Slabo in muhasto vreme je bilo glavni vzrok, da je precej kmetov šele pretekle dni začelo saditi pozni krompir. Zgodnji krompir je večinoma že vsajen, saj s sajenjem le-tega kljub slabemu vremenu ni kazalo odlašati, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 31 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE Z NEG Kranj, petek, 22. 4. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO 'NE FAJFAR O NASTAJANJU Og«*«^^^«^ 21. aprila je bila v ^^»o^^O?^ ^iTopotrdilipred-SZDL v polastitev 27. \£8£m2.Šta£2mi gornik je bil loge za dobitnike priznanj Ob iz nranjsKe , ..„tnnov;tetjev Osvobo- član sveta federacije Tone Fajfar (v sredmi), eden f^0^^ svetovno dilne fronte. Tone Fajfar je orisal politični položaj v ^Pj' boho-vojno razmere in revolucionarna vrenja v ^^n%^^^^tZt^v-tenje fašizma in nacizma. Tovariš Fajfar je opozoril na poveza".na u^en^ev uspeh. O vseh teh važnih in občut-Ijern ' vPrasanjih se starši lahko posvetujejo z učite-tem *n **°kkimi svetovalnimi delavci. Najvažnejše pri z uv.Je> da se starši zaupajo in se iskreno povežejo naihl*-em' zavedajoč se, da so šola in učitelji njihovi otroi sodelavci pri pravilni življenjski vzgoji najH • Res je sicer, da včasih starši in učitelji ne nerv^° "^nosti za sodelovanje, če je ta ali oni U8 °Zen in noče razumeti, da je sam kriv, če ne 2 v*Va v šoli, če ga ne razume, mu ne pomaga in Pačnim ravnanjem celo povzroči, da se stanie učenca še slabša. V takem primeru morajo starši poiskati pomoč in nasvet pri ravnatelju šole ali šolski svetovalni službi in prositi za sodelovanje. Individualno pedagoško posvetovalno delo s starši poteka vse šolsko leto. Staršem svetujejo posvet pri šolski svetovalni službi učitelji, ali pa se starši sami odločijo za ta korak, večkrat jih povabijo na razgovor tudi sami šolski svetovalni delavci. Naj navedem nekaj problemov, ki jih obravnavamo skupaj s starši: učni neuspeh, nerednost pri šolskem delu, izostajanje od pouka, razne tatvine otrok doma ali izven doma, disciplinski prestopki in nasploh motnje v vedenju, čustvovanju, brezbrižnosti staršev do otroka itd. Delo s starši je potrebno tudi zaradi vključevanja otrok v podaljšano bivanje, glede prehrane, oddiha učencev, zdravstvenega stanja, šole v naravi, letovanja itd. O So starši, ki prihajajo v šolo redno, se odzovejo tudi posebnemu vabilu na razgovor in so pripravljeni veliko narediti za svojega otroka. Včasih se tudi zgodi, da starši namenoma ne sodelujejo s šolo in kažejo do učitelja omalovažujoč odnos. Zaradi čustvene navezanosti na otroka se pogosto zgodi, da starši otroka zagovarjajo in iščejo opravičila za njegove napake drugje (otrok mi je podoben, tudi jaz sem se težko učil in učitelj ima mojega otroka na »piki«, učitelj dela neupravičene razlike med otroki). V vseh takih in podobnih primerih, ko si dom in šola nista enotna, otrok to takoj opazi. Njegovo zaupanje se poruši. Postane razdvojen, ker ne ve, komu naj ustreže. Lahko se zgodi, da začne lagati, ali kar je še huje, da se začne izmikati šolskim dolžnostim, odklanjati šolsko delo. Zato se je takrat, kadar si starši niso na jasnem o določenem problemu potrebno pogovoriti z otrokovim učiteljem, le-ta pa večkrat želi, da pri tem sodeluje tudi šolski svetovalni delavec. Marija Tome šolski pedagog ŠTEFAN REMIC RAZSTAVLJA V BANJA LUKI Te dni je v Banji Luki prijateljsko srečanje mladine iz pobratenih mest Jugoslavije. Na srečanju sodeluje s poezijo in likovnimi deli tudi Štefan Remic iz Šenčurja. Štefan Remic se s slikarstvom ukvarja že dalj časa, sodelovanje v Banja Luki pa je tudi njegova prva razstava. Njegova tehnika je slikanje z oljem na platno. Sodelovanje na srečanju mu je omogočila OK ZSMS Kranj. F. Erzin RAZSTAVE IN KONCERT V Kranju bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del slikarke Fanči Gostiševe iz Idrije, v kletnih prostorih pa bo otvoritev razstave fotografij Dragana Arrig-lerja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici bodo ob 18.30 odprli razstavo »Cankar in delavsko gibanje«, ki jo je posredoval Arhiv Slovenije. V galeriji v Mestni hiši bo ob 19. uri otvoritev razstave »Socialna kritika v delih likovnih umetnikov. »Razstavo je posredoval Muzej ljudske revolucije. Ob 19.15 bo v Renesančni dvorani koncert slovenskih reproduktivnih umetnikov: Jože Falouta — rog, Draga Goloba —oboa in pianistke Zdenke Novakove. P. L. KLUB KULTURNIH DELAVCEV KRANJ VEČER KRATKIH FILMOV Danes, 22. aprila, ob 19. uri prireja filmska sekcija KKD večer kratkih filmov. Predstavitev, ki bo združena z razgovorom o možnosti skupnih nastopov posameznikov in obeh najmočnejših kranjskih kino klubov (SKK in »Ime«) bo v prostorih likovnih tečajev v Delavskem domu, vhod 6. RAZSTAVA OB PREMIERI »RAZTRGANCEV« Fotografska sekcija KKD je v avli Prešernovega gledališča uredila izbor fotografij s predstav Borovih Raztrgancev iz Črnomlja (1944), Maribora (1945), do ljubljanske predstave iz 1947. leta. V sodelovanju z Gledališkim muzejem in PG bo razstava odprta v času uprizoritev Raztrgancev, ki jih je v čast letošnjih jubilejev pripravilo Prešernovo gledališče. Premiera in otvoritev razstave bo v ponedeljek, 25. aprila ob 19.30. J.Poštrak RAZSTAVA LIKOVNIKOV IZ DOMŽAL Jesenice — V teh dneh je v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprta že četrta letošnja razstava, ki so jo pripravili člani Dolika. Tokrat se ljubiteljem likovne umetnosti prvič na Jesenicah predstavljajo likovniki iz Domžal, združeni v društvo Petra Lobode. Med razstavljenimi deli prevladujejo različni motivi; od krajinskih do otroških portretov. Mlada likovna skupina, ki je bila ustanovljena 1973. leta, se je že večkrat uspešno predstavila na kolektivnih razstavah v raznih slovenskih krajih. Razstava bo odprta do vključno 27. aprila, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19.30. J. R. IZID NOVIH KNJIG Ljubljana — Založba Borec iz Ljubljane je te dni poslala na tržišče več zanimivih knjižnih del. V njeni založbi so namreč izšle knjige dr. Antona Beblerja in Petra Stanteta-Skale »Komandant Stane«, Franceta Šušteršiča »Trg lakote«, Rada Zakonjška »Velika preizkušnja« ter Draga Vresnika »Na begu«. Zaradi izredno zanimive tematike, ki so se je lotili avtorji del, je vsekakor mogoče pričakovati, da bodo nova dela našla mesto na marsikateri knjižni polici. -jg KONCERT AKZ V STRAŽIŠČU V soboto, 16. aprila, je bil v šoli Lucijana Seljaka v Stražišču koncert Akademskega komornega zbora iz Kranja. Pod vodstvom Matevža Fabijana je zbor pel umetne in narodne pesmi. Program je bil obsežen in dobro izveden. AKZ sodi med najboljše slovenske zbore. Čeprav se pevci srečujejo z mnogimi težavami — nimajo niti svojih prostorov za vaje — jih premagujejo zaradi ljubezni do petja. O njihovi kvaliteti pričajo številna priznanja doma in po svetu. M. Jenšterle LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V Galeriji na gradu bo 26. aprila 1977 otvoritev razstave fotografij Joca Žnideršiča — »Tito«. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure razen ponedeljka do 11. maja 1977. V muzejski zbirki v Žireh je odprta razstava v počastitev 30-letnice obstoja žirovske tovarna obutve Alpina. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 8. ure. Odprta bo do 3. maja 1977. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v gornje-savski dolini. V galeriji Mestne hiše bodo v ponedeljek, 25. aprila odprli razstavi Socialna kritika v delih likovnih umetnikov ter Cankar in delavsko gibanje v počastitev 40-letnice Ustanovnega kongresa KPS in 40-letnice Titovega vodstva KPJ, ki ju je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije. Razstava bo odprta do 5. maja. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del Francija Zagoričnika (Bohinjski grafiti, Daktilografije), v kleti iste stavbe pa je Marko Aljančič pripravil razstavo Likovna igra kot biološki pojav (šimpanzje podobe). Razstavi bosta odprti do 24. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbira Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa bodo v ponedeljek, 25. aprila, odprli razstavo Cankar in delavsko gibanje, ki jo je posredoval Arhiv Slovenije. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE Kranj - Glasbena šola Kranj prireja v petek, 22. aprila, ob 19. uri v dvorani delavskega doma v Kranju letni koncert, na katerem bodo nastopili učenci iz vseh instrumentalnih oddelkov šole. Golničani složno rešujejo težave Golnik — »Oblikovanje krajevnih skupnosti je bil pomemben mejnik v našem razvoju. Za ta korak bi se morali odločiti že prej, saj krajevne skupnosti združujejo ljudi, jih aktivirajo in navajajo k skupnemu delu,« poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Golnik Ferdo Stiplošek. »Golniška krajevna skupnost, ki združuje 960 prebivalcev, je od ustanovitve dalje organizirala številne uspešne akcije. Krajani so zadnja leta s prostovoljnim delom, prispevki in s pomočjo Bolniinice in instituta za tuberkulozo uredili družbene prostore in športno igrišče ter še marsikaj drugega postorili po vasi. Vendar se nam dan za dnem ponujajo nove naloge, katerih uresničevanje ne kaže odlašati, temveč se jih je treba lotiti z vso vnemo in prizadevnostjo,« ugotavlja predsednik golniške krajevne skupnosti. Prav te dni so Golničani poprijeli za delo in se lotili urejevanja vodovoda na Malijevem brdu. Voljo in prizadevnost krajanov je izdatno podprla tudi golniška bolnišnica, ki se vedno bolj vključuje v krajevno družbenopolitično in gospodarsko življenje. Tudi večina drogov za javno razsvetljavo proti Ribnikarju in naseljema Malijevo brdo in Pri Matičku že stoji. Javna razsvetljava, ki jo prebivalci teh naselij že dolgo pogrešajo, bo veljala okrog 12 milijonov starih dinarjev, dolga pa bo skupno poldrug kilometer. Veliko prostovoljnega dela so opravili krajani, krajevna skupnost pa je izvajalcem del že nakazala nekaj denarja. Druga pomembna in težka naloga, ki se jo loteva golniška krajevna skupnost, je kanalizacija. Sedanje kanalizacijsko omrežje potrebam ni kos, razen tega pa se bo Golnik še širil. Krajevna skupnost z urejevanjem kanalizacije ne namerava dolgo odlašati. V veliko pomoč ji bo razumevanje kolektiva Bolnišnice in instituta za tuberkulozo. Največja akcija, ki jo načrtuje krajevna skupnost Golnik, pa bo brez dvoma asfaltiranje krajevnih potov in cest, ki jih ni malo. Referendum naj bi bil že letos ali najkasneje spomladi prihodnje leto. Akcijski odbor za pripravo referenduma, na katerem se bodo Golničani odločali o samoprispevku za ure- Letos so na Golniku dokončno uredili družbeni dom. Ureditev prepotrebnega objekta sta omogočila krajevna skupnost in bolnišnica. Pred štirimi leti je začelo na Golniku nastajati naselje Mali Triglav. Le še komunalno ga bo treba urediti. Sem sodi tudi asfaltiranje krajevnih cest, kar ima krajevna skupnost že v načrtu in namerava letos ali najkasneje spomladi prihodnje leto razpisati referendum. Predsednik sveta krajevne skupnosti Golnik Ferdo Stiplošek jevanje krajevnih cest, je že oblikovan. Njegova naloga je tehnična in družbenopolitična priprava referenduma in oblikovanje programa, ki bo za krajane čim bolj sprejemljiv. Krajani so voljni tudi prostovoljno delati. Seveda jim bo morala tudi pri uresničevanju te naloge stati ob strani bolnišnica, saj urejenost kraja ni le interes krajanov, temveč tudi vseh, ki so na Golniku začasno ali so tu zaposleni. Skupna skrb je tudi čistoča. J. Košnjek Slike: F- Perdan Privarčevani dinarji V ekspozituri Ljubljanske banke, podružnica Ljubljana v Medvodah so v celoti uspeli z akcijo prenosa osebnih dohodkov na hranilne knjižice in tekoče račune delavcev v delovnih organizacijah. Urediti morajo le še šolsko varčevanje in prenos pokojnin. Ob koncu lanskega leta je okoli 9 tisoč varčevalcev imelo v banki 74 milijonov dinarjev privarčevanega denarja, banka pa je lani 422 prosilcem odobrila potrošniško posojilo v znesku 10 milijonov dinarjev. Kljub ugodnim rezultatom, pa se ekspozitura mimo kadrovskih težav ubada tudi s prostor-kimi; zato načrtujejo graditev novih prostorov. -fr Kdaj vrtec na Svetju? V Medvodah imajo že dalj časa težave z urbanističnim načrtom. Čeprav je bil prvotni načrt narejen že leta 1968, sedem let kasneje noveliran in končno dopolnjen z industrijsko cono, se je zataknilo pri načrtovani graditvi vzgojno varstvene ustanove na Svetju. Po programu samoprispevka ljubljanskih občin bi se morala graditev pričeti že lani, toda tudi letos najverjetneje ne bo nič, saj so kmetom dovolili obdelovanje zemljišč. Ob takem zavlačevanju, se krajani vprašujejo, zakaj so bile pred uvedbo samoprispevka II dane tako optimistične napovedi, zakaj pa ni potrebnih načrtov in soglasij, vprašanje otroškega varstva pa je iz dneva v dan bolj pereče. -fr IZREDNA PRILOŽNOST RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA od21. marca d031. aprila1977 SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO SALON POHIŠTVA KRANJ PRIMSKOVO ODPRTO od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure L. LIP, lesna industrija Bled Upravni odbor počitniškega doma v Seči pri Portorožu razpisuje za sezono 1977 naslednji delovni mesti: 1. kuharice 2. servirke Pogoji: pod 1.: KV ali priučena kuharica pod 2.: KV ali PK servirka Osebni dohodki po dogovoru. Prijave pošljite do 5. maja 1977 na naslov LIP, lesna industrija Bled, za počitniški dom, 64260 Bled. GORENJA VAS — Franc in Albina Selak iz Dobrave pri Gorenji vasi v Poljanski dolini sta velika ljubitelja cvetja. »Veselje do rož sem imel že od nekdaj,« pripoveduje Franc, ki ima zdaj na Dobravi krojaško delavnico. »Pri dvajsetih letih sem jih začel ,vzgajati'. Mislim, da mi je .ljubezen' do cvetja, zelenja in rastlin kar nekako prirojena,« pravi. »Brez tega mojega ,konjička' nte .spremlja' že približno dvaindvajset let, takrat sem v .lončke' namreč Posadil prve rože in zelenje, nikakor ne bi mogel več shajati. Delo na vrtu in gojenje cvetja pomeni zame sprostitev.« In vrt ter notranjost Selakove Ar na Pooravi res dajo vedeti, da so tu doma ljudje, ki imajo radi rože. *Največ imamo begonij, avstrijskih bršlenk, ,ljubezni' ter ,angleških',je dejal rane ob našem obisku. »Prav slednje bi sicer morale cveteti šele konec maja, a za čudo letos že zdaj. Seveda moram pripomniti, da je z gojenjem cvetja čredno veliko dela. Posebno pozimi. Gledati moraš, da ima vsaka rastlina zadostno količino vode, da si izbral pri sajenju pravo prst, da skrbiš za Pravilno temperaturo... A, če ,v tem živiš' vse lahko narediš s pravo lahkoto.« Poleti je seveda Selakova domačija en sam vrt. Rože so zunaj na vrtu, so na verandi, na oknih! »Za zdaj imam okoli deset vrst rož,« je dejal Franc /J i *T°da .zbirko' nameravamo še razširiti. In mislim, da mi bo to tudi "spe/o. Z e večkrat sem bil v Volčjem potoku, kjer sem videl še nekatere zanimive rastline. Te nameravam tudi kupiti in jih zasaditi tule na Dobravi.« (J. bovekar) - Foto: F. Perdan Slovenska popevka letos v Celju Celje — Tradicionalni festival »Slovenska popevka 77« bo letos prvič v Celju. Mednarodna zabavno-glasbena prireditev pa bo letos doživela precej sprememb. Potekala bo namreč pod nazivom »Festival ročk glasbe, šansonov in popevk«. Festival bo od 22. do 25. junija v celjski dvorani pod Golovcem. Znana so že imena avtorjev besedil in glasbe ter naslovi popevk. -jg Samostojni koncert skupine Dar Šenčur — V soboto, 16. aprila, se je domačinom predstavila na samostojnem koncertu vokalno instrumentalna skupina Dar iz Šenčurja. Izvedla je 25 svojih najboljših skladb pod naslovom Za vse generacije, med katerimi so bile lahkotne popevke pa tudi zahtevnejša ročk glasba. Med glasbo je bila domiselno vključena poezija, v glavnem delo literata Štefana Remica. Ansambel Dar bo imel v teh dneh še dva samostojna koncerta, in sicer že drevi ob 20. uri v kinu Tržič in v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri v Cerkljah. F. Erzin Stane Hočevar iz Križev je navdušen gobar. Večkrat se mu je že nasmehnila sreča. Tudi pretekli teden, ko je dobil precejšnje število marč-nic, mu ni obrnila hrbta. Stane pravi, da so marčnice izredno okusne gobe, ki jih ljudje premalo poznamo. Nepoznavalci gob sadeže tudi uničijo, kar je škodljivo. Če gob ne poznamo, jih raje pustimo rasti, ne pa uničiti. Lani je dobil Stane Hočevar prve gobe že januarja, (jk) — Foto: F. Perdan Je8eniCe Koren sta" "an Ulčar in Stane vzgoji nem*?- ^esenicah znana po Učna dre ovčarJev- Imata od- že večkrafana ^sa' s katerima sta člana Ki hUspešno nastopala. Sta službenih* za vzrejo športnih in tivno deiPsov Bled> hjer tudi ak-ovčarje pv^0- Korenov nemški ni filmski n^' ^Je nastopal v zna-slonoV i, ^daljevanki z malih za-,VManji.-.Foto:B. Bi Koncert v Preddvoru Drevi ob 18. uri bo v osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru nastopil kranjski pevec Andrej Šifrer. Ob spremljavi kitare bo pel lastne skladbe. Iskra poje Kranj — - V ponedeljek, 25. aprila, bo ob 18. uri v delavskem domu v Kranju že drugi tovarniški festival pevcev amaterjev Iskra poje. Organizator prireditve je KS 00 ZSMS DO Iskra Elektromehanika skupaj z 00 ZSMS tovarne TEA v Iskri, ki je tudi glavni pobudnik tega edinega slovenskega tovarniškega festivala. Za najboljši glas se bo potegovalo dvanajst pevcev iz Elektromehanike, ki jih bo ocenjevala žirija občinstva v dvorani in posebna strokovna žirija. V drugem delu prireditve bo skupina Color iz Kranja predstavila nekaj svojih skladb. Nastopil bo še gost iz Brežic pevec Andrej Pinterič in humorist Cipsi. Organizatorji pripravljajo tudi šaljivo tekmovanje za obiskovalce. F. Erzin Prsni koš- Prsni koš je pomembna sestavina človekove postave. Će je lepo oblikovan, razodeva skladnost in pravilno držo. Razvito oprsje je znamenje moči, osebnega videza, krepko oprsje večkrat izraža ponos, samozavest in način dela. Med gozdarji, tesarji, kmetovalci, delavci in športniki je večkrat videti bolj plečate predstavnike. O junaških prsih govore epske pesmi, na prsi si pripenjamo odlikovanja, se trkamo nanje ob zaslugah, v prsni žep si zatikamo šopek. V likovni umetnosti vseh časov, posebno v obdobju klasike in renesanse so posvečali vso pozornost oblikovanju pravilne zgradbe telesa in hkrati z njim oprsja ali toraksa. S tem so hoteli prikazati skladnost med postavo in zavestjo, ter zavreči naziranje sholastov, po katerem je telo le gola lupina, v kateri prebiva duh — duša. V notranjosti prsnega koša so življenjsko pomembni organi: srce in dihala. Srce je naš motor, simbol čustvovanja in hkrati z drugimi organi določa trajanje življenja, vpliva na razpoloženje, storilnost in na zdravje. Udrta in ozka prsa puščajo malo prostora gibanju srca in dihal, skrušena prsa s povešenimi rameni in slaba drža so vnanja znamenja neizraznosti, nepomembnega vtisa ali celo nezdravega počutja. Obseg prsnega koša je pomembno merilo pri vojaškem naboru, pri usmerjanju ljudi za težja opravila ali ustrezne športne panoge. Pedagogi moramo večkrat odgovarjati na vprašanje: kaj naj storim, da bom postal bolj razvit in bolj močan, ali pa kakšne vaje naj opravljam, da bom bolj vzravnana, da ne bom videti zgrbljena, sramežljiva ali prihuljena, saj se večkrat počutim, kakor da bi nosila težko breme? Seveda so nasveti znani: z vajami ali delom na planem najbolj spodbujamo rast prsnega koša in ohranjamo njegovo moč, prožnost, gibljivost sklepov in dihal. Pri utesnjenem šolskem sedenju ali delu v uradih, ob strojih, je koristno včasih dobro globoko vdihniti in izdihniti, pritegniti lopatice skupaj in napeti trebušne mišice. Taka nevidna, pa vseeno primerna vadba, odpravlja delovno enoličnost, preprečuje slabo držo in veča šolsko ali delovno pozornost. Dolgotrajno sedenje v šolskih klopeh še posebno kvarno vpliva na rast in razvoj mladih, hkrati pa povzroča številne hibe prsnega koša. Pojavlja se rahla grbavost, ramena postajajo bolj povešena, prsa bolj ozka itd. Mišice ramen in trupa slabe, postajajo bolj ohlapne, kar povzroča slabo držo in ne preveč lep vnanji videz. Človek vseh časov si je prizadeval ohraniti življenjsko moč, ki se med ostalim kaže v tako imenovani vitalni kapaciteti, v količini zraka, ki ga moremo izdihniti po kar najbolj izdatnem vdihu. Vitalno kapaciteto pojmovano v najširšem smislu oblikujemo pri vadbi na orodju, pri atletski gimnastiki, plavanju in drugih oblikah treniranja. Vendar jo je dobro ohranjevati tudi tedaj, kadar nas k vadbi ali k delu nihče ne priganja. Jože Ažman POROČILI SO SE V KRANJU Parte Ivan in Trzmar Nevenka, Sturm Sto-jan in Prah Rozalija, Rehberger Jožef in Draksler Zdenka, Medved Mirko in Bergant Zdenka, Dedivanovič Djerdi in Kasagič Ljubica, Šebjanič Bojan in Herlec Simona, Kaiser Radoslav in Napokoj Alenka, Sitar Mihael in Oblak Milena v TRŽIČU Komac Bojan in Mikič Cvetka UMRLI SO V KRANJU Sajovic Ciril, roj. 1903, Mihelič Helena, roj. 1902, Kemperle Frančiška, roj. 1899, Skofic Marija, roj. 1903, Krakar Josip, roj. 1891, Rozman Jože, roj. 1903, Rakovec Janez, roj. 1899, AndoljSek Franc, roj. 1904, Klade Frančiška, roj. 1902, Logonder Matevž, roj. 1898, Skubin Avgust, roj. 1897. Blatnik Anton. roi. 1892 VTRZlCU Švegelj Ivan, roj. 1906, Logar Irma, roj. 1975, Bobič Terezija, roj. 1915, Sfibar Antonija, roj. 1909, Laibacher Emilija, roj. 1898 kino Kranj CENTER 22. aprila franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 22. uri 24. aprila slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 10. uri, franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. ŽIVA TARČA ob 21. uri 25. aprila amer. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 16., 18. in 20. uri 26. aprila amer. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 16. uri 27. aprila amer. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital.-amer. barv. CS pust. AFRIKA EXPRESS ob 21. uri 28. aprila ital.-amer. barv. CS pust. AFRIKA EXPRESS ob 16. in 18. uri, ob 20. uri ZASTAVA FILM V SLOVENIJI, PRIJATELJI, RDECl SNEG NA POHORJU Kranj STORŽIČ 22. aprila amer. barv. vestem RDECl OBLAK NAD RIATOM ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila japon. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri, amer. barv. CS NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 16. in 19. uri 24. aprila slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 14. uri, premiera amer. barv. akcij. GOLI V SEDLU ob 20. uri 25. aprila amer. barv. akcij. GOLI V SEDLU ob 16., 18. in 20. uri 26. aprila amer. barv. akcij. GOLI V SEDLU ob 16., 18. in 20. uri 27. aprila slov. barv. mlad. SREČA NA VRVICI ob 16. uri, jug. voj. DESANT NA DRVAR ob 18. in 20. uri 28. aprila jug. voj. X-25 JAVLJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 22. aprila japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 18. uri, ob 20. uri nastopa skupina DAR iz Šenčurja 23. aprila amer. barv. risanka ROBIN HOOD ob 16. uri, angl. barv. vestem ENOOKI CHAR-LEY ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma ZBIRALKA ALG ob 22. uri 24. aprila japon. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 15. uri, ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 25. aprila ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA ob 18. in 20. uri 27. aprila angl. barv. zgod. GROF MONTE CRISTO ob 16. in 20. uri, jug. voj. EŠALON DR. M ob 18. uri 28. aprila slov. film KALA ob 18. uri, angl. barv. zgod. GROF MONTE CRISTO ob 20. uri Kamnik DOM 22. aprila ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 18. uri, ob 20. uri nastopa ansambel FRANCA LIPlCNIKA, OTO PESTNER - napovedovalec Mirko Bogataj 23. aprila ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 16. in 18. uri, premiera ital. barv. CS pust. AFRIKA EXPRESS ob 22. uri 24. aprila premiera amer. barv. risanke ROBIN HOOD ob 15., 17. in 19. uri 25. aprila amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 18. in 20. uri 27. aprila amer. barv. risanka ROBIN HOOD ob 16. in 20. uri, slov. film NA SVOJI ZEMLJI ob 18. uri 28. aprila jug. voj. EŠALON DR. M ob 18. uri, ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA ob 20. uri Škofja Loka SORA 22. aprila slov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE 2AŠLER ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. in 20. uri 24. aprila amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. in 20. uri 26. aprila amer. komed. STAN IN OLIO -BISERA SMEHA ob 18. in 20. uri 27. aprila amer. komed. STAN IN OLIO -BISERA SMEHA ob 18. in 20. uri 28. aprila slov. barv. LET MRTVE PTICE ob 20. uri Železniki OBZORJE 22. aprila ital. barv. krim. MOZ Z ULICE IZVAJA PRAVICO ob 20. uri 23. aprila slov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE ZAŠLER ob 20. uri 24. aprila slov.. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER ob 17. in 20. uri 27. aprila amer. barv. glasb. NASHVILLE ob 20. uri Jesenice RADIO 22. aprila franc. barv. komed. KLOFUTA ob 17. in 19. uri 23. aprila amer. barv. risanka POPAJEVE NORČIJE ob 15. uri, Span. barv. pust. TARZAN IN ČRNI PANTER ob 17. in 19. uri 24. aprila Span. barv. pust. TARZAN IN CRNI PANTER ob 17. in 19. uri 25. aprila ital. barv. vestem OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 17. in 19. uri 26. aprila ital. barv. vestern OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 17. in 19. uri 27. aprila jug. barv. voj. PARTIZANI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 22. aprila amer.-ital. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 18. in 20. uri 23. aprila ital. barv. vestern OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 18. in 20. uri 24. aprila ital. barv. vestern OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 18. in 20. uri 25. aprila Span. barv. pust. TARZAN IN ČRNI PANTER ob 18. in 20. uri 26. aprila Span. barv. pust. TARZAN IN ČRNI PANTER ob 18. in 20. uri 28. aprila franc. barv. komed. KLOFUTA ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 23. aprila amer. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY ob 19. uri 24. aprila amer. barv. pust UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 19. uri Kranjska gora 23. aprila amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 20. uri 24. aprila amer. barv. pust. MOŽ IZ AVSTRALIJE ob 20. uri 27. aprila ital. barv. vestem OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 20. uri Radovljica 23. aprila franc. barv. krim. MAČEK DETEKTIV ob 18. uri, franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV OB 20. uri 24. aprila amer. barv. risanka SNOOPY SE VRAČA ob 10. uri, franc. barv. krim. MAČEK DETEKTIV ob 16. uri, franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV ob 18. uri, ital. barv. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE ob 20. uri 25. aprila franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV ob 20. uri 26. aprila ital. barv. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE ob 20. uri 27. aprila nem. barv pust. KRALJ PETROLEJA ob 18. uri Bled 22. aprila nem. barv. pust. KRALJ PETROLEJA ob 20. uri 23. aprila hongk. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 18. uri, ital. barv. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE ob 20. uri 24. aprila amer. barv. risanka SNOOPY SE VRAČA ob 16. uri, amer. barv. drama L.JU-ZENSKA ZGODBA ob 18. uri, hongk. barv pust. ČUDEŽNI KARATE ob 20. uri 25. aprila franc. barv. krim. MAČEK DETEKTIV ob 20. uri 26. aprila franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV ob 20. uri 27. aprila franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV ob 18. uri, franc. barv. krim. MAČEK DETEKTIV ob 20. uri TRZNIPREGLED JESENICE Solata 11,80 do 14,70 din, Spinača 13,85 din, cvetača 16,60 din, korenček 9,70 din, česen 42 din, čebula 12 do 15,16 din, fižol 21,01 din, pesa 5,25 din, kumare 20,80 din, jabolka 8 do 9,60 din, hruške 8,90 din, por 9 din, ohrovt 9 din, pomaranče 11,80 din, limone 15,65 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaSa 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 11,50 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,75 din, jajčka 1,50 do 1,90 din, krompir 5 din KRANJ Solata 18 do 25 din, Spinača 22 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 18 do 22 din, česen 31 do 32 din, čebula 12 do 14 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 do 10 din, kumare 26 din, paradižnik 42 din, slive 30 din, jabolka 8 din, hruške 9,60 din, žganje 55 din, med 50 din, pomaranče 11,20 din, limone 15,30 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaSa 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 7 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 130 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 3 do 4 din TRŽIČ Solata 20 do 30 din, Spinača 25 din, cvetača 25 din, korenček 12 din, čebula 15 din, pesa 10 din, kumare 35 din, paradižnik 40 din, paprika 60 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 15 do 20 din, banane 12 din, pomaranče 12 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 24 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 6 din lot eri/a C « i a S •5 E • S y »3B ■ o «i "5.* *•£ •S 5 ■p* ll t% so za dobil ?! U 5440 500 363264 10.000 185550 10.000 037734 10.000 316080 10.000 464520 10.000 54935 1.000 182650 10.000 85485 1.000 325620 50.000 98475 2.000 1 20 76 30 96121 5.000 96 30 168761 10.000 166 80 154361 100.000 956 100 783891 400.000 4006 400 62 30 77 30 92 50 37 40 02 50 97 40 32 50 67 70 912 80 5117 500 482 100 39477 1.000 49082 1.000 54707 1.000 91312 1.000 83977 1.000 562852 10.000 41967 2.000 257572 10.000 78 30 728 200 23 30 49778 1.000 03 40 37498 1.000 50613 1.000 30528 1.000 93413 1.000 64508 1.000 51193 5.000 542088 10.000 340343 10.000 325058 10.000 126143 10.000 378378 10.000 594838 10.000 54 40 074 80 9 20 8734 400 87729 1.000 07604 1.000 68519 5.000 46734 2.000 375889 10.000 97324 2.000 346279 10.000 marta odgovarja Tanja iz Skorje Loke — Stara sem 20 let, visoka 168 cm, tehtam pa 58 kg. Iz blaga, katerega vzorec v pismu prilagam, bi rada imela obleko. Marta — Obleka je srajčno krojena, v pasu prerezana. Ima pet nezalikanih gub na sprednjem delu. Zapenja se z gumbi. Rokava imajo man-šeto, ovratnik ni velik, na ramenih pa je kratko sede'ce. Dolžina sega čez kolena. K obleki lahko nosite pas iz blaga ali iz usnja. Šolarjeva prehrana Za šolarja je prehrana še posebej pomembna. Hrana bi morala biti krepka, kot pravimo (ker pri tem mislimo na beljakovinsko vrednost), vendar pa lahko prebavljiva, torej ne premastna ali preveč začinjena. Še posebej je važno, da je obrok šolarja tako kot pri malem otroku vedno ob določeni uri, da proces asimilacije ohrani enakomeren fiziološki ritem. Od vseh obrokov je najbolj pomemben zajtrk. Zdravniki in ljudje, ki se veliko ukvarjajo s prehrano, ne morejo prehvaliti anglosaških navad prehranjevanja, kjer je prvemu dnevnemu obroku posvečena velika skrb. Naši šolarji, kaj šolarji, tudi odrasli, pa nemalokrat odhajajo na delo ali v šolo s praznimi želodci: da nismo navajeni, je prazen izgovor. Vsakemu otroku bi starši morali omogočiti mirnih jutranjih pet ali deset minut pri zajtrku. Res, da je kasneje navadno v šoli tudi topla malica, ki pa ni nadomestilo za zajtrk. Včasih šolarji, še pogosteje pa študenti, trpe zaradi prebavnih motenj: navadno se to zgodi zaradi dolgotrajnega sedenja, pa tudi zaradi živčnosti. Zato moramo šolarju omogočiti dovolj gibanja, tekanja na svežem zraku, še posebej pa skrbeti za tako prehrano, ki ne bo oteževala prebave. Te težave navadno med počitnicami izginejo. Tudi slabo počutje zlasti pred izpraševanjem, siljenje na bruhanje ob praznem želodcu, so značilne težave šolarjev, ki pa niso v zvezi s prehrano. Zaradi tega šolar tudi ne čuti lakote in hrano odklanja. Običajno pa to premine, kakor hitro minejo tudi šolske naloge ali izpiti. Posebnih zdravil ob takšnih težavah otrok ne potrebuje. Vitamine mu dajemo, če jih predpiše zdravnik. Sicer pa zdrav, dobro hranjen otrok, ki se veliko giblje, ne potrebuje ne vitaminov, ne kakih drugih zdravil. Po vsakem kopanju lahko maščobne blazinice na trebuhu in na sedalu masiramo z brisažo: če pa so te obloge na omenjenih delih telesa posebno »izrazite«, jih pa na suho masiramo z drgnenjem vsak dan in sicer na vsaki strani vsaj dvajsetkrat. JOJctt )brni rU7rt^ria' ir> ne«"-drug" s s1 ZRJOD ZkSOCMLNO rVraONO N HIGIENO ZkGORENJSKO Konzerva je lahko tudi nevarna i Konzerve, ki se dobijo pri nas, imajo na žalost tako trdo pločevino, da se kaj kmalu uniči še tako dober nož za odpiranje konzerv. Vendar to še ni tako hudo: manj pomislimo na to, da smo z odpiranjem hitro pokvarljivo živilo v konzervi okužili. Poznamo trajne konzerve, ki so bile sterilizane in so torej brez bakterij v notranjosti, poznamo pa tudi konzerve, ki imajo zelo malo bakterij ter jih moramo zato hraniti pri 12 stopinjah Celzija ter jih porabiti v predpisanem roku. Odpiranje konzerv je dokaj važen postopek in niti ne tako enostaven, kot si navadno predstavljamo in ver- jetno tudi delamo. Konzerve odpiramo na tisti strani, ki se nam zdi najbolj čista, navadno je to spodaj : temeljito jo umijemo in do suhega zgrišemo, da ne bi umazanija, ki se zadržuje na pločevini, stekla pri odpiranju v konzervo. Nož za odpiranje konzerv moramo dobro očistiti da ne bi na njem ostajalo staro, že močno okuženo živilo od prejšnjega odpiranja. Ko je konzerva odprta, jo kar najhitreje porabimo, če pa živilo hranimo še kratek čas, potem naj bo to na hladnem mestu in čistem, da se hrana ne okuži. dr. Ana Kraker-Starman Kava Kava je postala takorekoč naš stalni spremljevalec: z njo nam postrežejo na obisku, pogosto z njo začnemo delovni dan, pijemo jo po kosilu, pa še kdaj vmes, če se nam zdi, da smo utrujeni, brezvoljni. Včasih se potem skodelic kave nabere kar preveč; pet do šest na dan se označuje že kot čezmerno uživanje prave kave. To pa včasih vodi kot sicer pri vseh drugih nezmer-nostih — tako v hrani kot pijači — do neželjenih posledic. Ljudje že od nekdaj radi popijemo pravo kavo, ker nas osveži. Glavna sestavina kave je namreč kofein, beli alkaloid, ki spodbuja živčni sistem. Zdravniki v glavnem kofeinu v kavi ne morejo očitati kaj posebno slabega. Sicer pa kofein najdemo tudi v čaju, v raznih cocacolah in nekaterih tabletah z aspirinom. Če bi torej kombinirali vse te sestavine naenkrat, bi utegnilo kofeina biti preveč in zato telesu ne bi bilo dobro. Nekateri pa kofeina enostavno ne prenesjo, pravijo, da so alergični na kavo. Nekateri ljudje pa brez škode lahko zaužijejo tudi do deset skodelic kave, ne da bi občutili kake neželene učinke. Kadar pa pretiravamo s pitjem kave, se nam utegne zgoditi, da nam bo zvonilo v ušesih, se bliskalo pred očmi, srce bo hitreje utripalo, pestil nas bo občutek tesnobe. Ni pa nobenega dokaza, da ljudje, ki zmerno pijejo kavo, lahko obolevajo za kakim resnejšim obolenjem. Svetel pulover, lahko je iz bombažne niti, če je namenjen toplim dnem, poživimo s temnimi obrobami ob vseh šivih. »Kavbojke mi prinesi!« Pogovor z borcem Janezom Moharjem — Potokom Letos praznujemo 85. rojstni dan maršala Tita in 40. obletnico njegovega prihoda na čelo KPJ. Zato sem sklenil, da za govorne vaje povabim v naš razred nekdanjega borca, mitraljezca in dolgoletnega predsednika krajevne skupnosti Naklo Janeza Moharja-Potoka. Ko sem učiteljici, ki poučuje slovenščino, omenil svoj predlog, je bila zelo navdušena. Ves teden pred govornimi vajami sem sestavljal vprašanja. Nato sem šel k Janezu Moharju ter ga vprašal, če je pripravljen priti v naš razred. Razveselil se je povabila in mi povedal, da je že večkrat obiskal kako šolo. Težko sem pričakoval petek in uro slovenščine. Moj oče je pripeljal Janeza Moharja v šolo. Učiteljica ga je pospremila v razred in začel sem ga spraševati o njegovem delu in udejstvova-nju med NOB. Povedal nam je, da je bil mitraljezec in da je dobil za hrabrost med vojno pet odlikovanj, za delo po^ osvoboditvi pa dve. Pokazal nam jih je in dih nam je kar zastal, ko smo jih gledali. Vedel sem, da je med NOB pisal tudi pesmi, zato sem ga vprašal, ob kakšni priliki jih je pisal. Najboljša recitatorka nam je prebrala pesem, ki jo je posvetil 12-flletnemu kurirčku. Padel je, ko se vračal s kurirske poti. Tudi pesem o enajstih borcih, izmed katerih jih je šest padlo, nas je tako pretresla, da je postalo v razredu tiho kot še nikoli. Šolska ura se je bližala koncu. Ker je bila zadnja na urniku, smo pogovor lahko podaljšali in še se nam je zdelo, da je prehitro minil. Edo Kunčič, 8. d r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Mati se odpravlja v Ljubljano in jaz ji naročam: »Prinesi mi moderne hlače.« »Bom, bom,« odgovori. Premerim se in ji dam podatke, da mi le ne bi bile preširoke. »Kavbojke mi prinesi!« še dodam, ko je že zunaj. Komaj čakam, da se vrne. »Kakšne pa si kupila?« že od daleč kričim. »Lepe, črtaste,« odvrne mati. »Črtaste?« začudeno vprašam. »Saj veš, da jih že od nekdaj ne maram. Ti pa greš in mi prineseš črtaste hlače. Ne, ne maram jih videti!« »Prav, jih bom pa nesla nazaj,« žalostno reče in povesi oči. »Pokaži!« kratko kriknem. »Take hlače! Pa še prešjroke so mi. Poglej!« užaljeno govorim. Pogledam se v ogledalo in zdi se mi, da sem kot klovn, ki skače po cirkusu s preširokimi hlačami. Mama stoji ob strani in dahne: »Ne vem, kaj še hočeš.« »Kaj hočem, vprašaš. Saj sem ti že velikokrat povedala, da bi bila rada moderna, kot druge,« žalostno za-hlipam. Stečem iz sobe, se zavalim na posteljo in se zagledam v strop. »Kaj me res ne razume? Ne razume, saj to je grozno!« šepetam. Iz premišljanja me prebudi žalostna podoba matere in njene oči mi govore: Pri stari mami je najlepše Pri moji stan mami imajo velik vrt. Okoli lesene lope je nasad sadnih dreves. Toda to še ni vse. Na vseh straneh sadovnjaka so posejane rože. Stara mama jih skrbno neguje. Kako je lepo, ko cvetijo! Tam ini betonske ograje kot pri nas. Vse je leseno. In ravno to me najbolj privlači. Lesena ograja, lesena lopa, sadna drevesa in rože. Kako se vse sklada! Najlepše je spomladi in jeseni. Spomladi, ko poženejo prvi brstiči, ko se vreme ustali, ko je že toplo, stara mama brž vseje rože. Potem jih s sestrično, ko pridem iz šole, večkrat zalivava. Spotoma si ogledava še vse drugo. V deblu nekega starega drevesa je ptičje gnezdo. Nikjer ni nobenega hrupa, ni brnenja avtomobilov. Jeseni pa, ko odpade listje, se lovimo po drevesih. Vsi vrhovi so že osvojeni. Včasih s sestrično skočiva tudi na lopo. Tam malo pobrkljava po starih stvareh. V vrhu nekega drevesa je kar celo domovanje. Če se usedeš na najdebelejšo vejo, te ostale, polne jabolk, skrijejo pred vsemi. Na sosednjem drevesu si nabereva tudi poznih češenj. Toda tega lepega življenja bo kmalu konec. Vsi odraščamo. Na vrtu bo čez nekaj let zrasla nova hiša. Sadna drevesa bodo šla proč. Lopo bo zamenjala garaža in leseno ograjo nadomestila betonska. Mojca Bučan, 8. a r. osn. šole Josipa Broza-Tita, Predoslje »Saj sem ti hotela ustreči, pa boljših nisem dobila.« »Jih pa ne bi bilo treba kupiti,« že besnim. Drugače pa se z mamo dobro razumeva. Pri odločanju o poklicu mi nič ne nasprotuje in pusti mi prosto pot. Kadar pa prideva k modi, se vedno nekaj prepirava. Vreščiva kot dva vrabca, posebno jaz. »Stara mama me tudi ne razume, oče pa se sploh ne vmešava v modo,« se nasmehnem in vstanem. Sama sem še največ kriva, da se prepirava. Vedno hočem nekaj posebnega, kar materi ni všeč. »No, te hlače bom pa kar nosila, da ne bo mati preveč užaljena, da ne bo rekla, da sem nehvaležnica,« sklenem. Marta Sršen, 8. b r. osn. šole Komenda — Moste Kurirji Že nekdaj kurirji so torbo nosili, mimo zased, v gozdovih se bili. Bil je takrat tisti vojni čas, vsak kurir bil je ponosen na svoj glas. Danes so spet kurirji pri nas, toda sedaj je svobode čas. Po istih poteh hodijo zdaj, na obrazu vidimo njihov vesel smehljaj. Kurirčkova torba je krenila na pot, obiskala bo vse kraje povsod; po Sloveniji naši jo vodi pot, spremlja pa jo naš mladi rod. Matjaž Kolar, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Leta moje mladosti Star sem bil štiri leta, radoveden pa tako, da sem vtaknil nos v vse in vsakogar. Tako me je v kopalnici zamikala majhna kovinska škatla, v kateri je bila Solea krema. Odprl sem jo in prijetno je zadišalo. Zato sem se s kremo najprej na debelo namazal po obrazu in rokah, s preostankom pa okrasil še keramične ploščice in kljuke na vratih. Mamica je potem imela kar precej dela, da je očistila mene, zid in kljuke. Po turško sem sedel na postelji, naenkrat pa sem se spomnil serpentin z izleta na Vršič, na katerem smo bili pred nekaj dnevi. Vstal sem in z banano, katero sem ravnokar jedel, »narisal« nekaj ovinkom podobnega. Na vprašanja odraslih, kaj je tisto na zidu, sem strokovno odgovarjal: »To je cesta na Vršič!« Zdelo se mi je tudi pametno, da bi skozi steno v moji sobi naredil odprtino, skozi katero bi videl, kdo prj-haja ali odhaja po stopnicah. Zato sem vzel kladivo in precej trdo plastično steklenico. 2e po nekaj udarcih je prišel v sobo očka, ki mi ni dal ustreznega »gradbenega« dovoljenja. Kamorkoli sem prišel s teto, ki me je varovala, povsod sem občudoval spretne roke poljanskih klekljane. Želel sem se te »obrti« naučiti tudi sam. Res mi je teta že naslednje jutro prinesla majhen »punjkelj« s klekeljni. To sem jih premetaval! Ko se je opoldne vrnila mamica, sem ji ves vesel pokazal »čipke« — približno četrt metra dolgo prejo, sestavljeno iz samih vozlov raznih dimenzij. Škoda, da je tisti srečni čas, ko so nam starši spregledali marsikatero neumnost, tako hitro minil. Zoran Jelovčan, 8. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Srečanje z zajcem Bilo je poleti pri košnji. Ati je Že zjutraj ob petih šel kosit. Rekel je, naj mu z bratom prineseva zajtrk-Ob sedmih sva se odpravila na pot. Spotoma sva nabirala jagode. Ko sva prišla na travnik, je ati pozajtr-koval. Šla sva v senik. Jagode sv« hotela spraviti za mlajšega brata-Pod košem se je nekaj premikalo. B" je premrl zajček. Ati nama je povedal, da ga je dobil pri mladem orehu-Pustila sva ga pri miru. Ko je prišU še mami, sva ji ga pokazala. Doma sva zajčka nakrmila. Neslf sva ga k sosedu. Ko smo se igrah« nam je ušel v visoko travo in & izgubil. Majda Kavčič, 3. r. osn. šole Staneta Žagarja, Dražgoše 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 18 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 25 26 27 28 29 ■30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 ■ L 41 42 43 44 45 ■ 1 47 ■ 48 49 50 51 ■ r 53 ■ 55 56 57 58 r 59 60 Rešitev nagradne križanke z dne 15. aprila: 1. prstan, 7. Ru-bens, 13. orakelj, 14. erotika, 16. Tab, 17. agitkar, 19. kot, 20. etos, 22. avion, 23. napa, 24. potok, 26. Atri, 27. Irak, 28. Alep, 30. odjek, 32. SA, 33. DM, 35. drozg, 47. Avon, 39. roka, 41. Hera, 43. aleja, 46. azot, 47. Vladi, 49. imam, 50. Mal, 51. sandale, 53. ako, 54. Ara-vali, 56. mistral, 58. trepak, 59. Sremac. Prejeli smo 101 nagradno križanko. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Matevž Kleč, 64000 Kranj, C. talcev 71; 2. nagrado (60 din) Majda Trilar, 64000 Kranj, C. 1. maja 61; 3. nagrado (50 din) Igor Smodiš, 61420 Trbovlje, Nasipi 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 26. aprilananaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. Vodoravno: 1. kdor z nasveti, pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka, vodja, svetovalec, 7. neolikan človek, robavs, 13. česar se oprijem-ljemo, oprijemek, 15. enoglasno, soglasno, 17. znak za kemično prvino silicij, j 18. ozemlje, področje, regija, 20. vodja, voditelj kakega gibanja, leader, 21. naselje»na severovzhodni obali otoka Pašman, 23. belo obredno oblačilo, nekoliko krajše kot alba, koretelj, iz italijanščine rocchetto, 25. cvetlica, 26. glasbeni izraz za živahno, čustveno, con anima, 28. kratica za Osnovno Solo, 30. italijanski veletok, Po, 31. topilo za lake, 32. izobrazba, 34. država ali področje pod kanovo oblastjo, 36. srbski knez Klonimirovič, ki je vladal Raški, Bosni in Travuniji, 39. ameriška tiskovna agencija United Press International, 40. Anton Ocvirk, 42. kdor kaj išče, 44. mlado rastje, 46. zvijača, prevara, 48. teliček, 50. zadruga v carski Rusija, 52. mesto v severovzhodni Franciji ob reki Meusi, znano po bojih iz prve svetovne vojne, 54. avtomobilska oznaka za Pulo, 55. taktično ravnanje, 57. letalo, ki za letenje izkorišča aerodinamične sile, 59. industrijsko mesto z luko Anping na otoku Tajvan, 60. mesto v severni Italiji južno od izliva reke Pada v Jadransko morje. Navpično: 1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire, 2. pripovedništvo, 3. kratica za Naše razglede, 4. tračnica, 5. japonski kraj zahodno od Tokia, 6. travnata zdravalna rastlina, mladi listi dajejo prvo pomladansko solato, 7. najstarejše pismenke germanskih plemen, zlasti Skandinavcev, 8. osebni zaimek, 9. stablo žit ali trav, bilka, 10. gorata pokrajina na jugozahodu Saudske Arabije, 11. TV napovedovalec, Vili, 12. snežnjak, snežen mož, 14. mesto na japonskem otoku Honšu, staro kulturno središče in središče japonskega budizma, 16. užitna morska riba podlanica, 19. uri, ekstremitete, 22. ženska, ki je podvržena onaniji, samozadovoljevanju, 24. kratica za Vojni odsek, 27. zdravilna rastlina ostrega vonja, tudi žensko ime, 29. ustanova za načrtno in sistematično izobraževanje in vzgajanje, zgradba, v kateri poteka pouk, 33. bolgarski državnik, ki je trikrat postal predsednik vlade, Aleksandar, 34. vojaški duhovnik, duhovnik, ki službuje na kuraciji, v ekspozituri, 35. naprava, priprava za opravljanje določenega dela, 37. lepa vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, 38. mesto v severni Albaniji ob Skadarskem jezeru in Bojani, 41. kratica za Osvobodilna fronta, 43. krampu podobno alpinastično orodje za rabo v snegu in ledu, 45. v antični Grčiji svobodni ljudje brez imetja, dnevničarji, 47. znak za kemično prvino lantan, 49. roparska žival vitkega telesa in kratkih nog, cenjena zaradi krzna, 51. redko moško ime, Lino, 53. čas 60 minut; priprava, s katero merimo čas, 56. avtomobilska oznaka za Karlovac, 58. kratica za Delavska enotnost. ŠAHOVSKI KROŽEK izbrali smo za ras Prve poteze Uvod k določanju vrednosti figur Šahovski novinec se najprej nauci premikati figure in kmete ter le malo pazi na motnosti jemanja. Kmalu pa spozna slo borbenega razpoloženja, ki se kaze v neuklonljivi želji jemanja in zbiranja osvojenih figur in kmetov ob šahovnici. Korak dalje je upoštevanje vrednosti figur v igri. Glede na sposobnost gibanja lahko sklepamo, da je dama najvrednejša figura, njej pa sledijo trdnjava, lovec in skakač. To ima praktičen pomen; in sicer, če manj vredno svojo figuro zamenjamo za vrednejšo nasprotnikovo, smo pri kupčiji prido- bili. 2e na začetku seznanjanja z vrednostjo figur pa moramo spoznati, da ŠAH NI SAMO IGRA POSAMEZNIH FIGUR IN KMETOV, temveč, da V IGRI FIGURE IN KMETI MEDSEBOJNO SODELUJEJO in na ta način POVEČAJO UČINKOVITOST SVOJEGA DELOVANJA. Pozicija na diagramu 26 je iz partije KURAJICA - HORT (Sombor 1968). Poglejmo, kakšne so možnosti jemanja. Možnosti so predvsem naslednje: — bela trdnjava na liniji e lahko vzame Le7, ki ni branjen; — bela trdnjava na liniji h lahko vzame Sh4, ki pa ga podpira kmet; — Lh7 lahko vzame damo na polju d3, ki ni branjena; — Le7 lahko vzame kmeta c5, s podporo dame. Beli je na potezi in marsikdo bi umaknil damo na varnejše mesto. In Kurajica? t. Te7:! Ld3: 2. Tg7: + Sedaj se je izjasnilo, čemu prva poteza. Beli je udaril v okop črnega kralja S SODELOVANJEM TRDNJAVE NA SEDMI VRSTI IN CRNOPOLJNEGA LOVCA NA VELIKI DIAGONALI, v nadaljevanju pa se bodo pridružile napadu se druge figure. Izguba dame torej ne vpliva na moč napada in njegov razplet. 2. ... Kh8 3. Tg5:+ Tf6 4. Th4: + in črni se je vdal, kajti po Lh7 5. Lf5 Td7 6. Ld7: nima več rešitve. Zmaga je končni cilj igre:- Temu cilju se morajo podrediti začasni, ki jih dosežemo z jemanjem in menjavo figur. dr. S. Bavdek °d vsepovsod Fantastična vsota Violino, ki jo je pred več kot dvema stoletjema in pol izdelal sloviti mojster iz Cremone, znani Stradivari, so pred nekaj dnevi prodali na dražbi v New Yorku za fantastično vsoto 170.000 dolarjev. Kupil jo je trgovec z umetniškimi predmeti. Vendar ta Stradivarijeva violina ni °ila najdražja doslej. Pred 6 leti so na dražbi v Parizu violino istega mojstra prodali za 210.000 dolarjev. Osmerčki v Jeni Otr univerzitetni kliniki v Jeni so se pred nekaj dnevi rodili osmerčki. Z(j °CI> ki so zagledali luč sveta že v petem mesecu nosečnosti, po izjavah 2^Qvnikov niso bili sposobni za življenje. Šlo je za štiri deklice in štiri dečke. rQvstveno stanje matere pa je zadovoljivo. Dolga obala vU>£®tok Pag ima med jadranskimi otoki poseben rekord. Ima najbolj raz-se Jn° °balo. Če bi ga hoteli obiti z ladjico in pokukati v vsak njegov zaliv in 2Qn^akniti njegovih rtov, bi morali prepeljati natančno 262 kilometrov in metrov. Da bo diuveč bolj okusen, mu bomo dodali tudi melancane iz konzerve. V paradižnikovem soku jih dobite pri ŽIVILIH v GLOBUSU. Cena: 10.47 din Torbice iz kvalitetnega umetnega usnja, iz kombinacije platna in usnja ali slame in usnja — te kombinacije bodo letošnje poletje sila modne - dobite na Kokrincm oddelku usnjene galanterije v GLOBUSU. Cena: 317,40 do 595,00 din KOBRA so dali ime v ALMIRI tejle prijetni pleteni obleki, ki jo v zgornjem delu poživljajo bele, rdeče in modre črte. Sicer pa je v modri ali rdeči barvi. V velikostih od 36 do 42 se dobi v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici. Cena: 637 din Mlade bodo vesele nepremočljive vetrovke za dež. Ker ima spodaj bombaž, bo tudi prijetna za nosnjo. V lepi rumeni barvi jih imajo v Mur-kini MODI v Radovljici. Velikosti: 36 do 46. Cena: 526,30 din Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (16. zapis) Iz doline Drage se s pripovedjo vračam v Begunje, v poslopje, ki je bilo za mnoge Slovence in Slovenke v času okupacije prva postaja njihovega križevega pota. In za mnoge tudi zadnja ... ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA Tak je naslov slovitega romana ruskega pisatelja Fedorja Dostojevskega, v katerem je opisal dneve in noči svojega jetništva v Sibiriji. Prav na to žalostno knjigo sem pomislil vselej, kadar sem bral ali pa slišal, kaj vse so morali doživljati naši ljudje v Begunjah. Ne udarci, ne lakota — pač pa nenehna poniževanja in zasramovanja, to je mnoge najbolj bolelo. Morda bo prav to vzrok, zakaj ne moremo doživeti veJikega pričevanja o jetniški tragediji v Begunjah. Kajti mnoge že spomin sam tako boli, da ne morejo pripovedovati, kaj šele pisati. Drugi so morda res vse skupaj Že pozabili, saj so bila strahovanja ječarjev le prehuda, da bi mučeni ohranili razsoden, logičen spomin. Da je res tako s pripovedmi preživelih, sem se sam prepričal, ko sem pisal o tragediji v Kokri. Tam so podivjani okupatorjevi vojaki pognali v hišo 13 mož in vse skupaj zažgali. Iz gorečega poslopja se je živ rešil le eden. Spodkopal je z rokami tram v tleh, se prevrgel v rečno strugo in pohitel v bližnji gozd. Kot bitje z onega sveta se je čez nekaj dni pojavil na neki kmetiji v hribu. Ni hotel, ni mogel govoriti. Tako je bil pretresen. Ni se mi posrečilo, da bi mi o strahoti, ki jo je preživel, karkoli povedal. Ni hotel govoriti. Le vročične oči so govorile o prestani grozi v goreči hiši. SRHLJIVA BILANCA Gotovo sem v enem od prejšnjih zapisov že povedal, da Nemci niso streljali talcev le v Dragi, pač pa tudi drugod, pač zaradi zastraševanja gorenjskega prebivalstva. Najprej bom navedel številke le za leto 1941 — pravzaprav za drugo polovico leta, ko je Hunom podobni okupator zasedel Gorenjsko. Hudo je govoriti le v številkah, ko je vendarle sleherno življenje tako dragoceno, ne le za svojce, pač pa tudi za ves naš mali narod. 20. avgusta 1941 so ustrelili v Begunjah šest talcev. 22. 8. v Smledniku pet. 22. 8. pri Krtini (blizu Domžal) pet. 23. 8. je bil v Kranju obešen Milorad Stošič. 24. 8. ustreljenih v Ljubnem pet talcev. 28. 8. v Gorjah pet. 29. 8. v Jaršah pet. 3. 9. pri Domžalah deset. 4. 9. pri Lescah pet. 4. 9. na Koroški Beli pet. 17. 10. na Lan-covem sedemnajst. 17. 10. pri Golniku deset. 16. 12. zgorela v Nomenju dva talca, 28. 12. zgoreli na Črnem vrhu trije talci. 18. 12. ustreljena na Valterskem vrhu dva talca. — V bridki skupni številki so všteti tudi ustreljeni talci pri Slatni in v Dragi, o katerih sem pisal že v 14. zapisu. — Barbarski nemški okupator, ki se je imel celo za kulturonosca, je samo v petih mesecih prvega leta svojega divjanja pri nas pobil 152 neoboro-ženih civilnih jetnikov, naključno polovljenih. Številka se seve nanaša le na registrirane pomore. Kaj vse pa je bilo storjeno skrivaj v odročnih gozdovih in na hribovskih kmetijah! GROBIŠČE V SADOVNJAKU Bolj mimogrede sem že omenil, da Nemci niso streljali in pokopavali talcev le v Dragi, pač pa tudi drugod. Sprva so s svojimi grobarji (prisiljenimi jetniki) ustreljene pokopali kar na licu mesta. Pozneje so si omislili bolj lagoden postopek: talce so ustrelili na mestu domnevne partizanske akcije, sabotaže ali likvidacije izdajalcev — jih pustili nekaj časa ležati »v svarilo« prebivalstvu, potem so prišli s tovornjaki in odpeljali trupla na vrt begunjske graščine. Tam pa so jetniki že prej morali izkopati skupne jame za svoje pobite tovariše. Danes je grobišče skladno urejeno, okrašeno s cvetjem in celo domiselno osvetljeno.. To je zdaj in bo še dolgo v prihodnje čase kraj romanja tisočerih rojakov, ne le svojcev pobitih talcev. — Arhitekt Edvard Ravnikar je skupno s kiparjem Borisom Kalinom dal grobišču v sadovnjaku podobo, ki ustreza tako pieteti do mrtvih kot estetskim zahtevam časa, v katerem živimo. Sadovnjak . .. Beseda, ki prikliče v spomin še drug okupatorjev zločin. Za enega samega likvidiranega gestapovca v Celju so pobesili na jablane v Stranicah pri Frankolovem kar 99 talcev, vzetih iz zaporov v Starem piskru. Le eden se je iztrgal rabljem, ta pa je bil po kratkem begu ustreljen. Tako so dopolnili strašno številko: sto Slovencev za enega samega Nemca ... NISMO LE ŠTEVILKE, SMO LJUDJE 1 Avendar moram še naštevati: v letu 1942 so okupatorjevi rablji pobili 612 naših ljudi, označenih kot talci (torej sem niso všteti padli partizani). Od števila talcev pa je treba poudariti 23 zgorelih v Dražgošah, 3 zgorele v Šenčurju, 8 obešenih v Kamniku, 13 zgorelih v Gradišču, 16 zgorelih v Koreni in 9 zgorelih v Moravčah. — V tem letu so prešli nacisti že k množičnim umorom: 49 talcev z Jesenic so pobili v Mauthausnu, 51 v Crni, 46 na Hrušici in 50 v Bistrici pri Naklem. V letu 1943 je bilo ubitih 153 talcev; eden od teh je bil obešen v Litiji. Tudi leta 1944 je okupator še divjal — čeprav je vedel za svoj skorajšnji poraz. Pobil je 318 talcev (od teh je zgorelo kar 55 naših ljudi v zažganih domačijah: v Utiku, Moravčah, Črnučah, Dobravi pri Kropi, Radov-ni in Nevljah). V tem letu so Nemci zagrešili tudi celo vrsto množičnih zločinov: v Mengšu so 8. 1. ustrelili 30 talcev, v Lescah 30 talcev 15. 1., v Kovorju 30 talcev 19. L, v Šenčurju 40 talcev 24. 1. in v Škofji Loki 50 talcev 9. 2.). V prvih štirih mesecih leta 1945 je okupatorska zver, ki je imela sicer že skrhane zobe, terjala le še svoj plen: 38 pobitih talcev ... Grobišče talcev na vrtu begunjske graščine Lovec nad lovci V mavrovski pokrajini v Makedoniji slovi Dragan Davidovski, lovec nad lovci. Po poklicu je učitelj. Bolj kot v svojem poklicu se je izkazal na lovu. Z enim samim strelom je ubil 200 kilogramov težkega medveda. Tega so bili posebno veseli kmetje, ker jim je medved poklal že precej ovac. _ To je rop Medtem ko je čakal v banki, da bi dvignil svoj zaslužek, ki mu ga podjetje izplačuje prek tekočega računa, je 51-letni delavec iz Clevelanda v ZDA opazil skupino policistov, ki je pridrvela v banko in se vrgla nanj.-Samo minuto prej je omenjeni delavec vzel s police enega od številnih obrazcev in ga izpolnil. Uslužbenka je opazila, da je na hrbtni strani nekaj napisano in je pritisnila na alarmni zvonec. Policija je kasneje ugotovila, da je neki šalji-vec na vse obrazce v banki napisal: »To je rop!« RADIO 23 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Oskrba govedi z rudninami 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Collegium Singidunum 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Žnidaršič 20.00 Radijski radar 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naftih krajev 1.03 Vaigost 2.03 Od menueta do burleske 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek - R. Sender: Reauiem 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevko Meto Malus 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA 23 SOBOTA TV Ljubljana 8.00 Colargol 8.15 K. Grabeljšek: Moje akcije 8.30 V znamenju dvojčkov: Trije pujski 8.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — nadaljevanka 9.20 Narava Japonske — film 9.50 Prva pomoč 10.05 Kidričevi nagrajenci 10.35 P. Heriat: Boussardelovi — nadaljevanka 11.25 Kronika Sterijinega pozorja 15.40 Nogomet Crvena zvezda : Borac — prenos (Bg) 17.30 Spekter: Sneg, dež in toča 17.40 Obzornik 17.55 Veliki in majhni — jugoslovanski mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Šanson po nase: Gazelica 20.20 Moda za vas 20.30 ZaprtivAltoni- italijanski film 22.20 TV dnevnik 22.40 625 Oddajniki II. TV mreže 17.35 TV koledar 17.45 Najlepša pesem — prenos otroške prireditve 18.45 Nepozabne melodije — zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Mladi izumitelji - feljton 20.30 Glasba taksna in drugačna 21.15 24 ur 21.40 Bermudski trikotnik — dokum. oddaja 22.30 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb 10.00 TV v soli 15.35 Poročila 15.40 Nogomet CZ : Borac — prenos 17.35 TV koledar 17.45 Najlepša pesem 18.45 Nepozabne melodije 19.30 TV dnevnik 20.00 Variacije - TV serija 20.30 Zbogom, Columbus — ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.25 Sneguljčica in sedem palčkov — zabavnoglasbena oddaja 24 4.30 8.07 9.05 10.05 11.00 11.15 NEDELJA 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Veseli tobogan Še pomnite, tovariši Koncert iz naših krajev Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ' Nedeljska reportaža - A. Kardelj. OF ni priznala poraza Z godbo ljudske milice Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — B. Copič-N.Didič: Doživljaji Nikoletine Bursača Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno — F. Farrokhzad: Pesmi Plesna glasba za vas Iz slovenske koncertantne literature Pop, ročk, beat Ce še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Serenada po polnoči Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz muziclov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz komornega opusa SašeSantla in Marka Zigona 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 25 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 24 NEDELJA TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljska dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju 8.55 625 9.35 H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan 10.35 Sezamova ulica — otroška serija 11.30 Kmetijska oddaja: Zelena panorama (Sa) 12.15 Poročila 13.40 Križem kražem — otroška oddaja 13.55 Morda vas zanima: Jože Snoj, stric Pipa 14.25 Okrogli svet 14.40 Moda za vas 14.50 Zaklad Sierra Madre — ameriški film 16.55 Poročila 17.00 Košarkarski finale za pokal Jugoslavije — srečanje Jugoplastika : Kvarner — prenos (Zg) 18.35 Duke Ellington - glasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 F. Žižek: Josip - nadaljevanka Ipavci 21.20 Hokej Kanada : SZ — posnetek s svetovnega prvenstva na Dunaju 23.20 TV dnevnik 23.35 Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Twiggy 21.00 24 ur 21.20 Cabirijine noči -italijanski film 23.10 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 10.30 PanTau 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.20 Kritična točka 13.50 Veliki detektivi - serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Več kot igra - TV nadaljevanka 21.05 Hokej Kanada : SZ — posnetek 22.00 Športni pregled 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Za vsakogar nekaj Revijski orkestri Kmetijski nasveti: Prednost zelo zgodnjih hibridov koruze Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Kulturna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Veseli planšarji Kulturni globus »Ko beseda in glasba ustvarjata teater« Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno — I. Minatti: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jaz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba na našem valu 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Snidenje s komornim zborom RTV Ljubljana 19.40 Znani skladatelji - sloviti interpreti 20.15 Ekonomska politika 20.35 Štirje valčki 21.00 Naš eksperimentalni studio — I. Cimerman: Srakoperji 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: 25 PONEDELJEK TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Pripovedka, Detergenti, Veselje v gozdu, Makedonščina (Zg) 9.30 T V v šoli: Za najmlajše (Sa) 9.55 Slavnostna seja CKZKS ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS — prenos 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 Glasbeni ciciban: Strahovi na podstrešju 17.25 Narava Japonske — serijska oddaja 17.55 Obzornik 18.10 Osebna nega: Nega pubertetnika 18.20 Tekoči računi 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 I.Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski — predstava SLG Celje 21.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.00 Živel je car - lutk« 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja: Indirekt 20.30 Aktualnosti 21.00 Poročila 21.10 Francozi, naprej — francoski film TV Zagreb 9.55 Slavnostna seja CK ZKS od 17.15 do 20.00 isto kot naodd. II. T V mreže 20.00 V. Nedelkovski: Velika soba — drama TV Skopje 21.00 Kulturna oddaja 21.45 V svojem mestu — dokum. film 22.00 TV dnevnik 26 TV Ljubljana 8.00 T V v Soli: Upor na Hvaru, Prvi maj, Prebivalci Zemlje, Nemščina, TV vrtec. Dihanje (Zg) 10.00 T V v šoli: Josif Paničič, Glasbeni pouk (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 0.05 Spoznavajmo glasbeno ustvarjalnost iz NOB Iz glasbenih šol: Ravne na Koroškem Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Življenjski in delovni pogoji gozdnih delavcev Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Družba in čas — Združeno delo Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Ati Soss Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — M. Bor: Težke ure Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno - C. Vipotnik: Pesmi Dixieland parada z Ljubljanskim jazz ansamblom Popevke za vse V nove zarje Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Ustanovni kongres KPS 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Amilcare Ponchielli: odlomki iz opere Gioconda 20.00 Znanost in družba 20.15 »Vsa zemlja bo z nami zapela« 20.35 Marij Kogoj: Piano 21.00 Deseta muza 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 23.05 Iz časov zgodnjega klasicizma 23.55 Iz slovenske poezije 16.05 Šolska T V: Naše univerze 17.05 V znamenju dvojčkov: Odkod sneži 17.25 PanTau - serijski film 17.55 Obzornik 18.15 Po sledeh napredka 18.45 Slavnostna seja republiške konference SZDL in podelitev priznanj OF — prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 A. J. Oronin: Zvezde gledajo i neba — nadaljevanka 21.25 25. mednarodni festival mladih umetnikov 22.05 TV dnevnik 22.20 Hokej CSSR : Kanada — posnetek s svetovnega prvenstva na Dunaju Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Skrivnosti globin: V Severnem ledenem morju 18.15 Dokumentarni film tuje proizvodnje 19.30 TV dnevnik 19.55 Dunaj: svetovno prvenstvo v hokeju — prenos srečanja CSSR : Kanada TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Iz oči v oči: Milka Planine 20.50 Požari, naša skupna nevarnost 21.00 Borili so se za domovino — II. del sovjetskega filma 22.15 TV dnevnik 27 TV Ljubljana 10.00 Poročila 10.05 Festival kurirček: Kaj je domovina? 10.35 Srečni princ - angleška risanka 11.05 D.Švara: Štirje jum.ki - mladinska opera 11.50 Poročila 15.45 Od glave do pete 17.15 K. Grabeljšek: Moje akcije 17.25 Ukročeno oko 17.55 Poročila 18.00 Na tradicijah OF 18.30 Glasba takšna in drugačna 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 4.30 8.07 8.40 9.05 9.40 10.05 11.05 11.25 12.10 13.20 14.05 15.15 16.00 17.05 18.05 18.35 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro jutro Radijska igra za otroke: Mak Pojemo prazniku Matineja pihalnih godb Zamejski zbori Svobodi naproti Naše delo je igra — posebna oddaja Majhni ansambli z delo slovenskih avtorjev Balada o trobenti in oblaku V. Novak: Nepremagljiva fronta Naše popevke Veliki revijski orkestri Radovan Gobec: Splavarji na ognjeni reki Po trnji in grmlji ste hodili, da bi nam svobodo priborili — literarna oddaja »Zaplovi pesem ...« Ponosno se dvigamo — samospevi Marjana Kozine in Rada Simonitija Lahko noč, otroci Glasbene razglednice Revolucija in preporod — koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Z našimi orkestri in pevci do polnoči Literarni nokturno — F. Kosmač: Pesmi Odmevi velikih dni Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Gozdovi pojo Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Ljudje in Tito - posebna oddaja 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.35 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.35 Tipke in godala 18.00 Glasba za vsakogar 18.35 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 »Domovina naša je svobodna« — pesmi slovenskih skladateljev 20.00 Film tedna: Pet minut raja 21.35 Sterijino pozorje 22.15 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Mali svet — otroška oddaja 18.15 Politična šola ZK Hrvatske 18.45 Zapisi narodne glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Izzivi, vmes 24 ur TV Zagreb 8.10 TV v šoli 17.15 do 20.00 isto kot naodd. II. T V mreže 20.00 Prosta sreda 23.00 TV dnevnik 28 ČETRTEK TV Ljubljana 8.00 T V v šoli: Dolina Volge, Violončelo, Računalništvo (Zg) 9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) 9.30 TV v Soli: Reportaža, Risanka (Bul 14.00 TV v Soli - ponovitev (Zg) 15.00 Šolska TV: Naše univerze 17.10 Colargol 17.25 Obzornik 17.40 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — nadaljevanka 18.15 Tito, zapisi filmskega snemalca dokum film 19.15 Risanka 20.00 Dunaj: svetovno prvenstvo v hokeju — prenos srečanja CSSR : SZ 22.00 Miniature: John Lewis s Plesnim orkestrom RTV Zagreb 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Tehtnica - otroška oddaja 18.15 Naše naravno okolje — izobraž. oddaja 18.45 PeSčena ura — TV kviz 19.15 Sonce, oblaki, veter — informativna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Siva obala - nadaljevanka 20.50 24 ur 21.10 Evropa danes: ZRN - 2. del 19.30 20.00 20.15 20.35 21.30 22.00 22.45 23.55 28 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 Variacije na popularno temo Zunanjepolitični feljton Jakov Gotovac: Orači — simfonična meditacija, op. 18 Koncert naših opernih pevcev Pred ognjem vstaje — kulturna polemika v letih pred vojno Srečanja s partizansko glasbeno liriko Ozarjena pot — iz jugoslovanske simfonične glasbe Iz slovenske poezije ČETRTEK 18.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Ustanovni kongres KPS Slovenski mali vokalni ansambli Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Vse več poljedelcev v organiziranem kooperacajskem odnosu Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Novi posnet ki Slovenskega godalnega kvarteta Literarni nokturno: Iz sodobne indijske poezije Paleta popevk in plesnih ritmov Lahka kri Pop, ročk, beat Glasba baroka VaS gost Jazz s plošč Nepozabne popevke 14.20 14.33 16.00 16.20 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Otroci med seboj in med nami Z vami in za vas Nenavadni pogovori Instrumenti v ritmu Top albumov S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Panorama slovenskih popevk Z velikimi zabavnimi orkestri Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Iz komičnih oper 20.35 Krešimir Baranovič: Simfonični scherzo 20.45 Kltura danes 21.00 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 22.15 O domovina 23.35 Hans VVerner Henze: Fantazija za godala 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo: Partizanske pesmi 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Oskrba krav z beljakovinami 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Pomladna pot 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč, otroci 19,45 Minute z ansamblom Štirje kovači 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Operne predigre 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza: Max Roach 2.30 Revija popevk 3.03 Glasbeni nokturno 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Partizanske pesmi 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojezz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — M. Djurdjevid: Metulj 20.05 Naši interpreti in miniature naših skladateljev 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.45 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Minute s sodobnimi japonskimi skladatelji 23.15 Rado Simoniti: Drugi del opere Partizanka Ana 23.55 Iz slovenske poezije Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 19.55 Dunaj: hokej CSSR : SZ - prenos 22.00 Paralele - zunanjepolitična oddaja 22.45 TV dnevnik TV Ljubljana 8.10 T V v šoli: Matematika, Laboratorij na prostem, Morje, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) 10.00 T V v šoli: Angleščina, Zgodovina (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem — otroška oddaja 17.25 Morda vas zanima: Mi mladi raziskovalci 17.55 Obzornik 18.10 Cez tri gore: Gorenjevaški oktet 18.45 Izbira študija in poklica: Kemija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 P. Heriat: Boussardelovi — nadaljevanka 20.55 Razgledi: Pot KPJ - 2. del 21.40 TV dnevnik 21.55 Ulice San Francisca — serijski film Oddajniki II. TV mreže 17.30 Vaterpolo turinr na Hvaru — prenos 18.30 Test 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Josip Vidmar 21.05 24 ur 21.20 Glejmo glasbo TV Zagreb ,17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Modri plašček — serijski film 18.15 Telesport 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.50 Prizori iz zakonskega življenja — TV nanizanka 21.40 Portreti 22.25 TV dnevnik Ponedeljek Torek ta teden na TV Sobota Po Sartrovi drami posnet film z močno mednarodno igralsko zasedbo pod de Sicovim vodstvom predstavlja ZAPRTI V ALTONI zanimivo razmišljanje o krivdi oziroma vprašanju vesti kot posledici zločinov storjenih med drugo svetovno vojno. Frederich March igra uglednega poslovnega moža, katerega izginuli sin (Maxi-millian Schell) je bil obsojen na procesu proti vojnim zločincem. Toda ta sin je skritpri očetu. Drugi sin je ugleden advokat (Robert VVagner), ki pride s prijateljico (Sophia Loren) k očetu. Njihovo ponovno srečanje povzroči vrsto notranjih sporov, ki pripeljejo do tragičnega konca. Slovensko ljudsko gledališče v Celju je ob 100-letnici Cankarjevega rojstva pripravilo njegovo farso POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. - Dolino šentflorjansko razburi prihod nekdanjega umetnika Petra in njegove žene Jacinte. Vendar Šentflorjanci umetnosti ne potrebujejo, ker je to simbol beračije, bohemstva in razkraja njihovo pravično čednost. Njihova morala se kaže samo navzven, medtem ko iz njihovih dejanj kriči zlagana čutnost. Cankarjevo Pohujšanje je kritika družbe, ki ne priznava umetnosti in lepote, hkrati pa je sama v sebi zlagana in licemerska. Tako kot vsako leto ob prazniku ustanovitve Osvobodilne fronte, bodo tudi letos na slavnostni seji republiške konference socialistične zveze podeljena republiška priznanja OF zaslužnim družbenopolitičnim in javnim delavcem za njihovo delo in napore pri razvoju samoupravne socialistične ureditve. Slavnostno sejo bomo spremljali v neposrednem prenosu. Sreda i Pokojni Igor Pretnar ni posnel veliko filmov, vendar je z vsakim opozoril na svoj velik talent. PET MINUT RAJA je posnel 1959. leta za Bosno film. Scenarij je napisal Vitomil Zupan — torej gre pravzaprav za slovenski film. Govori o življenju med vojno v Nemčiji. Nekega jutra so Nemci iz skupine internirancev izbrali Lucijana in Štefana in ju odpeljali do lepe, bogato urejene palače starega generala v pokoju. Ukazali so jima, naj demontirata bombo, ki se je zarila v zidove in ni eksplodirala. Preden se lotita nevarnega dela, si privoščita »pet minut raja«, saj v hiši ni nikogar, ki bi si upal v bližino bombe. — Igrajo: Števo Zigon, Lojze Rozman, Mira Nikolič. Petek V Pijanski dolini deluje v okviru KUD Ivan Regen GORENJEVAŠKI OKTET. Iz svojega pisanega sporeda bodo pevci predstavili naslednje pesmi: Tječe, tječe bistra voda, Na poljani, Barčica, Pisemce, Planike, Da te ni, Na trgu, Sijaj mi sončece, Potrkali na okno in Pastire pa pase ovce tri. Oktet, ki ga prizadevno vodi predmetni učitelj iz Gorenje vasi Valentin Bogataj, sestavljajo ljudje dokaj različnih poklicev: Mirko Stibelj je kmetovalec, Milan Kalan kovač, Andrej Perko je strojni inženir, Janez Bohinc mizar, Davorin Vodopivec diplomirani veterinar, Andrej Peternelj je kamnosek in Marjan Šifrer vodni instalater. Kljub temu pa so prijetna in vesela druščina, ki jih veže ljubezen do petja, še posebej do domačih pesmi. - 22. aprila 1977 Glas — 11. s t ran odmev/ iz taškenta I Vojaki so učencem pokazali tudi, kako se ravna z orožjem. - Foto: J. Rabič Obrambni dan jeseniških šol 3000 jeseniških otrok je sodelovalo na obrambnem dnevu - Prvič se je v priprave aktivno vključila tudi krajevna skupnost Jesenice — V soboto, 16. aprila, so imele jeseniške osnovne šole Pre-žihov Voranc, Tone Čufar in Koroška Bela, Posebna osnovna šola Jesenice, vzgojno varstvene ustanove Julke Pibernik in Angelce Ocepek in Zdravstvena šola Jesenice obrambni dan. Aktivno pa so se vključili v priprave in organizacijo tudi jeseniški taborniki, pripadniki JLA'graničarji, civilna zaščita, mladi gasilci, planinci in člani Zveze rezervnih vojaških starešin. Obrambni dan so uspešno vodili člani občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin. Mladi Jeseničani so se na vaji seznanili o zasnovah splošnega ljudskega odpora ter o smotrih obrambe in zaščite v osnovni šoli. Najprej so izredno hitro po alarmu odšli iz šol na pohod proti Kresu in proti Ukovi Na Jesenicah. Na Kresu so imeli pouk v naravi: pridno so opravljali različne naloge s področja odpora in samozaščite. Tako so organizirali obveščevalno službo, zasilno bolnico, gasili požar, pripravili pa so tudi zanimiv kulturni program. Učencem jeseniških šol so pokazali svoje znanje tudi dresirani psi iz Kluba za vzrejo in vzgojo služenih psov Bled. Po oceni je obrambni dan jeseniških šol zelo dobro uspel, prvič je sodelovalo kar 3000 učencev in prvič se je vključila v priprave tudi krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela. D. S. Svet na razglednicah Simon Turšič je upokojenec Železarne Jesenice. Zbiranja razglednic se je lotil prav po upokojitvi, pred približno osmimi leti. Danes jih ima že okrog trideset tisoč; kar je vsekakor svojevrsten rekord. »Vsakdo ima pač svoj konjiček,« je pripovedoval Simon Turšič. »Da bi imel tudi kot upokojenec kaj početi, sem se lotil zbiranja razglednic. Nekaj sem jih imel že sam, število pa je hitreje naraščalo potem, ko sem jih dobival od hčerke, sina, prijateljev in znancev. Zapisanih imam že okrog tristo darovalcev. Zbiram vse vrste razglednic; pokrajinske motiveo mesta, gore ...« »Sedaj imam natanko 29.329 razglednic. Zložene so v sedemindvajsetih lesonitnih škatlah in razvrščene po državah, mestih in drugih motivih. Doslej jih imam iz petinosemdesetih držav Evrope, Azije, Amerike in drugih kontinentov, lahko rečem, da kar z, vsega sveta. Iz evropskih držav'nimam nobene razglednice edinole iz Andore v Pirenejih.« Simon Turšič natančno ve za vsako razglednico, v kateri škatli jo lahko najde. Ima skrbno razvrščene m zaznamovane, urejen pa ima tudi Poseben katalog. »Se iz Železarne, ko sem delal na tehtnici pri obračunu stojnin, *em navajen na natančno delo. To je hkrati tudi poseben užitek, 8aJ venomer razglednice urejam, vlagam nove in dopolnjujem katalog. Tako imam sedaj največ razglednic, seveda različnih Jeseničan Simon Turšič z delom bogate zbirke razglednic. Ljubljane, in sicer 948, iz Biograda na moru 540, z Bleda 535, iz Crikvenice 507, iz Beograda 464 ... Tudi gorenjskih motivov imam precej; z Jesenic 266, z Vršiča 290 in iz Bohinja 321.« »Zbiranje razglednic mi pomeni sprostitev. Najbolj sem vesel, ko se poglobim v urejanje razglednic. Ker nimam denarja za draga potovanja, mi širni svet približajo prav razglednice.« J. Rabič Popravek k oglasu Veletrgovine Živila Kranj objavljenem v Glasu, dne 19. aprila 1977 Komisija za MRD v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj TOZD Maloprodaja objavlja prosta delovna mesta 3 prodajalcev sladoleda za območje Kranja Kogoji: NK delavec, osemletka in veselje do tega dela Delo se združuje za določen čas, za čas trajanja turistične sezone. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema v 15 dneh po objavi kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV. Carski rublji Drži tudi to, kakor je rekla gospa mamaša Katajeva, da dolgov in starih terjatev niso nacionalizirali. Za te gre! Moniko zdaj pošiljajo v Čardžuj, da jih s tetino pomočjo izterja. Verjetno jih ni malo in verjetno se jim tudi rok izteka, zato taka naglica in neodložljiva nuja za potovanje v Zakaspij. Verjetno je tudi to, da so Katajevi, prebrisani trgovci, pred nacionalizacijo dobršen del svojih zakladov, in to najdragocenejših, pravočasno spravili na varno, na primer v Bu-haro, kjer boljševiki ne morejo in ne smejo seči po njih, pustili pa so jim v skladišči1, manjvredno robo, škart robo in šaro za odpad. To je tembolj verjetno, ker gospodinja pri hiši tri vogle podpira, gospodinja v Katajevi hiši je pa judovskega ali grškega ali armenskega rodu. Zadosten dokaz, da zna blago skriti, zakopati devet klafter pod zemljo, da ga devetkratdevet zmikavtov niti ne zavoha, kaj šele izkoplje. Izkopala pa ga bo Moni-ka, dika Katajeve družine, dekle z velikimi plavimi očmi in lepim obrazom, Monika, moja sopotnica in moj gost dva dni. Nič kako sem se veselil tega srečanja z njo in nič kako sem si prizadeval, da bi ji dva dni vožnje napravil kolikor moč prijetno in udobno v tihem kotičku čeihgauza, ki sem ga imenoval »Stržek«. Saj je bil res majhen v primeri z velikim pulmanom; kakor kraljiček, ki se je skril orlu pod perut, ko sta se skušala, kdo bo poletel više v zrak. Moj stržek je bil komaj polovico kupeja v vagonu II. razreda, kjer smo trije imeli svoj stalni kvartir. Uporabljal sem ga za pisarno. Pri oknu je bila pritrjena mizica, pod njo stolček brez naslona, k steni pribit dolg, skrinji podoben zaboj s pridvižnim pokrovom, ki se je dal zakleniti. Nanj sem se zleknil in počival, kadar sem bil od dela utrujen ali kadar sem lenobo pasel in sanjaril. Ta prostor torej je bilo treba pripraviti in napraviti prikupnejši za gosta. Lotil sem se čiščenja, generalnega čiščenja, kakor se reče, od stropa do poda. Tega sem ,po dolgem času spet enkrat poribal, da bi gost, še preden bi prav stopil nanj, lahko ugotovil mojo prizadevnost in skrb za čistočo. Če bi poribana tla ne zadostovala za tako sodbo, jo bo o njej prepričalo temeljito očiščeno okno, mizica z belim prtičkom, na njej pa pisana lončena vaza z eno samo velikocvetno belo krizantemo v njej. — Mislim, da bodo vse te spremembe v mojem vsakdanjem »kabinetu« napravile dober vtis na sopotnico, pravzaprav na slepo potnico v tihem kotičku, kakor je bilo rečeno, ker se ljudem na vlaku ne želi kazati brez potnega dovoljenja v žepu. Po- skrbel sem tudi za primerno pogostitev in za mehko ležišče na tistem, skrinji podobnem zaboju. Gost, ki prenočuje pod tujo streho, naj dobi vse, kar premore gostiteljeva gostoljubna hiša. To sem okusil sam poleti, ko sem romal po stepi in užival gostoljubje nomadov — domorodcev in ruskih naseljencev na njej. Od takih in podobnih misli prežet in s takimi opravili zavzet mi je popoldan kar hitro minil. Zvečer pa sem šel Moniko čakat na dogovorjeno mesto, da jo sprejmem in privedem v zanjo pripravljeno zavetišče. Dolgo sem jo čakal, pa je nisem pričakal. Razočaran sem po tretjem zvoncu na postaji odhitel na vlak, ki je nato brez Monike odpeljal v Zakaspij. Vso pot na fronto in nazaj v Taškent, kamor smo se vrnili čez deset dni, sem ugibal in pretresal vprašanje, kaj neki se je moglo zgoditi v družini Katajevih, da Monika ni odšla na pot, na katero se ji je tako neznansko mudilo. Če so navedbe, ki sta mi jih ženski tako prepričevalno navajali, da sem moral verjeti, resnične, si nisem mogel reči nič drugega kot to, da je morala vmes poseči višja sila, ki je Moniki preprečila odhod. Kakšna naj bi bila ta višja sila, sem samo ugibal. Huda nesreča, morda bolezen ali celo smrt v družini ...? Bodi tako ali ne, sem si dejal, drži pa, da moram pozvedovati in čimprej dognati, kaj je Moniko zadržalo. Saj to je pravzaprav moja moralna dolžnost. Saj smo postali prijatelji! Saj sem ženskama obljubil, da bom Katajevi hiši odslej vedno pripravljen pomagati in delati usluge. Dober prijatelj je to dolžan storiti, če drugega zadene nesreča, ali ne? Nenadoma pa se živo zavem, da mi je to nemogoče storiti, ker za Katajevo hišo še vem ne, kje v mestu je. Spričo tega se kar na lepem začnem oštevati in si očitati, da sem bil tisti hip, ko smo si segli v roke, tako zmeden ali počasen, nedomiseln ali neroden, da žensk nisem vprašal, v kateri ulici je njih hiša in katero številko ima. Kot prijatelj, ki bo v hiši zmeraj dobrodošel gost, sem bil za tako vprašanje pač upravičen. Mar ne? Toda, zdaj je, kar je. Po toči ne pomaga zvoniti. Treba bo škodo po njej na neki način preboleti. Ampak kako? To je zdaj vprašanje ... Zamislil sem se, a glej, nenadoma se mi posveti v glavi in postane mi vse jasno kot na dlani, kaj naj ukrenem, kako ravnam, da čimprej izvem za Monikin izostanek. Sanitejcem po vagonih sem povedal, da sem dopoldne zadržan, ker moram v mesto, v pralnico, da se s pericami dogovorim glede pranja. Zato bom umazano bolniško perilo in posteljnino prevzemal popoldne. Harašo. To je bila zgolj pretveza, da me dopoldne ne bi kdo motil in oviral na poti za mojimi opravki. Moj sklep je bil: najprej k brivcu! V brivnici so me ostrigli in obrili in nadišavili s cenenimi dišavami za dva carska rublja. Tako pomlajen in olepšan in nadišavljen, da so se ljudje kar ozirali za mano, ko sem samozavestno počasi stopal po taš-kentskih ulicah, dokler nisem zavil v knjižnico in čitalnico jugoslovanske sekcije, osnovane tisto poletje v sklopu ruske komunistične partije boljševikov. Sedel sem za mizo in poprosil, naj mi prinesejo časopis, Taškentski vestnik zadnjih desetih dni. Vzamem v roke tistega, ki je izšel en dan po našem odhodu v Zakaspij. Komaj pogledam vanj, že obstanejo moje oči na članku z debelo tiskanim naslovom: »Afera s carskimi rublji!«. Z zanimanjem začnem brati. In čim dalje sem bral, bolj sem strmel v nenavadno novico. V afero so bi'i namreč zapleteni — Katajevi! Sprva sem nekoliko podvomil. Kateri Katajevi so to? V mestu jih je lahko več, jaz pa vem samo za tiste, od katerih je Monika ... Pozorno sem bral dalje in se prepričal, da so to Monikini domači. Našteti so bili v poročilu -vsi po vrsti: oče Ivan Mihajlovič, star 60 let, bivši veletrgovec z buhar-sko svilo in s perzijskimi preprogami, mati Darja, po rodu Perzij-ka, stara 58 let, sin Boris Ivanovič, 28 let in hči Monika Ivanovna, stara 22 let. — Vsebina članka je bila v glavnem naslednja: Prejšnji dan popoldne so Katajevi v Puš-kinski ulici št. 21 dobili nenavadne goste. Trije čekisti so potrkali na vrata in jim v imenu zakona nap" vedali hišno preiskavo. Zakaj? Prišla da je ovadba, ki pravi, da je v njihovi hiši skrit tiskarski stroj, ki tiska ponarejene carske bankovce, člani Katajeve družine pa de ponarejene bankovce razpečavajc v mestu in zunaj njega. Cekistom je torej naročeno, da ugotove, ali je to res. Če je, bodo krivci odgovarjali pred revolucijskim tribu-nalom, če pa ni, se oni, čekisti, opravičijo in odidejo. Katajevi, preplašeni iz zbegani vsled pojava tajne policije, so molče priznali, da ovadba ni izmišljena. V skritem kletnem prostoru so čekisti nato odkrili usodni tiskarski stroj, klišeje in večjo množino napol izdelanih carskih bankovcev po 50 in 100 rubljev. Falzifikate in klišeje so kot corpus delicti vzeli s seboj, tiskarnico zaprli, vrata pa zapečatili. Nato so odšli na delo v stanovanjske prostore. Franc Valjavec Za 27. april v Stubice Kot smo obljubili, smo za izlet v Stubice pri GLASU tudi žrebali in danes objavljamo oba srečna naročnika, ki bosta šla na ta izlet brezplačno. To sta: Valentin Rant, Zg. Luša 4, pošta Selca in Janez Poklukar, Struževo 9, Kranj Ker smo o izletu že precej pisali, bi danes rekli le to, da je treba s prijavami pohiteti. Nekaj mest je še na voljo. Odhod bo v sredo, 27. aprila, ob 6. uri zjutraj izpred hotela CREINA v Kranju, vrnili se bomo pa okrog 22. ure zvečer. Obiskali bomo Stubice, Stuhiške toplice in Kumrovec. V ceni 330 din je vračunan prevoz, topla malica, kosilo in vse vstopnine. Prijave sprejemajo vse ALPE-TOUROVE turistične poslovalnice - v Kranju v hotelu CREINA, tel. 23-883 — pa tudi pri naših malih oglasih. Doberdob v Podljubelju V soboto, 16. aprila, je skupina 53 udeležencev, krvodajalcev in borcev NOV iz slovenske občine Doberdob na italijanskem delu spodnjega Krasa prišla na srečanje s kranjskimi kolegi. Pred leti so gostje iz Krasa navezali te stike neposredno z Vodovodnim stolpom. Sedanji namen obiska je bil — poklon žrtvam fašizma v bivšem taborišču Podljubelj. Pred tamkajšnji spomenik so položili velik venec. Pozdravili so jih predstavniki ZB iz Tržiča ter pojasnili, kaj vse je ta prelepa dolina kozorogov doživljala za časa vojne. Gostje so zatem pre- senečeni ogledovali lepo urejena imena tolikih taborišč, kjer so ljubitelji naše domovine in svobode trpeli in umirali. A teh krajev je bilo precej tudi v Italiji, začenši od znane Rižarne, Gonarsa in tolikih drugih. Zatem je po dolini pod Zelenico zadonela pretresljiva pesem — Doberdob. . . Glasovi iz resničnih doberdobskih grl. Doberdob je eno trdnih slovenskih kraških stebrov onstran meje. Čeprav je to majhen kraj, celo občina(!) z okroglo 1300 prebivalci, je izredno složen, enoten in organiziran. Imajo zelo dober pevski zbor, dramsko sekcijo, športne orga- nizacije in tudi med krvodajalci so med najmočnejšimi po številu prebivalstva na tamkajšnjem območju. Prav tako večinoma s prostovoljnim delom gradijo spomenik žrtvam NOB, ki bo največji in najveličastnejši na tem delu Krasa. Sklepno srečanje je bilo na Jezerskem. Govorili so župan Doberdoba Andrej Jarc in predsednik krvodajalcev Jože Ferletič ter naš Branko dr. Stangel, predsednik republiške komisije krvodajalstva in predsednik občinskega odbora RK Kranj ter Franc Skumavc, predsednik organizacije RK Vodovodni stolp K. M. V domu gojencev Železarsko izobraževalnega centra se lahko pohvalijo s pestro dejavnostjo... DEJAVNOST GOJENCEV DOMA ŽIC JESENICE - Delo gojencev Železarsko izobraževalnega centra Jesenice je zelo pestro, kot mentor pa nastopa pomočnik ravnatelja Sinila Petkovič, ki takole pravi o delu: »Mladi so zelo delavni. Zdaj smo proslavili jubileje partije in Tita, ogledali smo si celovečerni film O življenju in delu tovariša Tita, skupaj z domsko skupnostjo in mladinskim aktivom pa pripravljamo izlet na Čebine. Nedavno tega smo v domu začeli predvajati vzgojno poučne filme, za katere je bilo veliko zanimanja. Gojenci doma so letos sodelovali tudi v treh tekmovanjih gorenjskih domov v sportu, stalno pa so prisotni tudi v izveniolskih dejavnostih, v različnih organizacijah in društvih na Jesenicah. Zelo so se vključili predvsem v amatersko gledališče Tone Čufar, pod vodstvom vzgojitelja Jožeta Vindišarja so postali prav navdušeni. Stalno sodelujemo tudi z zavodom ŽIC. Nameravamo pa navezati stike s taborniki krajevne skupnosti Sava ter s samo krajevno skupnostjo. Tako naj bi se še več fantov vključilo v odbore obrambe in samozaščite. V samem domu pa smo organizirali tudi vzdrževalno delo, lepe uspehe sta pri tem pokazala Osman Krehmič in Smail Fatkič. Poleg stalnih družbenih predavanj načrtujemo tudi vključevanje v letošnje mladinske delovne akcije v občini.« J. Žerdin JESENIŠKI TABORNIKI BREZ PREDAHA JESENICE - Pred dnevi so se na redni letni skupščini sestali člani Zveze tabornikov občine Jesenice. Uvodoma je zbranim spregovoril predsednik Franc Merlak, ki je na kratko orisal delo jeseniške taborniške organizacije. Posebno je opozoril na vse večje uveljavljanje taborništva v širši družbeni skupnosti ter na povezovanje in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in JLA. Ugodno je ocenil delo jeseniške Zveze tabornikov, posebno hitro pripravljenost in učinkovitost, ki se je pokazala predvsem ob potresu v Posočju. Zatem je podal poročilo o delu načelnik Božo Pančur. Poudaril je pomen taborniške organizacije, saj se tu krepi fizična moč mladih, gojijo se tradicije NOB, sama dejavnost pa je nomemboa tudi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Taborniška organizacija v jeseniški občini ima več kot 900 članov. Najmočnejša odreda delujeta na samih Jesenicah. Odred plavžarjev ima 352, odred jeklarjev pa 307 članov. Odredi so še v Kranjski gori, Mojstrani in Žirovnici. V zadnjem mandatnem obdobju so se jeseniški taborniki množično udeleževali številnih političnih in drugih manifestacij, organizirali pa so tudi vrsto lastnih akcij. Letos so se že udeležili pohoda v Dražgoše in na Stol, sedaj pa se vsi odredi pripravljajo na letošnje mnogoboje. Jeseniška taborniška organizacija v novem programskem obdobju spet načrtuje kopico akcij. Člani so na letni skupščini že sprejeli delovni program, ki ga bodo začeli takoj uresničevati. J.Rabič Jesenice — Središče Plavža pri Cufarju na Jesenicah z avtobusno postajo in vedno večjim prometom naj bi primerno uredili tako, da ne bi prihajalo do Številnih prometnih nesreč. — Foto: J. Žerdin MLADINCI VATROSTALNE PREKINILI NEDELAVNOST JESENICE - Osnovna organizacija ZSMS v Vatrostalni Zenica — TOZD Jesenice je bila dalj časa neaktivna. Pred nedavnim pa so se mladi delavci spet zbrali in kritično ocenili nedelavnost in pasiven odnos do družbenopolitičnega dela v TOZD. Na ustanovni konferenci je zbranim mladincem spregovoril tudi sekretar OK ZSMS Jesenice Branko Pagon, ki jih je seznanil z metodami in oblikami dela v ZSMS, podčrtal pa je tudi poglavitne naloge, ki v tem trenutku čakajo jeseniško mladinsko organizacijo. Mladi delavci so se dogovorili, da bodo do naslednje seje pripravili program dela, ki mora obsegati akcije z vseh področij delovanja mladih. Ker ima Vatrostalna Zenica obrat tudi v Sto-rah, tam deluje aktiv ZSMS, ki bo odslej predstavljal del OO ZSMS na Jesenicah. Vse akcije širšega družbenega pomena bodo uresničevali skupaj, pri lokalnih pa se bo aktiv ZSMS v S tor ah vključeval v delo OK ZSMS Celje. Za predsednika OO ZSMS Vatrostalna Zenica - TOZD Jesenice so mladi delavci izvolili Ljuana Saboni, za sekretarja in obenem predsednika aktiva v Storah pa Zlato Stajner. J.R DELO FILATELISTOV ŠKOFJA LOKA - Filatelistično društvo Lovro Košir iz Škofje Loke, ki deluje v okviru kulturne skupnosti, je aktivno. Tako organizirajo stalno javno razstavo, še posebno skrb pa so posvetili mladim. Bojan Sesek, mladi filatelist, je na republiški pionirski razstavi z zbirko znamk na temo zrak-sonce-voda prejel bronasto kolajno. Škofjeloški filatelisti se udeležujejo tudi srečanj filatelistov v Ljubljani, Kamniku in drugod. Ob sodelovanju Muzejskega društva v Škofji Loki so že zbrali precej gradiva o očetu poštne znamke Lovrencu Koširju. Gradivo kronološko obdelujejo in ga pripravljajo za razstavo in za izdajo almanaha o Lovrencu Koširju. Almanah naj bi izšel leta 1079, ob 100-letnici smrti filatelista, po katerem se škofjeloško društvo imenuje. D. S. TEKMOVANJE INVALIDOV JESENICE — Društvo invalidov Jesenice je ob koncu minulega tedna organiziralo tekmovanje v kegljanju in v šahu. Tekmovanje so pripravili v počastitev mednarodnega dneva invalidov ter letošnjih jubilejev. Tekmovali so v kegljanju in v šahu. V kegljanju je imelo največ uspeha društvo invalidov iz Raven pred Borcem iz Kranja in društvom invalidov Tržič. Jeseničani so bili četrti, za njimi pa so se uvrstili invalidi aktiva iz železarne, Zveza slepih, društvo invalidov Škofja Loka in društvo invalidov Radovljica. V šahu so bili prvi člani društva invalidov z Jesenic, za njimi so bili invalidi iz železarne, tretje je bilo Šahovsko društvo Jesenice, četrto šahovsko društvo Borec Kranj, peti so bili invalidi z Raven na Koroškem in šesti invalidi iz Škofje Loke. B. B. ZDRAVJE, LEPOTA, NARAVA KRANJ — Na osnovni šoli Simon Jenko pri Vodovodnem stolpu so se odločili, da bodo še poglobili stike s krajevno skupnostjo. Sklenili so, da bodo pripravili očiščevalno akcijo. Za izvedbo akcije so se dalj časa pripravljali. Učenci so se razdelili po skupinah in določili, kaj bo kdo delal. V petek, 15. aprila, so imeli tri ure pouka, potem so začeli delati. Močnejši fantje so prekopali steze čez zelenice in peskovnike, drugi pa so pobrali po vsem naselju smeti, papirje in druge odpadke. V dobri uri je bilo vse pospravljeno. Vse nabrane papirje, lesene odpadke in druge gorljive odpadke so potem nametali na kres, ki so ga zvečer zakurili pred šolo. Ob kresu so pripravili tudi kulturni program pod naslovom Lepota, zdravje, narava. M. Grilc KONFERENCA BORCEV IZ KOKRE KOKRA - Člani krajevne organizacije Zveze borcev iz Kokre so se zbrali na letni konferenci, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in ocenili preteklo delo. Sklenili so, da bodo družno proslavili jubileje partije in Tita in se zavzeli za še boljše ohranjevanje tradicij NOB. Prav tako so se dogovorili, da je treba večjemu številu članov omogočiti letovanje in klimatska zdravljenja. Nekateri člani se temu zaradi pretirane skromnosti odrekajo. Kokrsko organizacijo Zveze borcev je letos zaradi smrti zapustil njen predsednik Stanko Bergant. Za začasnega predsednika so izvolili Jožeta Bogataja. Na letni konferenci je bil Stanko Bergant odlikovan posmrtno z redom republike z bronastim vencem, Franc Magolič, Peter Arnež in Jože Bogataj pa so prejeli red dela s srebrnim vencem. F.Šenk Franc Magolič (levo) prejema red dela s srebrnim vencem - Foto: F.Šenk Mladi iz Kokre so se zbrali na sestanku in se dogovorili, da bodo pripravili praznovanje jubileja partije in Tita in oživili delo mladinske organizacije. Dogovorili so se, da bodo do 23. aprila sestavili statut osnovne organizacije ZSMS. Za dan OF bodo pripravili razgovor z domačinom — borcem, ki mu bo sledil prikaz potopisnih filmov. Za dan mladosti nameravajo mladi Kokrjani oditi v Kumrovec, za 22. julij, ko se domačini spominjajo požiga vasi, pa pripravljajo večjo prireditev in družabno srečanje. Evidentirali bodo tudi kandidate za mladinske delovne akcije, bodisi krajevne ali republiške in zvezne. Mladi iz Kokre kažejo obilo delovne vneme kljub oddaljenosti od službe in kljub napornemu delu doma. To je tudi porok, da Kokra ne bo zaostajala, temveč hitreje napredovala. — F. Šenk KRAJEVNA PROSLAVA V MOJSTRANI MOJSTRANA — V osnovni šoli 16. december v Mojstrani je bila pretekli ponedeljek osrednja krajevna proslava v počastitev 27. aprila — dneva OF in 1. maja — delavskega praznika. Proslava je sodila tudi v okvir praznovanj Titovih jubilejev in 40-letnice KPS, združena pa je bila s sprejemom tradicionalne triglavske štafete in kurirčkove pošte. Na proslavi, kjer se je zbralo veliko krajanov Dovja in Mojstrane,so učenci pripravili bogat kulturni program.Nastopil je pevski zbor, člani dramskega krožka, glasbeniki in recitatorji, prireditev pa je popestrila še folklorna skupina KUD Jaka Rabič. J. Rabič OČIŠČEVALNA AKCIJA V TRBO J AH Mladinci v Trbojah so začeli skrbeti za lepši videz kraja. V soboto, 16. aprila so organizirali očiščevalno akcijo. Čiščenje se je začelo zgodaj dopoldne in je trajalo vse do noči. Očistili so precejšen del savskega brega, vendar je dela še veliko. Zato bodo akcijo ponovili in upajo, da jim bodo priskočili na pomoč tudi drugi vaščani in, da jih bo podprla tudi krajevna skupnost. T. Šter 610 AKTIVNIH GASILCEV JESENICE - V soboto, 16. aprila, je bila redna skupščina občinske gasilske zveze, na kateri so obravnavali delo gasilske zveze Jesenice. Lani so v občini ustanovili samoupravno interesno skupnost za požarno varnost. Člani so se udeležili raznih tekmovanj doma in v tujini, sodelovali z odbori civilne zaščite, pridobivali mlade člane, se ukvarjali s problemi financiranja ter se pripravljali na tekmovanje z zamejskimi gasilci. To tekmovanje bo letos že drugič na Jesenicah. V jeseniški občini je 610 aktivnih gasilcev, od tega 126 mladih, 123 pionirjev ter 50 žensk. Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela praznuje letos 80-letnico svojega obstoja. Proslava tega jubileja bo potekala v občini in bo združena s praznovanjem letošnjih pomembnih jubilejev. Pokroviteljstvo nad proslavo bo prevzela občinska gasilska zveza. Jeseniški gasilci so v minulem letu opravili več pomembnih nalog in akcij ter sodelovali na raznih proslavah. Mladi gasilci so se udeležili lanske lokalne mladinske delovne akcije pri čiščenju cevovoda jeseniške železarne. Požarov lani v občini ni bilo veliko, bila sta le dva na stavbah in trije gozdni požari. Gasilci so s civilno zaščito uspešno sodelovali, dobili pa so tudi sredstva za nabavo opreme ter popravilo električne napeljave v gasilskem domu v Gozd Martuljku, za popravilo domov v Mojstrani, Planini pod Golico in na Jesenicah, za dograditev požarnega bazena na Koroški Beli, za popravilo stolpa za sušenje cevi in za postavitev sirene v Zabreznici ter nabavo brizgalne na Dovjem. V letošnjem letu nameravajo organizirati tečaj za strojnike, tekmovanje članstva, mednarodno tekmovanje na Jesenicah, sektorske vaje ter skrbeti za nenehno izobraževanje članstva. Sledili bodo vsem nalogam in smernicam, ki so jih začrtali na 8. kongresu gasilstva v Novi Gorici. B. Blenkuš Jesenice — Desetina pionirjev gasilcev prostovoljnega gasilskega društva Jesenice nastopa pred cicibani vzgojno varstvene ustanove na Plavžu na Jesenicah - Foto: B. B. ŽIVILA PREDPRAZNIČNI UGODEN NAKUP v vseh prodajalnah z živilskim blagom nudimo vam proizvode priznanih proizvajalcev: FRUCTAL-ALKO TALIŠ PODRAVKA VENAC Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Temeljna organizacija združenega dela IZOBRAŽEVALNI CENTER saiKL uraru industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov RAZPISUJE za šolsko leto 1977/78 vpis v redne šole, in to: 1. v POKLICNO GUMARSKO ŠOLO 30 učencev (tudi dekleta) (od tega 8 učencev za Kemično tovarno Moste v Ljubljani) 2. v POKLICNE ŠOLE DRUGIH STROK 13 učencev (elektrikarji, strugarji, finomehaniki, orodjarji, bru-silci, puškarji, rezkalci). VPISNI POGOJI za Poklicno gumarsko šolo in poklicne šole drugih strok: — končanih 8 razredov osnovne šole, lahko brez ocene iz tujega jezika — uspešno opravljen test ročnih spretnosti — zdravniški pregled v ambulanti Sava — starost do 18 let. ZA SPREJEM V ŠOLO PREDLOŽITE: — prošnjo za sprejem (če niste oddali predhodne prijave) — zadnje šolsko spričevalo — prošnjo za sprejem v dijaški dom (oddaljeni učenci) — izjavo staršev, da bo učenec ostal v delovnem razmerju toliko časa, kolikor bo trajalo šolanje. UGODNOSTI V ČASU ŠOLANJA: — mesečna nagrada, ki je odvisna od učnega uspeha (v prvem razredu od 900 do 1200 din), — povračilo prevoznih stroškov nad 40 din, če se učenec vozi v šolo — delovna obleka in čevlji — topel obrok (malica) — regres za dopust — učni pripomočki (skripta) za strokovne predmete. Učenci, ki bodo pokazali prizadevnost in dosegli zelo dober uspeh, se lahko vključijo v nadaljnje šolanje ob delu na delovodski gumarski šoli ali na drugih rednih srednjih šolah kot naši štipendisti. Učenci, ki se po končani šoli zaposlijo, se po določeni praksi lahko vključijo v šole za zaposlene, in to v skladu s potrebami delovne organizacije. ROK PRIJAVE je 20. junij 1977 na naslov: Izobraževalni center SAVA Kranj, Medetova 1. Razpisna komisija DO CREINA Kranj TOZD servis osebnih vozil in mehanizacije, ki je v sestavi, sozd alpetoUR Škofja Loka, Titov trg 4/b razpisuje prosto delovno mesto vodje TOZD za servis osebnih vozil in mehanizacije, Kranj Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — VS izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih — VŠ izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi ustrezne moral-nopolitične vrline, ki se odražajo: — v pozitivnem odnosu do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do interesov družbene samozaščite, vseljudske obrambe, do bratskih narodov, družbenih interesov na sploh in interesov socialistične ideologije — ki niso bili kaznovani zaradi kaznivih dejanj v zvezi s svojim delom na delovnih mestih — v ustvarjanju odnosov do uveljavljanja samoupravnih in humanih medsebojnih odnosov. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba SOZD ALPETOUR Škofja Loka, Titov trg 4/b, 15 dni po objavi razpisa, pod oznako »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa pristojnega delavskega sveta. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam črno-bel TELEVIZOR z anteno in stabilizatorjem. Tonja, Sv. Duh 49, Škofja Loka . 2775 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, semenski in jedilni KROMPIR igor. Škofjeloška 30, Kranj Prodam KOKOSI nesnice. Zadra-ga 18, Duplje 2777 Prodam OKNO z roleto 100 X 140 in KOTEL za žganjekuho. Visoko 7 7 b, Šenčur 2778 Prodam mlado KRAVO po teletu. Spendal. Brezje pri Tržiču 31 2779 PRVOKOPAC »CARLO PEŠCI« montiran na traktorju, 65 KS, ločeno ali kompletno, prodam. Joža Kavčič, Retljeva 15, Čirče, Kranj Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK nemške znamke. Vreček Marija, Delavska 2, Šenčur 2781 Prodam SKOBELNIK za izdelavo štanc. Zeškova ul. 3, Kranj La-bore 2782 Prodam 5 betonskih STEBROV za kozolec in vprežni PLUG MATO. Ljubno 81, P raprotnik Stanko 2783 Brezkrmni MOTOR TOMOS 4, vožen 40 ur, prodam. Informacije Kranj, Ulica Mladinskih brigad 4 ali telefon 22-004 2784 , Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in trajno žarečo PEC EMO 5. Vrečko, Dvorska vas 5, Begunje Prodam drobni KROMPIR. Forme 14, Zabnica 2786 Prodam GUMI ČOLN - GLISER SMS Sportkombinat Beograd. Sušnik Anton, Kranj, Hrastje 4, dopoldne tel. 21-774 2787 Prodam nov KASETNI RADIO GRUNDING C 6200. Ponudbe pod »6500« 2788 Poceni prodam PUNTE in BAN-K.INE. Jereb, Hotemaže 5, Preddvor Prodam nov komplet TESNIL za stroj m batne obročke za NSU 1200. Božiček,J>odlubnik 161, Škofja Loka Prodam LATE in STREŠNE za kozolec, primerno tudi za barako ali Podobno. Stara Loka 146, Škofja Loka 2792 Prodam AUTORADIO znamke PRIVILEG. Bernik Marjan, Sv. Andrej 3, Škofja Loka 2793 Prodam MIZARSKO MIZO (ponk) novo ali staro, MOPED avto-matik, balkonsko OKNO z vrati 180X 250 cm, OKNO 80x80 vezano. Na Trati 26, Lesce, tel. 75-976 Prodam semenski KROMPIR igor. Kodras, Hlebce 8, Lesce 2795 Prodam JARCKE pasme Preluks, 11 tednov stare. Jože Urh, Zasip 23 pri Bledu 2796 Prodam šest tednov stare mladiče NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, plemenjak odličen, samica prav dobra. Krajnik Anton, Koširjeva 7, Škofja Loka 2797 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK italijanski in ZIBELKO. Zg. Brnik 12, Cerklje 2798 Prodam tri PANJE ČEBEL, Žni-daršičeve mere. Polajnar Janez, Cerklje 77 2799 Prodam MLATILNICO z reto in tresenjem in GUMI VOZ 14-colski. Poženik 3, Cerklje 2800 Prodam KOBILO, sposobno za vsa kmečka dela. Pšenična polica 4, Cerklje v 2801 . Prodam, o&Čnejši »ŠPINGEL« za cirkular, : Ivoosno PRIKOLICO, enoosno PRIKOLICO, enoosno prikolico KIPER in dva komada zavornih bobnov za prikolico. Poizve se v trafiki Cerklje 2802 Prodam tri PRAŠIČKE, šest tednov stare. Zalog 34, Cerklje 2803 Prodam sedemnajst vezanih kompletnih sobnih VRAT - novih, LIP Bled po 520 din. Dostava na dom do dvajset km brezplačno. Naslov v trafiki Cerklje 2804 Prodam lepe PASOVE za narodno fošo in odpadni CELULOID. Kati urh, Kranj, Breg ob Savi 77 n.h. pri cerkvi 2805 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO »SCANDALLI«. Hrastje 30, Kranj 2806 .Ugodno prodam globok OTROČKI VOZIČEK. Jarc Stane, Škofja Loka, Podlubnik 78 2807 Prodam HLADILNIK Ignis -^-litrski. Homan, Škofja Loka, Kijeva 11 2808 ^Prodam otroški GLOBOK VOZIČEK. Anžiček, Škofja Loka, Novi 8yet 14 2809 Udaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote pi)adeja 1. Stavek: OP Gorenjski *iak Kranj, tlak: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 1. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose PUadeja ^ - Tekoči račun pri SDK v Kra-f»Jtt številka 51800-001-12S04 - Tolkal: glavni urednik, odgovorni Jfednlk in uprava M-S41, urednico Ji-g»5, novinarji 11-000, malo-»■Jasni in naročniški oddelek **-Ul. - Naročnina: letna 300 din, 9*Uetaa 100 din, osna sa 1 številko • dinarje. — Oproščeno prometnega a*vka po pristojnem mnenju 411-1/71. Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo in SLAMOREZNICO s puhalnikom. Češnjevek 21, Cerklje 2810 Ugodno prodam žensko KOLO na prestave. Telefon 21-188 2811 Ugodno prodam AVTORADIO »CONTINENTAL« in komplet STEKLA za zastavo 750, prednje SEDEŽE in izpušno CEV »ABAR-TA«. Telefon 21-188 2812 SANI STARINSKE VPREŽNE, štiri sedežne, prodam. Informacije dopoldne na telefon : 061-323-442 interna 223, popoldne na naslovu: Ljubljana, Devova 15 (ob Celovški cesti pri skladišču »Tehnounion«). Prodam traktorsko KOSILNICO z martelj grebenom. Zabnica 7 2814 Prodam KRMILNO PESO. Pra-protna polica 19, Cerklje 2815 Prodam BETONSKI MEŠALEC 100-litrski in PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Predoslje 1 2817 Prodam 4500 litrov kvalitetnega odpadnega OLJA. Pintar Leon, Kranj, Koroška 53 a 2818 Prodam KOSILNICO BCS v dobrem stanju. Škofjeloška 28, Kranj 2819 Prodam KAVČ in dva FOTELJA v odličnem stanju. Ogled vsak dan od 8. ure dalje. Branko Arsov, Draž-goška 7/V, Kranj 2820 Prodam KRAVO s teletom. Stra-hinj 20 2821 Prodam diatonično HARMONIKO s poltoni in nov ZVOČNIK z mikrofonom. Bukovnik Janez, Gore-njesavska c. 57, Kranj (pod smučarsko skakalnico) 2822 Prodam vrtne KLOPCE. Grego-ričeva 5, Čirče, K ran j 2823 Prodam ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. Škulj Marjan, Delavska 6, K ranj 2824 Po ugodni ceni vam nudimo SI-LOTRANSPORTERJE, SILOPU-HALNIKE in SILOKLADIVARJE, Stroje si lahko ogledate in naročite pri Kalan, Poljšica pri Podnartu 4 a Prodam ORODJE z delom za plastiko. Naslov v oglasnem oddelku 2826 Prodam cementno STREŠNO OPEKO špičak, 500-litrski SOD za gnojnico. Tupaliče 8, Preddvor 2827 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce Prodam eno leto staro TELIČO. Mohorič, Njivica 5, Zg. Besnica 2829 Prodam vprežni GUMI VOZ, delovnega KONJA, športni vprežni gumi voz (zapravljivček) in BCS OBRAČALNIK. Gostilna Majdnek, Lesce 2830 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. Sp. Besnica 175 2831 Prodam rostfrei desni ŠTEDILNIK - vzidljiv. Mali Štefka, Tupaliče 58, Preddvor 2832 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Srednja vas 9, Golnik 2833 Dvoredni PLETILNI STROJ IMPESAL na kartice prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2834 Dva KAVČA, mizo, stol in dve PREPROGI, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Marija Jesih, Medvode 28 2835 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Dežman Jožica, Betonova 2, Kokrica, Kranj 2836 Prodam ŠKOTSKEGA OVČARJA. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam KOSILNICO BCS. Pri-stavec Jože, Črnivec 17, Brezje 2838 Poceni prodam KAVČ in tri FOTELJE - nizke. Ljubljanska 27, Kranj 2839 Prodam gradbeno BARAKO 4 x 3 m. Naklo 231, poleg bencinske črpalke 2944 Prodam dobro ohranjen KUHINJSKI KOT, MIZO in dva STOLA. Ogled na Vrečkovi 11, stanovanje 17, Rauch 2945 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE 5X30. Novak Janez, Prebače-vo 31, Kranj Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ v omarici in betonske ZIDAKE, 180 kosov. Bitenc, Breg 10, Tržič 2942 Prodam KRAJNIKE. Polajnar, Zalog 4, G oriče G olnik 2943 kupim Kupim LIPOVE HLODE ali JE-SENOVE PLOHE 5 cm. Mali, Tupaliče 58, Preddvor 2904 DESKE za opaž, nove ali stare, kupim. Zevnik Julij, Ljubljanska cesta 21, Kranj 2905 Kupim TRAČNO (pant) ZAGO. Sp. Brnik 36, Cerklje 2906 Kupim orehove PLOHE od 2 do 10 cm. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 2907 Kupim motorno ŽAGO za rezervne dele (0,50). Bobnar Jože, Cerklje št. 164 2908 Kupim rabljena OKNA komplet s podbojem in kompletna VRATA ter prodam PREMOG za centralno. Telefon 50-334 29909 vozila Prodam PUCH 250 cm SG. Suha 8, Škofja Loka, tel. 064-61-744 2840 Prodam široke GUME GOOD YEAR s platišči 165/70 X 13 za zastavo 101. Leber Stojan, Kranj, Stražiška 15 2841 Zelo ugodno prodam MOTOR in MENJALNIK škoda 1000 MB. Drago Jan, Škofja Loka, Frankovo naselje 74 a 2842 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, karamboliran. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Zorman Marjan, Luznarjeva 4, Kranj 2843 Prodam TRAKTOR ZETOR 25 KS s kosilnico Martelj in dvobrazd-ni PLUG. Cerklje 10 2844 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Škofjeloška 28, K ranj 2845 Ugodno vam nudi za VW VOZILA fcstarejša od 10 let 10% popusta pri delu in materialu, 40—60% pa pri zamenjavi ali rabljenem materialu. VW servis Kranj, Koroška 53 a. Kupim MOTOR za NSU 110 ali 1200 C. Telefon 21-188 2847 AMI 8, letnik 1972, karamboliran, motor brezhiben, ugodno prodam, lahko tudi po delih. Kavar Franc, Čadovlje 4 pri Tržiču — cesta proti Jelendolu. 2848 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 po delih. Ogled v petek in soboto. Naslov v oglasnem oddelku Po delih prodam ZASTAVO 750 z IR motorjem. Voklo 42 2850 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Udir Darinka, Kokrškega odreda 5, Kranj 2851 Prodam MOPED avtomatik. Naslov v oglasnem oddelku. 2852 Prodam AUDI 60, letnik 1971. Britof 171, Kranj 2853 Prodam osebni avto MAZDA 1200 vozen, registriran do maja 1978, kabinetni ŠIVALNI STROJ MUND-LOS, dvokolesno PRIKOLICO za čoln do težine 1500 kg in KOPALNO KAD iz cementa. Kranj, Kokrškega odreda 30 a, telefon 21-608 2854 Prodam ŠKODO, letnik 1968, motor letnik 1972, registriran do 24. 4. 1978 s tovorno PRIKOLICO. Cena 16.000 din. Telefon 064-61-258 Podlubnik 3, Škofja Loka 2855 Poceni prodam MOPED T 14. Te-netiše 35 2856 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1973 do 1975. Telefon 25-717 od 17. ure dalje. 2857 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, garažiran, v dobrem stanju. Kokra 66 2858 Prodam tovarniško nov 126 P. Vprašati od 6. do 14. ure 064-60-091 interna 263 ali Gorenja vas nad Škofjo Loko 115, popoldan in v soboto ter nedeljo. 2859 Prodam TRAKTOR FAHR, dobro ohranjen. Habjan, Na Kresu 2, Železniki 2860 Prodam avto AMI 6 BREAK ali po delih. Stržinar, Gorenja vas 48, Škofja Loka 2861 Prodam SIMCO 1500 v nevoznem stanju, motor za zastavo 750 ter prednjo in zadnjo havbo in stekla. Ogled v Baši j u 21. Resni interesenti naj se oglasijo: Bistrica 12, Duplje Prodam TOMOS 12 M, 12-voltni z novo armaturo. Klanec 45, Komenda 2863 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971. Naklo 66 2864 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, neregistriran, v voznem stanju. Ogled ob nedeljah dopoldne. Kos, Zasip 93 b, Bled 2865 Prodam VW VARIANT 1600, letnik 1969. Cena po dogovoru. Vrbnje 8, Radovljica 2866 Ugodno prodam osebni avto RENAULT 8, letnik 1968, dobro vzdrževan in registriran do aprila 1978. Naslov: Franc Zaveljcina, Koroška Bela, Cankarjeva 32, Jesenice 2867 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Zg. Bitnje 75 2868 Prodam MOPED TOMOS. Ljubljanska 15, Kranj, Labore 2869 Prodam ZASTAVO 750 (dec. 1972). Ljubljanska 15, Kranj, Labore Prodam KATRCO, letnik 1968. Škofjeloška 39, Kranj. Ogled samo popoldan. 2871 Ugodno prodam ZASTAVO 850 v dobrem stanju. Burgar, S p. Brnik 20, Cerklje 2872 Ugodno prodam VW karamboliran, letnik 1965 in VESPO. Ogled v mehanični delavnici Jenko, Smled-niška 64, Čirče, Kranj 2873 Prodam PEUGEOT 304. Kranj, Jezerska 122 2874 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Mlaka 113, Kranj 2875 Prodam avto AUSTIN 1300, letnik 1971, dobro ohranjen. Leskovar Boris, Šorlijeva 7, Kranj, tel. 22-543 Tovorno PRIKOLICO za osebni avto prodam. Ogled popoldan od 14. da 18. ure. ZfL Bitnje 53 pri Silarju Prodam BMVV 250/R 26, registriran, generalno prenovljen. Meglic Srečko, Lom 7, Tržič 2878 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Zjl Bitnje 194 pri Puškami Prodam AUDI 80 L, odlično ohranjen. Kokrica, Pokopališka 7, telefon 25-254. Ogled 22. 4.1977 2880 Prodam MZ 175 ccm, odlično ohranjen. Stankovič, Prešernova 12 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 z novim IR motorjem, registriran do marca 1978. Prime, Poljšica pri Podnartu 15 2882 ŠKODO 1000, registrirano, popravilo na karoseriji, rezervne dele komplet za isto vozilo in gume 600 x 13 — 4 kom, ugodno prodam. Moša Pijade 3, stanovanje 2, Kranj 2883 R 16 TL, v odličnem stanju prodam. V račun vzamem vozilo z zadnjim pogonom. Ogled pred hotelom Creina v petek med 17. in 18. uro. Jože Cirnski, Šentlenart 2, Brežice. Poceni prodam TOMOS AVTO-MATIC. Čirče 10, Kranj 2885 Prodam AMI 8, letnik 1972, (november). Škulj, Sp. Senica 25, Medvode 2886 Prodam VW 1200, letnik 1966. Ogled 22. in 23. 4. od 14. ure dalje. Bozovičar Janez, Planina 3, Kranj Kupim FIAT 615, lahko v nevoznem stanju. Kokalj Srečko, Zg. So-rica 25, Sorica 2888 ŠKODO 1000 MB po delih prodam. Zver Jože, Mavčiče 31 2889 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Luže 34, Šenčur 2890 Prodam TRAKTOR ZETOR, 25 KM z originalno martel kosilnico, letnik 1974. Bašelj 16, Preddvor Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, karoserija nova in HARMONIKO 96-basno. Ostojič, Hlebce 15, Lesce 2892 Prodam R 8, neregistriran, lahko tudi po delih ali zamenjam za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 2893 Prodam VW (hrošča) 1500 ccm, letnik 1967, v zelo dobrem stanju. Britof 156. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. 2894 Prodam PONY EKSPRES PUCH. Titov trg 18, Kranj 2895 Prodam NSU 110, registriran do konca leta. Pogačnik, Radovljica, Gradnikova 26, tel. dopoldne 75-358 Prodam ZMAJA za letanje ter AVTOGUME in druge dele VOLKS-WAGNA 1200, letnik 1967. Gašpe-rin, Begunje 69 2897 Prodam AVTO RENAULT 12 TL, prevoženih 60.000 km. Meze, Lesce, telefon 74-108 2898 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 in FORD TAUNUS, letnik 1968. Vrhovnik Janez, Mlaka 3 a, Kranj 2899 Ugodno prodam avto ŽABA, letnik 1968. Naslov v oglasnem oddelku. 2900 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Škrjanec, Podbrezje 134 Prodam KOMBI 750, letnik 1970, FIAT 600 in več delov za FIAT 1100. N ovak, Tomšičeva 42, K ranj 2902 Prodam PRINCA 1200 C po delih in ŠKODO 1000 MB, letnik 1969 komplet ali po delih. Prebačevo 25 Zidarska, tesarska, fasaderskain zemeljska dela opravimo kvalitetno in hitro. Oglasite se gradbenemu obrtniku pod »GRADI« ZASTAVO 750, garažirano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Praprotnik, Radovljica, Šercerjeva 34 2946 Prodam MOTOR zastave 750 v odličnem stanju ter dve fantovski OBLEKI od 13. do 15 let. Sr. Bela št. 49 2947 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjen. Čeranič Zivko, Stritarjeva 5, Kranj 2948 Prodam SPAČEK, letnik 1956. Viki Šparovec, Kranj, Planina 11, telefon 25-953 2949 stanovanja Prodamo vseljivo, prostorno STANOVANJSKO HIŠO v Škofji Loki s prizidanim obrtnim prostorom na komunalno popolnoma urejenem zemljišču. Telefon 064-61-429. Ponudbe pod »Vseljivo« 2706 Trosobno vseljivo STANOVANJE (110 kv. m) s pritiklinami v Kranju, prodamo. Informacije: Ulica mladinskih brigad 4 ali telefon 22-004 2910 Oddam SOBO. Prodam otroško POSTELJICO in EKSPRES za kavo. Telefon 50- 334 23 ] 1 Moški, star 37 let Išče prazno GARSONJERO ali prazno SOBO s kopalnico ali grem za sostanovalca. Ponudbe pod »Redni plačnik« 2912 Nujno iščem SOBO in GARSONJERO v Kranju. Štibelj Silva, Jezerska 95, K ran j 2913 Mlada zakonca z enim otrokom vzameta v najem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO za daljši čas v Kranju ali bližnji okolici. Ropret Janez, Moše Pijade 8, Kranj V Kranju prodam lepo, suho, sončno dvosobno STANOVANJE z lepim vrtom. Ponudbe pod »Zdomci, lepa prilika« 2915 Prodam pritlično HIŠO, 7 km od Kranja. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 2917 Prodam starejšo HIŠO v Kranju. Ponudbe pod »Delno vseljivo« 2918 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO V OKOLICI KRANJA ALI STARO HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 2919 Poceni prodam NJIVO v Zalošah pri PODNARTU. Zvab, Cesta talcev — Koroška Bela Po zelo ugodni ceni oddam v večletni najem KOŠNJO SENA na dveh travnikih v Dobravi. Soklič Lojze, Savica 20, Boh. Bistrica 2920 Kupim starejšo HIŠO. Ponudbe pod »Zelo poštena« 2921 Prodam PARCELO s 1. ploščo z dokumentacijo, elektriko, vodo. Naslov v oglasnem oddelku. 2922 zaposlitve Iščem žensko ali moškega, da bi pomagal pri učenju učenca 5. razreda. Naslov v oglasnem oddelku. 2923 Iščem dve KV KUHARICI za sezonsko delo od 15.6. do 15.9. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plačam dobro. Javite se na naslov Krčma SIRENA, Boško Crljenko, 51292 Povijana - Pag 2924 Dekle, ki ima veselje za strežbo v gostilni, dobi službo. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Gostilna ob Ljubljanici, Ljubljana Velika Čolnarska 17, Kreča Jernej 2925 Honorarno zaposlimo ČISTILKO — Plača po dogovoru. Javite se na Hišni svet, C. 1. maja 67, Kranj, Nastop možen takoj. 2926 V varstvo vzamem otroka do treh let starosti, lahko tudi dojenčka. Vzamem takoj, po možnosti za tri mesece predplačila. Mesečno 1200 din. Naslov v oglasnem oddelku - 2927 KV NATAKAR nudi pomoč v sobotah in nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku. 2928 Upokojenki nudimo hrano, stanovanje in še denarno nagrado za VARSTVO OTROK. Ponudbe pošljite pod šifro »Varstvo« 2929 Sprejmem mlajšo upokojenko za nego in pomoč v skupnem gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2930 Iščem žensko za nego bolnika. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2931 prireditve MA GORENJA VAS prireja v soboto, 23.4. 1977, VELIKI COCKTAIL PLES. Igra priznani TRŽIŠKI VOKALNO INSTRUMENTALNI ANSAMBEL. Vabljeni! OO ZMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 2932 V HOTAVLJAH bo v nedeljo, 24. 4. 1977, PLES, 1. maja, ob 19. uri pa VELIKA PRVOMAJSKA VESELICA. Igra AMARO!! 2933 Vsako nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES v SORI. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni! 2934 Danes, 22. 4. 1977, ob 19. uri prireja 4. B TTŠ PLES v Dijaškem domu. Igrajo TURISTI. 2935 obvestila Ugodne POČITNICE V POV-LJANI pred sezono in po sezoni. Penzion 120 din, polpenzion 100 din. V sezoni penzion 160, polpenzion 130, otroci do 7. leta 80 din. Krčma Sirena, Boško Crljenko, 51292 ^ovijana-Pag "'i ROLETE vseh vrst in žak naročite zastopniku ŠPILER Gradnikova 9, Radovljica, tel. 610 ali pišite, pridem na dom. 29.''* Podružnica KONJEREJSKEG/ DRUŠTVA SLOVENIJE v Rad' t ljici obvešča, da se bo v soboto, 23. 4. 1977, ob 8. uri vršU že znan JURJEV SEJEM vseh VTSl i ali itd. na prostoru bodočega ■npodroma v Lescah (Hrašk« Gmajna). Prijatelji živinoreje vabi i 2937 Izdelujem lesene ZIDNE OBLOGE, STROPE m FASADE. Ponudbe pod »Ugodno« 2938 najdeno V noči 7. 4. 1977 je nekdo prislonil MOŠKO KOLO k hiši Voglje 13. Lastnik kolesa naj ga pride iskat. 2940 posesti Prodam ATRIJSKO HISO v Kranju. Ponudbe pod »vseljiva takoj« izgubljeno Izgubil se je LOVSKI PES TE-RIER, rjavo črne barve. Sliši na ime ADO. Kdor mi ga vrne ali pomaga najti, dobi nagrado. Žagar Albin, Kranj, Cesta talcev 21, tel. 22-842 Poštenega najditelja črne de; ' niče, izgubljene v Kranju, prosim, da jo proti nagradi odda v oglasni oddelek Glasa. 2951 ZAHVALA »Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka.« Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Janeza Sitarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečeno sožalje, vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju in g. župniku za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, hčerki Tončka, Francka z družino in ostalo sorodstvo. Velesovo, 20. aprila 1977 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Marije Pivk se najiskreneje zahvaljujem vsem sosedom za pomoč. Vsem sorodnikom in znancem pa najlepša hvala za podarjene vence in cvetje ter vsem ostalim, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči sin Pivk Vinko z družino. Hotavlje, 18. aprila 1977 nesreče Nezgoda v ovinku V ponedeljek, 18. aprila, ob 22. uri se je na lokalni cesti na Racovniku v Železnikih pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Pavel Pikuš (roj. 1947) iz Železnikov je v levem nepreglednem ovinku opazil, da z dvorišča tovarne Galva-nika pelje na cesto osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Košir (roj. 1955) iz Železnikov. Voznik Pikuš je zaradi tega zavrl in pri tem padel, tako da je še priletel v avtomobil, ki se je pred tem že ustavil. Ranjenega Pikuša so prepeljali v bolnišnico. Otrok pritekel pred avto V ponedeljek, 18. aprila, nekaj pred 12. uro se je na Cesti 1. maja na Jesenicah pri hiši št. 35 pripetila prometna nezgoda. Petletni Zlatko Bogdanovski, doma z Jesenic, je nenadoma z desne strani pritekel na cesto pred avtomobil Hinka Zorka (roj. 1934) z Jesenic; voznik je zaviral in se otroku izogibal, kljub temu pa nesreče ni mogel preprečiti. Huje ranjenega Zlatka so prepeljali v bolnišnico. - Zbil pešca V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.25 se je na lokalni cesti v naselju Jama pripetila prometna nezgoda. Voznik Marjan Frelih (roj. 1941) iz Praš je vozil proti Mavčičam; na Jami je opazil pešca Antona Potrpina (roj. 1927) z Jame, ki je hodil po desni strani ceste, nenadoma pa je zavil proti sredini. Voznik je zaviral in se pešcu izogibal, kljub temu pa ga je zadel, da je padel in se hudo poškodoval. Zdravi se v Kliničnem centru. Nenadoma s ceste V torek, 19. aprila, nekaj pred 22. uro je iz neznanega vzroka na ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete Marije Završnik iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sindikalni organizaciji Odeja Škofja Loka, posebej pa sosedom za izkazano sožalje in toliko lepega cvetja, ki ste ga ji poklonili ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka, vnukinje in vnuki. Škofja Loka, Hotavlje, Gorenja vas, Ljubljana, 20. aprila 1977 ZAHVALA 11. aprila 1977 nas je nenadoma v 80. letu starosti po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil skrbni oče, stari oče, brat in stric v Janez Jenkole Česnov ata Od njega smo se poslovili 14. aprila v ožjem krogu sorodstva in sosedov na šenčurskem pokopališču. Hvala g. župniku iz Hrastja in g. župniku iz Šenčurja za opravljen obred. Iskrena zahvala velja dr. Janezu Bajželjnu za lajšanje in daljšanje pokojnikove življenjske poti. Hvala sorodstvu za darovane vence, sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih in izrekli sožalje, ter zvonarjem, Knific Pavli in vsem drugim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Pavla z Dragom in Anica z družino, sin Janez z družino ter ostalo sorodstvo. Prebačevo, 18. aprila 1977 magistralni cesti med Kranjem in Mejo zapeljal s ceste in se večkrat prevrnil voznik osebnega avtomobila Viktor Jagodic (roj. 1936) iz Škofje Loke. Voznik je bil v nesreči le laže ranjen, škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. Umrl med prevozom V sredo, 20. aprila, ob 5.30 se je na regionalni cesti Lesce —Boh. Bela pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Anton Markovič (roj. 1951) z Bleda je peljal proti Bohinju; dva metra pred prehodom za pešce na Boh. Beli je zadel kolesarja Franca Urha (roj. 1907) z Boh. Blede, ki je s kolovozne ceste pripeljal na prednostno. Voznik Urh je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umrl. L. M. PLANINSKO DRUŠTVO KRANJSKA GORA išče oskrbnika za kočo na Gozdu in za kočo v Krnici. Zaželena sta zakonca, ki sta upokojena in sta voljna prevzeti kočo v najem. Počivajoči prometni znak ... Foto: J. Žerdin Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 21-611 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakupi Žiri — Prebivalci dela Žirov, naselja, ki so ga poimenovali »Umag«, že nekaj dni »uživajo« neprijeten smrad. Na smetišču so se namreč vžgali razni odpadki. Iz kupa smeti se tako dviga gost dim, ki ga veter raznaša daleč naokoli. Zato bi morda kazalo razmisliti, da v prihodnje smetišč ne bi vet »postavljali« kar v središča posameznih naselij. Kot vse kaže bodo tudi Zirovci morali razmišljati o tem. Kajti v preteklih dneh je bilo na ta račun mnogo pritožb, (-jg) - Foto: F. Perdan ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete Mance Škofic se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sožalje in za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi upokojencem in pevcem iz Predoselj ter gasilcem iz Kokrice, častiti duhovščini za pogrebni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebne zahvale smo dolžni zdravstvenemu osebju z Golnika in dr. Novaku za daljše zdravljenje na domu. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči domači Bobovek, Ilovka, Kokrica, Luže, 16. aprila 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Avgusta Skubina se.iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem PGD Zalog, Lahovče, Cerklje, Sp. Brnik, Velesovo, Komenda, društvu upokojencev Cerklje in vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala za lepe poslovilne besede,, č. duhovščini Cerklje za spremstvo in zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, posebno dr. Janharjevi. Vsi njegovi Zalog, 12. aprila 1977 J Portret tedna Boris Kozinc: Najbolj mi je všeč biatlon Ob zaključku zimske sezone smo se pogovarjali z BORISOM KOZINCEM, 23-letnim tekmovalcem v biatlonu. Osnovni podatki: doma iz Lesc, zaposlen v tovarni Športnega orodja ELAN Begunje, izreden Študent Visoke Sole za telesno kulturo, član TVD Partizan Gorje, biatlonski državni reprezentant. »Smučarski tek treniram že osem let. Začel sem v SK Radovljica kot mladinec. Sprva sem tekmoval samo v teku, vendar sem že tedaj treniral streljanje v strelski družini JULEK Radovljica. V streljanju sem bil večkrat občinski prvak. 2e tedaj sem misli, da bi mi zato biatlon kot kombinacija teka in streljanja se najbolj ustrezal.« Po odsluženem vojaSkem roku 1973. leta se je z vso resnostjo »zagrizel« v treniranje in prvri uspehi v članski konkurenci niso izostali. »Se najbolj cenim svoj prvi uspeh v članski konkurenci tj. osvojitev naslova republiikega prvaka v biatlonu 1.1975 na Pokljuki. Od tedaj so si sledile uvrstitve vedno na eno od prvih treh mest razen letos na državnem prvenstvu v Mavrovu, ko sem zatajil prav pri streljanju, kjer sem običajno precej boljši. V tekmovanju za jugoslovanski smučarski pokal v biatlonu sem lani zasedel drugo mesto. To tekmovanje vključuje dve biatlonski in tri tekaške preskusnje sirom Jugoslavije.« Razen v vlogi tekmovalca se Boris poskuSa tudi v vlogi odbojkarskega trenerja. Pri SŠD Lesce je prevzel delo z mladimi osnovnoSolkami. Za biatlon si sam sestavlja treninge in po njih samostojno trenira. Zaradi bolezni in Studija priprave na letoSnjo sezono niso potekale tako, kot si je zamišljal. Tudi med samo tekmovalno sezono z zdravjem ni imel sreče. »Z uspehi v letošnji sezoni sem zadovoljen, predvsem če pomislim na priprave, kakrine sem imel. Poleg uspelih nastopov v posamični konkurenci sem na državnem prvenstvu v Mavrovu skupaj s klubskima kolegama Burgarjem in Tajnikarjem osvojil naslov ekipnega prvaka v biatlonu. Letos sem bil uvrščen v državno reprezentanco, česar sem Se posebej vesel.« O biatlonu, kot Športni disciplini pa je dejal: »Zelo težka panoga, ki zahteva fizično in psihično dobro pripravljenega tekmovalca. Po napornem teku se je zelo težko zbrati in dobro streljati v 4 cm veliko tarčo na 50-metrski razdalji. Kljub temu najdem v tem športu mnogo osebnega zadovoljstva. Na koncu sem dolžan zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da sem se začel ukvarjati s to panogo in da dosegam rezultate, ki so me pripeljali v vrsto državnih reprezentantov.« B. Rauh Begunje, Podnart in Stol RADOVLJICA - Pričela se je občinska liga v malem nogometu, ki jo organizira Zveza te-lesnokul turnih organizacij občine Radovljica. Letos v ligi sodeluje 24 moStev, ki so razdeljene v tri skupine. V prvi skupini je osem najboljših ekip iz lanskega tekmovanja. Ostale ekipe so razdeljene v dve skupini po teritorialnosti. Po drugem kolu vodijo ekipe Begunj, Podnarta in Stola. Vendar je neporaženih ekip več. Leatvice: 1. skupina: Begunje Elmont Vrbnje Kamna gorica Motnje Preval JLA Radovljica Merkur 2 2 0 0 7:2 4 2 1 1 0 8:6 3 2 1 1 0 5:4 3 2 1 0 1 4:3 2 2 1 0 1 4:5 2 2 1 0 1 2:5 2 2 0 0 2 2:5 0 2 0 0 2 3:7 0 2. skupina: Podnart 2 2 0 0 18: 2 4 Mlada Bosna 2 2 0 0 10: 3 4 Iskra 2 2 0 0 5: 2 4 Lancovo 2 1 0 1 9: 4 2 Brezje 2 0 1 1 1: 4 1 Bolnica Beg. 2 0 1 1 1: 8 1 Ljubno 2 0 0 2 2: 9 0 Kamna gorica II 2 0 0 2 3:17 0 3. skupina: Stol 2 2 0 0 12: 3 4 Zasip 2 2 0 0 14: 5 4 Srednja vas 2 2 0 0 7: 2 4 2ito 2 1 0 1 9: 5 2 Gorenjka 2 1 0 1 10: 6 2 Boh. Bistrica 2 0 0 2 3: 11 0 Nomenj 2 0 0 2 2: 12 0 Bled 2 0 0 2 2: 15 0 M. Faganel Sava : Korotan prekinjeno V 4. kolu občinske nogometne lige je bila tekma med Savo in Korotanom po prvem polčasu prekinjena. Igralec Korotana je namreč udaril sodnika, nakar je sodnik zaključil tekmo. Rezultati - člani: A skupina. Triglav : Šenčur 6:0, Naklo : Filmarji 2:0, Britof : Primsko-vo 0:2. Lestvica Triglav Šenčur Naklo Primskovo Sava Britof Filmarji Korotan 3 10 12: 2 7 3 0 1 13:11 6 3 0 1 6: 4 6 12 1 8: 5 4 1 1 2 15: 2 3 10 3 3:20 2 0 13 3: 9 1 0 13 4:11 1 : Preddvor 1:1, Pod- Vodi Primskovo B s 4 brezje : Primskovo I točkami. Mladinci - A skupina: Naklo : Korotan 12:0, Triglav, : Šenčur 4:2. Filmarii • Primsko- Trim liga v nogometu Odbor za rekreacijo pri Telesnokulturni skupnosti Kranj razpisuje občinsko TRIM prvenstvo v malem nogometu za leto 1977. Za tekmovanje se lahko prijavijo delovne organizacije, SŠD, telesnokulturne organizacije ter krajevne skupnosti. Rok za prijave je 26.4.1977. Pravico nastopa imajo vsi občani Kranja in okolice, ki niso aktivni oziroma registrirani pri nogometnem klubu za sezono 1976/77. Vse informacije in navodila v zvezi s tekmovanjem dobite pri tov. Marjanu Lampretu n ob't°-' na8t0Py° v 9Portn'n oD'ač>hn Udeleženci bodo razdeljeni v starostne *uPjne in bodo njihovi rezultati tako tudi t l^noteni. Vsak udeleženec bo dobil kon-,0,n> karton s potrjeno dolžino pretočene ' Pfehojene poti in tudi nalepko oziroma vsi, ? Tr*IM tekača. Zanimivost testa je tef* tum- da namerava organizator /".Ponoviti v jesenskem obdobju, ko bo zTiU 11,10 do»ezeni rezultat primerjal z re-piSi^?10' doseženim v nedeljo, 24. aprila. v£i * tev bo na stadionu Stanka Mlakarja, oustvu tekmovanja pa se udeleženci lahko Pnjavijo na startu od 8.- 13. ure. Jutri Alples : Olimpija V 14. kolu bodo v republiški ligi rokometašice Preddvora igrale v nedeljo ob 10. uri izredno pomembno srečanje za tretje mesto z neposrednimi tekmicami, ekipo Izole. Trener Božo Cri-jevič pravi: »Ce bodo nase igralke zaigrale tako borbeno kot v derbi srečanju v Novem mestu z vodečo ekipo Krke, ko so domačinke zmagale z veliko Športne sreče, lahko v tem srečanju z ekipo Izole računamo na uspeh«. V 16. kolu imajo v gosteh rokometaši Tržiča ekipo Krke. Trener Dane Vidovič o jutrišnjem srečanju pravi: »Rokometaši Krke so za nas bili vedno neugoden nasprotnik, saj nam njihova igra ne odgovarja. Nastopili bomo v popolni postavi in po uspehu v Ajdovščini upamo, da bomo ponovili dobro igro tudi v srečanju z ekipo Krke«. V 15. kolu II. ZRL - sever bo zelo pomembno tudi srečanje v soboto ob 16.30 v Železnikih Alples : Olimpija. Trener ženske ekipe Alplesa Polde Nastran je optimist in pravi: »V jesenskem delu prvenstva so bile igralke Olimpije prve, v nadaljevanju pa so izgubile vsa dosedanja srečanja. V spomladanskem delu priprav smo Olimpijo tudi že premagali, zato tudi delno računamo na uspeh in osvojitev obeh prvenstvenih točk«. J. Kuhar Sagadin 10,8 na 100 m Celje — V organizaciji Atletskega društva Kladivar je bil v soboto na stadionu Borisa Kidriča v Celju velik otvoritveni miting, ki se ga je udeležilo okoli 300 tekmovalcev iz 19 jugoslovanskih klubov in JLA. V zanimivih bojih so uspeSno nastopili tudi predstavniki kranjskega Triglava. Janez Sagadin je v konkurenci 41 tekmovalcev zasedel 2. mesto v teku na 100 m in izenačil letoSnji najboljši rezultat v Sloveniji. Štefan K urnik je v skoku s palico zasedel 3. mesto, prav tako veteran Šatler v metu krogle. Omeniti velja tudi osebni rekord in 5. mesto Bojana Stareta med 39 tekmovalci v teku na 400 m ter 6. mesto Bernarda Šraja v teku na 3000 m v konkurenci 37 tekačev. Rezultati kranjskih atletov: Moški: 100 m: Sagadin J. 10,8, Stare 11,1, Ravnikar 11,3, PeneS 11,4, Sagadin M. 11,7, Bačar 11,9, Križaj 12,5, 400 m: Stare 50,9, Sagadin M. 54,0, Križaj 55,0, 1500 m: Božnik 4:05,8, Krivec 4:10,5, Leban 4:20,8, 3000 m: Šraj 8:51,6, Križnar 9:35,6, daljava: Vučkovič 670 cm, vi-Sina: Bizjak 175 cm, palica: Kurnik 360, Sitar 320 cm, krogla: Satler 13,70, KogovSek 11,91 m. Ženske: 100 m: OvsenekB. 14,0, 400 m: OvsenekM. 65,6, 800 m: Pogačnik 2:33,2, visina: Rant 140, Pavlin 135 cm, daljava: Teran 454, Šturm 421, Rant 421, Pavlin 420 cm. I. K. XXI. »Po poteh partizanske Ljubljane vo 1:0. Vodi Naklo s 6 točkami. B skupina: Kokrica : Trboje 1:1, Preddvor : Podbrezje 3:2. Vodi Primskovo z 2 točkama. Pionirja: Triglav B : Sava B 0:9, Triglav A : Šenčur 9:2, Kokrica : Korotan 0:1, Naklo : Sava A 0:1. Vodi Triglav A z 2 točkama. Medobčinska liga Radovljica-Tržič-Jesenice: člani: Lesce : Bohinj 0:1, Tržič : Jesenice 3:0, Bled : Plamen 5:1. Vodi Tržič s 4 točkami. Mladinci: Lesce : Bohinj 5:0, Tržič : Jesenice 4:1. Vodi Bled s 3 točkami. Pionirji: Lesce : Bohinj 3:1, Tržič : Jesenice 1:2. Vodijo Jesenice s 4 točkami. Občinska liga Škofja Loka: člani: LTH : Alples 1:1, Alpina : Tehnik 4:3, Kondor : Reteče 1:1. Vodi Alpina z 2 točkama. Mladinci: LTH : Alpina 4:4, Sv. Duh : Alples 0:0. Vodi LTH z 1 točko. P. Novak Občinsko prvenstvo v balinanju Radovljica — V okrivu programa Športno rekreacijskih iger radovljiških sindikatov bo v soboto, 23. aprila, ob 8. uri na balinišču v Lescah 11. občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju. Tekmovanje pod pokroviteljstvom OSZS in TKS Radovljica organizira balinarski klub Lesce. Prijave ekip sprejema OSZS Radovljica do petka, 22. aprila, do 12. ure. V. MatijaSič Sprejem za Jožeta Demšarja TRŽIČ — Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Sebenje so pripravile v domu družbenih organizacij svečan sprejem za Jožeta Demšarja, državnega reprezentant a v smučarskih skokih, ki seje Se posebej izkazal na letoSnji prireditvi Planica 77 s skokom 164 metrov. Sokrajani so se mu s tem sprejemom skromno oddolžili za njegove dosežke in trud. Franc Jekovec, predsednik krajevnega odbora SZDL, je v nagovoru opisal celotno Športno pot mladega Jožeta Demšarja in med drugim dejal, da je Jože začel skakati že kot ciciban v Sebe-njah in da so na njegov kasnejši skakalni Športni razvoj veliko prispevali trenerji Ambrož Teran, Marjan Pečar, Ivo Konc, Peter Rezar in sedanji trener reprezentance Ludvik Zaje. Izrazil je tudi željo, da bi Jože po končani športni karieri ostal v domačem kraju in prevzel treniranje podmladka. Ob koncu mu je izročil še lepo spominsko darilo. J. K. Zmaga triglavank MARIBOR - V nadaljevanju ženskega dela v kegljaški ligi za republiški ekipni naslov je moštvo kranjskega Triglava gostovalo v Mariboru. V razburjenem srečanju so bile za tri keglje boljše gostje iz Kranja. Branik 2333: (RoSkar 363, Gjergjek 412, Fišer 384, Veber 385, Gobec 387, Kerčmar 402); Triglav 2336: (Zaje 377, Vrhovnik 389, Sparovec 389, Vidali 367, Zore 419, 2umer 395). -d h Kolesarski trim KOKRICA - V kulturnem domu Franca Mraka na Kokrici bo jutri ob 19. uri svečana prireditev ob pobratenju kolesarskih klubov Adria iz Trsta, KK Grosuplje in kolesarske sekcije ŠD Kokrica. V počastitev pobratenja bodo kolesarski delavci s Kokrice v nedeljo, 24. aprila, organizirali kolesarski trim. Odhod bo ob 9. uri izpred kulturnega doma na Kokrici, od koder bodo »trimčkarji« nadaljevali pot prek Kranja, Škofje Loke do Dražgo*. Tu je predviden ogled spomenika, počitek in okrepčilo, potem pa spet nazaj. Pot je dolga okoli 60 kilometrov, udeleženci pa bodo vozili v strnjeni koloni in počasnem tempu. Vsi, ki se bodo udeležili kolesarskega trima, bodo prejeli značko »trimčka«. H. J. II. zvezna odbojkarska liga Bovec : Bled 3:2 Bovec — Telovadnica OŠ Peter Skalar, Bovec : Bled 3:2 (11, -6, -11, 12, 10), gledalcev 150, sodnika Bukovec in Berdon (oba Kanal). Bovec: GaSperšič, Zorč, Martka, Mlekuž, A. Kravanja, V. Kravanja, Šuligoj, Della Bianca, Istenič, Komac, Rot. Bled: Ferjan, AndolSek, Torkar, Udrih, Ves-kovič, Završnik. Neposredni konkurenti Enotnosti in Partizana Zamet za izpad iz lige so tekmo z Bledom odigrali v res požrtovalni in srčni igri in uspeli. Blejci so pripotovali v Bovec s samo Šestimi igralci, kar jim je že pred začetkom srečanja zmanjševalo realne možnosti za zmago. O globljih vzrokih položaja blejske odbojke je trener Vernig pojasnil: »2e ves spomladanski del prvenstva nam manjka denarja. V takih razmerah so treningi oteženi in zato se ne smemo čuditi porazom, ki marsikoga presenečajo. Eden od predpogojev za uspeh v kateremkoli Sportu je žal tudi denar.« B. Rauh Jugoslovanski pionirji drugi EEKLO - V tem belgijskem mestu je bil tradicionalni mednarodni četvero-boj pionirskih reprezentanc Francije — Švice — Jugoslavije in Belgije. Med to mednarodno druščino so se nali mladi plavalci odlično odrezali, saj so osvojili drugo mesto. Tako so bili drugi pionirji, drugi pa tudi v končni razvrstitvi. Med jugoslovanskimi reprezentanti sta bili tudi pionirki kranjskega Tri- friava Tatjana Bradaika in Irena Ber-ožnik. Bradaikova je bila na 100 m prsno s 1:21,0 peta, Berložnikova pa je z 2:43,8 na 200 m hrbtno zasedla osmo mesto. Ekipni vrstni red — pionirji: 1. Francija 134,5, 2. Jugoslavija 127,5, 3. Švica 101, 4. Belgija 54; pionirke: 1. Francija 132, 2. Belgija 120.3. s vi ca 85,4. Jugoslavija 79; vseekipni vrstni red: 1. Francija 266,5, 2. Jugoslavija 206,5, 3. Švica 186.4, 4. Belgija 174. dh Pričakujejo nad 80.000 udeležencev LJUBLJANA — Naše glavno mesto, mesto heroj, se pospešeno pripravlja na letošnji že enaindvajseti pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. »Vse službe, kakor tudi ostali ne držijo križem rok, saj pohod sovpada v letošnja praznovanja 40-letnice prihoda Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne, v počastitev 40-letnice KP SR Slovenije in v počastitev osvoboditve Ljubljane,« je dejal predsednik organizacijskega odbora Franc Stadler-Pepe na tiskovni konferenci. Torej priprave tečejo po načrtu in v teh dneh v Ljubljani pričakujejo, da se bo letošnjih pohodov udeležilo okrog 80.000 pohodnikov. Prvi bodo svoje pohode začeli najmlajši, pionirji, v torek, 26. aprila, z manifestativnim pohodom »Po poteh tovarištva in spominov«. Tega pohoda, kot načrtujejo organizatorji, organizacija je v rokah občinske zveze prijateljev mladine, kjer sprejemajo tudi prijave, se bo udeležilo veliko pionirskih odredov z okoli 20.000 udeležencev. Še več pa jih bo prav gotovo v soboto, 7. maja. Ta dan bodo na manifestativni pohod na 10.000 metrov dolgi progi »Po poteh tovarištva in spominov« odšli člani osnovnih organizacij, mladina srednjih šol, višjih in visokih šol, pripadniki Odredov mladinskih učnih enot, JLA, TO, Milice ter občani krajevnih skupnosti; na 5000 m dolgi progi »Po poteh tovarištva in spominov« bodo tega dne odšli tudi pionirji in mladina višjih razredov osnovnih šol; razen tega bo tudi manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« za člane SNOUB NOV, domicilnih brigad NOV mesta Ljubljane, TV kurirjev in člani delegacij organizacij ZZB NOV. Za te sprejema prijave Mestna zveza tabornikov v Ljubljani, Cankarjeva 5, osebne prijave pa bodo sprejemali tudi v poslovalnici Kompasa, Titova 12, od 28. do 30. aprila. Devetega maja, torej na dan osvoboditve mesta Ljubljane, bo tudi osrednja slovenska proslava ob 40-letnici KP Slovenije. Le-ta bo letos na ploščadi pred spomenikom revolucije na Trgu revolucije in ne kot prejšnja leta pred Slovensko filharmonijo. Tega dne bo tudi tekmovalni pohod »Partizanski marš« na 25.000 m za moške ekipe; posebnost tega marša bo kot novost marš za veterane, ki bo letos prvič, in za udeležence starejše od 40. let, za vse osnovne organizacije, Odrede mladinskih učnih enot ter ekipe enot JLA, TO in Milice ter ženske na 8000 metrov za vse osnovne organizacije; na 3 x 1000 m »Štafeta zmage«, za mladinske moške ekipe, ki bodo ločene za osnovne šole, za srednje šole, za osnovne telesno vzgojne organizacije, za vse ostale osnovne organizacije in ekipe JLA, TO in Milice; »Štafeta zmage« bo tudi na 3 x 600 metrov za ženske ekipe, ločeno za osnovne šole, srednje šole, osnovne telesno vzgojne organizacije in za vse ostale organizacije; »Tek prijateljstva« na 4226 m dolgi progi bo za moške domače in tuje reprezentance ter za posameznike. Na ta tek je odbor povabil 62 mestnih reprezentanc iz domovine in tujine. Doslej so dobili že prijave iz Berna, Bologne, Bruslja, Ženeve, Gottvvaldova, Gradca, Brna, Sofije, Stutgarta ter bolgarske reprezentance, od domačih pa so se prijavile reprezentance Osijeka, Ptuja, Reke in Zagreba. Za ta tekmovalni del prireditev prijave sprejema Mestna zveza za telesno kulturo v Ljubljani, Celovška 25. Organizacijski odbor pa ni pozabil tudi na zamejske Slovence. Tako so na prireditve povabili tudi predstavnike Furla-nije-Julijske Krajine in Koroške Slovence. D. Humer Vrhunc prvi v Ljubnem Partizan Ljubno je v okviru tekmovanj za mesec mladosti in drugih obletnic organiziral meddruStveni turnir v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo 24 igralcev iz 7 druStev. Vrstni red: 1. Brane Vrhunc (Lesce), 2. Janez Globočnik (Mošnje), 3. Janez Muzik (Križe), 4. Lado Eržen (Ljubno), 5. Janez Faganel (Podnart) itd. EL Posebno priznanje LJUBLJANA - Na tiskovni konferenci o letošnjih XXI. pohodih »Po poteh partizanske Ljubljane« je organizacijski odbor dobil tudi veliko priznanje. Janez Dremelj je v imenu zveznega odbora za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu predal predsedniku organizacijskega odbora Francu Stadlerju-Pepetu posebno priznanje. Organizacijski odbor »Po poteh partizanske Ljubljane« je bil prvi, ki je namenil sredstva za izgradnjo tega doma v Titovem rojstnem kraju. -d h J*' Cicibani Triglava odlični KANIN - Na *i ' -njih °-r f . še vedno idealna smučina, so »e nt „. tekmovanju v veleslalomu zahodnega seleKtiv-nega razreda pomerili cicibani in cicibanke. Med 70 nastopajočimi iz osmih slovenskih smučarskih kolektivov so največ uspeha poželi mladi Kranjčani. Njihovi predstavniki so namreč zmagali v obeh konkurencah. Rezultati - cicibani: 1. PeneS 1:13,42, 2. Lavrič (oba Triglav) 1:14,51, 3. Erman (Olimpija) 1:15,00; cicibanke: 1. Dežman 1:10,46, 2. Tomažič (obe Triglav) 1:11,16, 3, Šmid (Železniki) 1:14.44. -dh Šolarji na stadionu Jutri bosta na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju dve zanimivi atletski prireditvi. Številnim manifestacijam v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice Titovega prihoda na čelo KPJ ter 85-letnice Titovega rojstva se bodo ob 8.30 pridružili tudi učenci in učenke osnovnih Sol Simon Jenko in F. Prešeren. Po množičnih izbirnih tekmovanjih se bodo pomerile 5-članske reprezentance petih, sestali, sedmih in osmih razredov v naslednjih disciplinah: 60 m, 600 m (pionirke 400 m), skok v daljavo, skok v višino, suvanje krogle in štafeta 4x100 m. Ce bo vreme slabo, bo tekmovanje v telovadnicah obeh osnovnih šol. Atletski klub Triglav pa ob 15.30 prireja odprti klubski miting, na katerega so vabljeni tekmovalci iz vseh gorenjskih občin. I. Kavčič Občinsko prvenstvo Kranja z zračno puško Na letošnjem občinskem prvenstvu Kranja s serijsko zračno puško za člane, članice, mladince in mladinke je nastopilo 99 strelcev. Rezultati — ekipno: člani: 1. Iztok Bitnje 1446, 2. Tone Nadižar Čirčiče 1418, 3. Iskra 1386, 4. Stane Kovačič Primskovo 1370, 5. Franc Mrak Predoslje 1363; članice: 1. Tabor Cerklje 940, 2. Franc Mrak I 842,3. Franc Mrak II 743; mladinci: 1. Tone Nadižar I 1044, 2. Franc Mrak 1033, 3. Tabor 978, 4. Tone Nadižar II 961, 5. Tone Nadižar III 926; mladinke: 1. Bratstvo-edinstvo Kranj 994, 2. Tone Nadižar 896; posamezno — člani: 1. Marko Plestenjak (Iztok) 373, 2. Bogomir Retelj (T. Nadižar) 369, 3. Rado Rakovec (Iztok) 367, 4. Božo Rogelja (S. I. - Jokl) 364, 5. Franc Naglic (S. Kovačič) 361; članice: 1. Mili Brezar (Tabor) 350, 2. Jelka Valentar (Iztok) 330, 3. Nada Markič (Tabor) 303, 4. Milka Kovač (F. Mrak) 297, 5. Marija Kern (Tabor) 287; mladinci 1. Brane Bohinc (T. Nadižar) 355, 2. Zoran Sitar (F. Mrak) 352, 3. Matjaž Jurgele (T. Nadižar) 349, 4. Srečo Jerman (F. Mrak) 341, 5. Franc Strniša (F. Mrak) 340; mladinke: 1. Vera Lovrenčič 344, 2. Helena Lipar, 3. Sonja Hafner 325, 4. Darinka Smrtnik 314, 5. Lidija Vodopivec (vse Bratstvo-edinstvo) 309. Za republiško prvenstvo je izpolnilo normo 31 strelcev. A. Lakner V delovnih kolektivih je te dni v javni razpravi predlog samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in delovne razmere pri zaposlovanju delavcev. Omenjeni sporazum so začeli občinski sindikalni sveti pripravljati lani, sedaj pa je dopolnjen s pripombami delavcev in družbenopolitičnih organizacij pripravljen za sprejem in naj bi ga podpisali v začetku prihodnjega meseca. Določa, da morajo delovne organizacije zagotoviti za vsakega delavca redno prehrano, primerno stanovanje in možnosti za kulturo in rekreacijo. Kaj menijo o predlogu sporazuma in kakšne pripombe imajo? To vprašanje smo zastavili v treh delovnih kolektivih v Kranju in Škofji Loki: Silva Rozman, tehnolog, predsednica konference sindikata OO Planika Kranj: »Predlog samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in delovne pogoje pri zaposlovanju delavcev so obravnavale vse družbenopolitične organizacije v podjetju. Menimo, da sporazum nalaga veliko obveznosti delovnim organizacijam. Čeprav že vsa leta v našem podjetju posvečamo veliko skrb družbenemu standardu delavcev in veliko vlagamo za stanovanja, prehrano, rekreacijo in za druge potrebe, bi vse zahteve sporazuma težko izpolnili. Težko bi že takoj v začetku zagotovili vsakemu novemu delavcu vse, kar zahteva sporazum.« »Gradbinci smo vezani na delovno silo iz drugih republik in smo morali stvari, ki jih predlaga omenjeni sporazum, sami urejat. Že pred nekaj leti smo podpisali interni samoupravni sporazum o minimalnih standardih v okviru gradbene panoge. Naš interni sporazum je v nekaterih zahtevah še strožji od predlaganega. Nekoliko slabše je za delavce poskrbljeno le na gradbiščih, kjer imajo začasna stanovanja, ki se jih ne da urediti s kopalnicami in skupnimi prostori. Drugače pa smo že zgradili samske domove v Kranju, Kamniku in na Jesenicah, sedaj gradimo samski dom v Tržiču, vključili pa se bomo tudi v gradnjo samskega doma na Planini v Kranju. Na ta način je poskrbljeno predvsem za samske delavce, več problemov pa imamo z urejanjem stanovanjskih vprašanj delavcev, ki imajo družine.« Martin Ribnikar, vodja kadrovsko socialne službe pri SGP Gradbinec: Franc Stražar, predsednik konference OOS Jelovica Škofja Loka: »Vsa škofjeloška industrija je zelo vezana na delavce iz drugih krajev, kar je seveda drago. Še dražje pa bo, če bodo organizacije hotele izvajati sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev in bodo poleg stanovanj zagotavljale novo zaposlenim delavcem tudi vse druge pogoje za življenje v skladu s sporazumom. Zato menim, da bo potrebno poiskati notranje rezerve in omejiti novo zaposlovanje. Po podatkih delamo od 8 ur, ki jih prebijemo na delovnem mestu le 5,15 ure, druga rezerva, kjer bi lahko marsikaj prihranili, je boljša organizacija dela in tretja uvajanje sodobne tehnologije.« L. Bogataj te dni po svetu MEDNARODNO LETO OTROKA V teku so priprave za mednarodno leto otroka, ki bo po sklepu Združenih narodov leta 1978. Henry Labouisse, generalni direktor UNICEF je izjavil, da je vsem vladam poslal pismo s prošnjo, da osnujejo nacionalne organizacijske komiteje. Dodal je, da naj bi bil sestanek predsednikov teh komitejev že v kratkem. NOVO UPANJE ZA SLADKORNE BOLNIKE Raziskovalci houstonske univerze v ZDA sp izpolnili novo metodo ugotavljanja sladkorne bolezni, ki je 90-odstotno točna. S koncentriranjem zelo majhnih organskih tekočin v bioloških raztopinah in z dodajanjem določenih kemikalij, so izložili dvanajst kemičnih komponent, ki so značilne za sladkorno bolezen. Z novo metodo je tudi možno ugotoviti, za katero vrsto diabetesa gre: mladostno, latentno ali neko drugo. Nova metoda je izrednega pomena za medicino, saj je mnogo hitrejša in toč-neisa od stare, po kateri so z gotovostjo odkrili bolezen le v 30 odstotkih primerov. PODOBNOST Z AFERO WATERGATE Vlogo časnika Washington Post pri odkrivanju afere Watergate je ponovil izraelski časnik Haaretz. Objavil je, da Ima premier Rabin tajni bančni račun v inozemstvu. Prav tako je objavil, kako mu je prišlo na uho, da so Rabinovo ženo videli v washingtonski banki v času obiska bivšega izraelskega premiera v ZDA. Da bi si »pomiril vest«, je novinar omenjenega časopisa sam odšel v banko in skušal na Rabinov račun vplačati 50 dolarjev. Uslužbenec ga je opozoril, da to lahko stori, le priznanice ne more dobiti. Tako se je novinar prepričal, da račun res obstaja. VODA ZA MAROKO Pri Budžuru v zahodni Sahari je začela obratovati prva naprava za čiščenje morske vode. Iz morja bo pridobila okoli 250 ton pitne vode na dan. Graditev avtomatske naprave za pridobivanje sladke vode iz morske je stala okoli 4,2 Milijona dinarjev. Podobno napravo gradijo tudi v S mari, načrte pa pripravljajo za nadaljnjih osem naprav. S pomočjo teh naprav bodo postopoma pustinje v Maroku spremenili v plodna polja. UMETEN DEŽ Po 40-letnih raziskavah so mehiški strokovnjaki izoblikovali postopek za umetni dež, ki so ga že preskusili v zveznih drŽavah Sonora in Sinaloa, kjer pogosto suša uničuje letine. V tako imenovane vroče oblake razpršijo posebne kemične snovi, ki povzročijo, da se voda kondenzira. Ploha traja 12 do 20 minut. Sistem dopolnjujejo z radarji, ki vsake pol ure pošiljajo podatke o gibanju oblakov. 2e ena sama ploha poveča večji hektarski donos tudi za pol tone. POŽAR V TEKSASU Stari del pristanišča Galveston v Teksasu je v torek zajel velik požar, ki se je razširil na vso četrt. Krajevne oblasti se bojijo, da je v požaru izgubilo življenje najmanj deset ljudi, gmotna škoda pa je ogromna. POMILOSTITVE V ŠPANIJI V Španiji so popolnoma ali deloma pomilostili 3401 jetnika. Izpustili so jih 1782, ostalim pa so kazen znižali. STO LET FONOGRAFA Ob stoletnici fonografa so v Parizu odprli vsakoletni kongres mednarodne federacije proizvajalcev fonogramov in videogramov. Kongresa se udeležujejo predstavniki 38 držav. Kraj in datum kongresa so izbrali v čast pesnika in izumitelja fonografa Charlesa Croixa, ki je ravno pred sto leti, 18. aprila 1877, predložil akademiji znanosti spis o snemanju in reprodukciji slušnih pojavov. Croixovo kuverto so odprli šele decembra 1877, njegovemu »stroju« pa so dali ime paleofon in ga sprva niso resno jemali. Istega leta je v Londonu Thomas Edison seznanil javnost s svojim izumom, ki je deloval na enakih načelih in ga je imenoval fonograf. Njegov izum je imel več sreče. Na plošče so začeli snemati glas že konec prejšnjega stoletja. Po drugi svetovni vojni so izumili plošče z različno hitrostjo, potem magnetofonske trakove, leta 1961 pa še kasete. GVERILCI NA AVTOCESTI Zaradi aktivnosti gverilcev si avstralski zunanji minister Andrew Peaocock ni mogel ogledati nove avtoceste, ki so jo z avstralsko pomočjo zgradili v severovzhodni Tajski. Obisk avstralskega ministra so prekinili takoj po otvoritvi 103 km dolge ceste. SPORAZUM O GANGESU Indija in Bangladeš sta se sporazumela glede pravic do izkoriščanja Gangesovih voda. Sporazum so sprejeli v Daki na sestanku indijskega obrambnega ministra in njegovega kolega iz Bangladeša. Sedaj bodo določili Se podrobnosti. Več otroških nalezljivih bolezni pri predšolskih otrocih . Po grafikonih o obolevnosti predšolskih otrok, ki jih rišejo v vrtcih, ni težko ugotoviti, da so mali otroci največkrat bolni zaradi različnih prehladnih obolenj. Takšno bolezensko sliko predšolskega otroka bi verjetno lahko potrdili tudi vsi dispanzerji za predšolske otroke. Nalezljive otroške bolezni so v teh grafikonih bolj pri dnu med vsemi obolenji po pogostosti, saj vemo, da otroško nalezljivo bolezen otrok preboli le enkrat v življenju, medtem ko se prehladna obolenja lahko ponavljajo vsaka dva tedna. Že lani, posebno pa letos, otroški zdravniki opažajo večje obolevanje za otroškimi nalezljivimi boleznimi. Virusi, ki te bolezni povzročajo, se namreč v določenih razdobjih okrepe in zato je tudi več obolenj, nato pa sledi spet upad. »Ne bi mogli trditi, da bo ravno letos največje število otrok obolelo za nalezljivimi otroškimi boleznimi, niti ne vemo, kdaj bo sledil upad obolenj«, pravi dr. Milena Zavrnikova iz Dispanzerja za predšolske otroke pri ZD Kranj. »Lani je v kranjski občini obolelo 579 predšolskih za otroškimi nalezljivimi boleznimi, letos v treh mesecih in pol pa že 1091. Od šolskih otrok jih je lani zbolelo 676, letos v teh prvih mesecih pa 325: številke so razumljivo manjše med šolskimi, saj so ti že v dobi, ko se manj oboleva za temi boleznimi. Otrok se navadno sreča z virusi, ki povzročajo otroške nalezljive bolezni tja do šestega leta starosti, lahko pa seveda oboli tudi kasneje, celo ko odraste.« No, na srečo je bolj malo šest-desetletnikov, ki bi recimo zboleli za ošpicami, vendar možnost je. Tako odrasli kot otroci pa večkrat »na tiho« prebolijo otroško nalezljivo bolezen, ne da bi vedeli, saj ima lahko vse znake prehladnega obolenja. Tudi večina zdravstvenega osebja, ki je dnevno v stiku z malimi bolniki, ne oboleva za temi boleznimi, četudi jih recimo v otroški dobi niso preboleli: torej so se »tiho« imunizirali. »Med obolenji, ki jih v našem dispanzerju beležimo, je največ rdečk in mumpsa. So pa še tudi norice, ošpice, peta in šesta nalezljiva bolezen, škrlatinka, infekcijska mononukleoza (fajfar-jeva bolezen), ostale bolezni, ki smo jih s cepljenjem že lahko odpravili, pa se tako kot drugod ne pojavljajo več.« Rdečke so razmeroma lahko virusno obolenje, ki otroka ne prizadenejo posebno, tako da ga starši tudi z blagimi bolezenskimi znaki pošljejo vrtec ali šolo, kjer okužuje svoje vrstnike. Odrasli obolevajo za rdečkami nekoliko izraziteje; tako kot tudi za vsemi drugimi otroškimi boleznimi, če jih po naključju — nekoliko zapoznelo — prebolevajo v odrasli dobi. Za rdečke vemo, da so nevarne nosečnicam, pravzaprav plodu, saj mu virus v prvih mesecih lahko prizadene hude okvare. Zato naj noseča žena, ki v zgodnji nosečnosti preboleva rdečke ali je prišla v stik z bolnikom, ki ima rdečke, zase pa ve, da jih še ni prebolela, kar najprej obišče ginekologa. Zdaj je že možno s preiskavo krvi potrditi ali ovreči sum, da je z virusom rdečk plod v materi okužen ali ne. Ce dvakratna ali trikratna krvna slika potrdi, da je virus v telesu matere, zdravnik predlaga abortus, če je nosečnost še zgodnja: zato kakega odlašanja kadar gre za rdečke pri nosečnicah, ne bi priporočil noben zdravnik. Otroke varujemo pred nalezljivimi otroškimi boleznimi s cepljenji, zato nekaterih bolezni danes niti ne poznamo več, na primer davice, oslovskega kašlja. Za nekatere druge pa cepiva še ne poznamo, ali pa cepivo trajno ne zavaruje in čez leta odpornost organizma popusti. Ubranimo se lahko le škrlatinke, če na primr otroku dajemo penicilin, kar pa seveda določi le zdravnik. »Obo-levanju se je težko izogniti: kake izolacije v današnjem življenju ne poznamo več, saj se tako odrasli kot otroci mnogo gibljemo med ljudmi,« meni dr. Zavrnikova. »Vse premalo pa starši omogočajo svojim otrokom, posebno tistim ki hodijo v vrtce, da se vsak dan pošteno prezračijo. Sprehod po svežem zraku in Kljub porazu so rokometaši Jelovice v drugoligaškem srečanju pred približno 500 gledalci na Puštalu v Škofji Loki z ekipo Varteksa iz Varaždina prikazali borbeno in požrtvovalno igro. Vodili so že 5:2 in 7:4, toda gostje so z umirjeno igro izenačili rezultat. V drugem polčasu je vratar gostov Sopar ubranil tri sedemmetrovke zapored in Varteks je povedel 16:13. Z lepimi in hitrimi napadi so uspeli zmanjšati poraz na en gol razlike. Na sliki uspešna akcija Peternela (štev. 7), ki je dosegel v tem srečanju pet zadetkov, poleg pa Pokom, s štev. 10. — Foto: J. Kuhar Otvoritev Doma Albina Drolca v Potočah V torek, 26. aprila, ob 10. uri dopoldne bo v Potočah pri Preddvoru otvoritev prenovljenega Doma Albina Drolca in novega prizidka k domu. Na otvoritvi, na katero so vabljeni vsi kranjski občani, bo govoril predsednik skupščine občine Tone Volčič, sledil pa bo še kulturni program. Potem ko je bil pred kratkim grad Turn, v katerem je že vrsto let dom ostarelih občanov, adaptiran v skladu s sodobnimi standardi, je v neposredni bližini stavbe, ki je ohranila vso svojo staro podobo, v dobrem letu zrasla nova stavba. V tej, v modernem alpskem slogu grajeni stav- bi, bo v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah prostora za 70 oskrbovancev, v stari stavbi pa za 60. V kranjski občini je skupaj z Domom upokojencev na Planini sedaj prostora za 250 ostarelih občanov, ki na starost potrebujejo domsko varstvo. Prizidek, ki ga je projektiral ing. arh. Roman Zaletel, je veljal 15 milijonov din z opremo vred: sredstva pa so se v večjem delu natekla iz stanovanjskega prispevka upokojencev, del sredstev pa je prispeval tudi solidarnostni sklad stanovanjske skupnosti Kranj. Gradbena dela je opravilo SGP Gradbinec Kranj. L. M. Zbiralna akcija starega papirja Občinska organizacija Rdečega križa Kranj organizira skupaj s krajevnimi organizacijami RK od 20. do 26. aprila letos veliko zbiralno akcijo starega časopisnega papirja, knjig, revij, lepenke in kartonske embalaže v humanitarne namene in sicer na celotnem območju občine Kranj. Ker poteka v Kranju 22. aprila akcija odvoza kosovnega odpadnega materiala, Rdeči križ naproša občane, da papir pripravijo posebej povezan v snope in ga postavijo pred vhodna vrata. V nemestnih krajevnih skupnostih bo akcija zbiranja papirja organizirana tako, da bodo občani pravočasno obveščeni, kam naj prinesejo star papir. Obe akciji sta vsekakor vredni pozornosti vseh občanov, saj gre končno za higienizacijo našega okolja, lepši videz naših shramb, obenem pa s tem, da darujemo papir v humanitarne namene, pomagamo humanitarnim organizacijam pri njihovem delu, obenem pa z vračanjem starega papirja v ponovno obdelavo zmanjšujemo predelavo lesa. redno umivanje večata odpornost organizma tudi pred nalezljivimi boleznimi. Na žalost pa vsaj v našem dispanzerju to opažamo, da starši na to pozabljajo. Nenegovana koža in sluznica je dovzetna za klice: do šestega meseca starosti otroke ie vsak dan kopljemo, nato pa vedno manj, kar je povsem nerazumljivo. Tudi prehrana je važna. Naši otroci so razvajeni in ne jedo vsega, starši jih niso naučili jesti vse, kar je zanje koristno. Opažamo tudi, da so otroci polni zdravil, ko pa resneje zbolijo, so zdravila manj učinkovita. Vse to, kar opažamo v dispanzerju tako pri bolnih kot pri zdravih otrocih, je odraz še dokaj šibke zdravstvene prosvet-ljenosti. Zato se mi zdi prav, da bi z zdravstveno vzgojo že šolarju vtepli v glavo pravila zdravega načina življenja in varovanja zdravja, po katerih naj bi se ravnal vse življenje ter tako vzgajal tudi svoje otroke.« L. M. POZABLJIVI GOSTJI Pišeta mi dve Kranjčanki, da sta bili v neki kranjski restavraciji opozorjeni, da nista pred pol leta plačali zapitka; konkretno dveh turških kav. Natakarica jih je javno opozorila, nakar sta bili ogorčeni, ker sta kavi vsekakor plačali, le, da se natakarica ni hotela prepričati. Prosita, naj interveniram ... Ljubi pozabljivi gostji! Nisem napisal kje in kdaj je bilo storjeno to krivično dejanje in tudi interveniral ne bom, vse dokler bosta tako pozabljivi, da se mi bosta pozabili tudi podpisati... SEJEMSKA ZANIMIVOST Pred letom dni je bila na mostu nad prostorom kranjskega sejma odtrgana debela odtočna cev, ki jo še do nedavna, ko sem kranjski sejem obiskal, niso zmogli »zaflikati«. Voda zdaj curlja ali dere na prostor sejma, tako, da obiskovalci skačejo prek lužic in luž, nadvse veseli, da jim sejem nudi tudi malce zdravega trima. Nikarte se bati, da bi bili drugo leto zanj prikrajšani, kajti, če je v letu dni niso mogli popraviti, jo že morajo imeti za sejemsko zanimivost... SPET OBVOZNICA Na Jesenicah spet poje obvoznica, ker na magistrali polagajo asfalt, zadnjo plast, fino plast. Lanskoletne izkušnje delajo Jeseničane za črne pesimiste, da se bodo dela spet in spet zavlekla. Prvi dan so namreč še vedno le kopali in prekopavali, naslednje dni pa se je že kisalo k dežju. Dela se bodo vsekakor zavlekla; pa kaj moreš proti stoterim objektivnim težavam, ki se predvidevajo: če ne bo dežja, bo zmanjkalo asfalta, če bo pa dež, je pa itak vsakemu otroku jasno, da bodo morala dela nujno obstati ... DOPISTNIŠTVO V ZAKUP Na ZKO v Tržiču so sklenili, da razen dveh izbranih dopisnikov nihče drug ne sme pisati o pestri dejavnosti društev in ostalih kulturnih organizacij. Piše že lahko, objavljajo naj pa časopisi nikar, kajti le izbranca naj bi seznanjala javnost. Torej, za vse novinarje tega sveta je ZKO nedotakljiva, kaj šele, da bi si navadni Tržičan dovolil napisati kaj o društvih in organizacijah ZKO. Fino ne, kako preprosto si vzameš dopisništvo v zakup ... VOZNI REDI Tudi na avtobusni postaji v Lescah so bogati, saj imajo kar dva vozna reda. Potniki sicer ne vedo, po katerem naj bi pripeljali avtobusi, a jaz pravim, bolje dva kot nobeden, bolje malce menca-nja in cincanja ter primerjanja različnih odhodov in prihodov avtobusov. Se bo že treba navaditi, dragi potniki, kajti eno figo zaleže tarnanje pri avtobusnih podjetih, ki imajo sama s seboj dovolj drugih skrbi...