Knjiga Slovenska XIX. Veku. Anton Umek r. 16. jan. 1827 v Stopičah, sveč. 1851, kaplanoval v Kostanjevici, na Vačem, župnikoval v Šent - Lampertu in v Gradu (Veldes), kjer je u. 3. avg. 1882. čvrst Slovenec je pisal že v bogoslovju na pr. v Cerkv. časopis ali Danico 1. 1849: Dobro delo namesto maševanja. Moč vesti. Viri pozabljivosti (Milostin in Zoran. prim. Cvetnik slov. slovesnosti Janežič. str. 122). Oče pri svoji bolni hčeri. Vera edina tolažba v terpljenji, poslovenil Dmek, ki pravi na koncu: nPomisli še malo te skoz mnoge izglede poterjene skušnje: a) De se še nobeden pri smerti ni kesal, de je pravi veri zvest ostal; ali mnogi so z grenkimi solzami objokvali, de so se nespainetni v svoji razujzdani mladosti z dušo in telesam neveri vdali. b) De od prave vere, iu od vere sploh človek takrat nar pred odstopi, kader dneva veselja uživa, kader mu sreča cvete, zdravje in imenje služi — takrat tedej, kader meni, de ne bo nobene tolažbe in pomoči potreboval; ali to (de bi od vere odstopil) se še ni pri nobenem bolniku ali umirajočim zgodilo, ker takrat ni tolažbe, ni pomoči razun v edini pravi veri. c) De nekteri v cvetni mladosti od vere odstopijo, ker je laglje v neveri živeti; ali v sivi starosti se mnogi v naročje prave cerkve nazaj verne, ker pri njej je srečniši, boljši in mirniši umreti. Kdor ima ušesa, de sliši, naj posluša (str. 221)! — L. 1851: Mesto norosti (Po nemškim). Kaj je poglavitni uzrok mlačnosti v veri, in kako je pomagati (Po češkim)? — V Novicah 1. 1858 na pr.: Kako je nekdo živino ozdravljal. Zoper kačji pik. Narodne povestice itd. (Gl. Jezičnik XVII pa XXIV str. 90 Ledinski). Božidar Raič (Mathias Reich) r. 9. febr. 1827 pri sv. Tomažu blizo Velike Nedelje, šolal se v Varaždinu in v Zagrebu, bogoslovja v Gradcu, sveč. 1850, kapelan v Ljutomeru in Slivnici, potem gimnazijski učitelj v Mariboru, od 1. 1860 kapelan in od 1. 1870 župnik pri sv. Barbari v Halozah, državni poslanec, u. 6. jun. 1886 v Ljubljani. — Slovan duhoiu i telom bavil se je s slovanščino vže dijak, vzlasti bogoslovec, in dal na svetlo: a) Temelj ruskoga j ozika. Za Slovence predelal po Hankovih nNačala" itd. V Zagrebu 1851. 8. 152. b)VZoriRazlagovi I. 1. 1852 nahaja se (str. 44—57) Erbosajdan. Narodna povest od Božidara Raiča. L. 1853. II. (str. 23—44) Vvod v slovnicu vseslavenskuju. — Ciril i Metod prvaja včroučitelja slavenskaja (str. 80 — 102). Črtica o vseruskoj carevine (v Cirilici str. 153-157). — V BŠolsk. Prijatlu" 1. 1855 n. pr.: Svetovit i Ciril. Radegostov i Perunov pad itd. Prim. BSlov. Bčela". c) Novice imajo dokaj spisov njegovih z raznimi podpisi p. R. B., Raičev B., Božidar Raič, Sekolovski, V. (Vrlekov), učenih razprav in dopisov iz Maribora, Haloz, iz Štirskega itd. — L. 1856 str. 102 — 143 z dostavkom: Pretres ,,slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. giuinazijalni razred", vredjenih po dr. Bleiweis-u in dr. Miklošič-u. Spisal prof. Raič. Vredništvo spremlja spisek z opazko in dostavkom, kjer pravi na pr.: sVzemši pretres ,,slov. beril" v Novice smo berž izzačetka rekli, da mi za svojo stran se ne bomo spušali v pretres pretresa, ker tako bi ne bilo konca pravde. Dali smo vse, kakor smo prejeli, nadjajoči se, da izvedeni pisatelji, za kteie je sostavek pisan, bojo že sami vedili, kedaj pravo terdi npretres", kedaj imajo prav nberila". . . Ne tajimo, da je res marsikak pogrešek v slov. berilih, saj jih tudi v druzih in celo nemških ne manjka . . Tudi pretresu našega čast. g. pisatelja pomot ne manjka; naj memogrede povemo le nektere itd. (str. 144). — L. 1857 str. 97: Jezikoslovni potnenki. — L. 1859: Neraan in Belana. Narodna pripovedka. Balin. Iz Maribora dopis o prihodu domačega vladika . . Nismo več Sekovščani temoč Labodščani . . Slovenci podravski in pomurski pozdravljajo novega višega pastirja preč. Sl omšeko vega Antona Martina 4. kimovca 1859 — pesem čestitka — s podpisora R. B. (v Drobt, 1. 1861 str. XV.). — Nek gospod — ?— se v časniku ,,Tagespost" 28. kim. ljuti, da se mi podravski in pomurski Slovenci domačega vladika radujemo ter vesele čustva svetu naznanjamo . . Temu odgovarja v Novic. str. 324 Sekolovski v stvareh, o kterih se je boril svoj živi dan, v svoji besedi, ktera bodi na primer: „ . . Pastirstva, ki je ljudem nerazumljivo, še nikoli poštena duša ni zagovarjala . . . Od 1. 1849 je bila druga, pa za najnovejše dobe se je vzpet sprevrglo. Velite, da se je skrbelo za dušno pastirstvo. Dajmo! kako pa more kdo vreden dušen pastir biti, ki samo toliko svoj govor zna, kolikor gajemati kakih 12 letnaučila? Komur je mar, da uspešno deluje v Gospodovi gorici, mu je treba narodni jezik dobro znati. Kdo pa je na to gledal? Branilo se je v semenišču slovenski golčati, in v rednih postavah se nam je bralo, da ne govorimo po našem, izvlasti pri mizi ne Bpropter urbanitatem!" Součenci (tudi včasih kdo drugi) so nas slovenski govoreče posraehovali, psovali: ndie \vindischen L reden schon wieder in ihrer Hundessprache". To je živa resnica kakor je Bog v nebesih. Kdo nas je branil, kdo zagovarjal? Smo li imeli našince med kanoniki? Odtod prihaja, da še dan današnji imamo duhovnikov, ki namič prav po domače brati ne vedo, ne da bi pridige pravilno spisovati in govoriti znali, kakor se Rešnikovi besedi spodobi; jihove pridige se mi zdijo kor prav tečna hrana v zamazani, gnjusni in nesnažni skledi. Kdo je tega največ kriv? Ne li oni, ki so je pošiljali. Poznam nekega na pol slovenskega duhovnika, ki prišedši iz seminišča na Slovensko je spisaval pridige po neraškem, in prihajal vsak teden v mesto k svoji materi pralji, da mu je poslovenjevala, kar je on neraški spisal; odtod toliko smešnic v pridigah in oznanilih. Še le leta 1849 so si bogoslovci sami sprosili urico vsak teden, da se vadijo v slovenščini. Čigava zasluga je to? Pastirske liste ste nam pošiljali do 1. 1849 nemške. Ali tako oče dela s sinovi? Ne, nikdar ne — le očuh s pasterki! — Kako pa se je za učilnice skrbelo? Res jih imamo obilo, pa kako "so osnovane (kruto tnalo jib iznetiši)? Kakor se je od zgori ukazovalo. Učeoci dovršivši vsakdanjo školo ne znajo pisati neraški ne slovenski, ne razuraejo knižice najložejšega obsežka. Je li to naloga narodnih učilnic? Kdo je tega kriv? Ali ni ogledstvo in oni, ki je postavljajo ? Toliko se je odonod gledalo na našo oraiko. Kakošno je pripravišče v Mariboru? Piškovega oreha ni vredno. Kako je bila uredjena v Gradcu skušnja za naše učnike? 0 naši slovnici nišče ni čnirgnil; vsaki škorenj se ne da obuti na vsako nogo. Veste li, kak ukaz je slavno ministerstvo dalo pred nekimi leti za glavne narodne učilnice glede na slovenščino? Koliko se ga je spolnilo? Kdo je tega kriv? Se to li pravi za učilnice skrbeti? Tedaj je živa in sveta resnica, kar sem ono pisal, — res res smo v narodnib rečeh pasterki bili! — Ako so slovenski učeni ruožje sekovskega dela toliko za narodnost delali, da se labodski ne morejo ž njimi meriti, sledi li odtod, da je to zasluga seminiške vzgaje ali višjega vodstva? Nikdar! Zabvaliti se imajo Onemu, od kterega vsa modrost pribaja, in svoji saraouki ter neopešani rnarljivosti. V semiivšču so se drugi večkrat jim norca delali oponašaje , da se jim možgani vrtijo, ko so se brez vodnika in učnika trudili, da bi nekda svetemu zvanju zadovolili in narodu koristili". L. 1860 kažejo Novice: Slovenščina in srednje učilišče v Mariboru. Narodne učilnice, kako so bile. in kako bi naj bile. Potnikove misli in opazke hodč iz Maribora po ovinkih v Maribor. — L. 1862: Slava Antonu Martinu Slomšeku (Pesem za god 17. pros.). — L. 1865: 0 slovniku slovensko-nemškern. Od štirske Drave (cf. Danic. str. 199). L. 1867: Beseda o Matici naši. — L. 1868: 0 slovenskera slovniškem imenstvu. Slovenske učilnice. Govor na taboru v Žavcu. L. 1869: Na slavo vezniku ka itd. itd. d) Glasnik Slovenski ima 1. 1858 zv. II. str. 150-200: Pretres »Slovenskega berila" za sedmi gimnazijski razred. Izdal Dr. Fr. Miklošič. Spisal Raičev Božidar. Vredništvo pravi: nPo želji pisateljevi razglašamo pričujočo kritiko nespremenjeno, z vsemi lastnijami štajarskega podnarečja; vseh očitkov ali dozdevnih popravkov vendar ne moremo poterditi". (Gl. tudi Glasnik 1859 str. 98 itd). e) Naprej 1. 1863: Dopis iz Haloz. Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru. I-IX. str. 265—309. Štajerske učilnice (št. 75). Slovenskim dijakom (št. 78). — Slovenec v Celovcu 1. 1865—67 ima več njegovih dopisov iz Haloz itd. f) Narodni Koledar in Letopisi Matice Slovenske 1. 1867: Drobtinčica o otniki z ozirom na slovenske učenjake. Modrišče. — L. 18G8: Črtice o Pi-ekmurcih in o njihovera govoru. Svoboda. L. 1869. I. Ant. Kremplj (86—91). II. Prekmurski knjižniki in knjige (57—84). L. 1878. II. Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice. III. Oroslav Caf (72—101). g) Slovanstvo. I. Del. Zal. Matica Slovenska 1. 1873. Božidar Raič spisal: Bolgari str. 315—354. (Bivališča. Bivalstvo. Gospodarstvo. Duševne in fizične razmere. Zg)dovina. Bolgarski jezik. Bolgarsko slovstvo). — Za nSlovenski Štajer" je bil obljubil v II. oddelku spisati: VII. Duševne razmere. h) Slovenski Narod 1. 1869: 0 značaju slovanskega naroda. K. Havliček Borovsky. Životopis in političoi nazori. Posebej natisnjen iz Slov. Nar. v Mariboru 1869. 8. 39. — Slovenski slog. — L. 1871: Lat. slov. slovar. L. 1872: Životopisje, o Debeljaku in Kosu, malo razborito, tudi ponatisnjeno v Jurčičevih Listkih I. str. 16—21. — L. 1880: Istranom. 0 Stanku Vrazu. L. 1881: 0 Štef. Modrinjaku slavnostni govor itd. itd. (Vid. Slov. Gospodar). i) Zora 1.1. 1872: Jezikoslovne stvari (77—79). Drobtinice (227—229). - Vestnik I. 1873 (str. 20—22): Pajdaš, ber itd. — Dopisoval je i v neuaške časnike p. Ost u. West. Zukunft. Sudsteierische Post itd. — Jagič. Arcbiv I. III itd. — Po srarti že ima. k) Kres 1. 1886 jezikoslovne stvari p. str. 362: Kmet; str. 368: Beteg, betež, betežen. Spisal f B. Raič. Drugih napovedovanih rokopisov njegovih doslej še ni bilo na dan. Smrt so nazuanjali časniki sploh; posebej gl. Zvon 1. 1886 str. 442; Kres str. 287; Slovan št. 13—24 str. 193—379: Božidar Raič a) duhovnik, b) učitelj, c) gostoljub in rodoljub, d) učenjak, e) prvoboritelj, f) politik. Sp. R. A. — Pisal je rajnki slovenski ninogo v bujnem prenakopičenem slogu, v kterem mu ni bil nikdo kos. Jemal je rad besede iz staroslovenščine in drugih jezikov slovanskih, omenil sem v BSlovencu" 1886 št. 128. V dokaz temu le dva — tri stavke iz BSlov. Narod." 1. 1869 št. 117 na pr.: Mila mi mladezen ! Modrica pošilja zlatokrilo rajsko ptico nosečo belo pismice čvrsti in bistri mladezni, vrlim mladencem , prijazno je vabe v svo.j glatni vedohram, v svoje vilinsko svetišče, da sladko si počinovši v raklem naročaji milih roditeljev ali bližnjih sorodnikov, ogrevši in okrepivši se pri domačem ognjišči posvetite odmerjeno dobo zlatega časa jenemu častju, jeni slavni in blagonosni službi, da si nadalje jačite vedični dub, nabirate in jasnite zdrave pojmove , vedrite nazore, gladite govorno in pisno besedo, srčete koristne znanosti in je volite za svoje najiskrenejše ljubice, učite spodobno se klanjati resnici, poštenosti, pravičnosti, nravnosti in čislati umno svobodo, da se vadite pravilno in modro misliti, da ranožite in krepite ljubezen do svojega naroda, narodnosti in očevine, da si priskrbite pravo in vsestrano omiko, ki je človeku najdragše blago, najvrednejši zaklad na svetu, vzdigajoči zemljana k praumu, — da se spopolnite za dostojne in dične sinove svojega roda in doma itd. — Roditelji so vas naukom poročili, da okrepljeni znanostmi branite zakon in resnico v domovini in odbijate vsako krivico, nikar za to, da sami radi šijak devljete v žuleče igo nasilnega tujenja in grdega mračnjastva, učite se pridno, da bodete neskaljena radost in krepilna tolažba iskreno vas ljubečim roditeljem in sorodnikom, rumena zarja, zlata upazen boljše sreče slovenskega naroda, sebi pa plamen: kres nevenljive slave. Duh plamenik in duh modrnik bodita tebi stalna sprevajalca in zvesta stražnika na raznih modriščinah! itd. Andrej Andolšek r. 27. sept. 1827 v Ribnici, raaš. 1854, kaplan v Metliki, Velesovem in v Radečah, od 1. 1862 misijonar pri sv. Frančišku v Severni Ameriki, u. 24. jun. 1882. Naslednik Fr. Baragi v Metliki in v Ameriki, češ, naj po njegovi ,,Dušni Paši" dam i jaz spomenico rojakom, in tako je prišla na svetlo: Nebeška Mana, ali Molitevne Bukve, v kterih se najdejo perserčne molitve, spodbudovavne premišljevanja, ginljivi zdihljeji, ljubeznjive pesmi in podučni nauki, ki so tolažilo v britkostih, krepčaLo v slabostih, varstvo v skušnjavah, svetilo v zmotnjavah in vodilo po pravim potu v sveti raj. Poleg perviga natisa z naslovom ,,Zlata krona Matere Božje" — ki je bila natisnjena z dovoljenjem visokoč. Ljubljan. škofijstva. V LjubIjani 1860. 8. 344. Nat. Milic, zal. in prod. Ničman. — V 1. razdelku so molitve k Materi Božji in druge razne molitve za vse, kteri žele Boga v duhu in resnici molitij.v 2. pobožnosti o Mariinih praznikih za vse, kteri žele Mater Božjo vredno častiti; v 3. Duhovne vaje za vse, kteri želd prav živeti in srečno urareti itd. Matija Smolej r. 9. febr. 1829 v Tržiču, maš. 1854, kaplanaril v Ajdovici, Šempetru pri Novomestu, na Brdu, v Kranju, Ribnici in Dobrepoljih, kjer je u. 15. jul. 1871. Spisoval je slovenskemu ljudstvu jako koristne stvari p. v Drobtinicah 1. 1861: Cerkvena postna zapoved (str. 225—251). Prava sreča (Basen); 1. 1862: Velikonočna pravlica (str. 163 — 181); 1. 1863: Da je le oporoka za čas, za večnost se ne mudf (239—245) ; 1. 1864: Veselice postnega časa (237—248); 1. 1869: Log (Peseno) itd. — Zg. Danica 1. 1864: Pogovori od spovedi (str. 2—174) in 1. 1865: Pogovori od posta (str. 51—264), kar se oboje nahaja tudi posebej natisnjeno. — Koledarček družbe sv. Mohora 1. 1869. kaže povest: Škof in Savojček (1—7). — Veselice postnega časa sklepa na pr.: wTako tedaj glejte se hočemo v tem postnem času veseliti in radovati, in naj se je tudi moj govor čudno zavertil, da zdaj k sklepu vender ravno to nasvetujem, kar se je zdelo, da v začetku zaveržera, narareč: Cujte in molite, postite in premagujte se; vender ostane gotova resnica, da si ravno po ti poti zamoremo preskerbeti prav vesel in zveličansk posten čas; toraj še enkrat: Jejte in pite in nikar ne molčite, bodite veseli in ponočujte; zapravljivosti se vdajte, bodite ponosni in imenitni in za drago obleko skerbite in zadnjič se tudi še razserdite. Storite in ravuajte kakor sem pokazal in nasvetoval in gotovo ne bode vam žal. Premislite, poskusite, storite in usmiljeni Oče nebeški naj da svoj blagoslov". — In pesmico BLog" dovršuje: Priljubljen toraj mili logZakaj nikjer ni tak lepo, Si bil mi že od mladih nog,Nikjer tak milo in ljubo.