kaže, da ima vlada vedno močne adute v rokah, samo če ima voljo in ocllte, nost, da jih brezkompromisno uporabi. Kajpak ni treba roristov podcenjevati. Takoj ko so odkrili Ortizovo rnrehj] so sprožili detonator na poti, po kateri je brzel avtom0 francoskega predsednika. Slučajno mina ni eksplodira j Zaradi tega atentata je francoska policija izvršila nek novih aretacij. ^ Minister za notranje zadeve Frey je sporočil javn0jj tudi ime enega izmed atentatorjev. To je De Vilmon . Vendar ime ničesar ne pove, posebno še, ker je v aten ^ zaposlenih več oseb. Ali bo preiskava policijo pripeljala zvezo z Ortizovo mrežo? Za sedaj omenjajo bivšega S311 j rala Salana kot vrhovnega šefa OAS. Preiskovalni or®*:0 bodo prav gotovo zelo podrobno in z veliko natančnos razčlenili Ortizovo teroristično mrežo. .u Ortizov triumvirat ni bil osamljen. Od tistih znalk so z njim sodelovali: bivši general Faure in znani pužadj-Lefevre. Glavna osebnost oziroma šef za Francijo te tffu ristične mreže pa je bil Marcel Bouyer. Ta 40-letni slašči3 iz Royana je bil v francoski skupščini med 1956 in 19 pužadistični poslanec. Poujad mu je zelo zaupal. V svoj6^ terorističnem delu, zelo razvejanem po vsej Franciji, se n* Boujrer naslanjal na ožji krog pomočnikov, in sicer dr. Lefevrea, znanega pužadista Demarqueta in morna ^ škega častnika Jacquesa Roya. Bouyerova skupina je in}3 zvezo s Španijo v dveh skrivnih poštnih nabiralnik Eden je bil v Saint-Sebastianu, drugi v Socou pri PalI\r Vidartu, čigar aretacija je povzročila serijsko odkritje’ primeru nevarnosti, naj bi Vidart prekoračil špansko mej in bi se tamkaj povezal s francoskimi begunci. Našli so dokumente, ki zelo obtožujejo Bouyerja.. Pod tajnim imenom Claude Gelee je podpisal številjj9 ukaze, od katerih je posebno zanimiv tisti, o potrebi, člani teroristične organizacije študirajo gibanje in nava »hlapcev režima«. Navduševal je člane teroristične rnr® .! da brezpogojno razširjajo psihozo strahu. To bi točno ustr.jj zalo tistim telefonskim pozivom, s katerimi so od časa časa alarmirali policijo, češ da so podtaknili bombo v na Orlyju ali v vlak, ki je bil pripravljen na odhod. ( tovili so, da je Bouyer skupno z Oritizom glavni organiza ^ atentatov v metropoli. Posebno neugodno je odmevala , Franciji smrt nedolžnega načelnika Eviana. Policija je z odkrila zvezo med Bouyerjem in tem atentatom. ^ So dokumenti, v katerih vse to piše. Iz neke njegF lastnoročne beležke je moč videti, da je ukazal Paulu L dartu, naj organizira atentat v Biarritzu, v hiši, kjer Poulet Patin, sestra predsednika komisije za čuvanje os nih svoboščin. ^ Boyer je ukazoval atentate, vendar pa je zahteval. ^ mu podrejeni prinašajo dokaze, če so jih izvršili. so mu n. pr. sporočati in prilagati tudi fotografije poruš® objektov, ki so jih izrezovali iz časnikov. Podobo tega terorističnega šefa mogoče najbolj °sV^j ljuje tole dejstvo: Pozimi 1957 je izbruhnil v Bourbo11, palači velik požar. Bouyer je bil tedaj narodni poslane® r - B°'f pi hvalil, kako je podtaknil ogenj. Policija je po dolgotr • pužadistični listi. Zdaj Paul Vidart trdi, da se mu je Bo° preiskavi označila dogodek kot nesrečni primer, 0i Od enega do drugega konca na jugozahodu dežele; ^ Ariegea do Girondea in še naprej, preiskovalci iščejo 0 odmora sledi za atentatorji s plastičnimi minami. Govd ^ da so našli že na stotine kg tega eksploziva. V Moissa®0, ob aretaciji trgovca s piškoti Jacquesa Monia, prav J ^ pužadista, našli v njegovem stanovanju precej eksplozi''3^ detonatorje. Posebno dober lov so imeli preiskovalni ory,jj-pri Saint-Paul-Les-Daxu. V akciji na tri aktiviste je P j li J ___A il A______T-.-l 1-„ A____„A~ U41« J,,« nji,..j cija zaustavila avtomobil, v katerem sta bila dva med n!}; Eden je bil trgovec z ribami Robert Berot. V avtom1 je bilo nič manj kot 150 kg eksploziva. Gospod Rali fe rekel... Od španskih diplomatov, Švicarjev in predstavnikov nekaterih satelitskih dežel z Balkana, je Hohenloe zvedel, da operira Dulles na zelo visoki ravni. Verjetno z direktno zvezo z Belo hišo mimo State Departmenta. To je agenta SS prepričalo, da se mora na vsak način sestati z »gospodom BuEom«. »Pozdravil ga je,« je poročal dalje Hohenloe o tem sestanku, »visok človek, športni tip, močan, star okrog 45, zdrave zunanjosti, zdravih zob in živahnih neizumetničenih in prijetnih manir. Očitno človek močnega meščanskega poguma.« Razgovor je bil prisrčen. Hohenloe in Dulles sta brž ugotovila, da sta se morala že prej nekoč srečati — 1916. na Dunaju ali v New Yorku. Po takšnem uvodu je SS-ovec poročal o razgovorih med »Herr Paulsom in gospodom Bul-lom« naslednje: Gospod Buli je rekel..., da je sit poslušanja politikov z zastarelimi nazori, emigrantov in Zidov, ki imajo ogromno predsodkov. Po njegovem mišljenju naj bi v Evropi ustvarili mir, v katerem naj bi ohranili vse tisto, kar vse zainteresirane strani smatrajo za svoje interese. Ne bi smelo priti do stare razdelitve na zmagovalce in premagance. Nikdar več ne bi smela nobena dežela, kot je bilo to primer z Nemčijo, biti tarča krivicam, različnim eks- perimentom in brezglavemu pogumu. Nemci morajo ostati činitelj reda in napredka: ni govora o razdelitvi Nemčije, niti o osamosvojitvi Avstrije. Hkrati mora biti moč Pruske v nemški državi razširjena v določenih okvirih, posamezne oblasti pa morajo dobiti večjo samostojnost in enako pravico znotraj Velike Nemčije. Kaže, da je bil gospod Buli zelo malo pozoren glede češkoslovaškega vprašanja,’ smatra pa za potrebno, da ustanovijo cordon sanitaire proti boljševizmu in panslavizmu s tem, da bi razširili Poljsko proti vzhodu, ohranili Romunijo in močno Madžarsko. Ce že teh zamisli ni moč primerjati z objavljenim Churchillovim in Rooseveltovim programom »brezpogojne kapitulacije« in Nemčije, ki jo je treba spraviti na kolena, nadaljnja Dullesova filozofija, takšna, o kakršni piše poročilo omenjenega SS-ovca, kaže, da sploh ni v skladu z ideali, za katere so tisti trenutek umirali tisoči in tisoči zavezniških vojakov. ALLEN OBČUDUJE HITLERJA »Herr Pauls« je sporočil, da »gospod Buli«, tako vsaj kaže, prizna pravico Nemčije, da bo vodilna industrijska dežela v Evropi. O Rusiji je govoril z zelo malo simpatijami ... piše v poročilu, v katerem je moč prebrati še tole: »Herr Paulsu se je zdelo, da Ameri-kanci v tem primeru, vključujoč gospoda Bulla, ne bi hoteli niti slišati o boljševizmu in panslavizmu v centralni Evropi in za razliko od Angležev nikakor ne bi želeli, da vidijo Ruse v Dardanelah ali na petrolejskih območjih v Romuniji ali v Mali Aziji. V resnici, tako piše Herr Pauls, gospod Buli ni preveč skrival tega, da obstoji anglo-ameriški antagdnizem, čeprav le-tega v podrobnosti ni omenjal. Po tem je razgovor nenadoma krenil po drugem tiru. »Herr Pauls je — kot je to sam opisal — zelo odločno postavil židovsko vprašanje in rekel, da se mu je od časa do časa zdelo, da se Amerikanci samo zategadelj bijejo, ,da bi lahko osvobodili Žide ali pa da bi jih pregnali. Na to je ,gospod Bull‘ odgovoril, da v Ameriki te stvari še niso prišle do te točke in da je veliko vprašanje, če bi se Židi hoteli izseliti. Herr Pauls je imel vtis, da Amerika želi Žide naseliti v Afriko.« Ko sta se pogovarjala o ureditvi povojne Evrope, je gospod Buli govoril, kot da bi popolnoma zavrgel britanske ideje. Hohenloe o tem poroča: »Več ali manj se je strinjal, naj bi bila Evropa politično in industrijsko organizirana na temeljih velikega ozemlja in smatral, da bi bila federalna Velika Nemčija , (urejena podobno kot ZDA), združena z Donavsko konfederacijo, najboljša zagotovitev za red in napredek v centralni in vzhodni Evropi., Dulles ni zavračal nacionalsocializma v njegovih idejah in v njegovih delih, zavračal pa je »notranji, neuravnovešeni pruski militarizem, polen manjvrednostnih kompleksov.« NASVETI HITLERJEVI NEMČIJI Razgovor sta nadaljevala in Hohenloe se je trudil, da bi spoznal nekatere naklepe naveznikov, Dulles pa se je iz- ogibal, da bi karkoli o tem rekel- ^ riški agent je kljub temu izrekel 0 opozorilo. Povedal je, da v Anj® 5j, »raste proizvodnja letal, ki jih bo0 ^ stematično vključevali v akcije P silam osi.« V poročilu piše tudi tole: NOVI TOMOSOV COLIBRI T-12 močnejši motor — 2,3 KM, tri stopnje prenosa, možnost večjega vzpenJ®3 nja, hitrost 60 km na uro, večji tank za gorivo, dva sedeža, sodobne)’ oblika in še mnogo manjših izboljšav — to so prednosti novega Toni°s vega Colibrija T-12! Tovorna motornih vozil TOMOS KopeJ mitar miloševič i Jakš ?«sedi a je slišal in razumel vsako 0^,3 zato se je tudi sam oglasil. izleti sta zavili v je Mijat?« hosto. je vprašala sta se zdrznili. Pokazal se je in jima pomahal z roko. v se naokoli: nikogar ni bilo J?fni, zato Tr,. ?Prav je Jakša pričakoval to stjj.??11]6! se je zdrznil. V grlu ga je aje 1 °> ni mogel govoriti, izraz na l’cu Je povedal vse. ^ai je? Govori!« je zastokala Rosa. Povo ]U^.0 - ‘' Strašno, da ne morem ■Jjati...« Jakši se je tresel glas. Jnda vendar ni...« je umrl med ... Zraven svo-fek*] T°k' vPriC° vseh sedmih,« je Ztf," .,Jakša, potem pa mu je spet pikalo besed. 'kil ,ai govoriš? Se ti blede?« sta p6'1 gledali kot iz uma. kjl °'eiTi so strmeli Han.?- c^a hočejo vsak samemu sebi >$rtlti krivdo za ga drug v drugega, ik samemu sebi za Mijatovo smrt. Niso ki je peljala čez .potok, ?0yorili, niso mogli.’ Jakša se ni ^Znekiti pritiska na možgane ob rj,' Jla strašni prizor, dekleti pa sta hujv^l.iali, ali je sploh mogoče še kaj je tonil v sence. Napovedo-Se je zgodnja jesenska noč. starfj5 P°*jo, ... Poten ia kjašan in Rade, prvi ves pre-tlinj ’ *:er je vlekel tovariša po str-t>ole,Vllavkreber, drugi pa otopel od jS0 v nogi. **ekaj slišim,« je zašepetal Rade. 'tl .ensko govorico,« je rekel Mašan ? aL ^0?Zel j® tik do ceste in počakal. p.sl je govorico obeh deklet. Ko le 'la njuna glasova čisto blizu, ju Jocklical. Obstali sta, se odzvali nje-šepetajočemu klicu in stopili >§nXL- ^v-Oocr večer,« ju je pozdravil. '' e bo dober,« je vzdihnila Stanka. da je Mijat padel 5 Povedali sta mu, ^ svojo hišo. 'TojS!1'" se je Mašan prijel za glavo. t>i sj sjno’izgubili tudi njega! Moral Posl‘ ^sliti... Sam sem vsega kriv! v ^'s*:o smer» (''a Je moral fozrt- ek°č mimo domače hiše, ne da te j Vlt svoje, ki jih ni videl skoraj 'ttia ve Isti... Najbrž sem mislil, da Prsih kamnito srce .. »Molči, sestra,, v gozdu smo, glas se daleč sliši,« ji je tiho rekel Mašah in stopil dalje. Rade je ždel tam, kjer ga je bil pustil Mašan. Kapo si je potisnil na oči, da sta mu dekleti komaj videli v obraz. Spet se je ponovila zgodba o smrti očeta sedmih otrok in o Gavrovem umiranju v mukah. Potem je Rosa šla po Jakšo, ker zdaj ni bilo več treba čakati na uro domenjenega sestanka. - . . Tačas je Stanka povedala, kaj je videla v Levi reki. »Nemci bodo jutri tu,« je' ugotovil Mašan. »Vse kaže, da prihaja divizija.« Kmalu potem je bil tudi že Jakša pri njih. Trije tovariši sb strmeli v tla, dekleti pa sta v temi tiho hlipafi. »Nekaj imam v mislih« je čez čas rekel Jakša. »Ko bi mogli...« »Kaj?« ga je Mašan pogledal. Vsi so se vidno oddahnili, ker je nekdo le spregovoril. »Tisti oklepni avto ... Štirje Nemci so v njem. Če bi jih ...« »Hočeš reči, da bi jih napadli?« »Morda bi nam uspelo.« »Nikakor ne! Ne smemo se spuščati v boj, čb ni zares, nujno,« je odločno rekel Mašan. »Vem... Nekoč sem delal na žagi, Dve leti sem bil šoferjev pomočnik na tovornjaku. Znam voziti,« je Jakša dalje razpredal svojo misel. »Načrt nima otipljive osnove,« je dodal Rade. »Vidva sama se bosta najlaže prebila skozi, gozdove do brigade.« »Pa je le nekaj v tem, kar pravi. Jakša. Če bi nam uspelo dobiti tisti oklepni Voz ... četnikom bi se niti ne sanjalo, kdo je v. njem. Prepričan sem, da so še vedno tam,« je rekel Mašan. Nekaj trenutkov so molčali, potem pa je Mašan vprašal Roso: »Kje imaš bratca?« »K strini Stani ji sem ga odnesla. Ni daleč. Bolje je, če je otrok čez noč pri ljudeh,'ko da bi -bil sam. Mislila sem, • da bi tudi jaz kako pomagala,« je. rekla Rosa. ■ '- • Spet molk. Mašan je razmišljal, kaj naj stori z Radom. Ni se mogel odločiti, da bi ga pustil, prav tako pa ni vedel, kako naj ga spravi k brigadi. Prepričan je bil, da bodo naslednji dan Nemci hodili tam mimo. Fronta je blizu, Nemci bi se lahko že tu razporedili v strelce, je razglabljal, lahko bi našli Rada, pa če bi ga še tako skrbno skrili. Kam? Kaj in kako? . Na. tisoče četnikov se potika tod okoli, je v mislih nadaljeval. Jutri se bo začel umik, se je spomnil svoje brigade. Kdo ve, kdaj bo brigada spet prišla naokoli! Potem ko je izgubil dva tovariša, se kot vodja izvidnice ni mogel odločiti, da bi pustih tretjega v negotovem položaju. »Ali je pri tvoji bajtici kaj takega, da bi mogli zbiti nosila?« je vprašal Roso. »Imam kole za. senene kopice. Pri« nesla bom ponjavo in motvoz, to bo zadoščalo za nosila,« je pohitelo dekle. »Pojdita in prinesita,« je Mašan naročil sestri Stanki in Rosi. »Narobe, Mašan. Če~ boin jaz na nosilih, nikoli ne prideš do Mateševa,« je rekel Rade. »Jakša ali jaz, eden izmed naju te bo skupno z dekletoma nosilj drugi bo hodil spredaj,« je odgovoril Mašan. »Tako nameravaš priti skozi fronto?« se je Rade začudil. »Tudi skozi pekel, če bo treba. Ne morem te pustiti tu, ker bo prišla nemška divizija. Kdo nam jamči, da nimajo tudi psov s seboj? Kdo me lahko pre^ priča, da te ne bodo našli Nemci ali pa četniki? Kaj naj rečem tovarišem v četi, ko me bodo vprašali?« je govoril Mašan. Sam ni vedel, kaj bi. Morda bi bilo bolje, če bi Rada pustili tu, je preudarjal. Mogoče bo treba žrtvovati tudi tega tovariša, da bodo tri mesta izvedela o pravem času, da se je treba umakniti, da bodo mnoge vasi skrile živino, kar je je še ostalo, ter rešile vaški drobiž, pred kroglami in noži. Človeško srce je premajhno, da. bi moglo dosledno vztrajati ^v takih trenutkih, človek je prešibak," da bi mogel brez čustev težiti k nečemu, pa čeprav je tisto nekaj . večje ’ in pomembnejše. Zato pa je tudi človek, zato zna ljubiti in sovražiti, zato se bori,: zato žrtvuje samega sebe in svoje najdražje. Vse to se je y Mašanovih možganih ' zapletlo, v nerazrešljiv vozel, »Nosili te bomo!« je Mašan revsnil, kakor da se s kom prička. prepozno. Če se bo to nadaljevalo še pet dni, ne bomo imeli niti sto vojakov več. Ukazujem stalno mobilizacijo, posebne straže naj prestrezajo ubežnike, okrepiti je treba propagando,« je začel govoriti Lasič. Razložil je, da je treba enote ohraniti na vsak način, in napovedal zastraševalne ukrepe, vendar jih ni pojasnil. Pol ure kasneje je obdržal le še pet najzanesljivejših oficirjev. »Kakor se zdi na prvi pogled nelogično, nam vendarle ne preostane nič drugega. Zaleglo bo. Vas pet bo sestavilo majhne, toda trdne skupine iz ljudi, ki so že večkrat dokazali svojo zvestobo četništvu in kralju ter pokazali, da so hrabri...« Tako je začel Lasič. Četniki iz skupin teh petih oficirjev naj bi se skrivaj odpravili v zasede na krajih, koder bežijo četniški dezerterji. Vsakega ujetega begunca bi bilo treba ustreliti na primernem kraju in ga razmesariti. »Prav bi bilo, če bi sekali glave in jih natikali na kole« je hladno in rhe-žikaje govoril Lasič. »Na trupla ali na vidna mesta okoli trupel postaviti napise: Smrt četnikom! Pravična kazen za okupatorjeve hlapce... Ali kaj podobnega« Oficirji so molče strmeli vanj. »Če pa si hočemo zares zagotoviti uspeh, je treba takbj poiskati omahljivce in take, ki so pripravljeni ubežati in ki tudi sicer nimajo posebnih zaslug. Te bodo večje skupine odpeljale z izgovorom, da gredo v vasi, kjer so do- Csf Pa sta druga dva?« ga je vpra-_ tanka, ko se je malce umiril. _ ade je tu gori. Ranjen je ...« > ^ je?« je skočila Stanka. ip^an Ju i® Peljal k Radu. Spoto-ia Qa razrnišljal, ali naj jima pove, da "apMiof0. Padel. Spomnil se je, koliko, . "ih reči sta dekleti doživeli od Roči, zdaj pa jima ni mogel rij ** ^ruge žalostne novice. -se ne bomo menili, pred Ra- ve{ ’ Je Mašan obstal. »Gavra ni * • .«< Joj,« je hlipnila Stanka. »Z menoj boš hkrati nosil breme na plečih in še bolj na vesti, ,če zaradi, tega ne pridemo do cilja,« rpu.je. kljubovalno odgovoril ranjenec. .Ure ■ : V Levi reki so se zbrali četniški komandanti, da bi uredili svoje nezanesljive račune. Italija, je kapitulirala, z njo je zgrmel vase eden izmed opornikov četniškega gibanja v Črni gori in v mnogih drugih pokrajinah. Izgubljeno oporo bi •bili četniki lahko nadomestili z naslonitvijo na nemško vojsko, toda Nemci niso mogli tako brž pripeljati toliko enot", da;bi zasedle vse ozemlje, kar so. ga prej nadzorovali Italijani. ' ." »Znajti se bo treba, obdržati sile ter se. združiti z Angleži in. Američani,« je govoril Lašičj ki očitno niti sam ni verjel svojim besedam. »Preprečiti je treba dezerterstvo in samovoljno drobljenje, N.ojske,« je dejal kapetan Zeljkovič. Nihče pa ni mogel povedati, kako bi dosegli prvo in kako drugo. »Po vsej deželi pripravljajo Nemci večjo ofenzivo, toda za nas bo prišla movi osumljencev. To bodo z veseljem sprejeli.-. Potem !pa se naglo vrnite in pripovedujte, da partizani koljejo, se-.. kaj o. glave, in strašno mučijo vsakogar, kdor jim- pride v roke. Razumeli?« je vprašal Lasič. »Vsa reč je izvrstno zasnovana ... Toda če bi prišla resnica na dan, bi bile posledice usodne,« je rekel poročnik Gojkič, ki je bil prišel zaradi tega sestanka s Kotiča. »Od vas je odvisno, ali bodo posledice usodne ali ne,« je rekel Lasič in zaključil sestanek s petimi zaupnimi oficirji. Ko so odšli, je Lasič šel k visoki skali, od koder je imel lep pregled nad nemško divizijo ih nad dvema manjšima četniškima taboroma. Pet četniških oficirjev je stopalo po dolini V.eruše. Gojkič je šel zadnji, Misli.so se mu podile po glavi. Spominjal se je . majhnega doma na Jelovici, matere, ki se je živahno kot veverica smukala po bajti, in očeta, ki je puhal iz dolge pipe in vmes pripovedoval o junaštvih Črnogorcev... Po pobočju so škrebljali zvončki na ovčjih vratovih ... Potem vojaška akademija... Sablja ob vitkem boku, bele rokavice, škornjij vse kot iz šatlice ... Vojna in vstaja... Komunisti so z nezaupanjem gledali nanj, to ga je bolelo ... Nekega dne se je sestal z žan-darskim kapetanom Djurišičem... Razvneli so se boji proti komunistom... Prvo srečanje z Italijani... Čedalje globlje... Strašno ga je bolela glava. Pomislil je, da je to nemara posledica neprespanih noči in prepogostnih požirkov žganja. Trenutek kasneje pa je nekje znotraj slišal glas: »Samemu sebi la-žeš, bojazljivec! V naj hujše blato si se pogreznil tako globoko, da te ne more umiti in oprati vsa voda, kar je premore Lim ... Sleva, zato te boli glava... Zdaj si krvnik in morilec v rokah tistega blazneža, ki sanjari o Napoleonu, Nemcem pa oblizuješ pete... Gnida! Stenica!« Odkimaval je in stresal glavo, kakor da hoče pregnati te misli. Zato je krčevito stiskal kopito avtomata. Spomnil se je, da so mu ga podarili, potem ko je ujel sedem partizanov na Vrtlu. Ta nemški avtomat so občudovali mnogi četniki, Gojkič pa ga je nosil in sovražil hkrati, ker ga je spominjal na nekaj ogabnega. Pri izvirku ob cesti so obstali, da bi se. odžejali in pokadili cigareto. Bližala se je noč in z njo ura slovesa. Vsak bi moraj k svoji enoti, kjer bi takoj začel uresničevati Lašičev ukaz. »Delo pa tako,« se je zasmejal podporočnik Uglješa. »Znanca podreš od zadaj, mu odsekaš glavo in napišeš: Kazen za okupatorjevega hlapca. — Mojstrovina, mar ne?« »Zaleglo pa bo,« mu je odgovoril čokati žandarski podporočnik Zarij a. Gojkič ju je poslušal. Vedel je, da bosta tudi storila tako. »Mar res nameravate pobijati ljudi?« mu je ušlo. »Kakor da bo to prvič,« se je zasmejal Uglješa. Gojkičevi prsti so pritisnili k dlani gladko kopito brzostrelke. Imelo ga je, da bi snel avtomat in pokosil te štiri vrage. »Streljaj! Vsaj enkrat bodi človek! Ne bodi vse življenje šleva, golazen, umazanec! Hladno pomeri ih opravi z njimi... In napiši, da je to kazen za okupatorjeve hlapce,« mu je vrtalo po možganih. Razkoračil se je in pomeril. Avtomat je zadrdral. »Oh, norec! Blaž...« To je bilo zadnje, kar je izgovoril Uglješa, Zarija pa je bliskovito potegnil pištolo in ustrelil v Go j kiča, ki je sicer omahnil na kolena, vendar je še pritiskal na sprožilec avtomata. Štirje četniški oficirji so se prekucnili. Čez nekaj trenutkov je živel le še žandarski podporočnik, ki je blazno strmel v Go j kiča. »Zdaj je vsega konec... Smrt je vendarle strašna ... Nočem umreti, nočem!« je spreletavalo Gojkiča. Skušal je vstati, pa se je opotekel In omahnil. Spoznal je, da je zares.vsega: konec* Odpel -si .je bluzo in si. otipal rane. Ena je bila spodaj na trebuhu, druga na desni med rebri. Pokril ju je s krpo in z zadnjim robcem, potem pa je skušal vzeti obvezo, ki jo je imel v torbici na oficirskem opasaču. Strašno žejen- je postal, zvlekel se je k izvirku. Sunkovito se je premaknil in zdrsnil navarnost pod curek. Odmikal je glavo, z dlanmi je zajemal bistro vodo in jo nosil k ustom. Ni mogel pogasiti žeje. Utrnila se mu je misel, da bo ostal žejen, čeprav je tik pri izviru. Potem se mu je zavrtelo, čutil je, da ga voda hladi, obšla ga je misel, da je postal velika iskra, ki ugaša ob nenadnem curku iz bistrega studenca. Glava mu je omahnila v jamico, ki jo je bila izkopala padajoča voda. Bistra pijača izpod skale mu je tekla po licu in se igrala s' kostanjevimi lasmi, polnila usta in močila razpeto bluzo. Voda, ki je odtekala, se je lesketala motno rdeče. spored RTV Ljubljana za teden od 25. septembra do 1. oktobra 1961 ponedeljek S.co^ Eo' s®ptembra ^ ?Jasbeni’Dobro j"1*01 fpi‘ Heiba' dornačih - 6.30-8.3?SlU — 8.05 Poje Aka- 4 Sovfe "Tone Tomšič- -tltf*PashotSl5a in češka zabav--J r, ~ 8.53 Oddaja za n v4s __ Operne melodije h.24 p'}5. Zabavni potpu-, rd° Juvanec: Pet sim? Iz klavirski trio — sklaJ?0spev°v in klavir-SoJpSilca b Lucijana Marije S?« -svovT ^12'00 Delavska ''Bo i6 -J ob°de« Center Tr- 12.00 Delavska ..e« Center Tr-12.25 Melodije za ''tl«*;’9 buJk15 Obvestila in 1'asha _ 13.30 Igra la aJ t'arnrttl?a’ vmes zafSoje ?!«" 13.55^ Marija^ Gazvo- :th. " '...Orkestralne rap?o-'5.i«taJo , 5 Na5i poslušalci V,, °bVestiin Popravljajo — trirT* 10.instru- a .J?-0" Ponedeljkova v9iY23.00 *bavnih melodij - oddaje. p0r°" TOREK 26. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.311—6.40 Reklame — 8.05 Iz zakladnice Christopha Willibalda Glucka — 8.35 Trio Jožeta Privška in Kvintet Georgea Shearinga .— 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Vesela godala — 9.40 Komorni moški zbor iz Celja — 10.15 Iz ustvarjanja Sergeja Prokofjeva — 11.00 Pet pevcev — pet popevk — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Rudolf Matz: Konceft za flavto, oboo, violo in violončelo — 12.00 Glasbena oddaja za otroke — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Od arije do arije — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba — 15.40 Ida Tar-jani — Toth igra na cimbale — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 zabavni zvoki — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 18.00 Človek In zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje Slovenski oktet — 20.30 Radijska igra — 21.06 Anton Lajovic: Sanjarija — 21.11 Zvočni kaleidoskop —' 22.15 Leoš Janaček in Johannes Brahms — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SREDA 27. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Radi bi vas zabavali — 8.55 Oddaja za cicibane — 9.25 Pisan glasbeni spored za dopoldne — 10.15 Naš zvočni magazin — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi — 12.00 Božo in Miško z Vaškim kvintetom — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Igra pihalni orkester JLA — 13.47 Giuseppe Tartini: Sonata v g-molu za violino In klavir, Imenovana: Vražji trilec — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon za otroke — . 14.35 Glasbena medigra — 14'40 Skladbe slovenskih avtorjev— 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Edvard Grieg: Štirje norveški plesi — 16.00 Radijska univerza — 16-f5 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17-13 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 18.00 Zah®'™1 zvoki — 18.45 Šport in šport-niki — 19.00 Obvestila, rekla-me in zabavna glasba """'/('O Radijski dnevnik — .20.00 Majhna prodajalna plošč s P?Pev‘ kami. in zabavnimi melodijami — 21.00 Odlomki iz Štirih grobijanov Ermanna \Volfa-Ferra-ria — 22.15 Plesna glasba ČETRTEK 28. septembra S.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni, spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Razgovor instrumentov — 8.40 Glasbena oddaja za cicibane —. 8,-55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9:25 Popevke se vrstijo — 10.15 Orkestralni odlomki in baleti iz oper — 11.00 Vesele slovenske zborovske skladbe in priredbe — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 iz filmov in glasbenih revij — 12.00 Vasilij . Mirk: Morska suita — 12.15 Kmetijski nasveti — l2-25 Orgle In orglice — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Felix Mendelssohn-Bartholdy: Simfonija št. 3 v a-molu »Škotska« — J4.10 Od tod in ondod — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.49 Kvintet bratov Avsenik — le.oo Vokalni zabavni ansarnbli — 16.20 Spored za ljubitelje operne glasbe — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Poljska zabavna glasba — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18.18 Bruna Bje-linskega Pesmi iz Zupančičevega Cicibana po^e Marcel Ostaševski — 18.30 S sporedov Britanskega radia . 18-45 Po-■ ietni kulturni zapiski — 19.99 Obvestila, reklame in zabavna glasba" — 19.30 Badijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer a0- niačih pesmi in napevov PETEK 29. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 8 v C-duru — 8.55 Pionirski tednik 9.15 Hammond orgle — 9.25 Operna matineja — 10.15 Ali vam ugaja? — 11.00 Julij Za-rebski: Kvintet v g-molu za ■klavir in godalni kvartet —' 11.40 Češka zabavna glasba — 12.00 Iz folklornih zapiskov ' Tončke Maroltove — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz arhiva kvinteta. »Viški fantje« — 13.45 Mezzosopranistka Riee Stevens v vlogi Carmen — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Zvočna mavrica — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 POje Koroški akademski oktet — 16.00 Športni tednik — 16.20 Zabavni, zvoki ob radiiskem sprejemniku — 17.00 Lokalni dnevnik — 17:15 Koncert za vas — 18.00 Klavir v ritmu — 18.15 Pesmi in plesi raznih narodov — 18.45 iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Iladijskl dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20,30 Iz del Antonina Dvofaka .— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči — 22.35 Moderna plesna glasba SOBOTA 30. septembra 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25— 5.45 Nekaj domačih — 6.30— 6.40 Reklame — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Plesni zvoki — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pančo Vladigerov: Kon- cert za violino in orkester — 10.15 Zabavne melodije na tekočem traku — 12.00 bana -Roč-nikova poje slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igra Pihalni orkester Ljudske milice — 12.45 Pevka Marjana Deržaj — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Glasbeni desert — 14.00 Za oddih in razvedrilo — 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Krešimir Baranovič: Z mojih bregov — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Veliki zabavni orkestri — 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja — 1.7.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Holandska pihalna godba — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Slavni pevci vam pojo *- 18.45 Okno v svet — 19.00 Ob- vestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domače viže za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja, za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 1. oktobra . 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—S.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar — 6.30—6.40 Reklame — 6.40 Veseli zvoki — 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska in vremenska napoved — 7.15 Srbska kola — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Melodije za nedeljsko jutro — 8.00 Mladinska radijska igra — Astrid Lindgreen: Erazem in potefcuh — II. — 8.40 Iz albuma sklldb za otroke — 8.55 Hollywood-ski promenadni orkester — 9.00 Poročila — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 .Se pomnite, tovariši... Milica Ostrovska: Jože Hermanko — narodni Heroj — 10.30 Domače viže — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Milenko Šober: Plemenita višnja — marasca (reportaža) — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. —. 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma. — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —n. — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.30 Operne melodije — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Vaša popevka za »Opatijo 1961« —I. del — 21.00 Športna poročila — 21.10 Življenja velikih romantikov 4. oddaja: Edvard Grieg OZIMNICA —■' Žena, nobenih skrbi več zaradi ozimnice! Že imam tri poroke ... — Za letošnjo zimo smo preskrbljeni s kurjavo! — Prišel sem te vprašat, če že kaj veš, po kakšni liniji bomo letos nabavljali ozimnico. — Hja, prav ko smo hoteli znižati cene sadju za vkuhavanje — nam je segnilo! — Letos bo pa treba poskrbeti za ozimnico — če bomo tudi mi nagrajevani po delu, ne bomo mogli več zime prespati! Iz službenega arhiva — Vsako leto slabše! Lani me je skrbelo samo, kam bom spravil jabolka in krompir.. v — Ja, kje so tisti časi, ko je mama sama vkuhavala marmelado v kozarce, ki si jih lahko s prstom odprl... P \i ■ 3 V 5 6 8 [L 10 fc ■ w~ l13 15 t 1? a 18 ■ 19 p ^ 22 m 21 • 'mm n ■ 25 26 ij 28 H!9 30 m 31 32 33 ŠT ■ 35 36 3? 41 W m 59 40 r 43 MBMMi žMmmmmmm Križanka VODORAVNO: 1. okrašen vhod, 6. vojskovodja, ki je leta 146 pred našo dobo razrušil Kartagino, 11. prvi črki, 12. posebna oblika apnenca, 15. del kolesa, 16. del rudnika, 18. prebivalec evropskega polotoka, 19. osebni zaimek, 20. ovčja Čreda, 22. bogat atenski trgovec, ki je sodeloval pri smrtni obsodbi Sokrata, 23. očiščen z vodo, 24. kradljivec, 25. štsvnik, 26. medmet, 27. vrsta rjave barve, 29. zareza pri ijogah, kamor vstavljamo sodu dno, 31. zaščitni jarek, 34. težko orožje, 35. vrsta igre z lesenimi kroglami in kladivom, 37. grobo orientalsko sukno, 38. romanski veznik, 39. rečni plazilec, 41. naziv soglasnika, 42. poet, 43. Homerjeva pesnitev. NAVPIČNO: 1. sporazum, 2. živinska staja, 3. kanalni zaimek, 4. deli hektara, 5. reka v Nemčiji, 6. vrsta bolezni žita, 7. vrsta blaga, 8. začetnici slovenskega pisatelja (»Vi- soška kronika«), 9. električno nabiti delci elektrolita, 10. bodeča rastlina, 13. strokovnjak za nauk o nastanku živalskih in rastlinskih vrst, 14. reka v Južni Ameriki, 17. klatež, 19. vrsta jedi, 21. dvojica, 23. slušni organ, 27. sveženj slame ali sena, 28. merske točke na zemljevidu, 29. zli duh, 30. v vrstah položene plasti pokošene / trave, 32. opoldanski obrok, 33. vodni hlapi, 35. tekočina v telesu, 36. vrsta redke tkanine, 39. avtomobilska oznaka okraja Krapine, 40. ke-mičini simbol najlažje kovine. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kolorit, 7. seminar, 13. arak, 14. Nobel, 16. rega, 17. potok, 18. borec, 21. TAM, a, 22. Aleman, 24. Genova, d, 27. Irak, 28. napa, a, 29. prošek, 31. re-neta, t, 34. rez, 35. semit, 37. cekar, 39. atol, 41. Times, 43. geto, 44. Hanibal, 45. kabaret. OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST ■ proletarci V Sl n d tl t l — združite se_ Za uspešno širjenje sindikalnega tiska je predvsem pp' trebno dvoje! Najprej, da je sindikalna podružnica aktivna in drugič, da je poverjenik za sindikalni tisk prizadeven. Na.l za primer, kjer je uresničeno oboje, omenimo sindikalno P°' družnico v tovarni FRUCTAL v Ajdovščini. Sindikalna podružnica tovarne FRUCTAL nam je 14. jb' lija pisala, da so v njihovem kolektivu zbrali za poverjenik!* Delavske enotnosti in vsega sindikalnega tiska tovariša F e ■ liksa Hladnika. Omenili so tudi, da tovariš Hladnik že zbira naročnike. Kmalu za tem smo od tovariša Hladnika res dobili pistno> s katerim nam pošilja 22 naročilnic za nove naročnike-Hkrati s tem nas je obvestil, da postaja naš dopisnik in da je že poslal dva dopisa. Prosil nas je tudi, naj mu pošljemo čimprej še najmanj dva bloka neizpolnjenih naročilnic. Komaj dva dni za tem smo od njega prejeli spet 11 naročilnic za nove naročnike. Prav te dni pa smo dobili že tretje pismo z imeni enajstih novih naročnikov kolektiva FRUCTAL v Ajdovščini, zal nas je zadnji stavek pisma »S tem je nabiranje novih naročnikov skoraj zaključeno« nekoliko presenetil. Menimo, da dokler sleherni član sindikalne organizacije oziroma sleherni član kolektiva ni naročen na delavsko glasilo, akcija še ne more biti zaključena. Zato želimo, da bi tovariš Hladnik tudi vnaprej prizadevno širil sindikalni tisk in pridobil še več novih naročnikov. Vse naše naročnike ponovno opozarjamo in prosimo, naj nam vsako morebitno neredno dostavo našega lista sporoce takoj, da bo naša uprava lahko pravočasno posredovala Prl pošti in da ne bi prišlo do odpovedi lista, ki jih imamo v zadnjem času zaradi neredne dostave še vedno precej. D o dolgih diskusijah, s so-* rodnimi poklici v raznih krajih države, je Združenje maserskih strokovnjakov predlagalo organizacijo kongresa. Kongres je bil v udobni dvorani nekega zdravilišča. Iz našega kraja je odpotoval na kongres tovariš Mečkač, maser s tridesetletno prakso in ostalimi moralnimi kvalifikacijami. Kongres se je zavlekel ves teden. Že tretji dan je začela padati delegatom pozornost. Popoldne jih je v dvorani m.anjkala že polovica. Zvečer ste jih lahko videli v kavarnah, kako preizkušajo brezalkoholne pijače in kako si z raznimi buteljkami zdravijo preutrujene možgane. Tovariš Mečkač je že . drugi dan med točko »O novih metodah. .estetskega masiranja« požrtvovalno zehal. Še pred koncem referata je vlovil muho na kolenu in se zabaval kot še nikoli. Nosil jo je k ušesu in poslušal kako brenči. Ko se je tega naveličal, ji je začel puliti noge in krilca. Ko se je začela glavna.točka dnevnega reda, je tovariš Mečkač popolnoma sklonil glavo. Nato se je stresel in nadaljeval z zehanjem. Končno je nekako minilo teh nekaj velikih dni, ki bodo ostali zapisani v zgodovini naprednega maserstva. Sedmega dne je bil napovedan svečan banket. Štiri sto delegatov in prav toliko gostov je napolnilo kongresno dvorano. Orkester je zaigral, iz točilnice je zadišalo. — Bomba!... je rekel Mečkač. dekletu preko mize. — Kot da bi vohal. Vse popoldne nisem ničesar poskusil. Hajde, navalite! Tovariš Mečkač je kar tako za primer v trenutku _pohru-stdl poln krožnik pečenih mandeljnov. — Prinesite še dva krožni- — Vzemite! — je ponujal Mečkač. — Kolači so izredni. Niso tu za gledanje. Jejte! Odprite vse ventile!... Ko so popili po tri deci rizlinga, so delegati odprli vse ventile. Goltali so preko mere sendviče in pecivo. Nato so se zalivali z vinom. Nato so zopet goltali. Tako so jedli, da so natakarji komaj dohitevali zamenjavati krožnike. Po peti steklenici je Meč- STEVAN BULAJIČ: DELEGAT ka ... — je zaprosil natakarja. — Ni vsak dan kongres! — S požrešnim goltanjem je pojedel Mečkač tudi drug krožnik mandeljnov. — Mislim, da je kongres, kljub vsemu, uspel — je rekel na koncu. — Morda bi bilo potrebno malo več ekspeditiv-nosti, a? — je vprašal in privlekel od nekod pol ducata steklenic piva. Delegat, ki mu je sedel nasproti, je tiho grizljal sladko seme. Tako je bil zaverovan v ta posel, da je preslišal vprašanje. kač poskušal vstati. Godel je s preobloženim želodcem. — Tovariš, — je govoril ■ z jokavim glasom — to ni tovariško. Štel sem: pred vsemi vodim za dvajset sendvičev in dvaindvajset piškotov. To ni tovariško... — Greva tovariš Mečkač od tod. Propadla bova. Slutim, da se bo slabo končalo.:. — je prosil delegat s presitim glasom. ...... — Kako, bogati?! — je zavpil Mečkač. — Česa se bojite? Tu se žre zastonj... — Zastonj? — Razume se, da zastonj-Združenje nosi vse stroške. — Če je zastonj — naj b° zastonj... — je zavpil presiti delegat in se zopet nagnil nad mizo. Pila in goltala sta do pol' noči. Mešala sta pecivo, sendviče in razne omake. Nato sta tako, da sta drug drugemu pomagala, odšla k točilni mizi-Tam sta izkoristila delegatsko avtoriteto in jemala natakarjem kar iz. rok hrenovke, pečene klobase in jih goltala kat po vrsti. Vse to pa sta zopet zalivala z vinom. Po banketu so ju našli natakarji pod mizo. ■ ■ Nimamo točnih podatkov, če so jih peljali v bolnišnico ali sta-si -že med potjo olajšala muke. Resnica je samo ta, da ie Mečkač prišel dvanajsti dan in takoj sklical, v Krajevnem združenju maserskih strokov-■ njakov, svečano konferenco. — Tovariši!... — je rekel — govoril vam bom o dela kongresa in izkušnjah, ki je kongres prinesel. Govoril je. Upajmo, da je bil ekspedi-liven in da ni omenil banketa-kajti ta točka je bila obširna in manj važna. Štirideset let v istih hlačah Ta svojevrsten rekord hrani Murtezaj Ibiš — 70-letni starec iz Novega Sela, nedaleč od Peči. Res, tudi hlače same so malce nenavadne — izdelane so iz doma stkane volnene tkanine, krojene pa po pradavnem šiptarskem običaju. Kljub solidni kvaliteti blaga pa se morajo hlače zahvaliti za tak izreden rekord navadi starca, da v poletnih mesecih nosi samo dolge spodnje hlače, medtem ko obleče volnene hlače samo v hladnejših mesecih. Farada lahkovernosti Samostan Miloševo je znan kot privlačna izletna točka. Vsako leto prihajajo sem turisti, domači in tuji, da si ogledajo srbske srednjeveške freske in druge zanimivosti. Toda vsako leto 21. septembra spremeni ta kraj svojo podobo in' postane prava revija lahkovernosti in padarstva. V soteski Miloševke pod vrhom strme stene, na kateri še dandanes stoje ruševine stolpa Hi-sardjika, izvira v neki skali »Savina voda« — povsem navaden vrelec bistre, hladne planinske vode, ki je dobila ime po Savi Nemanjiču. Padarji in laži-padarji se okoriščajo s prastarim izročilom, da je ta voda zdravilna in. pošiljajo k njej svoje »paciente«, da se v njej okopajo, kajti »bolezen bo izginila, kot bi jo obrisal z roko«. Da bi dopolnili učinek te »čudežne vode« dodajajo še legende, kako je tu sedel Sava -Nemanjič, pa še vse naravne pojave, ki jih je v stoletju pričarala narava. Mnogo, lahkovernih ljudi iz Sandjaka prihiti tega dne k vrelcu, da bi ozdravili, namesto da bi šli k zdravniku. Toda do vrelca ni lahek pristop. Treba se je vzpenjati po skoraj navpičnih stenah. Toda kljub temu se ljudje podajajo na nevarno pot, čestokrat celo ponoči in tako postavljajo svoje življenje na kocko. Zgodi se, da od časa do časa nekdo zgrmi v prepad ali pa, kar je še pogosteje, da po kopanju zboli za pljučnico. Padarji so namreč točno določili dan, kdaj je vrelec zdravilen, in če je tega dne temperatura za kopanje neprimerna ali celo okrog ničle — ni važno. Žal je še vedno dovolj takih, ki po nasvetu vračev in padarjev iščejo pomoč v tem povsem običajnem vrelcu, pa čeprav je tudi res, da jih je vsako leto manj. Vsi pijejo, vendar sodček nikoli ni prazen Ko snubec zaprosi za roko izvoljenke in ko se prično priprave za svatbo, je v vaseh okrog Svrgljige navada, da ženin pošlje v vas enega svojih prijateljev, da tam »kupi svate.« Fant, ki opravlja to nalogo, nosi s seboj sodček, imenovan kondir, napolnjen z žganjem, s katerim počasti vsakega gospodarja, h kateremu pride. Prav tako veleva prastar običaj, da se »svatovka« ne odkloni, temveč da se krepko potegne iz sodčka, kolikor kdo more. Zanimivo pa je, da se so.dček kljub temu nikoli ne izprazni, za kar gre hvala nekemu drugemu običaju. Namreč, brž ko nekdo Sprejme vabilo na svatbo in popije požirek žganja — takoj nalije v sodček svojega žganja in tako snubec nemoteno nadaljuje svojo pot S sliko, ki jo objavljamo, bi radi preizkusili domišljijo naših bralcev. Dobro si J0 H oglejte, potem pa razmislite, kakšen kodpis bi najbolje ustrezal vsebini in motivu slik6- §§ Ker je slika zanimiva, to ne bo težko. Da pa vaš trud ne bo zastonj, smo za tri najboljs6 H podpise pripravili nagrade po 1500, 1000 in 500 dinarjev. Podpise nam pošljite do srede, j= 27. septembra, na naslov naše redakcije, Ljuljana, Uredništvo Delavske enotnosti. Kop*" s tarjeva 2, z oznako »Nagradna fotografija«. llllllllllllllllllIllilllUlllllllllllUlllllllllIHIlilllllllllllilllllllllllllUlM