Letnik 1912
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXX1II. — Izdan in razposlan 28. dne avgusta 1912.
Tsebina: (St. 177—179.) 177. Zakon o uravnavi Donave v nadvojvodini avstrijski pod Anižo. — 178. Razglas, da se je opustila podružnica carinskega urada v Albendorfu (na češkem). — 179. Ukaz, s katerim se izpre-minjajo določila § 15, št. 4. ministrstvenega ukaza z dne 23. januarja 1901. 1. o prometu z rudninskimi olji.
191.
Zakon z dne 27. julija 1912.1.
o uravnavi Donave v nadvojvodini avstrijski pod Anižo.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
8 1.
Rok za dovršilev del za uravnavo Donave, zaukazanih z zakonom z dne 4. januarja 1899.1. (drž. zak. št. 5), izvzemši gradnje nasipov, natančneje oznamenjene v naslednjem § 2 tega zakona, se podaljšuje do 31. dne decembra 1919. 1.
Dovršiti jih mora obstoječa komisija za uravnavo Donave na Dunaju.
Stroške teh del, ki jih je nadaljevati ustrezno zakonu z dne 4. januarja 1899. 1., je zalagati s svoječasno dovoljenimi, še neporabljenimi krediti.
8 2.
V zakonitem gradbenem načrtu iz leta 1899. pod naslovom „gradnje nasipov“ pod b), c) in l) omenjenih del za napravo obramnih nasipov pri Paltu nasproti Krernsu in Sl. Johann—Trübensee, potem
clrugih gradenj nasipov ob glavni reki itd. ni nadaljevati.
Komisija za uravnavo Donave se pooblašča združiti kredite in ostanke kreditov, kar jih je še za te gradnje, in jih nameniti kakor zaklad za prebivalstvo Tullnske kotline, ki ga upravlja dežela nižje-avstrijska v porazumu z državno upravo, tako da se to prebivalstvo odškoduje po možnosti iz obresti tega zaklada, ako povodnji ali splav ledu po Donavi poškodujejo njegovo lastnino.
Natančnejša določila o namembi tega zaklada, porabljanju njegovih obresti, potem o njega upravi se pridržujejo dogovoru, ki se sklene med komisijo za uravnavo Donave in med deželo nižjeavstrijsko in ki potrebuje privoljenja državne uprave in občine dunajske.
8 3.
Komisija za uravnavo Donave bo morala, kolikor moči tudi do 31. dne decembra 1919. 1. izvršiti vsa dela in vse oprave, ki so v priloženem načrtu spoznana za še potrebna in so proračunjena s skupno potrebščino 48,978.926 K.
V tem načrtu omenjeno prezidavo cesar Franc Jožefovega mosta je pospešiti tako, da se ta most dovrši najdalje v letu 1915.
Gradivo, ki se dobi ob podiranju starega mosta, preide brezplačno v last občine dunajske.
( Sloven lach.)
180
§ 4.
Da se deloma zalagajo gori omenjene nove potrebščine, je v prvi vrsti privzeti prebitke okroglo 5,700.000 K, ki se podajajo pri upravi komisije za uravnavo Donave po zakonu z dne 4. januarja 1899.1. (drž. zak. št. 5), ne kraté reserviranja kreditov za ostale naloge, ki jih je še izvršiti po § 1 tega zakona.
Prezidava cesar Franc Jožefovega mosta se veže na pogoj, da plača občina dunajska k njenim stroškom naprej prispevek 4,000.000 K in da ga izplača, kakor bo napredovala gradnja, v primernih delnih zneskih na zahtevanje komisije za uravnavo Donave v njene roke.
Zaklad za uravnavo Donave prispeva k stroškom za prezidavo tega mostu snesek 1,000.000 K, ki ga je že nabral za ta namen in ki je že na razpolaganje.
Po tem ostajajočo nezaloženo potrebščino okroglih 38,280.000 K je založiti s posojilom, ki ga je najeti takoj, ki se obrestuje s 4 odstotki največ in ki ga je razdolžiti v najdalje 50 letih od 1. dne januarja 1920. 1. naprej. Komisija za uravnavo Donave se pooblašča, da ali sama najme to posojilo ali da dâ njega najetje izvesti po kreditnem zavodu?
§ 5.
Za obrestovanje tega posojila do 31. dne decembra 1919. leta mora komisija za uravnavo Donave poskrbeti sama.
Za obrestovanje, za katero mora skrbeti do 31. dne decembra 1919. 1. komisija za uravnavo Donave, tistega nominalnega zneska, ustrezajočega efektivnemu izkupilu 7,000.000 K, ki ga je po načrtu iz novega posojila nameniti za cesar Franc Jožefov most, je privzeti v prvi vrsti fruktifikate izkupila tega nominalnega zneska, ki ga je imeti posebej v razvidnosti, potem pa prebitke lastnih dohodkov zaklada za uravnavo Donave (§ 6), ki jih je puščati komisiji za uravnavo Donave.
Rentni davek in izdatke za razvidnost posojila, ki se najme na novo, in za posojilo, najeto na podstavi zakona z dne 4. januarja 1899. 1. (drž. zak. št. 5), mora plačevati komisija za uravnavo Donave do 31. dne decembra 1919. 1. iz novcev, ki so po načrtu namenjeni za to.
§ 6-
Država se odreka do 31. dne decembra 1919.1. njej pristojeČemu letnemu tretjinskemu deležu od
prebitkov lastnih dohodkov zaklada za uravnavo Donave in enakemu deležu od fruktifikatov vsakočasno še neporabljene valute posojila.
Ako bi bilo po 31. dnevu decembra 1919. 1. še kaj neporabljenih ostankov te posojilne valute in ako bi jih komisija za uravnavo Donave v zmislu § 11 tega zakona odkazala njihovi zakoniti določbi, se bo država tudi za naprej odrekala svojemu deležu iz teh fruktifikatov.
Da se država odreče prebitkom iz lastnih dohodkov zaklada za uravnavo Donave do 31. dne decembra 1919 1. kakor tudi da se odreče fruktifi-katom vsakočasno neporabljene posojilne valute do istega dne, eventualno tudi čez ta dan dalje, pogoj za to je, da se tudi dežela nižjeavstrijska in občina dunajska enako odrečeta.
§ 7.
Od 1. dne januarja 1920. 1. počenši se udeležuje državni zaklad stroškov za obrestovanje in razdolžbo posojila, ki se najme po § 4 tega zakona, v njegovi celoti s 33 */3 odstotka, toda samo s pogojem, da tudi dežela nižjeavstrijska in občina dunajska prevzameta po 33i/s odstotka teh stroškov za obrestovanje in razdolžbo.
§ 8.
V gradbenem načrtu omenjeni znesek 1,000.000 K se sme porabiti za druge gradnje na kosu od gornjeavstrijske meje ob izlivu Ispere do Kremsa, potem za podpiranje takih gradenj ali komunikacijskih podjetij, ki pospešujejo promet po Donavi, samo ko so se preskusili za take gradnje ali podjetja izdelani projekti in ko so privolile v nje vse tri kurije v komisiji za uravnavo Donave, ki imajo pravico glasovanja.
§ 9-
Tiste prebitke lastnih dohodkov zaklada za uravnavo Donave, ki se ne potrebujejo za obrestovanje delnega zneska posojila (§ 5), služečega za prezidavo cesar Franc Jožefovega mosta, je porabiti za ustanovitev posebnega reservnega zaklada za nadaljnje gradnje, ki se izvršč eventualno šele po 31. dnevu decembra 1919. 1. in ki služijo nepo-srednje za obrambo Dunaja proti povodnji.
V ta posebni reservni zaklad se morajo stekati njegovo lastne obresti ter dosedanje in v bodoče se
natekajoče obresti v § 4 imenovanega zneska 1,000.000 K, potem eventualni pri prezidavi cesar Franc Jožefovega mosta nasproti proračunjenemu znesku 12,000.000 K doseženi prihranki, končno eventualni ostanki za porečne gradnje namenjenega kredita, s katerimi komisija za uravnavo Donave ne bo razpolagala določilom primerno do 31. dne decembra 1919. 1.
' § 10.
Kolikor bi se pri posameznih v načrt vzprejetih delih in opravah nasproti zneskom, nastavljenim za to, pokazali še prihranki, s katerimi se ni že razpolagalo v sprednjem § 9, se lahko privzamejo za zalaganje kakih presežkov pri drugih v načrt vzprejetih gradnjah.
§ H-
Komisiji za uravnavo Donave se naroča, da odkaže posebni reservni zaklad, ki se ustanovi po § 9 tega zakona, in eventualno druge 31. dne decembra 1919. 1. še neporabljene ostanke kreditov, ako treba, tudi še po imenovanem roku njihovi zakoniti določbi.
§ 12.
Od 1. dne januarja 1920. 1. počenši mora državni zaklad sam plačevati stroške za vzdrževanje na podstavi zakonov o uravnavi Donave docela ah deloma izvršenih gradenj za uravnavo reke (obrežna zavarovala, odvajalne naprave, odrivala [Buhnen], sklepne gradnje, obrežne traverse in enake reči) v kosu od izliva Ispere v Donavo do deželne meje pri Thèbenu, potem za branila in gradnje nasipov v kosu od Nußdorfa do Fischamenda in se torej od tega dne naprej dežela nižjeavstrijska in občina dunajska ne moreta pritegovati k nikakršnim nadaljnjim prispevkom za vzdrževanje teh gori oznainenjenih uravnalnih del.
Poseben zakon bo določal, kdo in kako ima od 1. dne januarja 1920. 1. počenši dolžnost vzdrževati branila in gradnje nasipov, izvršena od izliva Ispere do Nußdorfa in od Fischamenda do
Thebena, toda občina dunajska se nikakor ne sme pritegovati za vzdrževanje teh gradenj.
Prevzetje v sprednjih odstavkih omenjenih gradenj v vzdrževanje se bo moglo odložiti čez 1. dan januarja 1920. 1. samo tedaj in toliko, kadar in kolikor bi bila komisija za uravnavo Donave po § 11 tega zakona v stanu oskrbovati dalje vzdrževanje teh gradenj, ne da bi rabila nove novce.
Cesar Franc Jožefov most se odda takoj, ko bo dovršen po projektu, v svoji celoti (nabrežni most, most čez reko, inundacijski most in dovozna klančina na desnem bregu), vzdržujč njegovo namembo za javni promet, občini dunajski v last in nadaljnje vzdrževanje.
§ 13.
Gledé delovanja komisije za uravnavo Donave, ki ga je razvijati |še po načrtu iz 1899. L, ostanejo v moči vsa s tem zakonom neizpremenjena določila zakona z dne 4. januarja 1899. 1. (drž. zak. št. 5).
Na nadaljevanje uravnave Donave, zaukazano s tem zakonom, in na posojilo, ki se najme na novo, je zmislu primerno uporabljati določila §§ 5, 6 in 16 do vštevši 19 zakona z dne 4. januarja 1899.1. (drž. zak. št. 5); zlasti velja s § 18 nazadnje omenjenega zakona dovoljena kolkovna in pristojbinska prostost v tam oznamenjenem obsegu tudi gledé prezidave cesar Franc Jožefovega mosta.
§ 14.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč s časom, v katerem se razglasi, je naročeno mojim ministrom za javna dela, finance, trgovino in pravosodje.
V kopališču Ischl, 27. dne julija 1912.1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r.	Hoclienburger s. r.
Zaloški s. r. *	Roeßler s. r.
Trnka s. r.
Načrt
za dela in oprave, ki jih mora komisija za uravnavo Donave na novo izvršiti v času od 1. dne januarja 1912.1. do 31. dne decembra 1919.1.
Predmet:	Proračunjena vsota:
Dela za boljše zavarovanje Dunaja in moravskega polja pred nevarnostmi
povodnji in splava ledu ............................................................. 17,500.000	K
Podiranje in prezidava cesar Franc Jožefovega mosta............................ 12,000.000	„
Porečne gradnje................................................................. 6,078.926	„
Za druge gradnje v kosu od gomjeavstrijske meje ob izlivu lspere do Kremsa, potem za podpore takim gradnjam in komunikacijskim podjetjem, ki
pospešujejo promet po Dunavi............................................. 1,000.000 „
Vzdrževanje gradenj, vštevši dunajski donavski kanal, odprava elementarnih škod in režija do konca 1919. 1................................................... 9,600.000	„
Izdatki za razvidnost posojil in rentni davek do konca 1919. 1.	. . .	640.000	„
Reserve, vštevši odkupe zemljišč in odškodnine.................................. 2,160.000	„
Skupni stroški novo proračunjenih del in oprav................................. 48,978.926	K
Od tega se odbijejo prebitki iz uprave po zakonu z dne 4. januarja 1899.1.
(drž. zak. št. 5)..................................................................... 5,700.000	,
nadalje prispevek občine dunajske k stroškom prezidave cesar Franc
Jožefovega mosta...................................................................... 4,000.000	„
končno prispevek zaklada lastnih dohodkov k stroškom prezidave tega mosta................................................................................. 1,000.000	„
ostane torej nezaložene potrebščine ........................................... 38,278.926	K
ali okroglo . .	38,280.000	K
178.
Razglas finančnega ministrstva z dne 20. avgusta 1912. L,
številka 4, ukaza ministrstev za notranje stvari, finance, trgovino, poljedelstvo in železnice z dne 23. januarja 1901. 1. (drž. zak. št. 12) o prometu z rudninskimi olji se dopolnjuje in naj se glasi takole :
da se je opustila podružnica carinskega urada v Albendorfu (na Češkem).
Podružnica Albendorf pomožnega carinskega urada II. razreda v Künigshanu se je opustila s 30. dnem junija 1912. 1.
Zaleski s. r.
Hd.
Ukaz ministrstev za trgovino, notranje stvari, finance, za javna dela in železnice z dne 24. avgusta 1912.1.,
„4. na plovilih, ki vozijo rudninska olja I. razreda, ter ob nakladanju in izkladanju ali vkladanju teh olj se ne sme užigati ogenj ali luč in ne pušiti tobak.
V kajutah železnih ladij s tanki, ki so pod krovom, pa se sme kuriti ogenj za kurilne in kuhalne namene tedaj, kadar na plovilih ni rudninskih olj, ki imajo pri 17'5 stopenj stodelnega termometra specifično težo 0-680 ali manjšo specifično težo. Te kajute pa morajo biti, če so rudninska olja vložena v posebnih za olje nepropustnih kêsonih, od nakladnega prostora ločene z navadnimi železnimi ali jeklenimi ločilnimi stenami, ki so povsod prikovane na truplo ladje tako, da ne propuščajo olja ; ako se rudninska olja vkladajo na ladji prosto, morajo biti med temi kajutami in nakladnim prostorom vdelane dvojne ločilne stene enako izvršene, kojih vmesni prostori morajo biti napolnjni z vodo.“
s katerim se izpreminjajo določila § 15, št. 4. ministrstvenega ukaza z dne 23. januarja 1901. I. (drž. zak. št. 12) o prometu z rudninskimi olji.
Na prevoz rudninskih olj prvega razreda po notranjem vodovju se nanašajoče določilo § 15,
Ta ukaz dobi takoj moč.
Zaleski s. r.	Heinold s. r.
Roeßler s. r	Forster s. r.
Trnka s. r.
(Slorenlich.)
181
#